SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
®
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 1& (fld., za pol leta 8 rld., za četrt leta i jld., u jedea
mesec 1 yld. 40 kr.	1
V administraciji prejeman velja:	«
Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za Četrt leta S yld., za jeden me»ec 1 jld. *
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlštvo in ekspedielja v ..Katol. TIskarni", Vodnikove nllee št.; 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je t Sementšklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 209.
V Ljubljani, v četrtek 12. septembra 1895.
Letnils: XXIII
Katoliški shod v Prihranili.
(Izv. poročilo.)
II.
Prvemu svojemu poročilu v spopolnilo dodam tukaj resoluciji, kateri je shod sklenil glede razmerja mej vero in narodnostjo ter glede socijalnega vprašanja. Prva resolucija slove :
Mi katoličani nadškofije praške, zbrani na shodu v Pribramu, dajemo izraz svojemu domoljubnemu mišljenju in ob jednem svoji neomejeni vdanosti presvetlemu cesarju in kralju.
Ozirajoč se na razširjajoči se verski indiferen-tizem, brezboštvo in materijalizem, vidimo v teh smereh nevarnost ne le za verstvo, marveč veliko nevarnost za gmotno bodočo srečo našega naroda. — Zato izjavljamo svoje prepričanje, da se more jedino na verski podlagi gojiti prava in požrtvovalna ljubezen za narod in domovino.
Druga resolucija o socijalnemvpraša-n j u, katero je v navdušenih in prepričevalnih besedah vtemeljeval dr. Horsky, glasi se tako • le:
Shod čeških katoličanov nadškofije praške priznavajoč vero Kristusovo kot podlago dobro vrejene človeške družbe, kot sredstvo prave omike in izobraženosti ter kot poroštvo časnega in večnega blagra ter prepričan, da se socijalno vprašanje reši les sodelovanjem in na podlagi vere :
hoče delovati zato, da bode vse življenje v družini , občini in državi prešinjeno s krščanskim duhom ;
zato se izjavlja proti brezkonfesijonalni vzgoji in brezversko - liberalnemu zakonodajstvu ter zahteva, da je šola verska in da je vse zakonodajstvo v soglasji z načeli krščanske vere ; vzlasti je poirebno,
da je prešinjen s krščanskim duhom ne le ves delavski stan, marveč tudi vsi delodajalci, ker se jedino tem potom doseže sporazumljenje in mir mej obema ter se odstranijo vsa neugodna nasprotja.
Drugi dan shoda se je ob 7. uri vršil slavnostni sprevod na Sveto goro. Bil je nad vse veličasten. Ulice, kjer so šli vdeleženci na goro, so bile slavnostno okrašene. Zbor meščanskih strelcev je oskrboval častno stražo. Sprevoda se je vdeležilo kakih 300 duhovnov in nad 2000 svetnih mož. Ob osmi uri je prišel na goro kardinal Schonborn v spremstvu škofov dr. Bauerja, dr. Ribe in Kalousa ter služil sv. mašo v cerkvi Matere božje. Na to so se zopet vdeleženci vrnili v Pfibram, kjer se je vršilo nadaljevanje shoda. Predsednik princ Lob-kovic je pred vsem pozdravil navzočega kardinala praškega. Na to je princ dr. Friderik Schwarzen-berg poročal o razmerah kmetskega stanu. Mej drugim je dejal govornik: Ze sedaj se slišijo glasovi nasprotnikov: Cehi, nikar jim ne verjemite tem mračnjakom in nazadnjakom, ki vas hočejo speljati na kriva pota, Kmet, delavec in plemič, ki se je drznil priti na shod, razvpiva se kot mračnjak. Toda luč vere nas bo krepila ter nas vodila do konečne zmage nad brezverstvom. Načete in že čeloma gnjile družabne razmere pa se morejo zboljšati le na krščansko - socijalni podlagi. Na ramenih kmetskega stanu sloni danes osoda češkega naroda. Ako ostane kmet zvest svojim načelom, tedaj se nam ni bati za prihodnost, tedaj se tudi ugodno reši kmetijsko vprašanje. Na to govornik obširno pojasnjuje vzroke, zakaj propada blagostanje kmetijstva. Kot glavne vzroke našteva preobilno produkcijo, konkurenco in v Čehih prežalostne politične razmere. Glede zadnjih povdarja, da treba vsaj v gospodarskem oziru do-
seči sloge in to če treba tudi preko glav onih, ki so izzvali današnji boj in ki žive jedino le od boja.
V smislu tega govora se je vsprejela resolucija, v kateri se povdarja, da hočejo vdeleženci uvažujoč velik pomen kmetskega stanu vedno delovati zato, da se pospešuje njegov gmoten in duševen napredek.
Profesor Kovač je nato govoril o š o 1 i ter je bila po njegovem predlogu vsprejeta ta-le resolucija:
Ker je dobra vzgoja mladine podlaga in predpogoj vrejene človeške družbe; ker pa je v brezkonfesijonalni šoli vzgoja brez verske podlage pomanjkljiva in nepopolna, zato zahtevamo, da se naša mladina vzgaja in poučuje v katoliških šolah po načelih krščanske vere, ki je vir prave izobraženosti in omike, ter ob jednem varno zagotovilo časnega in večnega blagra.
Za njim je govoril turnovski mestni tajnik Janku o katoliški organizaciji ter stavil več resolucij, ki so bile soglasno vsprejete.
S tem je bil dovršen vspored katoliškega shoda. Ob koncu je spregovoril še kardinal Schonborn rekoč : Z iskreno radostjo pozdravljam vas vse in srce se mi topi veselja, ko vidim češko-slovanski narod tako obilno zbran na katoliškem shodu. Vem sicer, da s tem shodom nismo že dosegli kedo ve kakih vspehov na socijalnem, političnem ali verskem polju, vendar dokazuje katoliški shod, da v naših dneh splošnega omahovanja še krepko živi krščansko-ka-toliška vera, ta najdražji biser češkega naroda. Naš narod je bil ob času svoje največje slave vedno vdan veri sv. Vaclava in tudi sedaj ga jedino ta vera reši iz mnogih grozečih mu nevarnostij. Da se pa to tem bolj gotovo zgodi, bodi nam v prihodnje geslo: Srčno, brez strahu in jedino naprej! Srčno, dasi in ker imamo mnogo sovražnikov,
LISTEK
Popotovanje Miška Zmetenka In Lenarta Barigeljca.
črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barle.
(Dalje.)
Nil sedaj, ko je bil potolažen želodec, moglo je oko še mirnejše uživati prekrasen razgled, kateri se odpira človeku tam gori na Kostanjevici. Malo-ne celo Goriško imaš pred seboj kot na ogromnem zemljevidu. Oko ti je svobodno in hiti tja v ravno Furla-nijo in Benečijo, čudi se cvetoči Vipavski dolini, le proti severni strani zapirajo mu pogled kameniti gorski velikani. Človek bi tu gori pozabil vse skrbi in gledal oni krasni božji svet, kateri se pred njim razprostira.
„A k nadškofu , ali ne pojdeva ?" — popraša Lenart.
»Seveda, da greva, zakaj sva pa prišla v Gorico."
»Nil, ta naju bode vesel! Pa poldne je ravnokar odzvonilo, popoldne pa gotovo ne sprejema."
»Na popotne ljudi se toliko ne gleda. Porečeva, da sva ravnokar prišla".
»Bodi ti! Vendar tisto ne bi škodilo, če bi se malo očistila. Poglej nu, kaka sva. Kot da bi pala ciganu iz torbe. Doli k Soči pojdiva, da se umijeva."
S
Iu šla sta. Res bi trebalo poštenega čiščenja. Srajci bili sta malo bolj čisti, kakor pa je bila ona prijatelja mešetarja. Obleka je bila tudi v lepem neredu. Vse se res ni dalo urediti, nekaj pa pač, zato sta jo hitro ubrala doli proti Soči.
»Via del ponte Isonzo", tako nekako se je bralo na tablicah, katere so bile pribite na hiše,' tam sta jo tudi obrnila, dokler nista prišla na Sočin most in prvikrat zagledala to kčerko planin; katera si je v skalovju izdolbla globoko strugo. Čudue boje je ta voda, tako nekako mlečno zelena. Vendar doli k nji ni bilo lahko priti baš zaradi visokih bregov. Kjer bi se sicer dalo, tamkaj ni bilo samotno, a samote sta potrebovala naša popotnika. Po dolgem iskanju najdeta ob Soči pripravno mesto. Najpreje se sama pošteno umijeta, potem pa še srajce, kolikor se je dalo brez mila. Vendar bil je križ, ker je trebalo čakati, da sta se srajci posušili. Hlače in drugo obleko uredila je nekoliko vrbova šibica, katera je izgnala silen prah, kateri se je ondukaj nakopičil, in tako lehko rečemo, da sta se sicer z velikim trudom vendar vsaj nekoliko očedila. Poslovivši se od Soče, odpotita se tedaj v popolni paradi k nadškofu.
Zvoniti bilo je treba. Odprl je mlad, brdek go-spodek z malimi sajastimi brčicami pod nosom, v črni obleki, prav tak, kot da bi ga bil iz škatljice vzel. Naša popotnika stojita v vsem svojem siromaštvu pred njim.
»Nu, kaj pa je", popraša gospodek.
»Visoko blagorodni gospod", začne Miško in zleze kar nekako v dve gubi, »dijaka sva s Kranjskega, a prišla sva, da bi naju njegova milost vsprejela v tukajšnje deško semenišče".
»Nu, bodemo videli. Kje pa sta spričevali? Brez tega ne moremo ničesar."
»Tukaj-le! Vendar oprostite, vaše blagorodje, da nista takovi, kakor bi morali biti. Kriva je temu seveda največ bolezen. Mene je tresla malo ne celo leto mrzlica, a prijatelj, vidite sami, kako je slaboten. Tukaj, kjer je bolji red in hrana, bode seveda vse drugače."
»Hm, hm, to je pa res nerodno!" — smeje se gospodek in se čudi lepima spričevaloma. — »Miško Zmetenko, drugošolec — tretji red, to ste vi, za drugo šolo ste pa res korenjaški; Lenart Ba-rigeljc tretjošolec — drugi red, to je pa ta-le mali. Dobro, odnesem spričevali gori, pa že tako vem, da se bode jezila njegova milost. Počakajta tu doli".
Gespodek odide gori po stopnicah, prijatelja pa sedeta na klop. Miško dregne Lenarta, češ, dobro sem govoril. In res je bil Miško za tako ve prilike kot navlašč. Jecljal je sicer malo, vendar ko je nekoliko govoril, bilo je, kot da si vodi odprl za-tvornico.
Gospodka dolgo ni bilo nazaj. Prijatelja sta si to ugodno razlagala, češ, nadškof se posvetujejo, če bi naj ju sprejeli ali ne. Nazadnje se je pa vendar pri-smejal gospodek doli po stopnicah.



z'


b
rez strahu, ker nas Bog podpira v tej borbi in jedino, kar nam bo Bog le tedaj blagoslavljal naše delo, ako bomo delovali složni po navodilih našega vojskovodje Leona XIII.
Nato so vdeleženci kleče prejeli papežev blagoslov ter odpeli papeževo, cesarsko in narodno himno.
—	S tem je bil shod završen. — Dal Bog lepim besedam in plemenitemu navdušenju še lepših dejanj in železne vstrajnosti pri delu, za katero so se vdeleženci vnemali na katoliškem shodu v Pfibramu!
Črne bukve kmečkega stanu.
15. Slovanska organizacija.
(Dalje.)
Najvažnejši točka v našem vprašanju o slovanski organizaciji je dedno pravo starih Slovanov. Prvi in najpopolnejši natorni družabni organizem je namreč družina; dedno pravo pa ravno veže nasledujoče si rodove v družini in ji po svojih določilih vtiskuje Bvoj značilen pečat. Kakeršno je dedno pravo, taka je tudi rodbinska organizacija. Dedno pravo pa združuje po svojem bistvu zasebno-pravni jp javno-pravni delokrog in določa značaj vsi družabni organizaciji. Zato je proučavanje dednega prava pri po-samnih narodih socijologu neobhodno potrebno. Predno si ogledamo slovansko mišljenje v tem oziru, poglejmo v kratkem rimske in germanske pojme o dednem pravu.
