PRIMORSKI DNEVNIK ____________ GLASILO Leto VI . Ste v. 289 (1977) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA TRST, petek 7. decembra 1951 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1 gr. OZEMLJE Cena 20 lir ifgiEiraR REOGRAJSREBU RflDIfl 0 PROTI JLEOSLOBflMSRI KAMPANJI! GLASOVANJE ZA NOVE ČLANE VARNOSTNEGA SVETA Najnovejši poskus oviranja rešitve Po osemkratnem glasovanju jugoslovansko italijanskih odnosov še nobene odločitve Peto zasedanje donavske komisije v Galacu bo 10. t. m. - Stepinčeve *jave novinarjem v Krašiču, kjer je pripravljen ostati tudi do smrti > P° oa* min st ‘ ‘i o| sveta. Moral bo imeueva-stan z nal°?J> 6a n: d- 0rE,^. vojaško vežDanje teh v ta aiZacii; vlada je določila ^8ir'tiiarnen prvi znesek lOO.OOu fiptt>vskih šterlingov. «kL Ptov3ko zun.uje ministr-Ttljigo , nucoj objavilo zeleno ? P,lit’, 1 vsebuje podrobnosti %, k*001*1 izgovorih in o no-'šipto‘ bile izmenjane med Mem 0 in britansko vlado. Jištv„ Pni je britansko posla-M vlam est r«lo Pri fcgiptov. - • vi zaradi ((premišljenega Nrcči'! N britanske čete na > j.ah( Sueškega prekopa. Nesu, ‘eva mi-'d drugim «a-vseh onih policij-Č?!°Ve]: v ki So aktivno so t?1. Z H«pri neredih zadnuh "toge strani pa se bri-hNnvari,; ^‘Ptovske oblasti SS do a- da bi med njima J da (<.d!>gnvora 0 Suezu« kaii2°sneP° novim spo Kakor r .u^ č^t kj!i por,jnik b *-£>ru aie- ,,r|i ., ,up kem preko-hISs> P-^nd'! da bi držal letn da l,i’VmiueM Pnd uu bi egiptovski gu- verner jamčil spoštovanje zakona in ohranitve reda v mestu. Medtem javljajo z angleške strani, da je sinoči prišlo se verno od Kantare do novega ,n. cidenta, kjer so nekateri Egipčani, ki so rezali telefonske žice, streljali na britansko izvidnico vendar pa ni bilo žrtev. Glede vesti, da zbira egiptovska vojska svoje čete v bližini Sueza, pa so britanski krogi skeptični in dodajajo, da ne pričakujejo «ncbenega nadlegovanja« s strani egiptovske vojske. Britanski predstavnik v Iz-mailiji pa je nocoj izjavil da je bilo od dneva, ko je Egipt odpovedal anghško-egiptovsko pogodbo, na angleški strani 19 mrtvih in 22 ranjenih. Dodal je, da ni mogoče vedeti za egiptovske izgube. Britanski glavni stan v Iz-mailiji javlja tudi, da teroristi nadaljujejo z bombnimi atentati in z napadi na področju Sueškega prekopa. Neko britansko poročilo pa javlja, da pričakujejo v Suezu prihod novega poveljnika egiptovske policijč. Egiptovska vlada pa je sklenila odpoklicati svoje vojaške misije »z Velike Britanije. Vla- da je tudi sklenila, da se odpove pomoči vseh britanskih strokovnj.kov pri egiptovsk.h oboroženih silah. Čeprav je m,-nistrstvo za vzgojo odredilo, da se zaprejo sam0 osnovne in srednje šole. so danes stavkali vsi srednješolci v Kairu. Številne policijke sile nadzorujejo visokošolska poslopja. * Britanski tisk je zaskrbljen zaradi položaja, ki je nastal v Egiptu. Konservativni «Daily Telegraph« zahteva od vlade, •naj najde pozitivno rešitev vprašanja ;n pravi, da je v sedanjih okoliščinah edina rešitev da se vprašanje preda v proučitev OZN. poudarjajoč, da je Sueški prekop medna* od-na prometna pot in da je naloga za njegovo obrambo, ki jo, imajo britanske čete po ukinitvi pogodbe iz leta 1936, mednarodna obveznost kakor odpor proti napadu na Koreji. List dodaja da je znano da se Američani popolnoma strinjalo z angleškim stališčem v sedanjem sporu, kakor se je Velika Britanija strinjala z njimi glede Koreje. ((Nar-di, ki jim je na tem. da se ohranijo načela listine OZN. bi morali zavzeti v egmtovskem vprašanju enako stališče kakor v korejskem«, zaključuje list. ski narodi pokazali do Italije in do nesrečnih poplavljencev v Radski nižini. Vest o tej pomembni jugoslo. vanski pomoči je objavil italijanski radio ter o njej pišejo 1°, XS1 ■ italijanski časopisi, rnied kater^ni mnogi poudarja- daruVrtdnOSt jugoslcvanskega Zbornica, je danes odobrila italijansko jugoslovanski sporazum o letalskem prometu. Saragat bo odpotoval v Bruselj, kjer se bo udeležil zasedanja -Sveta socialistične internacionale, ki bodo od 12. do 14. decembra. Glavna točka dnevnega reda bo holandski resolucija o evropski vojski. V soboto pa se bo pričel kon-gres za združitev raznih liberalnih skupin v eno samo stranko. Kongres bo bolj formalnost ker se zdi, da je bil med doslej sila razdroMjenimi italijanskimi liberalnimi skupinami dosežen načelen sporazum. Glavna govornika na kongresu bosta glavni tajnik sedanje liberalne stranke, Villabruna, ki bo govoril o ((razlogih za mobilizacijo m združitev liberalnih sil« in pg senator Jannaccone o gospodarski in finančni politiki Kongres obnovljene stranke t>o verjetno prihodnjo pomlad. V Brindislju je danes ameriški veleposlanik James Dunn izročil italijanski vladi osem pomorskih enot — dva rušilca to šest topnjač — ki so dar ZDA italijanski mornarici. Pri ceremoniji je govoril tudi italijanski minister za obrambo Pacciardi, ki je dejal, da je treba storiti vse, da bi Italija do-bi!a »položaj, ki ga s svojimi 47 milijoni prebivalcev zasluži«. Dodal je. da bo načrt organizacije italijanske vojske končan v določenem času, če bo pravočasno dospelo orožje iz Amerike. Sporočil je tudi. da bo Italija v kratkem dobila nova reakcijska letala iz Amerike, da bodo »v nekaj tednih iz naših industrij začela prihajati reakcijska letala italijanske izdelave« (gre za angleški tip De Ha villand »Vampire« z angleškimi reakcijskimi motorji Rolls Roy-ce) in da bo imel «čez nekaj dni čast prisostvovati v raznih italijanskih ladjedelnicah pričetku gradnje novih ladij. Jri bodo obnovile našo mornarico*«. Končal pa je s ponosnim stavkom: ((Italija ni izbrisana iz vrste mornariških sil«. A. P. rambnih sil SVojo oporišče v Angliji. Toda to ni bilo posebej zamišljeno 2a uporabo atome skih bomb proti Sovjetski zvezi. Tega ni rihče predlagal«. Churchill; «yendar pa je to napravilo takšen vtis, ki je sicer napačen«. Po svoji polemiki z Attlee-jem, se je Churchill z jezo ukvarjal v svojem govoru z morebitnimi padalskimi nap: di to je izrazil SVoje mnenje, da bi Anglija v primeru takega napada morala prej izgledati kot »ježev nrbet? Kot pa kot trebuh dom&čega zajca». Churchill je nadaljeval: «Mi smo ukrenili vse potrebno da organiziramo domačo zaščito. Ojačili smo kraljeve opazovalne edinice in siji0 sklenili, da bomo prihodnje leto novačili moštvo za kraljevo mornariško opazovalno organizacijo. Dal Jem navodila, da pripravijo številne ustanove redne angleške vojske, kot so vojaške šo-•f’ Jtoaska skladišča in druge, bodo takoj pripravljene bojne sile. Te vojaške ustanove morajo biti oborožene in v primeru katere koli nevarnosti pripravljene, da branijo tudi druge in ne le same sebe« Glede evropske vojske je (-■hurchill se dodal, da je izraž »obrambna evropska skupnost« izvrsten za obrambno evropsko silo sestavljeno iz združenih evropskih vojsk ter da bo nova vlada sele po pariški konferenci določila najbolj učinkovi.. to obliko tega organizma. Glede vrhovnega poveljstva na Atlantiku je dejal, da ne vidi nujnosti obstoja takšnega poveljstva, ker angleška mornarica nadzoruje dohode do britanskih otokov. Dejal je, da bo v kratkem Imenovana osebnost na Malaki, ki bo združevala vojaško in politično oblast. Nadalje je izrazil upanje, da bo na Koreji hitro dosežen sporazum za prekinitev ognja. O Egiptu je dejal, da se bo njegova vlada držala štiristranske izjave in da bo vztrajala na pravicah, ki jih ima na podlagi anglo-egiptovskega sporazuma iz leta 1936; upa pa, da bo dosežen v kratkem trajen sporazum. • Za Churchillom je govoril vodja opozicije Clement Attlee, ki je dejal, da je Churchill opustil številne kritične argumente, katerih se je posluževal, dokler je bil v opoziciji. