foTOnna pfaSena v gotovfni
Maribonto
Uto W. (X.), štev. 10
Maribor, sobota 12. januarja 1029
^zlteja razu«	in	prašnikov	vsak	dan	ob	10,	vri
Kataa p* pt*mm M.m v M*** «. IUOO M* mtmši* m+mm * apmf aM pa p$M «0 Dfc.	m	*m	pa«>	Ota
Talafon:	I	»prava:	Maribor, Aiokcandrova ee*tašU3
lio MnjMtra iM I	0|M	po	tarifa
^	I	   >adl	a#«aal	oAhhfc	>*«■v Ljofcfral, Pr«iaraaa» «ae*
Lepi načrti
Zdi se, da je nova vlada resno vzela delo v roke ter da hoče Izpolniti kraljevo voljo, da ustvari predpogoje za celokupno novo ureditev našega državnega življenja. Predvsem je značilna vest, ki naglaša v zvezi z Vladnimi načrti za izboljšanje in ureditev uprave, da hoče nova vlada odpraviti vse ovire, ki so doslej stale pa potu pravilnemu poslovanju uprave, zlasti da se ukinejo vse intervencije, da se tako zasigura uspešno delo vsega uradništva. Na ta način hoče vlada izločiti vsakršne partizanske vplive v reševanju posameznih zadev s strani državnih upravnih oblasti, kale bi glede na dosedanje stanje vsekakor pomenilo znatno izboljšanje.
Druga važna namera nove vlade je napovedana revizija kvalifikacije uradništva, v zvezi s tem pa čim boljše osiguranje njegovega materijalne-ara položaja ter točno izpolnjevanje glugbenfh ddlžnosti. 'Ministri Frangeš, SvrTjffga, Sarkovič itd. so že pri prevzemanju poslov točno preiskali stanje kvalifikacije uradništva v svojih resorih in nameravajo isto izvršiti po vsej državi. Nedvomno je, da bo na stotine oseb, ki so brez kvalifikacije na podlagi partizanskih interesov in mahinacij prišle do svojih položajev, moralo pustiti službe in bodo na njihova mesta po potrebi prišli kvalificirani uradniki. Oboje bo zelo koristno za pravilno in dobro poslovanje državne uprave ter za njeno izboljšanje. Morebitno izboljšanje materi-ialhega položaja uradništva bo izboljšanje uprave le še pospešilo. Ni dvoma, da je najvažnejši predpogoj za pravilno funkcioniranje državne upra ve dober, korekten, kvalificiran uradniški aparat, honoriran tako, da služi Izključno državi, narodu in kralju. Maša državna uprava je pa bila po »vojem partizanskem ustroju tekom lp> let naravnost vzor uprave, kakršna ne sme biti. KDK je v svoji borbi neprestano zahtevala to, kar sedaj nova vlada namerava izvesti v svrho izboljšanja uprave.
1 Ze včeraj smo poročali o nadalj-nbrn važnem koraku nove vlade: da litj&ttfngira proračun, ki ga je pripravila bivša vlada četvorke. V zvezi s tdfn $e tudi naglaša, da namerava Skrčiti5 število ministrstev. Vsa mini-sti^tva, zlasti ona gospodarskega značaja, hočejo v bodoče tesno sodelovat}, da bi se tako vsa gospodarska vprašanja reševala sporazumno- In #ast| je važno, kar namerava nova vla<f$i ukreniti v svrho rešitve splošne gospodarske in finančne krize, ki se je zadnji čas Še povečala: izdelati •Jioee zakon o gospodarskem svetu, ki naj bi ,se sestavil čimprej in bi bil opora vladi v reševanju velikih gospodarskih vprašanj.
Dogodki tekom desetih let so nas naučili, da je tretja .biti oprezen in brez optimizma gledati na razvoj, o/pamo pa, da bo nova vlada načrte,
Ostra sapi v državni upravi
CELA VRSTA VIŠJIH URADNIKOV MINISTRSTVA ZA ŠUME IN RUDE SUSPENDIRANIH IN PREDANIH V DISCIPLINARNO PREISKAVO.
BEOGRAD, 12. januarja. V ministrstvu za šume in rude so bile danes izvršene senzacijonalne izpremembe. Novi minister Radivojevičje bil namreč svoječasno predsednik parlamentarne anketne komisije, ki je vršila preiskavo glede dolgoročnih eksploatacijskih pogodb. Kot tak je imel priliko, da se je podrobneje seznanil z razmerami, ki vladajo v tem resoru. Izkoriščajoč svoje znanje, je začel sedaj radikalno čistiti.
Danes je suspendiral in Izročil disciplinarni preiskavi: generalnega direktorja Mlbdraga Stamenkovlča, pravnega referenta sarajevske direk-
cije dr. Miloševiča, šumskega inšpektorja Bariča, šumskega svetnika Fiih-rerja, načelnika ekspioatacijskega oddelka Iliča In inšpektorja Jovana Hosza. Minister Radivojevič je obvestil o tem svojem koraku državni svet in ga zaprosil za odreditev disciplinarne preiskave, ker so vsi imenovani oškodovali državo za večje vsote.
Istočasno je izdelal minister obširen načrt za redukcijo uradništva. Od puščeno bo vse nesposobno administrativno osobje in nadomeščeno s strokovnjaki.
/ilen mraz do vsej Sloveniji
VEČINA BRZOJAVNIH ZVEZ PRETRGANIH. - VELIKANSKE ZAMUDE
VLAKOV. *
LJUBLJANA, 12. jan. Radi mraza, ki je znašal danes v Ljubljani 22° pod ničlo. je 17 brzojavnih prog pretrganih-Med pretrganimi progami je tudi celjska, tako da se vrši ves promet z Dunajem preko Trsta v Ljubljano in odtod dalje v Zagreb in Beograd- Potrganih je tudi nekaj telefonskih' zVez med Lju^a^ no In ostalimi kraji Slovenije, takb tudi dve zvezi z Zagrebom. Dobre prbge so
samo še mariborska, tržaška in sušaška* Vlaki prihajajo radi mraza z velikimi zamudami Simplon orijent ekspres je imel 5umo zakašnjenje. Beograjski brzo vlak, ki bi bil moralpriti davi ob osmih, še ni prispel v Ljubljano- Tudi inozem-sk'
Io' mleko, Česa.f ne* pomnijo, ljudje že najmanj trideset let.
Preč odhodom marinkouiča u inozemstuo
BEOGRAD, 12. Januarja. Zunanji minister dr. Marinkovič bo najbrž že jutri odpotoval v Švico na daljši dopust v svrho lečenja. — Berlinski poslanik Balugdžič je demantiral vse vesti, da bi imel on prevzeti ta resor.
V	Beogradu trdijo sedaj, da bo Marinkovičev namestnik dr. Kumanudi, predsednik vlade Zivkovič pa je še danes izjavil, da o tem Še ni odločitve.