Rimsko pravo pozna v rodbini za glavarja očeta (pater familias), čegar oblast je neomejena nad rodbinskimi članovi. Njegova volja odločuje v življenju in kot oporoka tudi po smrti. Ako prezre kakega otroka v zadnji volji, ostane brez dedščine. — Ce pa umrje oče brez oporoke, potem podedujejo premoženje udje njegove družine po tisti vrsti, po kateri so odvisni od očetne oblasti. Oče je torej samodržec, izvor vsega prava v rodbini, kakor vladar v državi. Z načelom o očetni oblasti je v tesni zvezi absolutizem ali bolje despotizem, ki so ga izvrševali rimski cesarji in ki so se ga iz rimskega prava navzeli tudi nekateri, vzlasti štavfovski, nemški vladarji v neizmerno škodo slogi mej cerkvijo in državo in v gorje svojih podložnikov. Boj mej cerkvijo in državo v srednjem veku ima v resnici svoje korenine v despotičnih načelih rimskega prava, katero je vzlasti sloveča bolonjska pravoslovna šola oživila v srednjem veku. Tudi takozvana lutrova reformacija je dobila v teh načelih najboljšo podporo, ker je ravno ona najbolj pomagala državnemu absolutizmu v dosego njegovih namenov. Tu točno vidimo, kako je navidezna zasebno - pravna rodbinska, napačna organizacija posnemala se v javnopravnem življenju po ravno tistih načelih rimskega prava, ki se bahato imenuje »ratio scripta
—	zapisana pamet«.
Germanci so imeli o dednem pravu nekoliko drugačne pojme, članovi v rodbini imajo vsak
„Saj sem dejal, da bode tako. Kako se vendar drzneta priti s takima spričevaloma pred njegovo milost, katera se je prav jezila na vaju. Evo, tu imata!" pristavi in jima vrne spričevali, ob jednem pa da vsakemu trideset novčičev. Še jeden globok poklon in naša popotnika sta bila na cesti.
Šembraj, torej po to sta šla ona v Gorico ? Po živem Miškovem pripovedovanju je bilo vsaj nekoliko upanja, da bodeta sprejeta. Nil, pa naj bi tudi ne bila sprejeta, upala sta vendar, da bode kaj bolj na debelo padlo. Tako pa: trideset in trideset je šestdeset in s temi novci naj prideta dva iz Gorice domov na Dolenjsko. A, zaslužila sta tako !
Trebalo se je sprijateljiti z usodo, saj ne bi ničesar pomagalo, žalostiti se in tožiti. Popotnika kupita si precej za deset novčičev kruha, kateri je kmalu pod streho. Ker drugih posebnih opravil v Gorici nimata več, a se še živo spominjata tržaškega prenočišča, ne mudita se dalje v sicer tako prijetni Gorici, nego jo junaško mahneta proti kranjski strani.
Ne bodem hvalil in opisoval lepote krajev, po katerih sta popotnika zdaj ubrala svojo pot; rečem le, da sta šla po vipavski dolini, o kateri poje pesnik: „Vipavska dolina, lepota sveta." Bila sta že dobro daleč od Gorice ter prosita v priprosti hišici za prenočišče. Sprejeta sta, kakor je na Vipavskem sploh navada, prisrčno, pogoščena sta z rumeno polento, a gori na senu najdeta mehko postelj.
(Dalje slčdi.)
svoje pravice in dolžnosti; oče je le nekak varuh in oskrbnik teh pravic; on jih brani in jih podpira. Zato ne pozna staro germansko pravo oporoke. Po smrti kakega človeka dobe tisti premoženje, ki so po krvi umrlemu najbližji in ki so po pravu sposobni biti drugim za varuhe, torej so n. pr. ženske izključene. Zato tudi podedujejo stariši premoženje, če ni otrok ali sploh krvnega potomstva. Po rimskem pravu nimajo otroci nobenega pravnega pomena, po germanskem pa imajo svoje pravno stanje in oče jim je samo nekako oskrbnik. Odtod izvira staro načelo: »Če je dete rojeno, je oporoka že narejena«.1)
O Slovanih nimamo sicer glede na njihovo organizacijo toliko poročil, kolikor o Germanih, a ker se vsa lepo vjemajo, si moremo vender predstavljati njihovo pravno življenje.
Najpreje moramo reči, da so bili pravi de-mokratj e. Cesar Konštantin piše*) o njih: »Prin-cipes hi populi habent nullos praeter suppanos senes, seniores, majores natu«. — Ti narodi nimajo nobenih knezov, razven županov-starcev, starešin, starejših po rodu.«
Ti so vladali organizovane rodbine. Posamni človek je imel le toliko pravic, v kolikor je spadal v rodbino in živel ž njo v nepretrgani zvezi. In-dividualizem se je torej popolnoma vtopil v so-rodovinstvu ali če hočemo reči po naše v narodnosti. Rodbina, o kateri govorimo, je namreč obsezala več družin in bi se najbolje imenovala rod.