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da se s Churchillom strinjata glede na čina udeležbe Anglije v evropski vojski. Priporočil pa mu je ker je zanj pretežka dolžnost biti predsednik vlade in hkrati obrambni minister — naj čim prej imenuje posebnega obrambnega ministra. Za Attleejem se je oglasil bivši obrambni minister v laburistični vladi Emanuel Shin-vvell. Dejal je, da je Anglija edina zapadna država, ki je izpolnila vse svoje obljube glede obrambe: karkoli je general Ei-senhotver zahteval, so Angleži dali. «Rad bi kaj takega dejal tudi za ostale članice Atlantskega pakta«, je pikro pripomnil Shinwell. Adenauer je povabil Churchilla v Nemčijo LONDON, b. Kancler Adenauer je danes zvečer izjavil da je povabil Churchilla, naj obišče Nemčijo. Ko se bo vrnil domov, bo Adenauer poslal Churchillu tudi formalno vabilo. Danes zvečer je imel Adenauer razgovore z zunanjim ministrom Edenom. Pravijo da je bil razgovor »zelo važen«. Zdi se, da je Eden obljubil revizijo obsodb proti nemškim vojnim zločincem. Uradni predstavnik pa je izjavil, da sta se Eden in Adenauer razgovarjala »o številnih . vprašanjih, ki zanimajo obe državi«. 29. Ker je potrebna za izvolitev dvotretj.nska večina, so moral glasovanje ponoviti še nekaj krat Ker po osmem glasovanju niso dosegli potrebne večine, so nadaljevanje glasovanja odložili. Nato so glasovali za nov« čla. ne gospodarskega in socialnega sveta za nadomestitev Belgije, Cileja, Kitajske, Francije, Indije in Peruja. Pri prvem glasovanju so bile zopet izvoljene Argentina, Kuba, Francija in Kitajska. Popoldne sta bila izvoljena še Egipt in, Belgija. Glasovali so za tein za nove člane v mednarodnem sodišču. Istočasno so o tem glasovali tudi v Varnostnem svetu, kakor določa postopek. Varnostni svet je izvolil Brazilijanca Carneiro za sodnika mednarodnega sodišča. To izvolitev je potrdila tudi glavna skupščina. Nato so bili izvoljeni ie sledeči sodniki za dobo devet iet: Green Hack-wcrtj (ZDA), Armind Ugon (U-rugvaj), Sergej Golunski (SZ), Elgen Klaestad (Norveška) ir; Sir Benegal Rau (Indija). Pcdobor štirih za razorožitev je imel danes dve seji, ki sta bili do sedaj najkrajši. Sestal se bo ponovno jutri popoldne, da pripravi poročilo ki ga mora predložiti v; ponedeljek političnemu odboru. Predsednik Padilia Nervo je izjavil, da so štirje končali proučevanje zahodne resolucije in sovjetskih spreminjevalnih predlogov. Dodal je, da ne ve, ali bo poročilo lahko pripravljeno dio 10. decembra. kakor določa resolucija političnega odbora. V poročilu bodo navedli tu-di točke, glede katerih se ne strinjajo. Edino, kar je pozitivnega, pa je to,, da so š!|načel-no sporazumeli o ustanovitvi komisije 12 za razorožitev, niso se pa mogli sporazumeti ni. ti o navodilih, ki naj jih dajo tej komisiji. Glede Nemčije je delegat ZDA Sherman CSoper danes na tiskovni konferenci izjavil, da b0 preiskava, ki jQ predlagajo tri zahodne države glede izvedbe velitev v Nemčiji lahko imela veljavo, samo če se izvede v vsej Nemčiji in v vseh sektorjih Berlina. Po njegovem mnenju bi bila izvedba nepopolne preiskave v nasprot. ju z nalogo, ki bi jo ta komisija prejela od Združenih narodov. Gospodarski odbor je sore-jei ameriško resolucijo o tehnični pomoči nezadostno razvL tim deželam. Resolucija postov-1 ja načelo, da morajo vlade ki želijo tehnično pomeč, določ t; svoje pri grame za gosp^drr-ki in socialni razvoj. Da'je poziva glavnega tajnika OZN. naj skliče konferenco, ki bi dotočila skupni znesek prispevki v za leto 1952, ki jih bcd0 lahko dale udeležene države za izvedbo programov tehnične pomoči. Peltovo poročilo 4 o Libiji PARIZ, 6. — V letnem poročilu glavni skupščini OZN je komisar Združznih narodov; za Libijo Adrian Pelt podal obračun ukrepov na političnem in gospodarskem področju za u-stvaritev neodvisne Libije Poročilo pravi, da je britanska vlada ponudila kritje primanjkljaja v rednem proračunu in dobavo sredstev za izboljšanje plačilne bilance. Egiptovski, francoski, italijan, ski, angleški in ameriški stro-kovnjaki pa so predlagali začas-n; libijski vladi, naj ustanovi do4»i »totalizacijo in razvoj dežele s kapitalom enega mi-lijona libijskih šterlingov ter finančni zavod, ki naj bi razna togai z enakim kapitalom P Glede političnega področja si°Vrm- P°r^‘to 0 nasprotujočih -v P°svetovalnem »t,?,^ in ,m?d tožnim prebival-*toornT ,ug- . e ustavnega raz-voja Libije, prenosa oblasti na začasno libijsko vlado ter go-spodarsko-finančnih vprašanj. Angleška Bela knjiga o pogajanjih s Perzijo LONDON, 6. — Londonska vlada je predložila parlamentu »Belo knjigo«, ki obsega glavna dokazila o angleško-perzij-skih pogajanjih glede petroleja. V njej so objavljeni zadnji perzijski predlogi od' 19 septembra. s katerimi so obsodili laburistično vlado, da jih ni ob javila. Izpustili pa so besedile izjave zunanjega ministrstva od 6. septembra, s katerimi so razdrli pogajanja s Perzijo. Zelja po objavi «Bele knjil ge« je bila v glavnem porojena že za časa laburistične vlade. V dopoldanskih urah se }e okoli teheranske univerze zbra lo približno 1000 srednješolcev in visokošolcev, ki so diemon-striraili proti »nekulturnemu in sramotnemu« ravnanju polici je. Od tu so nato odšli na trg pred parlamentom, katerega j,, stražilo okoli 5000 vojakov, več oddelkov policije in agentov Medtem je namreč parlament razpravljal o uvedbi naglega SodBL Policijski oddelki so skušali pregnati dijake z vodnimi bri-zgalnicami. vendar so jih s te ni samo razdražili. Dijaki so jim v odgovor pričeli metati kn ir.enje. S streljanjem v zrak s< jih razpršili Kljub temu so se y bližnjih ulicah spopadli od- delki policije z demonstranti, pri čemer je bilo ranjenih okolj 150 oseb, ubit pa je bil en po licijski agent Ranjen, je bil tu. di namestnik policijskega poveljnika generaj Denecpur. Ha. nil ga je neki dijak, ko ga *je pred parlamentom udaril s palico po gla vi. Ko je bilo ogorčenje detnoo. strantov na višku, je okoli 1000 Mosadekovih pripadnikov oropalo in zažgalo kominformistič-ni krožek. ' Podpredsednik vlade Hussein Fatemi je izjavil, da bodo tudi protikomunistične 'iemente, ki so sodelovali pri neredih' in uničili krožek ((partizanov mu ru», kaznovali. Prepovedal; bodo tudi jutrišnjo keminfermi-stično manifestacijo. Zdi se, da je vzrok današnjih neredov v peskusu levo usmerjenih visc-košoloevj k'i so demonstrirali na univerzi »za pravice dijakov« Londonski „Times“ o neofašizmu v Italiji LONDON, 6. — Angleško jav. no mnenje kaže vse večje zanimanje za porast neofašizma v Italiji. Kot izraz tega zanimanja se pojavljajo v tisku vse pogosteje članki, ki prikazujejo krepitev fašističnih tendenc in organizacij. Predvsem pa je razburila Angleže obnovitev lista «11 Popolo dTtalia«. Danes piše o tem londonski «Times», ki navadno izraža mnenje angleškega zunanjega ministrstva. «Times» pravi, da je ponovni izid fašističnega glasila samo «epizoda v verigi dogodkov, ki so v zadnjih mesecih dokazali, da domotožje po preteklosti v Italiji prav gotovo ne upada«. Med femi dogodki našteva list tudi imenovanje Valerija Bor-gheseja za častnega predsednika MSI. Čeprav se mu ne zdi. da ima Borghese vse lastnosti velikega vsenarodnega voditelja. je vendarle znan fašist in osebno pogumen človek, kar vse privlačuje razgrete glave in mladino. ((Najnevarnejši dogodek zadnjih mesecev pa je bil poskus, ki ga je po vsem videzu podoi-ralo tudi desno krilo Katoliške akcije, da se pod imenom »Nacionalne fronte« združijo vsi oni elementi v italijanskem jav. nem življenju, ki čutijo, da se stvari ne razvijaio najbolje«, pravi londonski «Times» in zlasti opozarja na problem italijanskega juga, ki «ni preživel zadnjih dni Mussolinijevega fašizma in državljanske vojne, ki je na severu sledila premirju«. BOSTON 6. - Znani ptoateb Eugene 0’Neil. kj je dobil Noblovo nagrado leta 1946 za literaturo je huto bolan in je v bolnišnici Faulkner v'Bosto-nu. 0’Neil ima 63 let Nečedno Kot je Obljubil, nadaljuje imeznani, toda na moč učeni vojaški strokovnjak pri «Gior-nale dj Trieste» s svojim modrovanjem. o Jugoslovanski armadi in zaključuje — kot je bilo pričakovati — din «za-hod ne more računati na Tjto-ve oborožene siles. To menda pomeni, da tlahko računaš sa. mo na italijansko vojsko. Malo humorizma včasih ne škodi in tako smo si poskusili predstavljati, kako bi bersa-Ijerj branili panonsko nižino pred vdorom ruskih tankov. Zelo se bojimo, da bi se zgodilo nekaj podobnega kot pred devetimi leti v Donskem bazenu... Toda ne gre za to. Dobro bi le bilo, ko bi se «Giornale» zavedal, da se s takimi in podobnimi odvratnimi licitator-skim/ poskusi spušča na dokaj opolzek teren, na katerem mu zgodovina — objektivna 'C°-domina namreč — ne nudi prav nobene opore. Ugotoviti je treba neka; drugega — namreč to, kje ita. lijamstkg imperialiste pravzaprav čevelj žuli, kot .'mo zapisali v včerajšnji številki. U. gotovui je treba, zakaj v centru v Rimu, na ves glas proglašajo svojo mizerijo in poudarjajo bogastvo in moč oru. gih, v Trstu pa prav nasprotno obtožujejo mizerije drugih, gledp eebe pa grešijo na hudi neskromnosti. Ugotoviti je končno treba, zakaj jim je Ju. goslovanska armada toliko na poti. v Predaleč nas bi zapeljali, ko bi hoteli o vsem tem razpravljati na dolgo in široko. Na kratko pa lahko pribijemo: vzrok je v tem, ker italijanski imperializem še vedno ni mrtev in ker je ta imperializem — kot je že večkrat v zgodovini dokazal — tako prilagodljiv, da pozna vsP odtenke ramanja od klečeplazne ponižnosti do nadute nasilnosti. Kakor se pač položaj zasu. ka. Toda čeprav se je položaj danes po poiazu fašizma. tako zasukal, da je ponižnost bolj na mestu, se beraški imperializem ni odpovedal svojim načrtom. Ti načrti gredo zelo daleč; jugoslovanski naroai, zlasti Pa mi v teh krajih smo jih bridko občutili na lastni koži- Glavna ovira za izvajanje teh načrtov ;e močna Jugoslavija, V te- točki se stikajo interesi italijanskega in kominjermenskega imperializma, ki že dalj časa gresta ro-ko v roki v protijugoHovjnsk politiki. Konkretno pa je vojaškega učenjaka pri «GiornaIe» spodbodlo dvoje: jugoslovansko -ameriški sporazum o dobavah orožja in Pa nedavni jugoslo-vamski uspeh na zasedanju Glavne skupščine OZN, kjer je ves svet podprl jug: si :van-sko stališče in zavrgel smešne kominformistične obtožbe, ki jih danes «Giomale» ponavlja — da namreč Jugoslavija izziva in ogroža Sovjetsko zvezo Mednarodni položaj Jugoslavije se je nedvomno zelo okrepil. dobave orožja pa bodo ojačale njeno obrambno moč. Oboje italijanskim imper.ali-stom ne gre v račun. Hoteli bi očitno, da bi Jugoslavija ostala politično osamljena in vojaško razorežena. da bi lahko igrali ((Zaščitnike«, si pri tem pobrali, kar jim diši, in obenem morda še ponovili dogodke iz zadnje vojne, ko je italijanska vojska v Jugoslaviji pobila 400.000 ljudi... Toda tudi pri tem morajo biti previdni in pisati v Trstu eno, v Rimu pa drugo. Kako pišejo in govorijo v centru, nam najlepše kaže govor obrambnega ministra Puc-ciardija (tistega, ki je svojčas zelo odkrito povedal. da bi Italija za svojo ezunarijo politiko« potrebovala 25 ali 30 di- vizij), ko je včeraj v Bandi-siju sprejemat od ameiiškega veleposlanika uunna lu.Klav-ževo darilo dveh rušiicev in šestih malin topnjač. Pacciardi je poiozaj italijanske vojske ozuačii s tem- oe-sedami: «torav danes se bo nova gorska brigada prraruzda trem penotnim divini, am, gorski origadi in oKtopni br.gadi, ki že sestavljajo vojsko. Manjka nam še material, da bi lan-ko dodali še četri© penotno divizijo; predvideno pa je, da bo prispel. Ostale bedb d.v.zi-je pripravljene v določenem času, če ne bo zamud v sprejemanju materiala, ki je že določen za italijansko vojsko«. Gre seveda za amerisi;;o orožje. »Giornaile di Trie.te« pa bahato piše, da znajo v Jugoslaviji delati od topov samo luknje, in da se Jugoslav-ja z lastno industrijo ne mora oborožiti... Logika pa toka! • Nismo sicer vojaški strokov, njaki in v tem učenemu član-kar ju v «G,ornale» ver jemo niti do gležnja ne sežemo. Radi bi si pa kljub temu privoščili nekaj drobcenih, pripomb k njegovim visokim izvajanjem. Clankar nas z visokega katedra uči, da je en artilerijski polk. ki ga baje šteje jugoslovanska pehotna divizija, odločno premalo, ker da imajo amoderne divizije 4-5 artilerijskih polkovs. Ne bomo zahtevali, naj nam pove, katere so te «moderne divizije«, niti da razlikuje med artilerijo v sestavu d-vizije in artilerijo na fronti ene divizije z določenimi nalogami. Opozorili bi ga le radi n« članek v zadnji številki italijanske vojaške revije «Rivista _ Mthtare«, Ki se brid. ko pritožuje, da je en artilerijski polk s komaj 24 topovi (artilerijski polk šteje ponavadi 36 do 48 topov — če se seveda ne motimo, ker nismo vojaški strokovnjak:) za italijan. ske divizije premalo in da so poleg tega ti polki oboroženi večinoma z zastarelimi lahkimi poljskimi topovi kalibra 88 mm, le malo pa je havbic 105 mm, ki so zdaj standardno orožje. C e to ni dovolj, pa si naj pogleda včerajšnji aMes-saggero Venetov, ki objavlja članek ameriškega novinarja Mac Cormicka v' Nete Ycrk Timesu» o italijanski oborožitvi, ki je »zastarela in ne pri. mernas. Za konec še nekaj. Nepodpisani piše; v «Giornale di Trie. sten objavlja «pcdatke» c Jugoslovanski armad i po pripovedovanju nekega «svojecčoeeeeeewe*» ...barake pri Pončani, kjer prebivajo številne družine. Predstova veseloigre „Worm's Eye Vievv" v ..Supercinema" , Snoči je bila v kinematografski dvorani «Supercinema» premiera angleške veseloigre R. F Delderfielda «Worm’s Eye View» v treh dejanjih in sedmih slikah, ki jo je igrala dile-tanska dramska skupina angleške posadke v Trstu. Vsebina igre je kaj preprosta. Za časa vojne so v Angliji nastanili zaradi pomanjkanja vojašnic na tisoče vojakov pri raznih družinah, kar je večkrat povzročalo razne nevšečnosti. Prav na tem sloni tudi ves razplet te igre. Pet vojakov angleškega letalstva se je nastanilo pri gospe Bounty, ki je imela penzion v kopališkem kraju. Gospa in njen sin sta zato silno razburjena in storita vse, da bi tem petim veselim vojakom zagrenila bivanje v hiši. Njen mož in hčerka pa skupno s hišno pomočnico simpatizirata z vojaki. Kot ponavadi v takih igrah, se med kaprolom, poveljnikom tega «taborišča», in hčerko prične nežna in nedolžna idila, ki položaj še bolj zaostri. Končno se vse dobro razyozla z odhodom vojakov. Igra je tekla precej naravno in je bila za diletante kar dobra, saj so se vsi vživeli v svoje vloge. Zato se so gledalci od srca nasmejali in so večkrat nagradili igralce s ploskanjem. Scepa ie bila preprosta in v vseh treh dejanjih enaka; igro je zrežiral Michael Cahill. Drevi in jutri ab 20.30 bo ponovitev veseloigre. ------- SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE JUTRI 8. DECEMBRA 1951 OB 20. URI PREMIERA V NEDELJO 9. DECEMBRA 1951 OB 18. URI REPRIZA V AVDITORIJU V TRSTU GOSPA MINISTRICA Komedija v štirih dejanjih Spisal: Branislav Nušič — Režiser: Ljudevit Crnobori Scenograf: Jože Cesar V NEDELJO 9. DECEMBRA 1951 OB 10. URI DOPOLDNE V AVDITORIJU V TRSTU ponovitev Gorinšek - Roševe mladinske igre v štirih dejanjih DESETNICA ALENČICA Vstopnice so na razpolago v Ul. sv. Frančiška št. 20, pritličje, od JI.—13. in 17.—19. ure dnevno ter pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5. — Za nedeljski predstavi pa V nedeljo od 9.—12. ure. OPOZARJAMO, DA VELJAJO ZA PREDSTAVO «G£ SPODA GLEMBAJEVI« KUPLJENE VSTOPNICE ZA KOMEDIJO «GOSPA MINISTRICA«, KI BO V NEDELJO 9. T. M. OB 18. URI. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO — SPREJEMA PONUDBE ZA RAZNO BLAGO Podporno društvo za Tržaško ozemlje (Odbor za novoletno jelko), ki ob novoletni jelki obdari več tisoč potrebnih otrok, sprejema ponudbe za sledeče blago: f!»neta — zvezki (s črtami in kvadratki po 30 strani) — barvani svinčniki — bonboni — biškoti — pomaranče. Prosimo, da prinesejo ponudniki ponudbe skupno z vzorci najkasneje do srede 12. decembra do 18. ure na sedež »Odbora za novoletno jelko« v Ul. R. Manna 29. 