Bolezen angleškega kralja
LONDON, 12- januarja. O zdravstvenem stanju angleškega kralja Jurija je izdano sledeče poročilo: Čeprav je kraljevo duševno razpoloženje izvrstno, vendar napreduje izboljšanje le počasi, ker je kralj telesno silno oslabel. Na vsak način skrb še ni minula. Poročila zadnjih dni ugotavljajo lahko izboljšanje in popravila se je tudi žila.
Noui bolgarski uojni minister
SOFIJA, 12. januarja. Danes je izšel ukaz, s katerim se imenuje za vojnega ministra namesto odstopivšega Vlkova dosedanji šef generalnega štaba Bakardžijev.
luatifikaciia atentatorja Kraljei/a
ŠTIP, 12. januarja. Danes je bil tukaj justificiran atentator na generala Kovačeviča, Kraljev.
ki kot njeni prodirajo v Javnost, res tudi izvedla in da se tl načrti ne bodo zopet razbili ob nesposobnosti ali preslabi volji«
Zima, zima bela . . .
Smuk na Pohorje In Kozjak! — Zimski »šport« domačinov.— Radio v planinah. — Grobovi v snegu.
Letošnja zima-bo za razvoj zimskega športa v mariborski oblasti odločilna-. Sankači in smučarji so vendar prišli na svoj račun, sreča jim je bila mila. Iz vseh planin prihajajo ugodna poročila-
Pohorje je letošnja doniena državnih prvakov - smučarjev in tudi sankači so že preiskušali svoje zmožnosti. Nebroj smuških tečajev je nudilo vsakemu pomoč, kdorkoli se še ni čutil, dovolj varnega na gladkih deskah. Planinske koče so tudi letos izborno oskrbovane, kar bo ob priliki številno obiskanih tekem vsem gostom posebno dobrodošlo.
Tudi Kozjak javlja izborne snežne poljane, žal pa tudi letos zimsko-sportno ni organiziran, čeprav ima (po Badjurovem vodiču) prav dobre pogoje za razvoj. Zimski šport v tem našem delu cenijo danes le avstrijski športniki iz Lučan, Arnfelsa in Leibnitza. Državna cesta čez Radel je idealno planinsko sankališče, kakor je sploh ves svet od Urbana do Košenjaka ugoden, lahek in na široko odprt smuški svet. Postojanka Sv. Duh na Ostrem vrhu je dobro oskrbovana, prav tako Kapla in Remšnik.
Zanimivo je, da so si hribovske vasi na Kozjaku omislile letos radio, ki se v teh odprtih višinah izborno čuje in nudi domačinom obilo pouka in zabave-
Športa odrasli domačini ne poznajo-Smuči in sanke se jim zde preotročje, meščanov pa ne marajo posnemati. Z velikimi samotežpimi sankami vozijo drva daleč v dolino. Pri težkem tovoru lea žejo veliko spretnost. V lastno zabavo se pa ne vozijo. Starci pripovedujejo, da so včasih celo mrliče v krsti morali natovoriti na sani in jih spraviti v dolino. Večkrat se je pa že prlgodilo, da so sneženi zameti onemogočili pogreb. Krsto
; so zakopali v sneg, kjer je čakala ugodnejšega vremena. Mrlič je seveda zmrznil, kar je zadržalo razkroj do poznejšega pokopa.
Pohorskim kmetom je pa zima kaj dobrodošla! Iz najtežje dostopnih grab lah ko vlačijo sedaj hlode. Zato so pa tudi grabe polne konjarjev in drvarjev, ki jih mraz in led prav nič ne ovirata-
Tako zima opravlja svoj posel v vsestransko korist športnikov in gospodarjev, hudo je pa prizadela letos vse one, ki nimajo doma • . .
K Trostovemu koncertu
Pianist Anton Trost nam je že dobro znan umetnik- Zadnjič je koncertiral pri nas v veliki kazinski dvorani v jeseni leta 1927-
Svojo pianistiško naobrazbo si je pridobil Trost na šoli Glasbene Matice v Ljubljani in na muzikalni akademiji na Dunaju, kjer je z odliko absolviral moj-stersko šolo.
Nekaj časa je učiteljeval nato na Šoli Glasbene Matice v Ljubljani, od leta 1914 pa se udejstvuje na Dunaju, kjer si je pridobil kot solist in glasbeni pedagog zelo odlično mesto. Nastopil je tam že pri mnogih prilikah, pri reprezentativnih prireditvah našega poslaništva i- dr. Daljše potovanje je napravil tudi z violinistom Balokovi^em. Kot prvi Slovenec pa je pričel s Samostojnimi klavirskimi'koncerti v domovini in te-! kom zadnjih let je v Številnih prireditvah z veliko vztrajnostjo pokazal občinstvu mnogo skladb klavirske literature.1 Rad pohiti vsako leto med svoje rojake,1 ki ga vselej z iskrenim navdušenjem sprejemajo. Tudi sedaj se nahaja na turneji skozi našo državo in bo med drugim tudi koncertiral v Beogradu.
Umetnik obvlada suvereno vse tehniške težkoče svojega instrumenta- Priznan je kot seriozen interpret. Nekaj moškega veje iz vseh skladb, katere po-ij daja; vse je takorekoč občutno in doživ-ljeno- Trost je rojen klavirski umetnik; in razumljivo je, da so njegovi koncerti povsod umetniški dogodki in prave ma-j nifestacije. Pričakujemo trdno, da b® tudi njegov sedanji nastop pri nas zmagovit in da bo naša publika sprejela umetnika - rojaka z zasluženim poznanjem.
Število odvetnikov
je po objavi odvetniške zbornice po posameznih mestih Slovenije naslednje:! Ljubljana 75, Maribor 39, Celje 18. Ptuj 9, Murska Sobota 9, Novo mesto 7, Kranj 5, Brežice 4, Slovenjgradec \ Konjice 4, Dolnja Lendava 3, Kamnik Zt Kočevje 3, Laško 3, Litija 3, Ljutomer 3, Radovljica 3, Slov- Bistrica 3, Šmarje pri Jelšah 2, Ormož 2, Lenart v Slov. g. 2, Krško 2, Gor. Radgona 2; po en odvetnik je v Cerknici pri Rakeku, v Črnomlju, Gornjem gradu, Kozjem. Metliki« Sevnici, Škofjiloki in Šoštanju. Na novega leta dan je bilo torej v Sloveniji 213 odvetnikov, te dni pa so bili vpisani še trije, tako da jih je dejansko 216. —
Živinski sejem v Mariboru*
Na živinjski sejem, ki se je vršil 8. tm. je bilo prignanih 8 konjev, 18 bikov, 177 volov. 293 krav in 8 telet, skupno 507 komadov. Prodalo se je 256 komadov, med njimi za izvoz v Italijo 85, v Avstrijo pa 23 komadov. Cene so bile povprečno sledeče: debeli voli kg žive teže Din 8-25—8.50, poldebeli 7.25-—8» plemenski 6—7, debele klavne krave 5— 6.25, krave za klobasarje 3—4. molzne 5.50-6.50, breje 5.50—6-50, mlada živi« na 6-50—9, teleta Din 12.