Družine se pa ne družijo pri Slovanih v lepo celoto zato, da bi se ložje branile; vzrok, ki jih spaja, ni zunanji, marveč notranji — krvna zveza, sorodovinska jedinost. Bogufal3) piše o Lehih: »Lechitae, opinullum regem seu principem inter se tamquam fratres et ab uno patre ortum ha-bentes«. Lehi, ki nimajo nobenega kralja ali kneza, so mej seboj kot bratje in kot bi izvirali od jednega očeta.«
Nestor tudi često opisuje narodno krepost naših pradedov, namreč jedinstvo in vzajemnost posamnih rodov. Tako n. pr. piše o treh bratih, katerim je bilo ime Kij, Ščok in Horiv, ki so s sestro Libedo sezidali Kijev in mirno živeli pod vlado najstarejšega brata. Podobna je njegova povest o bratih Ruriku, Sineju in Truvoru. V obče vidimo v vseh starih izročilih, kako vzajemnost rodu nadkriljuje pomen posamnika, kako se torej slovansko mišljenje z vso silo upira individuva-lizmu, ali če hočemo reči: liberalizmu. Zato beremo n. pr. v kraljičinodvorskem rokopisu, kako se peni srebropena Vltava in kako žaluje lastavica na Višegradu zaradi prepira mej rodnima bratoma.4) Zato čujemo, kako se hvali Lešek in njegovih 12 sinov, ki v sveti rodbinski ljubezni mej seboj združeni polagajo temelj poljski državi. Umevne so nam besede gdanjskega nadškofa Janeza5) o starih Slovanih : »Beata, plus quam beata fraterna societas, -apud quam plus pietatis valet religio quam ambitus principandi«. — Blažena, več nego blažena bratovska družba, pri kateri več velja zvesta krepost ljubezni in spoštovanja do starišev, sorodnikov in domovine, nego želja po vladanju.«
Jasno je, da je v tacih razmerah zdrave rodbinske vzajemnosti tudi lastništvo se drugače razvijalo, nego drugod. Lastništvo je namreč pripadalo celemu rodu, ne pa posamnikom. Starejši kronisti6) nam o tem pričujejo s kratkimi in določnimi besedami, ko pravijo o Slovanih: »Omnia erant eis communia — vse so imeli skupno«.
Neki arabski kupec, Ibu-Foslan po imenu, je potoval v 10. stoletju skozi Bolgarijo in mej drugim pripoveduje v svojem potopisu tudi to-le: »Ko se rodi kakemu Rusu sin, mu vrže oče meč
') Graf und Dietherr, Deutsche Rechtssprichworter str. 204 pri Weiss, Apologie o. c. str. 297.
a) „De administratione imperii" — Jos. Hube : Geschicht-liche Darstellung der Erbfolgerechte der Slaven. Posen 1836. Th. Scherk str. 20.
') Boguphali Chronicon Poloniao — Hube o. o. str. 15.
*) „Aj Vltava! kaj kališ si vodo — Kaj kališ si vodo srebropeno?" — „Kak bi si jaz vode ne kalila, — Ker v razprtju sta rojena brata, — Brata zavolj dedine očetne. — Ljuti Hrudoš na Otavi krivi — Staglav hrabri na Radbugi hladni". — Priletela družna lastavica — Žalovala in tožila milo. — Ljubušina sodba. Rokopis kraljedvorBki: Poslov. Fr. Levstik. V Celovcu 1856. str. 48. 49.
8) Hube str. 17.
*) Chronicoa Pulcavae p. 73. Chronicon Anonymi p. 43. v A. Dobneri monumenta bistorica Bohemiao. Pragae 1764, T. I. — Hube o. e. str. 19.
pred noge rekoč: Ta meč bodi tvoj; kar si pri-dobčš s svojim lastnim mečem, bodi tvoja lastnina; zakaj — vse drugo premoženje je bilo skupna rodbinska lastnina.«7)
Potemtakem ne moremo govoriti o kaki ded-ščini v našem smislu pri starih Slovanih. Kjer je individuvalizem tako zatrt, da posamnik nima nič svojega, tam tudi ne more posamezen človek ničesar podedovati. Vsled smrti rodbinskega glavarja je treba voliti samo novega oskrbnika, novega glavarja.
Tako se je tudi godilo. Navadno se je izbral jeden starejših modrih mož, ki je oskrboval premoženje in vodil rod.	(Dalje slšdi.)
') Hube o. c. str. 19.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. septembra.
Volitve v Dalmaciji. Žalostni prizori so se vršili v Dalmaciji ob zadnjih deželnozborskih volitvah. Možje jedne vere, jednega jezika bili so boj mej saboj, kakor da Turčina izganjajo iz dežele. Pravaši so postali že neznosni in nespravljivi. Tako je za kmetiške občine v zaderskem okraju hrvatska narodna stranka pravašem ponudila kompromis, toda pravaški vodje Biankini, Paštrovič in Prodan so izjavili, da od narodne stranke nočejo mandata. Ker so talija-naši v tem okraju tudi šarili s svojima kandidatoma, so bili hrvatski volilni možje pametneji od svojih vodij ter so sami naredili kompromis in glasovali za narodnjaka Borellija in pravaša dr. Trumbiča. Kakor pa se poroča, je dr. Trumbic odložil ta mandat, ker ga nofe od kompromisa. To so zgage 1 Zato jim privoščimo, da so pravaši malone pozebli pri volitvah, kajti pri volitvah v mestnih skupinah in trgovskih zbornicah niso prodrli z nobenim kandidatom. Izvoljenih je osem narodnjakov, in sicer v Splitu župan dr. Mangjer, v Šibeniku Supuk, v Makarski Vukovič, v Staremgradu Hvaru Vrankovic, v Korčuli dr. Zaffron, v dubrovniški trgovski zbornici dr. Čingrija, v splitski trgovski zbornici Vid Morpurgo, v Dubrovniku De Giulli; dalje sta izveljena dva ta-lijanaša Trigari v Zadru in dr. Salvi v zadrski trgovski zbornici; konečno je izvoljen v Kotoru srbski kandidat kapitan Kamenarovid proti hrvatskemu profesorju Brajkoviču. — Danes volijo veleposestniki deset poslancev.
Dr. Pacak pred svojimi volilei. V nedeljo je dr. Pacak poročal svojim volilcem v Caslavi. Po stari navadi, katero so si prisvojili tudi naši zmedeni radikalci, je najprvo udrihal po Staročehih, češ, da so on in tovariši v petih letih več dosegli, ko Staročehi v 18 letih. Seveda dr. Pacak je pozabil navesti fakta. Konečno izjavi, kakor se je dogovoril mladočeški generalni štab, da Mladočehi načelno ne nasprotujejo spravi z Nemci, a ta sprava mora biti poštena. Dokler vlada ne doseže te sprave, ostanejo Mladočehi v opoziciji. V kratkem izide brošura, v kateri bodo našteta načela, po katerih bi bila mogoča nagodba z Nemci. Kaj pa s spravo doma? Na to je Pacak pozabil odgovarjati.