4 In v Marlu jku ZAM organizira letos zimo-vanje na Gorenjskem in sicer v Martuljku pri Kranjski gori. Udeleženci zimovanja bodo stanovali v obodnem domu »Staneta Rozmana«, kjer bodo imeli poleg vse oskrbe na razpolago tudi zabavne prostore in plesno dvorano. Vsi smučarji se bodo lahko prijavili v smučarski tečaj, ki bo posebej za začetnike in posebej za tiste, ki že obvladajo smuško tehniko. Zaradi zanimanja mladine za zimovanje, ja vodstvo sklemlo, da bosta na zimovanje odšli dve skupini; prva skupina bo odpotovala v Martuljk 26. t. m. zvečer in se bo vrnila 3. I 1952, druga skupina pa bo odpotovala 30. t. m. zvečer in se bo vrnila 3. I. 1952 skupno z drugo skupino. Celotna oskrba za 8 dnevno bivanje v Martuljku in vožnja znaša 5000 lir, za 4 dnevno bivanje z vožnjo pa 3000 lir. Opozarjamo, da se za zimovanje lahko prijavijo samo mladinci in mladinke do 30. leta starosti. Prijave za zimovanje spreje-. ma mestni odbor ZAM v Ul. Machiavelli 13/11, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Vpisovanje do 12. decembra vsak dan od 17. do 19. ure. ZA NOVOLETNO JELKO STRAMAR, ŠKOFIJE, PLAVJE Odbori za novoletno jelko Stramaru, Škofijah in Plavjah pozivajo starše otrok v starosti od 3. do 12. let, da jih vpišejo za obdaritev v Stramaru pri tov. Lazarju Veljaku, v Škofijah pri tov. Francu Sancinu, v Plavjah pri tov. Slavku Brajniku. Istočasno se sprejemajo tudi prostovoljni prispevki. Gledališče Verdi V predprodaji so vs!ofn^ za zadnjo predstavo »Sevilp*^ ga brivca«, ki bo v soboto • decembra ob 20.30. Predstava J za abonma «C». Dirigent A® nin Votto. , .i. V nedeljo bo druga predst*v «Lucie di Lammermoor«. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetna društva Jenko, Simon Gregorčič, i™, bod° jS jlafl- in Tržaški zvon skupno odborovo sejo 7, dec. ob 20.30 v Ul. R na. Na dnevnem redu je ob,a^un se- miklavževanja. Obenem sGu. stanejo tudi člani dramske »L Pine, ker bodo začelj z ® OPENSKI OKRAJ Obveščamo starše iz vasi Opčine, Briščki, Konkonel, Bane in Fernetiči, da je vpisovanje otrok od 3. do 12. let za obdaritev ob novoletni jelki pri terenskih poverjeničah, istočasno pa dnevno od 16. 'do' 181' ure ha' sedežu c krajnega odbora O F na Opčinah, Ul. Ginepri 7, kjer se tudi sprejemajo prostovoljni prispevki. IV. OKRAJ Vzporedno z nabiralno akcijo je tudi vpisovanje otrok; zato pozivamo vse starše otrok od 3. do 12. let, da pohite z vpisovanjem, ki je na sedežu OF v Skednju in pri sektorskih zaup. nikih Sv. Ana - Kolonkovec, vsak dan od 17. do 20. ure. IZLETNIKI - KOLESARJI, POZOR ! Opozarjamo izletnike, ki so v preteklih mesecih potovali v Jugoslavijo s kolesi preko bloka Fernetiči - Sežana in dobili od tamkajšnje finance začasno izvozno dovoljenje, da to pred potekom vrnejo financi na bloku, ker bodo imeli drugače sitnosti. Obnovitev osebnih izkaznic 2upanstvo obvešča vse prizadete, da bo urad za osebne izkaznice v Ui. Malcanton 3 od 1. decembra dalje poskrbel za obnovitev osebnih Izkaznic, ki so bile izdane januarja in februarja 1949. Poleg stare osebne izkaznice morajo prizadeti predložiti tri slike, napravljene pred kratkim. DAROVI IN PRISPEVKI IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Soline v Istri po izredni plimi Izredna plima, ki je bila v -Istrskem okrožju 12 novembra, je povzročila veliko škode na solinah. Ob izlivu reke Rokave-Dragotije. se je na sektorju Le-ra porušil obrambni nasip v dolžini okoli 6Q metrov. Skazi vrzel -je udrla morska voda in preplavila ves sektor. Na sektorju Fontainigge je voda na osmih mestih pretrgala nasipe plovnih jarkov tn preplavila vse sečjolske soline. Upravni odibor in delavski svet je skupno z direkcijo takoj podvzei vse potrebno, da se nasitule vrzeli popravijo. Nadaljnje slabo vreme in plime pa so delo zelo ovirale. Treba je dati priznanje delavc0m in nadzornemu odboru, ki so se zavedali težkega položaja in napravili vse, kar je bilo v njihovi moči, ne glede na slabo vreme m izredno naporno delo. Sektor Lera je sedaj izven nevarnosti, na sektorju Fonta-nigge pa bodo v nekaj dnevih vsi nasipi popravljeni. Soline pri Sv. Luciji in v Strunjanu niso ultrpele vel.ke škode. Udor morske vode ni napravil škode samo na nasipih, temveč tudi na izparilnih in solnih bazenih, od katerih je odvisna bodoča kvaliteta soli. Te dni je bilo poklicanih na V oktobru in novembru oa so bile odposlane vččje količine soli. Odločili so, da bodo dobiček razdelili za novo leto. Ker delajo solinarji le 6 mesecev n& leto. ostali delavci in nameščenci pa vse leto, so odločili, da bodo dobili prvi dve petini, drugi pa tri petine realiziranega dobička. S to odločitvijo so se vsi strinjali. Na seji upravnega odbora je bilo govora tudi o izboljšanju kvalitete soli in o mehanizaciji. Solinam v Strunjanu, ki dajejo najčistejšo sol, primanjkuje izparilne površine. Za povečanje bi lahko uporabili teren, ki je v bližini. Z ureditvijo tega terena bi se povečala kapaciteta soli za 25 odstotkov. Delovni kolektiv solin se je z vso odgovornostjo vrgel na delo. da bo do prihodnje sezone popravil vse okvare in izvedel izboljšanja, kar bo vplivalo, da bo prihodnje leto pridelal več soli kot letošnje. Pri delitvi dobička bo prišlo v poštev okoli 420 ljudi in predvidevajo. da bodo prejeli povprečno po tri do štiri tisoč din vsak. Za dvig ribolova .- . , , Za izboljšanje ribolova v Istr- delo 50 solinarjev, ki bodo od* skem okrožju so jugoslovanske stranili blato iz solnih bazenov- oblasti dovolile ribičem Istrske-Na seji delavskega sveta so ga okrožja, da lahko razširijo poleg drugega razpravljali tudi. svoja lovišča v novih področjih kasneje pa si je prilastila tudi o delitvi dobička. Delitev je od- jugoslovanskih voda. Po spora-466 Kr- 1 visna od odpošiljanja goli. VI zurnu. ki je bil dosežen te dni na Reki med predstavniki ministrstva za ribištvo Ljudske republike Hrvatske in predstavniki našega okrožja, je dobilo 13 ribiških ladij v okrožju dovoljenje za globinski lov z mrežo kočarico v petih področjih morja od Novega grada do Premude. Sporazum, ki je bil do sedaj v veljavi, je dovoljeval riban jenje le v dveh področjih jugoslovanskega morja. Predavanje o atomski energiji Danes v petek ob 20. uri bo v mali dvorani Ljudskega gledališča v Kopru predavanje o atomski energiji. Predaval bo tovariš profesor Giovanmi Rett. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za najmovejše izsledke v znanosti atomskih raziskovanj. Za novoletno jelko so na sektorju Sv. Just in Sv. Vid prispevali: Mosetti Olga 140, Mogorovic G. 100, Zerial Silvo 120, Celi-har Kristina 200. Poropat Or o. la 100, Tatjana Bernič 100, Lo-retta Vida 100, Alojz Berjak 200, Marija Ferjančič 100, Sankovič Helena 100, Melu 200, Pi. rec Mirko 200, Martelanc Bruno 350, Volli Giovanni 200, Colja Justina 1000. Colja Marija 500. Luigj Colja 500, Senica Toni 100, Volpi Luigi 100, Ostrau-ska 300. Ob sv. Miklavžu darujeta družin; Kralj in Jogan 3000 lir za Našega dijaka v spomin male Mirne Kralj - Carli. MIKLAVZEVANJE PROSVETNEGA DRUS1'"’ V BARKOVLJAH Prosvetno društvo Barl^bra ima danes v petek 7. dere®,; ob 21. uri v društveni dva pri Gregoriču miklavževaM svoje društvene člane i’n nLje* ve prijatelje. Darila se ...» majo v društvu dalje. od 12. ure IZLET NA TOLMINSKO OF IV. okraja organizira du dnevni izlet 25. in 26. “e bra v Kanal, Sv. Lucijo tD,neto min. Vpisovanje na okra:> n sedežu OF v Skednju vsas ^ od 3. do 12. decembra °a do 21. ure. IZLET NA NANOS m Odhod b0 jutri 8. t. e 15. uri iz Ul. Fabio Severo, oH IV. OKRAJ . OPČIN® Izletniki, ki se udeleže,^eny v Sežano v nedeljo 9. « bra, naj se javijo v soW decembra na kraju vpisa 9. in 12. uro. 8- IZLET , .vjo V SKOČI JANŠKO JA". da Obveščajo se vsi bo odhod v nedeljo “■ ;zpreo bra ob 6. uri zjutraj ge-«Adria-Express», Ul. i® vero 5. Izlet bo z avtobu ne z vlakom. IZLET V H<*j eDCe Obveščamo