V	lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati
Drutabal »•(« ISSK Maribora drevi o 20. uti v zadružni goipodarskl banki
ERNTKMrS
Izplačilo razlik.
Poslednja številka Uradnega lista z dne 11. januarja prinaša pravilnik za izplačilo državnih obveznosti iz prejšnjih let po § 4. zakona o monopolnem posojilu 22 milijonov dolarjev, usvojen od finančnega odbora narodne skupščine v seji z dne 31. decembra 1928.^ Kakor znano, se prvi del tega posojila v znesku 5 milijonov dolarjev uporabi tako-le: 100 milijonov Din za izplačilo invalidskih pod-pOr, 25 milijonov Din za izplačilo pokojnin, 75 milijonov Din za izplačilo razlik državnim uslužbencem in 28 milijonov Din za izplačilo potnih in selitvenih stroškov drž. uslužbencem. Temu pravilniku je dodana v Uradnem listu naredba finančnega ministra. s katero se predpisujejo podrobnosti tehničnega postopanja za izvrševanje teh izplačil. Te podrobnosti bodo seveda najbolj zanimale upokojence, ki nimajo več stikov z uradi in morajo prijave in sploh vse dokumente pripraviti in vposlati sami najkasneje do 15. t. m.
Himen-
V Mariboru se je poročil g. ing. chem. Bela š t u h e c iz Ptuja z gdč. H o b a o h e r j e v o iz Maribora. —
V	Slov. Bistrici se je poročil zdravnik g. dr. Ljudevit C e r n e j z gdč. Lotiko Juhart. — Bilo srečno!
»KARNEVAL
V	MOULIN ROUGE"!
Vsled preostre zime
so zamrznile včeraj in danes vodovodne cevi in naše gospodinje, katere so obla-godarjene z vodovodi na prostem, so imele težko delo, da so s toplo vodo in plameni raztopile zmrznjeno vodo v toliko, da so začele vodovodne pipe zopet deloma funkcijonirati.
Radi brezposelnost! — v smrt.
V	Bistrici pri Limbušu so našli v neki šupi obešenega približno 501etnega brezposelnega Čevljarskega pomočnika in znanega harmonikarja Franca Korošca iz Maribora. Gotovo je mož, ki je bil že dalj časa brez posla in rednega zaslužka, sedaj* ko je pritisnila obupna zima — segel po vrvi iz obupa.
Samoumori.
Glasom lanskoletne statistike samomorov si je vzelo življenje 24 obupancev. Lani na novega leta dan 1928 — na samo Silvestrovo noč je otvoril to žalostno serijo ob poslednjem udarcu dvanajste ure s strelom v glavo — bivši poštni uradnik Ivanuša pred znano kavarno »Dravo«. Potem je nastopil kljub slabemu znamenju — odmor, skoro do jeseni, ko so se začeli samomori vrstiti. Ni bilo tedna brez poročila o samomorih- In letos? — Jedva smo absolvirali prvih deset dni novega leta 1929, — že beležimo — reci in piši štiri izvršene samomore samb v mestu.
Društveno pravo — ta knjiga strokovnjaka g. dr. R. An-drejke je važna in društvom priporočljiva zlasti sedaj, ko so predpisi glede društvenega delovanja strožji. Društveni funkcijonarji najdejo v njej vse, kar rabijo. Knjiga se dobi v Tiskovni zadrugi na Aleksandrovi cesti 13, nekaj Izvodov je pa tudi 5e pri društvenem referentu policijskega ko-misarilata. —
Vremensko poročilo«
Ruška koča, 12. jan. Saniuec prvovrsten. Proga izvožena do Ruš. Smuka izredno ugodna. 30 cm pršiča. Ravno tako tudi pri Hlebovem domu, kjer. so pripravljene sveže koline.	68
Plesni večer priredi podružnica podofic* podpornega društva za Slovenijo dne 10. januarja v »Narodnem domu«, h kateremu se občinstvo najvljudneje vabi. Podružnica se je za to prireditev izredno potrudila, tako da bo občinstvo v vsakem oziru popolnoma zadovoljno. Zasiguraaa je topla dvorana— Odbor.	b0
Proti zlatic«,
pri bolezni ledvic, debelega črevesa In drugih trebušnih organov, pomaga naravna Franc-Jožefova voda v kratkem Sasu ter uredi tudi stol. Bolniška praksa dokazuje, da je Franc-Jožefova voda od* lično olajševalno sredstvo !n da jo z uspehom uporabljajo mladi in atarl. Dobi te v vadi lekarnah.	2099
TV M aTIHFt’u, 'dne 12.1.1529.
Ljudska univerza v Mariboru.
Pondeljkovo predavanje o »Poljski že ni« vsled obolelosti gospe cft* Markov^ odpade- Namesto tega bo v pondeljek, 14- tm. ob 8. zvečer drugi gramofonski koncert z večinoma spremenjenim programom. Zastopana bo spet resna in vesela glasba, proizvajana od svetovno-znanih umetnikov. Najboljši umetniki (Caruso, Casado, Šaljapin . . .) se ponovijo. Opozarjamo, da je bil prvi gramofonski večer zdo dobro obiskan in presenetljivo toplo sprejet- Vsi so se Čudili čistosti in lepoti proizvajene glasbe. Naj manj isti užitek se spet obeta. Plošče in električni gramofon od tvrdke Perc v Mariboru.
Zimsko veselje In nesreče
so po neprevidnosti ljudi jako tesno združene. Vožnja — ko je na velike sani ali celo avtomobil pripet dolgi rep ročnih sani — je lahko še tako prijetna, za mesto z živahnim prometom pa ni in je lahko tudi usodepolna. Na kakem ovinku avtomobilist, ki pride nasproti, ne more uganiti, da se za vozilom vije še toliko in toliko sani in prav lahko zavozi med nje. Tako pride lahko do smrtne nesreče. — Nevarno je tudi drsanje po ulicah — nevarno za pasante, ki padajo po drčah, in pa za one, ki drsajo. Tak drsalec se prav lahko zaleti ob kako vozilo, ki privozi izza ovinka. Policijski stražniki so dobili nalog, naj strogo ravnajo z neprevidneži, sta-riši bi pa dobro storili, če bi svarili otroke. —
Opozarjamo
na današnjo premijero »Divje race«, s katero se proslavi stoletnica Ibsenovega rojstva na mariborskem odru. Pred predstavo govori g- prof. dr. Sušnik.