Armensko vprašanje. Iz Carigrada se 11. t. m. brzojavno poroča, da je Turkhan-paša ustno naznanil francoskemu in ruskemu poslaniku pogoje, pod katerimi je vlada pripravljena rešiti omenjeno vprašanje. Prva dva sta pogoje res vsprejela, nikakor je pa ni hotel odobriti angleški poslanik. Ta je namreč izjavil, da ne more poprej vsprejeti predlogov, dokler ne dobi potrebnih navodil od angleške vlade. Poleg nadzorovalne komisije, s katero poslaniki lahko direktno občujejo, je odobrila vlada na-daljnih pet glavnih točk in tako se meni, da je vsaj v glavnem rešeno dolgotrajno pogajanje. Omenjene točke obsegajo te-le določbe: 1. Da smejo drago-mani imenovanih treh veleposlanikov naravnost občevati z načelnikom odseka, ki rešuje in pripravlja reforme v Armeniji; 2. da bodo imenovani novi upravni uradniki po razmerju krščanskega in moha-medanskega prebivalstva ; 3. da bode turška vlada tudi kristijanske častnike jemala med orožnike; 4. po vaseh bode uvedeno redarstvo; 5. mudirje bodo volili starešine.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. septembra.
(Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.)
Č. g. Josip G r e g o r i č , kapelan pri Sv. Trojici, gre kot farni upravitelj na Vrh k Sv. Trem Kraljem
ia na njegovo mesto k Sv. Trojici pride semeniški duhovnik g. Anton C a d e ž.
(Javen shod.) Kat. politično društvo za Vipavo priredi prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. ob 4. uri popoludne javen shod na dvorišču graščine visoko-rodnega grofa Lanthierija. Vspored : 1. Nagovor predsednikov. 2. O položaju, govori dr. Ign. Žitnik. 3. O posojilnicah, govori župnik I. Mikš. 4. Slučajnosti.
(Priznanje za pospeševanje stavljenja koz.) Notranje ministerstvo je z odlokom z dne 2. t. m. s premijami obdarilo sledeče zdravnike: okrajnega zdravnika na Raki g. Karola Peternela s prvo premijo v znesku 63 gld., začasnega okr. zdravnika v Železnikih g. Iv. Dominika, z drugo premijo v znesku 52 gld. in začasnega okr. zdravnika v Cir-knici, g. E. Busbacha, s tretjo premijo v znesku 42 gld. — Deželna vlada je tem povodom izrekla svoje javno priznanje naslednjim gospodom: Častnemu kanoniku in dekanu, častitemu gospodu Ivanu Hofstetterju v Postojini, duhovnemu svetniku in župniku, častitemu gospodu Ivanu Sajovicu v Slavini, č. gg. župnikom: Val. Klobus na Slapu, Nik. Križaj na Premu, Jer. Primožič v Vrabčah in Iv. 8akser v Hoterdišici; gg. nadučiteljem : J. Be> nedek v Planini, Iv. Kerne v Zg. Logatcu, Fr. Repič na Uncu, Iv. Rustja v Košani, Mat. Kalan pri sv. Petru, R. Horvat v Oreheku, M. Zarnik v Trnovem, Ant. Kavčič v Senožečah in Ant. Skala v Vipavi. Konečno naslednjim gg. učiteljem: Pet. Cebin na Premu, Fr. Kranjc v Podstenju, Ant. Simončič na Vrbovem, Iv. Suligoj v Spod. Semonu, Frao Gross v Zagorju, Fr. Zaman v Vel. Ubeljskem, R. Johann v Vrabčah, Fr. Mereina v Gofcah, Fr. Punčuh na Slapu, Andr. Perne v Sturiji in Ad. Sadar v Bu-danju.
(Vojaške vesti.) Danes so se vrnili vojaki od velikih orožnih vaj pri Celovcu. Iz Beljaka je došlo 13 vlakov s približno 13.000 vojakov. 27. peh. polk, 2. bataljon 17. peh. polka in 3. in 4. bataljen 4. bramb. polka dospejo v Ljubljano dne 15. t. m. in topničarji dne 14. t. m.
(Umrl je) v Rudniku posestnik in gostilničar „Pri rudečem križu", gospod Luka Zajec, po dolgem bolehanju. Rajni je dalje časa služboval pri ljubljanskem užitninskem uradu ter si je pridobil s svojo vestnostjo in prijaznostjo obče spoštovanje. N. v m. p. I
(Dajatev kuhinjskega posodja in bolničnih potrebščin.) V namen zagotovitve kuhinjskega posodja in bolničnih potrebščin za vojaške zdravstvene zavode v okolišu c. in kr. 3. voja, in sicer za garni-zijsko bolnišnico št. 7 v Gradcu, 8 v Ljubljani, 9 v Trstu, za bolnišnice v Gorici, Celovcu, Mariboru in Ptuju, potem v Celju, Trbižu in Beljaku se vrši dne 8. oktobra 1895 pri garnizijski bolnišnici v Gradcu ponudbena obravnava. Razglas, obsezajoč seznam predmetov, pogoje in ponudbeni formular se lahko upogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Razpisane slnžbe.) Na trirazredni ljudski šoli v Knežaku je izpraznjeno mesto tretjega učitelja v četrtem plačilnem razredu. Prošnje je doposlati do 21. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Postojini. — Na jednorazredni ljudski šoli v Velikem Trnju je namestiti mesto učitelja-vodje z letno plačo 450 gld. Prošnje je vložiti do 1. okt. pri okrajnem šolskem svčtu na Krškem. — Mesto uradnega sluge pri okrajnem sodišču v Kranju razpisano je do 9. okt. Prošnje je doposlati deželuemu predsedništvu v Ljubl|ani.
* *
(Spremembe pri pošti.) V Gradec so premeščeni : poštni asistent Al. Reš v Celju, praktikanti Jos. Pinteriš, Jos. Reinisch, Karol Scholzhorn, Jos. Godel, Vikt. Kirsch in Iv. Siegl v Mariboru; Rih. Matiašič v Zid. Mostu, Adolf Schmuder v Libnici, Edv. Laurer v Radgoni, Aleks. Baloh v Celju, Karol Wilfling v Beljaku in Pavel Sovan v Volš-perku. Dalje so premeščeni iz Gradca: praktikanti K. Bussnih, L. Kurent, Peter Jane, E. Urban, Fran Melzer in L. Budesinsky v Maribor, P. Leber, A. Charvat, R. Lukš in Fr. Natek v Celje; R. Verblač in E. Fiichtl v Radgono, A. Konig v Zid. Most, Jos. Bolek v Libnico, Ant. Zengerer v Beljak, L. Dilrnberger v Volšperk in F. Berne v Celovec.