vse ofje tcr izleta v Roč, da bo odo a 0t> busa v soboto 8. decemDA(Jria' 8. uri zjutraj izpred , Express», Ul. F. Severo :0& ROJSTVA, SMRTI IN P°B( Dne 6. decembra 1951■ s® Trstu rodilo 6 otrok, P et>. bile 3, umrlo Pa )e rsacca Poročili so se: ^ovec,i0t^ Behar in prodajalka De Fustinioni; amer. - P-Carp Michael in gospod. bina Mikuljan; potno«** tan Alfredo Predonzan p teljica Dora Darpich. „0tr Umrli so: 67-letni ione. 21-letni Bruno rf letni Mi(*andro Cojella, Palman, stara en dan. frV re Ferlazzo, star en dan. ^\s na Santina Rokon P • po 73-letna Marija Cesar P° pet* menik, 66-letna Ura z v,erler-mosca, 66-Ietni Guido » URNIK JAVNIH KOPALIŠČ 8. DECEMBRA V soboto 8. decembra bosta j občinski kopališči v Ul. Manzo-ni in Ul. Veronese odprti od 7. do 13. ure. Objave Uprava knjigarne »LI-PA« v Kopru in njene podružnice v Izoli, Piranu. Portorožu in Bujah. sprejemajo jugoslovansko športno stavo. Poleg teh sprejemajo stavo še: zadružna re- stavracija v Kopru in «Sport bar« v Izoli. * * * Planinsko društvo v Kopru vfibi člane in članice k smuški telovadbi, ki bo ob torkih in petkih od 20. do 21. ure v telovadnici Slovenske gimnazije v Kopru, prva vaja bo danes v petek 7. decembra ob 20, uri. POSLOVANJE V SOBOTO IN 8. decembra do 12. ure POSTE NEDELJO bodo poslovali samo oddelek za pisma, telegraf in oddelek za sprejemanje paketov. Popoldne uradi ne poslujejo. V nedeljo posluje pošta kot ob praznikih. PREKOP GROBOV Občina javlja, da bodo na občinskem pokopališču v Skednju prekopali na IV. polju 2 vrsto, v kateri so grobovi od 3. maja do 31. julija 1940. Do 29. decembra 1951 naj se tisti, ki žele posmrtne ostanke svojcev prenesti v druge grobove, javijo na tehničnem občinskem uradu, oddelek P?T kopališča v Ul del Teatro 5/111, soba št. 43. Po 30. decembru ne bo mogel urad več upoštevati želj posameznikov, prav tako bo tudi s spomeniki razpolagala občina. IZLl* ADEX IZLETI Z VLAKO*1 za BOŽIC (4 dnevn |) NOVO LETO (3 na Bled o*** Vpisovanje od 26. 0° bra dalja. Od 23. do 26. decembra v Ljubljano Ajdovščino Vipavo ‘lomaj Pulj Pazin do 8. Vpisovanje samo cembra. SILVESTROVANJE V Opatiji &ra Z izleti Od 30, . 31. de- do 1. januarja '”ainUjtfja-cembra do ‘* #Adri8- Vpisovanje Pr*Q dece05" EXPreS8,brad°10Sl-' 3 — 7. decembra 1951 ilndsha štetia v avstriishi monarhiji Ljudski o štetje iz leta 1846 je bilo za Slovence in Hrvate ugodnejše kot vsa poznejša II. j J'' napredovanjem demokraci- slouar, |-Str1^’ zlasti VSled lJ, narodov, bi morala h j, štetja v Istri, pri toli-skrHev j ni Premogi, bili od- IVaTv»~j 7 /-d iiu* mi iauu zan^ • žalost niso bila v la (I?!-1 meri, ker jih je vrši-Corn ,?nska birokracija S pod. cpn? i vsai veliko toleranco ie™ralmti uradov. ltriwJ.i-raivo ^e- da se je v av" suj -1 . monarh i j i vršilo ljud-Imr t P° narodnosti le leta lin,?vJe. paradoks, da je blo Sinu stetje v letu 1846. za Brim Ce ** Hrvate v Istri neto?^™0 ugodnejše kot vsa !84r -sa‘ • pred letom iona Je, kWa atmoslera v mr.o-^narodni Avstriji znatno mir-Ij^ koi pri vseh poznejših Sra7'“‘ štetjih. Nacionalna U, 5? V revolucionarnem >,;* 1848. pri Italijanih silno pahnila. “ Neprimerno bolj Pri zaostalih Slovanih Istre, fi.pe močan duh iz Italije, ganski' iredentizem v Av. j!1 je tedaj stopil na dani »Sani, ki ■ • so izvedli pr-*« leta 1846., niso ^ rS narr?l naklonjeni, to-i“bi 30 opravili še precej ob. ita.Vno. V Istri so našteli ;») Hrvatov m 60.0Q0 (26:31%) SSL, (72:" ; Egtefev in (^obni strokovnjak Ivan vii ~ is sicer že tedaj tigotcn Usi. so tudi te številke v 184« s*°do, ker jp bilo leta Slo,;=,v Istri dejansko 172.960 p ™v in 56.200 Italijanov, tal? le.tu 1848. je postal nacio-6111 VEe^ Primorskih Itali-hsZ. n'?strpen in agresiven. %v Pril,ko so izrabili za utr. I strjiL sv°jih privi egijev. Av-italjf birokracija po večini Sla rtS!1Ske narodnosti, jim je fe zadnjega na roko. Kjer ti , , V?a vlada odrekla ka-konit j° 311 omilila neza- to _ ist"? vlade v tem pogledu silili slovanski politiki iz- korijo®’ mu^n° in dolgotrajno Vizija ljudskega štetia za 'lrst leta 1910 tv Mi 8lK)rski Slovenci so doži-Dou^Pred letom 1914. l'e eno s^j i^^nej^e zadoščenje qč’ av-vi2li e uprave. To je c la rete". ljuuskega štetja za Trst it • p-'<-k- iječe je b lo sle. listr tržaških uradnikov ma-ftiestnt’ 'cta bi ga moglu Na-tako eksp..nirane P° rezultatih vo-1\j „ v državni zbor leta 190Zr iei« ° mo8°če zaradi ino-C‘va in zaradi vloge Slova-L' v dunaj-kem pariamentu. {Jff? 3a je za Slovence v Tr-tC! deželi poaala ogromen J^h. Našteli so 20.702 Sloven. st Več’ kakcr pri štetju magi-tij '3- Število S-ovencev se je SfjJstnelju ievizije zvišalo od U8 na 46.910, torej za 36,4%. iLle bil ie akt pravice m rpo-liSr[1osti za časa .ko j; b i Ho-Hjj ■he namestnik v Trstu. Na. Hin.'n ki pred njim Deprelis, mi in Goess s° storili vse JU h ■ c'a se z"držl v primor-^Jna Sila Slovanov in s« fami datkih italijanskega ljudskega štetja iz leta 1921., ki so spo-polnjeni s podatki ljudskega št’eija iz leta 1910. in z drugimi uradnimi viri, je vse to ozemlje, po površini skoraj ves stari politični okraj Poreč, začrtano z rdečimi črticami, ki j h legenda označuje kot «Par-la*e ibride italo-slave (schia-vetto)» (»mešana govorica ita lijansko-slov.n''ka schavetto»). Pojasn.lo te govorice s «schia-vettom» pač ookazuje, da je govorica po izvoru popolnoma slovanska in ima za določbo narodnosti vel ko prednost pred italijanskimi besedami ,ki jih je prevzela, kakor se to sploh dogaja pri narodih pod tujimi gospodarji in vladajočimi krogi. Italijanske besede je vpletel v teku časa italijanski uradni jezik in gospodarska in družabna podrejenost hrvatskega elementa. , Kaj je bilo krivo zaostalosti ljudstva Oni komisar in merodajni av. strijski uradniki, zlasti Czcer-nig starejši, so bili v zelo slabi veri, ko so popravili prvotne podatke ljudskega štetja iz le-la 1846, in pripisali Italijanom 13.970 pristnih Hrvatov. Saj govore vsi ti ponarejeni »Italijani« še sto let pozneje asch.a-vetto», kakor nam pojasnjuje legtenda geografske karte Ital-gea. Ta potvorba v letu 1857. je v veliki meri kriva zaostalosti tega ljudstva. Vplivala je na upravo, na šolstvo ,na občinsko upravo, na zastopstvo v državnem in deželnem zboru. Sicer napredujoča hrvatska politična in gospodarska organizacija ni imela do najnovejših časov pristopa na to ozemlje. Sele Ciril-Metodove šole so vnesle prve žarke narodne pre-bujencs-i. Hrvati so v Istri vzdrževali 40 Ciril-Metodov.h šol. Hrvatska gimnazija v Pazinu je od leta 1908. naprej tajala že novo hrvatsko inteligenco iz teh krajev. Potrebno je bilo le kako desetletje mir-r/ega kulturnega in zadružnega gospodarskega d ia in iz «schia-vetta» bi izginila vsa italijanska primes, kakor da je ni nikoli bilo. Živi jezik tega področja bo le bogatil knjižno srbohrvaščino. Vsa avstrijska ljudska štetja po letu 1880. so se vršila na temelju občevalnega jezika in so dovedla do zboljšanja italijanskega narodnostnega razmerja preti Jugoslovanom v Istri pri ljudskem štetju leta 1910 na 39% prebivalstva proti 54,50% Jugoslovanov, ^alij^ni so od 1846. do 1910. napredovali za celih 12,89% in Jugoslovani pa^li za celih 18.49% v razmerju prebivalcev Istre po narodnosti. Z uvedbo ugotavljanja občevalnega jezika v ljud 'kem št t-ju so se odp la na široko v-ata ,vs£i vel kj. misUfikaciji narod-n stnč-ga stanja v Istri. «Občevalni jezika je bil pripomoček sofistov avstrijske uprave in je služil v prvi vrsti g ermanizaciji. Za ogromno šte-vi-o ljudi so določali občevalni jezik uradi in vplivni gospodarski sloji. VelepoSestn ki, industrija in trgovina. Ti faktorji zlasti v mestnih ob-S F1-.,™0 ju so b'li vsi ti vsa uprava, ita- tisoč 836 oddanih glasov 32.380 •n italijanski 14.270. Gospodarska odvisnost velikega števila hrvatskih kmetov in delavcev od italijanskih delodajalcev je dala mnogo naših glasov italijanskim listam. Proces prebujenja