Prostovoljno gasilno društvo v Frama priredi v nedeljo, dne 13. tm- zvečer v gostilni Turner maškerado z »jazzband«-godbo. Pri vlaku, ki dospe zvečer v Račje, so sani na razpolago.
Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Tiger,’* Maribor,* Gc ska nllca 15. —	JX
Plesna tekma za prvenstvo maribonke
oblasti.
Zadnja leta se je plesni šport razvil v tako veliki meri, da se vršijo po vseh večjih mestih Jugoslavije, osobito pa v, inozemstvu, plesni turnirji V Jugoslaviji je zibelka teh prireditev Ljubljana, fti je priredila že več sličnih mitingov te*’pri* dobila tudi na zadnjem turnirju v Zagrebu prvenstvo Jugoslavije. Ker se bo vršila tudi letos taka prireditev v Ljubljani za prvenstvo ljubljanske oblasti, se je sestavil tudi za prvenstvo mariborske oblasti širši odbor iz najuglednejših krogov, ki priredi 23. iebruvarja v Celju že dolgo zaž6ljeni turnir* Za to tekmo so določeni sledeči plesi: Foxtrot, Tango, English Waltz, Yale-Blues- Prijave tekmujočih parov amaterjev (pro-fesijonalci izključeni) prejemata in dajeta pojasnila gg. Lud. Černe, Ljubljana, Wolfova ulica 3 in Reinhold Blechinger, Celje, Levstikova ulica 1 najkasneje do 19. t- m. —	59
Henrik Ibsen
(Ob' priliki vprizorttve »Divje race« za proslavo stoletnice njegovega roj-'	stva	v	Narodnem	gledališču.)
Povedati o velikem nordijskem pisatelju, pa čeprav počrezno, dandanes, ko je narasla literatura o njem že na grmade in so natančno analizirana 1 njegova kolosalna in revolucionarna osebnost i njegova dela, nekaj novega, bilo bi čezmerno domišljavo. Tudi nam prostor ne dopušča obširnih razprav. Ven-/ dar bom skušal na kratko orisati najvažnejše iz njegovega umetniškega delovanja in evolucije njegovega duha, da bo gledalec lahko z vcfijo pozornostjo sledil predstavi njegovega dela, ki ga naše gledališče vprizarja v proslavo njegove stoletnice.
Gigantska figura tega genija zavzema .v evropskem teatru celo drugo polovico devetnajstega stoletja kakor ogromna, vi soka skala med komaj vidnimi, vse povsod od vodovja obdanimi čermi. Delovanje velikega Norvežana pomeni za*
J če tek revolucije, Čije vplive občutimo še dandanes in spada med najzanimivejše fenomene sodobne umetnosti in miselnosti-
Skrivnost njegove veličine pa je predvsem v tem, da je pretrgal z razvadami, ki so naredile iz teatra zabavišče in prostor za veseljačenje, ter ga je privedel nazaj k njegovim klasičnim funkcijam: borišču duha in razširjanju najvišjih problemov, ki se tičejo individualnega in socijalnega življenja.
Ibsen si je izbral za umetniško manifestacijo svojih krilatih fantazij in globokih misli — dramsko obliko, smatrajoč jo za najprimernejšo formo, o kateri lahko izrazi svoj bohoten temperament. Toda on se pri vsem tem ni zadovoljil spraviti ponosne prikazni svojega uma v običajno tradicionalno formo, temveč je vstvaril, genijalno bogat originalnosti, kakor je bil, bolj prikladen instrument, da pokaže bistroumnost svojih misli. S tem, da je tea*er namenil za tako vzvišene funkcije, se Ibsen uvršča naravnost med velike grške tragede in W- Shakespear-ja, Čigar vredni naslednik je bil.
Z Ibsenom se začenja nova tehnika in nova estetika, ki se z njim tudi afirmira in globoko spremeni koncepcijo drame v Evropi-
Rodil se je »828- 1. v Skien-u od bogate trgovske familije, ki je pa kmaiu obubožala. Bil je intendant gledališča v Bergenu, pozneje v Kristianiji (današnje Oslo) in je napisa! dosti del, od katerih so osem do deset še dandanes igra v vseh modernih gledališčih sveta.
Umetniško delovanje Ibsena se navadno deli v tri dobe. Prva doba (1850—66) mladostna, pod vplivom njegovega prvega potovanja v inozemstvo, je obeležena z razločno tendenco romantike, kjer prevladuje historično-psihološki element- Od 1866—73. leta prehaja umet nost Ibsena v neko čudno, mistlčno-slm. boilčno dobo, ki tvori skoraj nekak prehodni most v zadnjo in definitivno dobo. (1873—1900), ki je karakteristična zaradi nekega zunanjega realističnega napredovanja in važna pred vsem zato, ker je v njej dosegel poleg elementov filozo-
fične in socljalne narave — človeškega stvarnika.
Resnica in simbolizem: dve sili, ki sta nezavedno delovali na Ibsenov duh. Veličina človeka in umetnika pa je v tem, da ju je združil v mogočno sintezo, pred njim še neznano in da nam je razodel skozi realnost tisti neznani misterijozni čut od onstran iz katerega se zdi, da izvirajo korenike naših nagibov in samo-hotne klice naših misli.
On polaga v osnovo vsega svojega fi-lozofičnega sistema kakor neki svet sam zase, tonično koncipirano idejo, ki pa je oskrbljena z lastnim življenjem- Skozi to idejo nas vpelje v kraljestvo čistih misli, samospeva, ki Ima pravico obstanka, da afirmira svojo življensko moč. Ko je stopil Ibsen v 50. leto, ga opozori kategorični imperativ njegove vesti, da se nahaja še izven prave ograje, za katero so se bUe najostrejše bitke njegovega stoletja in kot človek volje, za kakršnega se je zmeraj javno priznaval, on pogumno sklene v drugič bilanco svojega življenja. Iz te ponovne poglobitve v najintimnejše kotičke svoje vesti in iz Še neposrednejšega opazovanja tistega realnega sveta, ki ga je bil štedil, da na čisto polje poseje svoje ideje — izhaja granitna konstrukcija njegovega modernega teatra, kjer so simbolizirane v živahni, originalni in utripajoči formi tragične muke sodobne duše.
Ibsen je spoznal, da so moralni viri modernega življenja zastrupljeni in da jih je treba zrevolucionirati ali pa vsaj reformirati- Vendar ni od neotesane mase, ki je največja sovražnica resnice in svobode, pričakoval ničesar.
Največji dokaz zato je dala težko um* liva, vendar silno lepa »Divja raca« (1884), kjer je prišel do grenkega zaključka, da je laž potrebna ljudem, kakor zrak, ki ga dihajo, in da morajo vsi napori, izruvati jo iz človeške duše — splavati po vodi. Človeška duša je kakor udomačena raca družine Ekdalovih, ki izgubi vsak čut za luč in svobodo: se privadi živeti v temi, v svoji skoraj prirod ni oblasti.