(Spremembe pri oo. minoritib.) C. o. Afonz Svet, minoritski kaplan v Ptuju, je premeščen kot magister novitorum v minoritski samostan na Dunaj.
(Samomor v Celju.) Due 10. t. m. se je s samokresom končal usnjar Ivan Herzmann. Vzrok temu činu je dolgotrajna bolezen.
osnovali 2. t. m. novo dež. „zvezou nadzornik dr.
(Koroške novice.) Koroški zasebni uradniki so
— Dež. šol.
Gobane sedaj zaporedoma roma k učiteljskim okr. konferencijam, da mu učitelji kadijo, izražajo udanost ob njegovi petindvajseletnici itd. Cela stvar je prepodobna pravcati —komediji! — V St. Vidu je umrl dne 5. septembra Teofil pl. Ankershofen, star 74 let. — Ponesrečil se je dnč
14.	avg. t. 1. na poti na sv. ViŠarje 80-letni romar A. Lenardič iz Kojskega na Goriškem. Kako, se ne
tudi trupla še niso našli.
(Iz Celovca) dne 9. sept. Dne 6. sept. dospel je semkaj nadvojvoda Rainer 8 kornim poveljnikom pl. Reinliinder-jem k vojaškim vajam. Zbog smrti nadvojvode Ladislava je nadvojvoda Rainer že v soboto, 7. t. m. popoludne zopet odpotoval iz Celovca. — Pouk na družbeni kmetijski šoli se prične dn4 21. okt. — Nova obč. trgovinska šola se otvori v Celovcu dn4 1. okt. Obsegala bode pripravljalni tečaj in dva razreda. — Velike kome vojaške vaje so se dn4 8. sept. okrog Celovca pričele. — Ta teden vrš6 se tu porotne obravnave. — Na vrbskem jezeru je sedaj 6105 tujcev.
(Iz Celovca) dne 11. septembra. Gosp. c. kr. okrajnemu glavarju celovškemu pl. Mac N e v i n O' K e 11 y, ki je imel že zdaj naslov in značaj vladnega svetnika, podelilo se je na novo zasnovano vladno - svetniško mesto pri tukajšnji c. kr. deželni vladi. Pa baron Mac Nevin ostane še zanaprej naš okrajni glavar. Znano je postopanje in razmerje tega gospoda do Slovencev, ki bodo tudi to vest vsprejeli hladni a zato popolno mirni.
(Čebeloreja na Koroškem.) Piše se nam: V zadnjem času je na Koroškem precej rastlo zanimanje za čebelorejo. Napravili so več čebelarskih shodov in ustanovili nekaj društev. Zlasti se trudijo za razširjatev društva nemških čebelarjev v Pragi. V nedeljo dn4 1. t. m. so imeli shod v Zg. Mili-bahu nad St. Vidom. Stvari se je poprijela tudi koroška kmet. družba, ki napravi prih. nedeljo dne
15.	sept. shod kor. čebelarjev v Celovcu. Posvetovali se bodo, kako naj se povzdigne na Koroškem čebelarstvo.
* *
(Imenovanje.) Vodja naučnega ministerstva je imenoval profesorja na skupnem gimnaziju v Trstu, g. N. Rivalico, glavnim učiteljem na ženski pripravnici v Gorici.
*
* *
(Iz Prage) 8. septembra. Pred več leti se je peljal skozi Češko mlad dečko v Ameriko, ker pa ni znal razun svoje materinščine druzega jezika, obesili so mu na vrat naslov mesta, v katero se je podajal. S tablico na vratu se je peljalo po severni železnici na Moravsko desetletno mutasto dekle. Do zdevno mutasta pa je začela prav pridno ščebetati po češko mej vožnjo. Sprevodnik jo je bil namreč le po nemško nagovarjal in ko ni dobil odgovora, razglasil jo je za mutasto. — Marijanske Toplice dobijo silno dragocenega gosta: žrebca Mathbecka iz Moravske, za kojega je dala država malenkost 186.000 gld. in ki ni za rabo. — „Nar. L." so objavili vabilo k shodu 28. septembra v takem slogu, da bi menil vsak bralec, da se gre za gorostasno reč, a gre samo za peke, ki naj se dogovorijo takrat o raznih svojih potrebah. Razgovarjali se bodo o marsičem, morda tudi o tem, da naj delajo večje žemlje in „kifeljce". — Mladočehi so prišli v prepir z naprednjaki, oboji pa so napadani od socijalistov. Dva shoda sta dokazala; jeden v Pragi, drug v Je-senici. Tu so dognali popolni poraz. Zmago je odnesel znani agitator Sturc, ki je Mladočehe posebno ožigosal radi pridnega obiskovanja zbornice. Njegova polemika zoper mlado- in naprednjaške govornike doktorje je bila prav dobra. — Meseca avgusta se je zgodilo 11 samomorov in 14 poskusov. Najmlajša samomorilka je bila stara 15 let ter si vzela živ-
ljenje vsled nasledkov grešnega znanja. Oh, kje je vera !
*
* *
(Orgljarska šola) prične dne 18. septembra 1.1. že 19. letnik. Ta dan naj se učenci zberejo v šolskih prostorih ob 9. uri zjutraj. Novincev se vsprejme letos samo 6, ki si jih odbor cecilijinega društva izbere po izkušnji iz petja in igranja na klavirju, oziroma na orgijah.
(Tatvina.) Predrzni tat ukradel je tvrdki Ant. Krisper v Ljubljani 10. t. m., dopoludne od 10. do do 12. ure, na kolodvoru pred c. kr. carinskim uradom jeden zabojček raznih križev, in sicer na plišu poniklane in iz čistega nikla ter nekoliko ročnih svečnikov. Predrzneš se pridno zasleduje.
Narodno gospodarstvo.