narodne zavesti, zlasti v zahodni Istri, tedaj še ni bil dokončan. Deželna- uprava je bila trdno v rokah Italijanov, ki so odklanjali hrvatske šole. Ciri-l-Metcčova družba jih je vzdrževala 40. Italijanom ni bi. lo treba hoditi v te šole. ker so imeli svojih dovolj in se Ci-ril-Met-odova družba ni nikoli ukvarjala z mislijo, da vzgaja italijanske otroke. Te šote in napredujoča politična in gospodarska organizacija istrskih Hrvatov bi bile omogočile v celj severno-zahodni Istri vsem Hrvatom po krvi in jeziku, da Se zavestno izražajo za svoje politične zastopnike. Mistifkacija iz leta 1857. (Czoemigova korektura) in nadaljnje avstrijske statistike na iemelju občevalnega jezika so jedro vseh političnih krivic v Istri,^ ki so v tako veliki meri zadrževale naš normalen napredek. Potrebno je analizirati avstrijska ljudska štetja od 1846, do 1910.. da se vidi, kako so Italijani, gospodovalni narod Istre v tem razdobju, izkoristili konjunkturo splošnih avstrijskih političnih razmer v svojo kori9t Načelo avstrijskega boja pro. ti Sluvanom. da ste vzdrži hegemonija Nemcev, je avtomatično vzdrževalo hegemonijo Ital.janov v Istri. Hegemon-jo v Bujah je vzdrževal odpor Dunaja proti nastopajoči demokratizaciji. Celo dobrohotnost lokalne uprave n'e bi znatno pomagala slovanskim kmetom in delavcem v Istri. Italijanska mečna pozicija v Istri čto ital janske okupacije leta 1918, je izredne zgodovinske konjunkture. V naprednih razmerah bi po svoji številčni moči bili neznatna manjšina, razkropljena večinoma po mestih, ki so bila med seboj zelo oddaljena. Za mesta bi delovali zakoni naravne penetracije podeželja in izključena bi bila asimilacija Hrvatov in Slovencev. Nj Kova politična moč bi odgovarjala točno njihovemu pravemu številu in po. sledici razkropljenosti po celi deželi V. R. (Nadaljevanje sledi) Del palače Organizacije združenih narodov, na Manhattanu. POROKE, ROJSTVA IN SMRTI V PRETEKLEM LETU PO VSEM SVETU Kje jo najbolj naraslo prebivalstvo? V Izraelu je bilo največ porok • 49,9 otrok na tisoč prebivalcev v srednje ameriški republiki Guatemali ■ Izredno visoka umrljivost v Indiji - Stanje v Jugoslaviji in angloameriški coni STO tudi tejy?‘R> do skrajnosti veiiki Keglji Italijanov in Nemcev. *ado‘nio le a 1846. Po letu 1848 ^rbet.. da bi se izka-eev sttv l^na premoč Slovenila 'n Hrvatov v Istri zabri-ie j,, ^tiskali £o na vlado, da }s;t 0l*nc, poslala v Zahodno lij^n *°misarja' — gotovo Ita-"■ da ponovno prouči razmere v Istri. ll8odn j'e delo za Italijane Klit*'1 °P av.i V poreškem Ja em okraju je ugotovil, ‘Ojj^orj ll.bba Hrvatov in '''V. i, vencev (očitno Hrva-^Hiii.>\So Se sami nazivali «Slo-)>l (Ui,, mešanico slovanskega !'h j “ banskega jezika. Šteje *t-je ,.2a polujčene in jih pri-16 IiiiH^. n. m'ec' em ko jih Vsii ° št tj i * iz leta 1846. , n>ed Hrvate. Oči no je >ist tl. Pfihtiči n m:gl;aj v k^-‘Mji . ‘lanov. Czoernig, ki je TOei jS^tje iz leta 1846. in je Uk ,3^re razioge za uvrst tev iv-ie i 0 «mpšancev» med Hr-ISat P*ej 1 za leti 1857 te nil c* Italijane ter naš-el al:j Ju8‘ lovanov in 72.303 ' Si °v' ® tem se ie razmer-■Vi^ncev in Hrvatov v ,nizalo r,d 72.99% na 68.86 'ffain razmerje Italijanov po. ^ Prvotnih 26.31% na (j 'O. *<-?«« mlajši je na temelju kei‘6Da J ek ure Czoirniga sta. ,1 aJ1 i. k°rist Ital janom na-Mov Xu- 1880 le 152.470 Ju-; 6r^“ov in 73.970 Italijanov, ^enlih se je razmerje za ovane zopet poslabšalo faktorj', 1'janski. ^f.i . tujci, ki s0 znanstveno analizirah pocatke ljudskih štetij v Istri, so ugotovili kričečo raz'iko med številom pripadnikov naroda po občevalnem jez ku in po intimnem rod 1 binskem jeziku, narodnosti’ Pr fe or NorbeTt Krebs z gotol v >sf jo trdi. da bi se število Italijanov v Istri znaino zmanjšalo. če b| se ugotavljala pri štetju narodnost namesto občevalnega jezika Do istega zaključka prihaja tudi dr. Ma-rusi-Monte^ole. ki je celo življenje uradoval na vis kih mestih državne uprave v Istri in Trs'u. in sicer v knjigi iz leta 1936. Ljud ko štetje iz leta 1910. je pn občevalnem jež ku v Istri naštelo 193.841 Slovencev in Hrvatov (54,50%) in 145.803 Italijanov (39,2%). Leta 1910 je bilo v Istri dve tretjini Jugoslovanov in ena tretjina Italijanov Za vse objektivne strokovnjake pa je bilo leta 1910. v Istri po narodn »ti 2/3 Jugoslo. vanov in 1/3 Italijanov, torej okoli 245.733 Jugoslovanov in 84.911 Italijrnov. Profesor Roglič prihaja do istega zaključka in ga podpre s podatkj volitev za državni zbor na Dunaju v letih 1907. in 1911. Leta 1907. so dobili jugoslovanski kandidati v Istri od 57 Po vojni je prebivalstvo na svetu zelo naraslo, ker se je povečal naravni prirastek prebivalstva. kar je pripisovati višjim rela-ivnim štev.lom rojenih (kar se računa na 1000 prebivalcev) ter zmanjšani umrljivosti, (število umrlih se tudi računa na 1000 prebivalcev). Na razpolago so nam sedaj najinovejši statistični podatki Statističnega urada Združenih narodov o naravnem gibanju prebivalstva za leto 1950 za celo vrsto držav. Naravno j gibanje prebivalstva pojmu, e-mo namreč tako, ca gre za spremembe v prebivalstvu samem, za poroke, rojene in umrle ,med em ko pri mehanskem ali selitvenem g banju govorimo o m graciji (seliivi)- prebiva stva. v. činoma p ek državnih meja, ker je nolranjo migracijo veliko težavneje zajeti kot zunanjo migracijo, kakor imenujemo migracijo prek državnih meja. Na .prvem mestu so objavite* ni podatki o porokah, ki kažejo, da je v pretežni večini dr„ žav lani število porok (računajoč število porok na 1000 prebivalcev). Izjema sQ v t-im pogledu le malcštevilne države, med katerimi so ZDA, kjer je število porok naraslo zaradi vojne: ljudje namreč sklepajo zakone, preden so vpo. ki cani v vojaško službo ali takoj po vpoklicu. Nadalje je izjema Izrael, to pa zaradi tega, ker ima Izra:i stalen dotok priseljencev, meč' njimi pa je mnego ljudi v starosti, ki je prime.na za poroko. P. leg tega pa vlada tudi v Izraelu Optimizem gUde bod?čnosti države kljub obkr >žUvi Izraela po arabikih državah. Izrael ima sploh največjo kvoto porok na svetu s 13. Za primer navajamo, da je b la leta 1949 kvota porok v Jugoslaviji (število porok na 1000 prebvalcev) 12.9. Naslednja najvišja kvota porok pa je bila zaboležor.a v ZDA z 11.2. Izred o nizke kvote porok izkazujejo d žave latinske Amer.ke Najbolj izrazi a šta. primera Pe:uja in Dcm’n-kanske republike, ki i?kazuj ta 2.7 porok na 1000 prebivalcev v letu 1949^ (leta 1950 se je dominikanska kvota dvignila na no največ poi-ok dve izrazito katoliški državi: Italija s 7.5 in Španija s 7.4 por krmi na 1000 prebival-ev (leta 1950). Najvioje relativno število rojenih na svetu izkazuje srednjeameriška^ republika Guate-mala, kjičr je znašalo lani število rojen h na 1000 prebivalcev 49.9, leta 1949 pa je prišlo celo 51.5 rojenih na 1000 prebivalcev. Med evropskmi državami je po relativnem številu rejstev na prvem mestu Jugoslavija s 30 rojenimi otroki na 1000 prebivalcev 1. 1949. Druga po relativni viš ni rojenih je Fjiska ,ki j'e .zkaz vala leta 1949 še 25,8, lansko leto pa samo še 24 rojenih na 1000 p.ebivaleev. Italija izkazuje v 1. 1950 na 1000 prebivalcev 19.6 rojenih, le<’a 1949 pa jih je bilo š'e 20. P.ed vojno ie izkazovala leta 1937 Ital ja (na tedanjem cz-mlju) 22.9 rojenih, leta 1939 pa 23.8 in je bilo re-la.ivno število rojst v v Ita-•ltji- ’ r?zmercma žnatno. Naj. 6.1).. Nada je ima a nizko kvo. manjše število rojenih izkazuje t n Y"Wvrrttr TVT Iroro rtiri flii-ilo. I :r» TO-TrTViT*!' T nl.r-n.. .... 