Ibsen je odprl tudi igralski umetnosti nove poti. Bolj kakor vsi drugi pisatelji zahteva od igralca celega sodelavca in tudi po prirodi najbolj nadarjen igralec ga ne zmore, ker sama intuicija ne zadostuje, potrebna je inteligenca. Tehnika Ibsenovih dram je posebna- Glavno dejanje leži večinoma v predzgodovini, tisto pa, ki poteka na odru, je le konec. Igralec ima torej opraviti skoraj vedno z že zaključenimi karakterji in čeprav dovoljuje avtor veliko svobode, je linija. ki se je mora igralec držati — na las odmerjena. Med tem, ko so drugi dramatiki obračali svojo pozornost in svoje študije k čuvstvenim stvarem, jih je Ibsen obrnil k duševnim. On živi v idejah, ki so njegov prirodni element In samo potom idej ga je mogoče tolmačiti-Tako sem ga poskušal podati tudi na našem odru, seveda s sredstvi, ki so mi tukaj na razpolago- Rade Pregare.
Mariborski in dnevni drobiž
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 12. januarja ob 20. uri »Divja raca«, ab. B- Premljera.
Nedelja, 13. januarja ob 15. »Janko In Metka«. Znižane cene. Kuponi. Otroška predstava. — Ob 20- url »Balado-ra«. Kuponi. Gostovanje g. Nerata.
Nedelja v marlb. gledališču. Popoldne priljubljena otroška igra »Janko in Met. ka« pri znižanih cenah, zvečer »Bajadero« z g. Neratom kot gostom.
Najmrzlejši dan u fTlorlboru
Danes je najmrzlejši dan te zime — P2.6 ponekod 23 stopinj je pod ničlo- Ce jbo še tako pritiskalo, lahko postane kri-jtično za nasade. Tolik mraz je nevaren mlademu, v jeseni nasajenemu drevju.
zlasti koščlčastemu. V hudem mrazu trpi seveda tudi trta posebno v vlažnej-ših legah. Dosedanji mraz bi bil že jako škodljiv, mogoče usoden, če zemlja ne bi bila pokrita. Debela snežna odeja je prava sreča. Če hud mraz dolgo traja, seveda tudi sneg ne more preprečiti globokega zamrzovanja zemlje. Stoletni koledar nas tolaži, da po 12- januarju ne bo več hudega in nevarnega mraza-Bomo videli, ali se bo prorokovanie stoletne pratike tudi uresničilo.
PoStne osebne vesti.
Za poštna upravnika so imenovani Alojz 2orž v Celju in Svetopolk Miklavčič ter Ivan Jošt v Mariboru 1, Ivan Pučel v Guštanju in E. Kolbezen na Mariboru 1; premeščeni so Pavla Kurinčič z Jesenic v Ljutomer, Kristina Mirtič z Maribora 1 na Maribor 3 ter Karla Šeme iz Šoštanja v Žiri.
M
VMTFlFoTi, 3ne 13. l E3F
V F C P P V ? K T«?«
im v
asats
odernlzaclja zamlje kontrastov
BORBA ZA REFORME V AFGANISTANU. - KRALJ AMAN ULAH IN NJE-
GOVA DEŽELA.
Aman Ulah je s svojimi potovanji vzbudil zanimanje Evrope za svojo državo, za azijsko Švico.
Današnja doba predstavlja v Prednji *Uiji čas, ko se države presnavljajo it teikijozno-konservativnih v nacijc-na!
ne. zraven pa iz fevdalnih v liberalne, de.rokratske polit/ms edinice. Vrfi se torej proces, ki je šel skozi Evropo v novem veku- Intenzivnost reformiranja in dalekosežnost, prevratnost reform pa je odvisna od intenzivnosti vplivov evropskega življenja, tako da se je začelo reformno gibanje najprej in najgloble uveljavljati kot nacijopalni in demokratski preporod v Turčiji, Siriji in Egiptu, nekoliko pozneje in manj globoko pa v Perziji in Afganistanu-Turčija in Egipet/ pa tudi Perzija so Homogene nacijonalne enote, odkoder so že desetletja odhajali pod vplivom kulturnih evropskih vplivov, nadarjeni mladeniči na evropske univerze. Afganistan pa je narodnostno heterogena država, n. pr. kot predvojna Madžarska, z vladajočim ljudstvom Afganci, ki so do ✓ad •njega časa ostali brez kulturnih vplivov Evrope, izvzemši vojaške organizacije s topovi in strojnimi puškami. Bistvena razl ita med Turčijo ali Egiptom in Afganistanom je ta, da vodi in izvaja v j prvih dveh zemljah reforme evropsko izobražena inteligenca in liberalno meščanstvo na podlagi političnega razumevanja narodnosti in demokracije, v Afganistanu pa revolucionarni kralj, ki hoče od zgoraj navzdol oprt na armado nadomestiti fevdalizem, ki se opira na plemensko organizacijo, z moderno centralistično upravo, zraven pa demokra-tiriiati in evropeizinri dtužno-Afganistan je zemlja kontrastov in leži med Tibetom, Indijo, Iranom in Tu-■ranom. Površinsko je trikrat večji cd Jugoslavije, prebivalcev pa ima nekaj manj (8—10 milj.)- Njegove meje so izrazih kontrasti. Nebotične planine po-kr it z ledeniki sia vzhodu, močvirja ob izlivu Hilmenda na zahodu, pustinje pa na severu in jugu. Ker je Alah Afganistan bolj malo blagoslovil s padavinami, Je zemlja večinoma* in to zlasti gorati predrti''step nerodovitna, kjer se živi nomadsko prebivalstvo od živinoreje, v kateri igrajo odločilno vlogo tOlstorepe ovce, kot tovorne živali pa velblod, osel in mula- Poljedelstvo omogoča namakanje ob reki Kabul in v severnih kot južnih oazah- Datljeve palme in sladkorni trs se gojijo na jugu, pšenica, vinska trta in bombaževec na severu. Večno zasneženi strmi grebeni Hindukuša, globoke in ozke doline, ter nižine južno od niškega Turana, datljeva palma in planinski iglavci kot smreka so pokrajinska nasprotstva, katera se že lepše izražajo v prehodnosti živali. Tiger prihaja v Afganistanu v posete k volku, lev k medvedu in leopard k divjemu konju.