Potreba deželne kemične preskuševalnice v Ljubljani.
(Spisal poljedelski inženSr Fr. Pour.)
(Dalje.)
a) Preskuševalnica kot nadzoroval n i c a.
Nadzorovanje bi se raztezalo na trgovino s poljedelskimi semeni, umetnimi gnojili in takozvanimi sredstvi za redilno krmljenje.
1.	Z nadzorovanjem trgovine s poljedelskimi semeni je združena preiskava vseh preskuševalnici vposlanih poljskih semen ; tu se določi njihova vrednost, kakovost, čistost, kaljivost in kadar je mogoče, tudi njihov proizvod. S tem je prodajalcem in ku-povalcem omogočeno, da spoznajo njihovo vrednost pri vporabi in zamorejo jamčiti za prodano blago.
Potrebo takih strokovnih preiskavanj uvidi vsak, kdor le nekoliko pozna razne goljufije, katere se dogajajo v trgovini s semeni. Vsakemu strokovnjaka je znano, kako se deteljnemu semenu primešavajo umetno barvani kamenčki, ki se s prostim, nevajenim očesom skoro ne morejo razločiti od pravega semena. Ravno tako se pogosto dogaja, da se staro, nekaljivo deteljno in travno seme požveplja, da dobi potem bolj sveže lice. Mesto semen dobrih travniških rastlin se primešavajo slaba semena gozdnih trav.
V novejšem času se proda vsako leto velika množina ameriške rudeče detelje pod imenom .štajerska rudeča detelja". Ta detelja provzroča poljedelcu dvojno škodo: prvič se znižajo cene domače detelje vsled konkurence ameriške detelje, drugič ima poljedelec, ako dobi mesto štajerske detelje, ameriško, tudi pri tem veliko škodo, ker ameriška detelja pod našim podnebjem rada pozebe.
Vsako deteljno seme mora biti prosto plevela, posebno pa tako zvane predenice, kar pa se žalibog ne godi s semeni v naši trgovini. Takih nedostatkov more obvarovati jedino le preskuševalnica. Ako se ta nahaja v deželi, tedaj trgovec lahko jamči za svoje blago in je kupovalec lahko da še jedenkrat preiskati.
Tudi reelnemu trgovcu prinaša preskuševalnica mnogo koristij, ker si 8 tem, da daje preiskati svoje blago, za katero potem lahko jamči, pridobi in obdrži mnogo kupcev.
Izkuševalnica pospešuje nadalje izvoz domačega semena in sicer s tem, da plombuje vreče in na ta način onemogoči vsak dvom, ki bi ga morda imeli kupci glede proizvajanja ali kakovosti dotičuega semena.
2.	Umetna gnojila. Vsakemu poljedelcu je znano, kako se ponarejajo pri sedanji veliki uporabi umetna gnojila. Zelo potrebno bi bilo torej, da bi se trgovina z umetnimi gnojili neprestano nadzorovala.
Umetna gnojila nam podajajo namreč samo one snovi, ki pospešujejo rastlinsko rast, posebno pa fosforjevo kislino, dušik in kalij. Po množini teh snovij se določuje vrednost umetnih gnojil.
Lahko je umljivo, da je še jedenkrat toliko vreden stot superfosfata, v katerem je 20 klgr. raz-topljive fosforjeve kisline, kakor pa stot z le 10 kilogrami iste snovi. Tovarne za umetna gnojila sicer navadno naznanijo, koliko odstotkov da se nahaja redilnih snovij v posameznih gnojilih, toda na take podatke se dandanes ne sme ozirati in zanesti poljedelec, ko se le prepogosto ponarejajo vsakovrstna gnojila. On mora biti popolno zagotovljen, da sp na-
Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
«ienic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera -d?
Wien,
I. Bezirk, neplat*
Nr. 11. Parterre
haja t kupljenem gnojilu res toliko redilnih snovij, kakor mu je povedal prodajalec.
Da se pa more poljedelec obvarovati škode pri nakupovanju gnojil, se more posluževati le jeduega sredstva, da namreč kupi dotična semena ter vpošlje vzorec preskuševalnici, da ga preišče. Ako se pri preiskavi dokaže, da blago ni take kakovosti, kakor je rekel trgovec, tedaj je ta dolžan povrniti škodo, oziroma vzeti blago nazaj.
3. Kakor za gnojila, tako je potrebna preiskava tudi za trgovino s takozvanimi redilnimi sredstvi. Tudi pri teh sredstvih je treba gledati na to, da imajo v sebi zadostno redilnih snovij in da so sveža in ne ponarejena.	(Konec slAdi.)
Telegrami.
Budejevice, 11. septembra. Prestolonaslednika vdova Štefanija bode v nedeljo navzoča pri zadnji pasijonski predstavi v Horicah.
Budimpešta, 11. septembra. Neprenehoma se polagajo venci na krsto pokojnega nadvojvode. Občinstvo trumoma obiskuje Si-gismundovo kapelo. Mej javnim obiskom se neprestano ber6 svete maše.
Zader, 1 i. septembra. Bivši dež. predsednik grof Jurij Vojnovič - Uzicki je umrl danes popoludne.
Levov, 11. septembra. V Tarnopolu ste umrli za kolero 2 osebi. Od poprej zbolelih oseb ste 2 ozdraveli, jedna pa je umrla. V zdravniški oskrbi se nahaja sedaj še sedem oseb.
Bern, 11. septembra. Na Genniskem prelazu sta se utrgali dve veliki ledeni plošči ter pokrili skoro tri kilometre dolg prostor. Trdi se, da je pod ledom zakopanih 6 oseb in blizu 300 goveje živine.
Pariz, 11. septembra. Predsednik Faure se je povrnil včeraj zvečer iz svojega potovanja.
MarselJ, 11. septembra. Zločinca, ki je prejšnje leto v Montpellerju ukral več milijonov, so danes prijeli in tirali pred sodnijo. Pri njem so dobili še pol milijona.
Atene, 11. septembra. Danes zjutraj se je pojavilo na otoku Evbeji nekaj potresnih sunkov, ki pa niso provzročili nikake škode.
Madrid, 11. septembra. Po poročilu „Liberal" iz Tangerja so sedaj tam zbolele 4 osebe za kolero in pet jih je umrlo.