1 a n to porok N karagva in Guatr mala s 3.1. Vzroki .za tako nizke številke so v tem. da s -• št“-v lne pTike ne registrirajo in da se zakoni sploh ne vpisujejo V Evropi izkazuje a reiativ- KU '•••V' ■V* alu : Po končanem lovu, ko so ribiči oddali ribe v mestno ribarnico, se začenja zanje dnevno delo. Najprej očistijo in po-mi jejo ladjo, potem pa razpne jo mokre mreže, da se dodobra osušijo. Po pomolu razstavijo vrte, ki jih uporabljajo posebno v tem času. Sami se pa vsedejo okoli raztrgane mreže, da jo pripravijo za naslednji lov. j o v Evropi: Luksemburg 14.7, Avitrija 15,1 in Zahodna Nemčija 16.2 (vsi podatki za leto 1950). Zanim vo je pacanje te-la.ivn. ga štev.la rojstev v Veliki' Bri aniji, kjer se' je to stev.lo zmanjkalo od leta 1949 na 1950 od 17 na 16.1 in je sedaj a igleška kvota nižja kot je zah .dnjiumška. Prime, java s predvojnim časom kaže, da je lc,m bilo po v jni, .udi v zadnjih .e-i "'a tih še vedno rojenih več kot pred vojno (v povprečju 1937 do 1939 je znašalo relativno število rojenih v Angliji 15.3), drugačno sli Je o Pa imamo v Zali j ni Nemčiji, kjer je leta 1938 prišlo 19.6 roj-nih r,a 1000 prebivalcev. lani pa komaj še 16.2! Glede umrljivosti se evropske države ne morejo ponašati, ca se je zn ža’a tako kot se je nataliteta. Najmanjšo umrljivost na svetu izkazuje Izrael, kjer je prišlo lani na 1000 prebivalcev samo 6.5 smrtnih primerov. Nadalje je izredno nizka umrljivost v Holandiji. 7.5. Danski z 8.9 (leta 1949) in Norveški z 8.9, Prav nizko umrljivost izven Evrope izkazujejo: Kanada 9, Nova Zelandija, 9.3, Avstralija 9.6 ter z isto stopnjo tudi ZDA. Kakor je visoka rodnost v izvenevropskih državah, tako je v njih tudi visoka umrljivost. Guatemala, ki smo jo srečali na prvem mestu glede rojstev, ima prvo mesto tudi glede umrljivosti z 21.6 na 1000 preb valcev. Izredno visoka je tudi umrljivost v Indiji s 16, 5. Med evropskimi črža-vami so na prvih mestih: Ffan-cija 12.8. Irska in Belgija z 12.6, Portugalska H, Jugoslavija (1949) 13.5; v Italiji je lansko leto umrljivost padla v primeri z letom 1949 od 10.4 na 9.8. Umrljivost je predvsem visoka zaradi visoke umrljivosti do. jenčkov (t. j. otrok do doseženega prvega lela starosti. Ta je zopet najvišja v izvenevropskih državah. Med evropskimi državami pa je na prvem mestu Romunija s 199 umrlimi do-jenčki. kar je tudi prvo mesto na svetu. Izredno visoko otroško umrljivost izkazujejo tudi Cile, Egipt in Kolumbija. Manj kajo pa podatki iz cele vrste nerazvitih čržav. ki bi tudi izkazovale visoke številke. Rezultat ali saldo števila rojenih in umrlih pa je prirastek ali upadek prebivalstva. To imenujemo naravni prirastek, ki nam pove, za koliko se je število prebivalstva v teku ene. ga leta pcvečnlo (imamo tudi primere zmanjšanja, ko ie bilo število umrlih večje kot število živih novorojenih). Ta prirastek je zopet največji v iz-venevrepskih Hržavah. V lanskem letu je bila glede naravnega prirastka na prvem mestu Kostarika z 38.4. slede: Kolumbija 34.2. Ven zu la 32.1. Mehka 29.4, Port riko 28.7, Cejlon 27.7 in Izrael. 26.4. Med evropskimi državami izkazuje v lamkem letu največji naravni priras ek Nizozemska s 15.?. Jugo lavija je leta 1949 izka-zbva a' čCto večji naravni pri-ras.tk kot Niz z mska, ker je znašala ustrezna številka za Ju. g slav-jo 16r5. za N zoz miko pa 15.6. Na alje izkazujejo znaten na.avni prirastek v lanskem letu še naslednje cVžave: Finska 13.8., P rtugalska 11.9. Ceško:lova~ka 11.1 in N rveška 10.4. Naravni prirastek je znašal lani v I aliji 9.5, pred vo;-i no v razdobju 1935—1939 pa sihiiio istbrc m (Ob desetletnici smrti) Slovenski skladatelj Slavko Osterc je umrl pred desetimi leti v najtemnejšem razdobju naše zgučovine star komaj 46 let, V vsem svojem bistvu je bil revolucionaren. Naša kulturna javnost ga ni poznala, do. kler ni po dveletnem študiju v Pragi prišel v Ljubljano leta 1929. Bil je impulzivne narave, delaven in duhovit, tako da si je kmalu pridobil lep krog študentov na Akademiji za glasbo, ki sq se mu priključili kot njegovi učenci in ga priznali za vodjo nove skladateljske smeri. Tako lahko govorimo o Ostercu in njegovi šoli, kajti mnogi izmed njegovih učencev so se pozneje uveljavili tudi sami kot skladatelji. Naj omenim l’e Marijana Lipovška, Fran ca Sturma, Pavla Sivica in Dimitrija Zebreta. Da je Osterc v razmeroma kratkem času, ko je deloval v Ljubljani kot profesor in skladatelj, vzgojil pomembno skladateljsko genera. cijo, priča o njegovi močni osebnosti. Slavko Osterc se je rodil v Veržeju na Štajerskem. Prvotno je bil učitelj in se je šele kasneje posvetil popolnoma glasbeni umetnosti. Kot sklada, telj se je Osterc priključil najmodernejši struji. Vzora sta mu bila A. Schoenberg in A. Ha-ba. S tem, ki je bil njegov učitelj, je ostal do konca svojega življenja v tesni prijateljski zvezi. Moderna glasbena smer, ki jo je propagiral Slavko Osterc, se je borila proti čustvenosti v glasbi, ter dajala prednost ra-zumskim tonskim tvorbam. Ta-ko je odklanjala harmonično blagoglasje in opirala svojo glasbo predvsem na disonantne akorde. Docela jasno je, da si taka glasba ni mogla utreti poti do široke gtastene publike. Tako je Osterca cenil in upošteval le ozek krog glasbenikov, ki so videli v njem odločnega in brezkompromisnega za-st pn!ka revolucionarne smeri v glasbi. Dasi je načelno odkla. njal vsako romantiko in poezijo, se je pokazala njegova umetniška narava v mnogih kompozicijah večkrat močnejša oc1 njegovih principov, ter nam tako ustvarila dela trajne umet. niške vrednosti. Osterc je pisal predvsem skladbe za orkester. Njegovo najpomembnejše delo je njegova simfonija v 4 stavkih, posvečena zdravniku dr. Guzelju. Sledijo Su'ta z znanim, religioznim sta vkopat.; mladina sirrif-nija «Id*ali», Pa"ac"glia 'n Koral ter sVnfthičnl pesnitvi «Pov^dif in «Mati»i Poleg .orkestralnih del ije pi-=al nredvs^m komorna del*i >v fazniH sestavah .mnogo pesmi z instrumentalno spremljavo in tri operne enodejanke. Ostercu so najbolj uspeli njegovi hitri stavki s kontrapunk-tičnimj obdelavami, a zelo posrečena so groteskna mesita, ki so zanj prav pdsebno značilna. Iz tega razloga je posegal tu-<3i zelo rad po šaljivih tekstih. Uporabljal le zelo često kombinirane ritme, skladbe, bil v vseh ozirih originalen in samosvoj, ter si je mogel tako ustvariti svoj glasbeni izraz, svoj osebni stil. Za naš glasbeni razvoj je Osterčevo delo zelo pomembno. Prineslo je v naše, takrat mračno glasbeno življenje, mnogo zdravega impulza. Z Ostercem je naša glasba prvič posegla v problematiko evropskega us‘var jan ja. Predvsem se je pa obogatila naša glasbena literatura s telitnimi umetniškimi deli. STALNA RAZSTAVA INOZEMSKE LITERATURE V ZAGREBU Vseučilišče v Zagrebu je organiziralo stalno razstayo ino- zemske literature, katero je odprl rektor pred povabljenimi gosti Prisotnih je bilo tudi precej znanstvenih in kulturnih delavcev iz Ljubljane, med njimi predvsem univerzitetni profesorji in zastopniki založb. Prizadevnost nekaterih sodelavcev zagrebške tehnične fakultete in popularnost Zagrebškega1 velesejma* sta pripomogli, da je okrog 200 založnikov — največ nemških, švicarskih in avstrijskih — dalo za razstavo na razpolago okrog 5500 najnovejših strokovnih knjig in okrog 450 strokovnih revij, predvsem tehničnih in medicinskih. MESTROVICEV PAVILJON JE ODPRT OBISKOVALCEM Veliki umetnik Ivan Meštro-vič img v Zagrebu v Mletački ulici 10 svojo hišo in paviljon. V paviljonu so mnoga dragocena dela iz marmorja. bronas lesa, kamna in mavca, od skulp. tur pa so večji del portreti, med njimi tudi trije avtoportreti umetnika. Razstava je zdaj odprta za javnost. — MB. "ZA NAŠEGA DIJAKA' PREBENEG: Krmec Karlina lir 50, Kermec Valerija 50, Bandi Marija 50, 2erjul Bruno 50, Bandi Peier 50, Bancu Amalija 50, Kocjančič Marija 100. Rapotec 500, Olenik Cvetko 400, Bandi Lucija 50, Kialjdč Angel 500, Blokar Zora 50, Bizjak Angela 100, Rapotec Antonija 100, Bandi Mirka 100, Bandi Ivana 100, Bandi Oliva 100, Kocjančič Josip 100. 