Nepismeno prebivalstvo predstavljajo relativno najmočnejši Afganci, ki kot etnografska skupina živi tudi preko afganistanskih mej v Indiji. Ostalo' prebivalstvo pa sestavljajo Uzbeki, Karakir-gi/i in Tadžiki. Tinaroii stanujejo ited-vsem v vzhodnem in severovzhodnem delu države, Afgani pa v zahodnem in srednjem, — ter mejijo v porečju Amu Darja na ruske avtonomne republike, v katerih stanuje večina Uzbekov 'n Tadžikov ter Karakirgizov. Razvoj nacionalne misli bi povzroči! da bi na' rodno zavestni Uzbeki. Tadžikl ih Ka rakirgizi začeli stremeti za združitvijo z avtomnimi sonarodnjak! v Rusiji, kar bi povzročilo odpad vzhodnega Afgani stana k Rusiji. Z razvojem afgaiilstan ske narodne zavesi pa bi Afganistan začel stremeti po združenju z lndljsklntf Afganci. Narodnostno prebujenje bi Afganistan dovedlo samo iz dežja pod kap, V cerkvenem oziru so vsi prebivalci *unt| v nasprotstvo od Šiitskih Perzijcev. To dejstvo je zelo važno, ker preprečuje asimilacijo s Perzijci, ki so kulturni pijonirji, tako da se v literaturi kot ▼ mestih in v trgovini sploh vedno bolj Siri perzijski jezik-Socljalno so močna nasprotstva med Posvetnimi in cerkvenimi velikaši (ki so
Amaconiia — tajlnstveni svet
BRIVEC — PREZIDENT. — M0SK1T, NAJSTRUPENEJŠI SOVRAŽNIK ČLOVEKA.
pogosto eni) ter nižjim ljudstvom, med poljedelci in nomadi, politično pa med partikularističnimi • plemenskimi velikaii in centralističnim kraljem-
Narodnostno ali socijalno je v Afganistanu nemogoče zbrati brez riskiranja države vsega ljudstva pod eno zastavo reform. Cerkveno pa tudi ne, ker se ccr-kev kot konservativna, organizacija bori proti vsaki evropeizaciji, ker je baje s tem ogrožena vsezveličavnost korana. Vsled slabih prometnih sredstev so zveze med plemeni in vladarjem zelo slabe; težnja plemenskih poglavarjev, da dvignejo svoj politični položaj na račun kralja, onemogočajo poleg slabih prometnih zvez slednjemu naslovitev na ple mena. Pri vsem tem pa je v Afganistanu še ta težkoča, da nima urejenega nasledstva, temveč da se kralja voli iz dinastije, vsled česar velja Aman Ulah mnogim plemenom, ki niso glasovala zanj, kot uzurpator. Posledici neurejene ga nasledstvenega prava so tradicijonel-'ni nasledstveni boji. ki pijejo državi kri že vse XVIII- in XIX. stoletje- Stoletna kulturna stagnacija pa je razvila kon-servatizem, katerega najbolj označuje dejstvo, da je postava, po kateri si af-gamstanska deklica sme svobodno izbrati ženina, rodila upor dveh močnih plemen.
V teh razmerah je nujno, da je v Afganistanu borba za reforme postala borba za absolutizem kralja. Z absolutizmom v duhu moderne prosvitljenosti naj se utrdi in poglobi dinastični čut kot predstavitelj državnega čuta. Svoj vor pa ima ta čut v zvezi kralja s srednjimi sloji ene ali druge skupine, napram katerim vodi kralj politiko izigravanja-Poleg taktike izigravanja, pa si je pri svojem delu ustvari Aman Ulah glavno oporo v evropsko predvsem po turških, pa tudi nemških, v aeronavtiki pa po ruskih oficirjih organiziran stalni, od plemen neodvisni, in edino kralju pokorni ca 50-000 mož močni armad'. Oprt na to armado izva'a Aman Ulah reforme, zraven pa pošilja mladino v tujino, da se tam navžije reformnega duha, v Katerem bo njegovo delo podpirala.
Afganistan je danes samo geografsko azijska Švica. Če pa se posreči Aman Ulahu in njegovim naslednikom ustvariti absolutizem, ki bo izvedel evropeizacijo zemlje in ji dal ob svojem času tudi ustavne svoboščine, zraven tega pa ustvaril namesto današnjega' plemenskega čuta afganistanski državni čut, takrat zna postati terensko Izredno napri-stopni Afganistan tudi politično azijska Švicd Drugače pa bo to, kar Je bil v devetnajstem in dvajseve-n stoletju do svetovne vojne, namreč barometer, na katerem bodo merile svoj pomični pritisk in svojo moč sovjetska Rusija in britanski imperij-	Stirlacus.
Usodni model — londonska „Dolores“
Bliskovito se je po Londonu raznesla vest, da je mladi, nadarjeni kipar Friderik Atkinson Izvršil v svojem ateljeju samomor.
Kot sin premožnih starišev je podedoval veliko premoženje in kljub mladosti zaslovel v umetniških krogih. — Pred letom se je seznanil v znamenitim modelom slavnega Epsteina, z žensko izredne lepote, radi katere sta šla v smrt že dva umetnika. »Dolores« ga le znala očarati in kipar se je strastno <a-ljubil v očarujoči model- Toda »Dolores« ni bila skromna, Atkinson ji je dvoril zvesto in izdajal ogromne vsote denarja. Nakupoval ji je najdragocenejSe toalete in nakite. Samo za obed ali večerjo z Dolores je izdal po tisoče dinarjev. Ko pa je porabil obilno dedščlno,je odprl plinski viiak, naslednjega dne pa so ga naSli mrtvega v ateljeju.
Ko je za tragičen konec svojega kavalirja izvedela »Dolores«, sl ni očitala ničesar- Dejala je, kako more biti sploh kdo tako brdr^t. da se, zaljubi v 'žensko Vez *rcn. In ls'e<ra dne se je preselila k
Čeprav je znano, da ie /maconk.i najmogočnejša reka sveia si vendar ne nriemo zamisliti njeni ogromnost in veličino teritorija, ki ga napaja Razen tega je svet njenega območji še nepre-iskan in skoraj tajiastveii, nepristopen in nadvse mikaven.
Tabatinga. mesfeco na peruanski meji, je oddaljeno od i/iiva orjaške reke 3165 km, celotna dolžina pa presega 5000 km- V njenem ustju leži otok 'M a-rjtjč. ki je večji od Švice. Nad dva meseca rabijo vode od isvira v Kordiljerih do Atlantskega oceani Zolta voda Amaconke pormem morje v daljavi500 Km- Samo ustje pa ie S’roko 32C' km. Kakor razdalja med Zagrebom in Beogradom-
Tako ogromne so dimenzije »vidnega ekvatorja«, kakor imenujejo nekaieri raziskovalci na vodah na j bogate??! veletok sveta, številke prebivalstva, ki je naseljeno ob Amaconki in IS velikih dotokih, ki dovajajo v veletokovo stTugo nad 200 rek, pa so xeio skromne.
Večina orjaške reke pripada Braziliji, dočim imajo mnogo koristi od cenene tovorne poti tudi Bolivija, Peru, Fkva-dor in Kolumbija- Zadnje Štetje izkazuje 363-161 prebivalcev v državi Amaco nas, dočim šteje ogromni teritorij Para milijon duš.