Gent, 11. septembra. V tukajšnji tovarni za bombaž je 2500 delavcev ustavilo delo. Delavci zahtevajo povišanje plače in zmanjšanje delavnega časa.
London, 11. septembra. „Reuters Office" se poroča, da je imenovan angleški poslanik v Petrogradu poslanikom v Berolinu, kamor se poda koncem meseca.
Hayanah, 11. septembra. Vstaši so zanetili z dinamitom napolnjeno bombo v trenutku, ko je šel mimo vlak z vojaki. Dva vojaka sta ubita, sedem težko ranjenih.
Umrli so:
10. septembra. Marija Avbelj, delavčeva hči, 7 mesecev, Dunajska cesta 41, črevesni katar.
V bolnišnici:
9.	septembra. Jožef Plevel, mizarski pomočnik, 30 let, jetika.
V h i r a 1 n i o i:
10.	septembra. Ivan Dežman, gostač, 62 let, plučniea — Teodor Elze, učitelj glasbe, 65 let, kap.
Tujci.
10. Beptembra.'
Pri Slonu: Podurinetz, Fuchs, Rosenberg, Schuchardt, Goldscheider, Goldner, Jetlačič, Rauman i Dunaja. — Meyer iz Wohlen-a. — Jeanette, Ressel, Pospischil, Manthner iz Grdca.
—	Nossal, Erschen, Pelzel, Bareš, Munstnig iz Trsta. — Pertin iz Bele Peči. — Ernest iz Pazna. — Primšar iz Pod-melca. — Seifardt iz Meiningen-a. — Skuhala od Velike Nedelje. — Randič iz Kraljevca. — Chaješ iz Krakovega. — Winter iz Wisbaden-a. — Darimont iz Bruselja. — Kramer iz Monakovega. — Janesut iz Trsta. — Schrank od Sv. Mohorja.
—	Bockl z Jesenic.
MeteorologiČno porodilo.
a « «	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
11	9. zvečer	735-6	18-6	sr. jzab.	jasno	
12	7. zjutraj 2. popol.	7368 7364	13-8 200	sl. svzh. sl. vzh.	dež oblačno	68
Srednja včerajšna temperatura 18'3°, za 2 8° nad normalom.
Eksekutivne dražbe.
Martina Gorčevega iz Knežje Vasi zemljišče (410 gld.) radi terjatve 91 gld. 10 kr. (druga.) dne 25. septembra v Trebnjem.
Štefana S p e t i č a iz Vovč posestvo in Mihaela Vadnu iz Klenika posestvo dnč 17. septembra v Postojini.
Jožefe Plantner iz Novega Mesta polovica posestva (285 gld.) radi terjatve 40 gld. dne 27. sept. in 25. oktobra v Novem Mestu.
Dva dijaka
vsprejme za primerno plačo poštena obitelj brez otrok. — Kje, pove iz prijaznosti uprav-ništvo »Slovenca".	527 2-2
m
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
K
Zeliščni sirop
od občinstva navadno zahtevan pod imenom
sol za prsi, jMa Id zoper kašelj
prirejen iz
planinskih zelišč in lahko razstop-Ijivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 44
Ubaldu pl. Tmkoczv-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6czy v Gradcu.
B
iS
531 3-2
Na c. kr. državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi A in B razred,
v ponedeljek dne 16. septembra
od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v torek 17. septembra od 8. ure dalje. Dotičui učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejemnina znaša 3 gld. 30 kr., ki se bode onim, ki bi preskušnje ne prestali, vrnila.
V II. in III. razred se bodo učenci vsprejemali dne 17. septembra. Šolsko leto 1895/98 se prične dne 18. septembra s slovesno službo božjo v velini cerkvi.
Ravnateljstvo c. kr. državne gimnazije v Kranju,
dne 7. septembra 1895._
3£T HSJT
»61
Elfl.

20 14 Glavni dobitek
30.000
i
vrednosti.
Star«^:!*:«* priporoča •» . C5. 3M[»yejr v Ljnbljani.
i)
M
1.


Naznanilo
o XIV. šolskem letu 1895I96.
Vpisovanje se vrši dne 16., 17., 18. in 19. septembra dopoldne od 10. do 12. ure iu popoldne od 4. do 6. ure v prostorih društvene šole na Bregu hiš. št. 20, II. nadstropje (Cojzova hiša). Poučevanje se prične v petek dne 20. septembra. Učni predmeti: Splošna glasbena teorija,	1
zborovo petje (dekliški, deški in dijaški f pouk je brezplačen.
moški zbor),	'
Harmonija,
snUinette"^ učnine se plača za poduk v dveh tedenskih urah glasovir '	od Predmeta * 50 kr. na mesec.
Vpisnine se plača za vsakega gojenca I gld. Stariši gojencev morajo biti društveniki „Glasbene Matice"; če niso še društveniki, plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letne dru-štvenine.
536 3—2
♦ ♦
i
Dunajska borza.
Dn6 12. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 1%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4 %.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drl. bankovci za 100 m.nem.drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
100 gld.
101	,
122	„
101	„
122	.
99	.
1065	„
403	„
120	„
59	„
U	„
9	n
45	„ 5
80	kr. 20 . 35 „ 40 „ 35 , 60 „
25
75 „ 07'/,.
81	■ 59 . 57 '/., 71 „
Dni 11. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3 % .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld.
159 196 99 149
130 107 112
99 99 223 171
131 99
75	kr.
25	„
50	„
50	„
50	„
25	„
70	„
n
25	.
90	„
50	.
60	„
85	„ 50
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
203 gld. 50 kr. 140 „ — „
17 23
70
71 53 22
175 3597 550 113 77 100 169 129
50 50
50
25
75 25 80
Af Nakup ln prodaja Ut vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje Za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. P • I n t n a. izvršitev na.ro611 na borzi.
Menjarnična delniška družba
„9K E
UVollziila it 10 Dunaj, liriihilfirstraisa 74 B.
" Pojasnilavvseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih i papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti	I
naloženih glavnic,
Izdajatelj: Dr. Ivan Jsneiii.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakeve«.