Nedavno so nedostopni predeli nudili pustolovcem bogato polje udejstvovanja. Našel se je Španec Don Luiz Gnl-vez. po ^oklicu brivec, ki si je na teritoriju pokrajine Acre ustanovil državico in jo vladal po svoji volji. »Prezident« Galvez je imel celo svojo vojsko, četo za vislice zrelih banditov- Bogate dohodke pa so mu donašali bolivijanski trgovci gumija in kavčuka, kj jim je plenil transporte na Amaconki. Zadsvi na teritoriju Acre je postajala vedno resnejša in vmešale so se tudi Zedinjene države. Končno je prišlo brez boja do od-
ločitve. Galvez je dobil od Brazilije 200-000 milrejsov odškodnine, njegovo »državo« pa sta si razdelili Brazilija in Peru.
Predno je bila zgrajena 367 km dolga železnica med Porto Velho na Madeiri in Guajaro na Rio Beni v Rol viji. ie trajal transport po Amaconki navzgor celih šest mesecev. Danes je z železnico, ki pasi ra najnevarnejše predele ob Ma-'V'y07 o	u'	re;si.
Pokrajine pa so izgubile nekdanji pomen, ker je neki Anglež prenesel dragoceno seme Hevea-gumi drevesa v Indijo, kjer je rastlina izborno uspevala in skoroda izpodrinila pridobivanje gumija v Južni Ameriki.
Področje Amaconke je izredno bogato na rastlinstvu in tudi na živalstvu, vendar oboje ne donaša deželam onih koristi, ki bi jih po bogastvu lahko do-našalo. Večina ogromnega zemljišča 'e še danes, kakor poprej, zagrnjena v ta-jinstvenost in osvojevalec okleva na pragu Amaconije. Še gospodari v goščavi pragozda najstrupenejši sovražnik človeka — moskit. Kaj sta jaguar in kača klopotača napram malemu mučitelju človeka? Nevarnost, ki se je lahko ubranimo, ali pa prijetna prilika za lov- Kdor ni potoval po Amaconiji, ne ve, koliko strahu krije v sebi beseda »moskit«. Res je, nad veletokom veje rmeno-zeleni prapor Brazilije, toda malarija, moskiti in nepristopni pragozd se rogajo gospodarju stvarstva. Belcu je lahko ukrotiti divjaka, ga uničiti, vzgojiti ali iztrebiti, kakor pač zahteva večni boj za zemljo in njena bogastva, toda ne bo zlahka postal gospodar nad veletokom in njegovimi bregovi, dokler bo nad njim gospodoval dih gozda, dokler mu . bodo pretile nevarnosti hudournikov, aligatorjev, moskitov in žolte mrzlice. Še dolgo bo ostala Amaconija to kar je danes: tajinstveni svet.
„Navdusen“ sprejem sovjetskega komisarja v Sibiriji
Sovjetski prosvetni komisar Lunačar-ski je na potovanju skozi Sibirijo doživel prav neprijetno pustolovščino. Na kolodvoru v Omsku je njegov salonski vagon obkolila množica in zahtevala, da ji komisar govori o politiki sovjetskih oblasti in o stališču, ki ga bodo oblasti zavzele naipram kulakom (bogatim ; kmetom). Lunačarski se je dolgo proti-vil- Ko pa so množice začele pretiti, se je pojavil na oknu vagona in pričel govoriti. Uspeh njegovih izvajanj pa je bil povsem nepričakovan. Ljudstvo ga ie izzvižgalo in tudi kamenje je pričelo padati na razočaranega govornika. Slišati je bilo porogljive vzklike proti sovjetskemu režimu in komisarjem. Nekateri so hoteli vdreti v vagon in pretepsti komisarja, kar pa so razsodnejši preprečili- »Izvestja« so o dogodku poročala, da je bil Lunčarski v Omsku »navdušeno« prejet od množic, ki so ga prisilile, da jim je govoril, nakar so mu priredile burne ovacije. Zadeva pa :e, kakor doznavajo angleški listi, povsem drugačna in je za narodnega komisarja precej nečastno izpadla-
tudi tozadevno med moškim in žensko ^velika razlika. Zenske so tudi pri pomlajevanju trikrat dražje, kakor pač v navadnem življenju sploh.
Plavanje obuezni predmet
Skandinavske države so znane koi najbolj napredne v Evropi, kar se tiče civilizacije, ki je razširjena prav v najnižje plasti naroda. Tudi iz Športnih panog čujemo mnogokrat velike uspehe Švedov, ki polagajo ogromno važnost na telesno kulturo- švedska je toliko Izpopolnila gimnastiko, da jo učijo po šolah mnogih drugih narodov. Nedavno tega je izdalo švedsko prosvetno ministrstvo naredbo, da je nemudoma uvesti tudi plavanje kot obvezni predmet v vse šole in učilišča brez izjeme. Ko zapustijo fantje ljudsko šolo, morajo imeti diplomo o plavanju- Voda je največji sovražnik človeka in se je treba že zmalega vaditi na borbo proti njej, pripominja švedski prosvetni minister.
nov
Komplikacije pomlajevanja žensk
Iz Pariza poročajo, da pomlajevanje dam s pomočjo vcepljanja žlez ni rodilo v zadnjih letih nikakega rezultata- Vendar je specijalistom uspelo doseči tudi "ri ženskem srolu isti efekt kot se opaža pri ceplienju moških- Sam Vorornv je dejal nekemu poročevalcu, da je bil neuspeh operacij pri ženskah posledica dejstva, da je dinamizem ženskih žlez manj energičen od moških. Končno pa se bo dalo tudi temu odpomoči. Ko je opazil, da vcepljenje semenskih žlez pri ženskah ne zaleže, je Voronov Izvedel operacijo še na dveh žlezah, kar je privedlo k zaželjenemu uspehu- Novi sistem pomlajevanja pa bo izzval še večjo potrebo po dragocenem materija!«. ,Za pomladitev moškega zadostuje ena opičja žrtev, za pomladitev ženske pa so iootrebne tri žleze. Kakor razvidno, je
Število avtomobilov v USA.
Po poročilu ameriškega statističnega urada ima Unija 48 severoameriških držav sedaj 24,592.370 avtomobilov- —* Osebni avtomobili so porasli preteklo leto za 6 odst. in jih je danes 21,480.590. Če primerjamo to število s prebivalstvom Združenih držav, ki ga ie 120 milijonov, pride na vsakih šest oseb o-sebm avto. število tovornih avtomobilov je naraslo 1- 1928. za 9 odst NijveS avtomobilov ima država Newyork-Pri zdravniku.
— Morebiti toži vaš soprog radi žeje?
— Ne. ne, gospod doktor, radi nje je vedno dobre volje!
V otroškem vrtcu.
— Otročički, tako mirni morate bit!, da se bo slišalo pasti iglo na tla!
Deca utihne- Naenkrat pa zakriče v zadnji klopi mala Marjetica: »No. sedaj pa le spustite igro na tla, gospodična!« Radovednež.
— Ce ne bi bilo težnosti, tudi mi ne bi tako trdno stali na zemlji- Samo ta zakon nas tišči k tlom.
— Bog ve, kako je bilo, predno je bil izdan ta zakon? I
DOBRO ZNANO
v e c p vi
V	Marffioru. dne 'I2.1. 1929.
dOW)M ki	MOMM
'ebOnatM: «Mka b«Mda 30 ■ajmanjSi w«*ek Ota S*'
g Mati oglasil
ŽMltn. dopt*we»(* ti cgfa.
trnovskega •* rettmnoga nafajc «Mka hM<< 80 p, MjmanJS bmmIi Din tO'—
Hitro popravilo ur#
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	73
Učilišče
'priredi tečaj praktičnega Šivanja, prikrojevanja in strojnega vezanja ter izdelovanje perzijskih preprog na šivalne stroje. Stranke iahkj prinesejo seboj blago za obleke, plašče ter si v tečaju same izgotovijo.. — Strokovna učiteljica Justina Gabrenja, Maribor, Kralja Petra trg 1-	<Š9
Pletenine vseh vrst
izdeluje solidno in poceni strojna ple-tarna M. Pelan, Rotovški trg 4•	71
Pozor!
Naznanjam cenj- občinstvu, da sem nanovo otvoril krojaštvo v Vetrinjski ulici 22. Postrežba točna. Cene zmerne. A. Granduč.	72
Jaket-obleka,
fini dunajski izdelek, za večjo in vitko posavo, se ugodno proda- Vprašati Zidovska ulica 1, I. nad. levo. 77
Lepo zračno sobo,
blizu Koroškega kolodvora oddam takoj gospodu ali gospodični. Naslov v upravi.	76
Spafee sobe,
polne politirane, na prodaj. Mizarstvo Krekova ulica 18, dvorišče.	75
Kavarniško kuharico
sprejmem takoj v službo. Zslasitve v kavarni »Evropa« v popoldanskih urah.	70
Dvoje lepih velikih in snažno opremljenih sob
z električno razsvetljavo se odda boljši družini — prednost imajo oficirske rodbine brez otrok. Naslov v upravi lista.	48
Standard Oil Comoany of Jueoslavia Maribor
(preje Sla venska amerlkanska petrolejska družba z. o s.)
Je preselila
svoj pisarniški lokal iz Trga svobode 3 v
palačo Pokojninskega zavoda 8)worakova c. 1/111
Telefon it. 10	Brzojavni	naslov:	,Socony	Maribor"
SSEESSHEk.
Ja šport
so najlepše in najprimernejše p le« lene obleke, katere izdeluje solidno in po nizki ceni
plefarna L GOLOB
Maribor - Orolnova ulica it. 6
or n
ŠTAMPILJK
SOKLIČ
m
Čevljarji, krojači pozor!
Na prodaj je' več rabljenih krojaških in čevljarskih strojev po nizki ceni. Gabrenja. Kralja Petra trg.	73
Poučujem glasovir
samo začetnike. Naslov v upravi lista-	79
Bazni dnevni listi
se oddajo v sub-abonnement. Kavarna »Central«, Maribor.	50
Masaža — zdravje — pomlajenje!
Cenj. mariborskim damam se priporoča prvovrstna maserka Iz Rogaške Slatine- Naslov v papirni trgovini Novak na Glavnem trgu.	47
Za posipanje trotoarjev
se dobi vsako množino Škerlovo hitro topljiva sol po Din 1.- za kg na Meljski cesti 12.	32
Naturno In dobro vino
od leta 1927 iz Špičnika se toči v gostilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ulica 54. J. M. Nekrep. 11
Otrok
od pol leta do 3 let se sprejme v dobro oskrbo. Naslov pove uprava lista-______________________________________74
Sobo-in črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin. urar in ju-velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklo vade. Shramba koles in motoriev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejče in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Čevlje,
modne in trpežne# prave »Goisserice« se kupi najceneje pri tvrdki Govedič, Frankopanova ul. 10. Sprejemajo se v popravilo snežni čevlji in gamaše-
Domače in inozemske časopise
naročate najbolje pri tvrdki Hinko Saxi Maribor, Grajski trg. Sprejemajo se inserati za vse časopise. 5202
Popravilo snežnih čevljev in gaioš
z najnovejšimi »RudoUpreparattni po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9.	2367
Čuj, Joža,
baš sem zvedel na svoje veliko presenečenje, da jo je tvoj blagajnik popihal s tvojo soprogo vred!
— Popihal?! Kaj še! Nagnal sem ga!
Šofer
kriči nad pešca: »Ravno tako se obnašate, kakor bi bila cesta vaša!«
Pešec: »Vi pa prav tako, kot bi ti) avto. vaš!«
»k	a	■	w	mm
Drsalisce
pri Treh ribnikih
odorto
Trboveljski premo9,
bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjeni trgovini z lesom in premogom, pri
Ivan Naverinik,
Aleksandrova c. 16.
Otvoril
sem novo mehanično delavnico, prodajal« no koles In zalogo ber dna ter olja v Krčevini. Aleksandrova cesta 169. Priporočam se cenien. občinstvu za mnogobrojni obisk. Cene brez konkurence. Popravi!a solidno In hitro.
Slavko Komel
jnehanlčn* delavnica in pro-damlna koles. Kr (a v In a Aleksandrova cesta 169.
2*83 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria“. Zagreb.
JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSK« ULICA 19
llllllll!l!lll!lllllllllllllllllllllllilllllllllllllllillllllllllillllllllillll!llllllllllll||||||ll||||||||lll||||||||||llilj||||||||||||l|il||||||llI|||l|||||||||||||l!l||||||||llllllllljl!l|||||||||IIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
Na drobno!
TOV4RNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTKIH VIN IN SIRUPOV.
Na debelo!
%e£imo
t&frra niti!
MARIBOR, Gosposka ulica 17 CELJE, Aleksandrova c. 1 PTUJ, Slovenski trg, „Petovfa"
li^aJtpn&Jrci) »Jutra« y Uubljani.; predstavnik Izdajatelja In urednik: Pran Brotovljv Mariboru. Tiska Maribo^ H«frprna d. d.,
Stanko Detelav Mariboru,
Hvarski
koks
in angleški kovaški premog dospel. Kovaški in kurilni koks stalno v zalogi
MeJovSek
Tattenbachova 13, tel.475
kakor, sveže namočene polenovke se zopet dobi
pri tvrdki SS 2402
IVAN SIRK
trgovina ipccerlle