2er-jul Aubin 50, Slavec Peter 50, Kozina Angela 100, Bandi Josip 100, Kraljič Ermano lir 100. DOLINA: Slavec Mira lir 100, Pauger Antonija 100, Slavec Ivanka 100, Prašel Pavlina 100, Sancin Peter 100. Sancin Ivan 100, 2erjal Angela 50, Lavriha Marija 50, Bandi Mari. ja 150, Ota Justina 100, Felicijan Virgilij 60, Klatojan Marija 50, Stranj Marija 70, Švara Ida 50. Lovriha Urša 100, Sancin Antonija 50, Stranj Celestin 100, Furlan Ivanka 100, Fefluga Marija 100. Stranj Frančiška 50, Cuk Frančiška 100, Mahnič Milja 100, Smot-Iak Olga 400. Ota Marija 100, Pangerc Justma 200. Lovriha Draga 200, Zenja] Josip 150, St-ani -Ivan ,100, Stranj Avgust 300. Šanc:n Bm^a 100,' Ota Pan. aerc M. 100. Svab Ludvik 300, Gron-ijc Karla - 100; Stranj Av-sJ”-štir'a 100 Kocia^č Vilko 100. K^cian Em!li:a 100, Prašel G l^a 100, Prašel Antonija 50, Sancin Agata 100, Slavec Anto-nija 100, Furlan Justina 100, Smotlak Marija 100, Cuk 2el-ko 30, Sancin Josip 50, Jer-cog Valentin 100, Stranj Lu-čija. 100. liocjan Marija 50, Sancin Mario 50, Sancin Nada 50, Barut Marija 150, Foraus 100, Slavec Zofija 300, Mahnič Rudi 65, Vodopivec Angela 100, Stranj Lučija 100, Stiranj Marija 200, Lovriha Antonija 100. Jercog Angela 50, Prašelj Josip 50, Slavec Ivan 140, Cuki Mario 100, Kocjančič Pera 100, Kocjan Marija 150, Sancin Marija 100, Kocjančič Angela 100, Ogrin Olga 200. Stranj Zofija 100, Simič Genoveffa 200, Lovriha Marija lpO, Ota Angela 50, Ota Marija 50, Ota Josipa 80, Jercog Marija 50, Ota Ivan 50, Kocjančič Rozina 50, Kocjančič Marija 50. Stefan Albin 100, Kunec Rihard 50, Kocjančič Bernarda 50, Ota Gizela 100, Gropajc Josip 100, Stranj Ivan 100, Ota Ernesta 100, Kavs Ivan 100, Ota Nača 150, Strani Marija 50. družina Samec 300, Stranj Irma 100, Stfanj Ivan 50. Prašelj Alojzija 100, 2gur Ivan 200. Stran) Anton 300, Prašelj Elza 100, KHbjan Karolina 200. Sancin Francka 50. P a*elj Josip 100, Samec Alma 100, Pečar Marija 100, Sancin ’Alo’zija 30, Stranj Marija 50, Strani Martin 100,« Komar Josipina lir 50. kSktt in Italijanov zvišalo; t>ri„i"Ura na temelju p .roči-;j je ranskega komisarja, ki bek prejel komipetent n člor Svatpl>enVg siarejši, je bila za v Zahodni Istri usode-,°našy se na stari po->j ojkraj Poreč, zlasti na t^lia okrai Buje. Glede v* VS( «*Ve£f°>^U'a, tesa ,goV°‘a bila stoodstotno hr-sli avtr«. -T.* Kl'fbs, avstrij-4^(1» ' .<ju-Hi m Pod: očiu čisto slo- karta o t)Qr.[',n.nskoiu8osl° ^ej ;S4^afikl karti fc9>ji. ^^vanski Vid zavod t T izdal karto- l9« w -1 ^lg"n v M>ianu ler je izdelana po po. n«fc£ narodnostni *)i o itali-nar dnost. Italijanski proračun in dolgovi 9.3. To je pripisovati manj visoki natal teti kot zmanjšanju smrtnosti, kar je razvidno že ;z prejšnjih številk. Anglosnuri ka cona Sv .b -d-nega Tržaškega ozemlja je glede naravnega priras ka na enem zadnjih mest. Za lansko leto pravijo uradne številke, da je bilo na 1000 prebivalcev 10.7 živorojen h in 10-3 umrlih, torej nar-vneta prirastka 0.4 Upadek prebivalstva izkazuje v zadnjem letu na pr tudi Berlin, ne glede na selitve. Drugi najmanjši'naravni prirastek v Evropi izkazuje za lvnsko leto Luksemburg z 1.8, ki pa je torej le večji kot tržaški. D. P. Novačanov večer Italijanski minister Pella je do nedavnega precej govoril in obširno razlagal svoje poglede na italijansko gospodarstvo. Minilo pa je že nekaj časa, odkar je umolknil. Ugledni milanski gospodarski list «24 ore» pravi, da je verjetno tiho zarači svojih ((številnih dolžnosti, ki zavz majo tudi internacionalen karakter« in da je obenem ministrstvo za bilanco taka zadeva. o kateri nihče ne ve dobro, kaj je pravzaprav. Vsi vedo, na primer, da spada glavno računovodstvo vlade p id kompetenco ministrstva za bilanco, vendar je še vedno od računovodstva očvisna direkcija za zaklad in ki bi morala pripadati temu ministrstvu, praktično od njega odtrgana. Po dolgem času je finančni minister Pella torej spregovoril In povedal zanimive podatke o deficitu italijanske bilance, Ta je bil v zadnjih letih takole: 1944—45 leta 1945—46 leta 1946—47 leta 1947—48 leta 1948—49 leta 1949—50 leta 1950—51 leta 247 milijard lir 404 milijard lir 528 milijard! lir 846 milijard lir 495 milijard lir 296 milijard lir 193 milijard lir Zal te številke ne upoštevajo gibanja kapitalov. Kot poudarja «24 Oie» je bilo to prej nepomembno, ker so predstavljala gibanja kapitalov v bistvu investicije. Sedaj pa gibanja kapitalov predstavljajo del stvarnega deficita. Gibanja kapitalov, oziroma deficit, ki izvira iz njih, pa vsako leto rastejo. Tako bo na primer znašal ta deficit v letu 1950—51 94 mili- ameriške pomoči, ki so jo posredno ali neposredno porabili v ta namen) je ostal še vedno zelo velik. Obenem pa se še vedno širi inflacija, ki bi lahko zavzela precejšnje razmere. Vse mere. ki jih je naplavila vlada so le malo učinkovite. Zakon Vanoni ,od katerega sc precej pričakovali, je dal le žalostne rezultate. Skupna vsota prijavljenih dohodkov se je !< malenkostno povečala (kot je bilo pričakovati v sedanjem bi-rokratskem italijanskem sistemu) in še to povečanje ]e zadelo predvsem revne sloje Zato se pa seveda vedno bolj veča javnj co globlje poglobitve v igro samo. Lužarico je Vrečko Sonja zelo enostavno, a zato tembolj učinkovito predmašala; tudi njena Otnoka sta se dobro odrezala. Sodnik (Mart.nuzzi Edvard) mi je v svojem nastopu ugajal, manj me je pa prepr čal ad-junkt, O krbnik (Kaligarič Ok-tavij) je zadovoljiv. Zadnji prizor iffre pa je poglavje zase. Ce so se nekateri kmetje, kot tisti, ki mm n( mar, koga, bi volil, kar dobro odrezali, bi pa pr'p6mnil, da so drugi iskali nekakih komičnih prijemov, kjer jih ni, in da je po Kantorjevem govoru čisto na koncu igre nastal predolg, mučen molk in da je bilo pri-trjevainje; «VH smo z vami gospod Kantom, vendarle premedlo, J. F. l/nri i r 12 severozahc>dne Afrike se bli- jf l/L h A L ža nova fronta vremenskih f I\ LfVI L moteni- ki bo že' ponoči po- vzročala pooblačitve in manjše padavine. Cez dan oblačno nestalno vreme, z možnostjo padavin. Temperatura se bo znaitno dvignila. Danes smo imeli v Trstu najnižjo temperaturo 5.7 stopinj; In najvišjo 10 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA T. DECEMBRA 1951 m i \ f liiiiii; !!!|jijij!!ii!:: fej 'lij & I n RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trcča: 13.45: 15 minut tangov: 18.30: Igra klavirski kvartet. — Trst II.: 18.15: R. Strauss: Junakovo življenje; 21.30: Beethoven: Simfonija št. 9 v d-molu. — Trst I.: 14.10: Gianni Zafred in njegov orkester; 20.00: Prenos iz milanske Scale: pričetek operne sezije. Slo. enija-20.20: G. Tartini: življenje in delo. FKAMCnSKI PARLAMENT BAZPRAt/LJA 0 SCHLMANOUEM NAČRTU I ČETRTI IZBRUH VULKANA HlBOKA Churchill gre v Pariz . ■ I'VI#*L * ------------------------- per okoliških vasi Razgovarjal se bo z ministrskim predsednikom Plei/enom - Konec meseca pa se bo sestal s l/Vaskinglono s predsednikom Trumanom PARIZ, 6. — iz dobro obveščenih krogov poročajo da bosta 17. decembra angleški ministrski predsednik Churchill i'n zunanji minister Eden odpotovala v Pariz na razgovor z ministrskim, predsedSnUkom Pie v enem. Sele potem pa bosta nadaljevala six>je potovanje v Združene države, k}er bosta imela, v prvih dnevih januarja razgovore s predsednikom Trumanom,. Angleško zunanje ministrstvo je dcAgo časa molčalo o potovanju v Pariz, danes pa je vest uradno potrdilo. vlade na note, ki so jih tri velesile poslale češkoslovaški glede rezivije italijanske mirovne pogodbe. Praška vlada izjavlja, da pristaja na revizijo italijanske mirovne pogodbe pod pogojem, da pregledajo tudi mirovno pogodbo z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Nota nadalje pravi, da bi Češkoslovaška sprejela vstop Italije v Organizacijo združenih narodov le pod pogojem, da istočasno sprejmejo v ta mednarodni organ tudi Bolgarijo. Romunijo in Madžarsko. Govor admirala Fechtelerja MEMPHIS, 6. — Voditelj glavnega stana ameriške mornarice admiral Fechteler je danes govoril na nekem sestanku krajevne ladijske zveze, na ka. teri je dejal, da bo v najkrajšem času samo ena letalonosilka zmožna napadati cilje, ki bodo oddaljeni po 1000 kilometrov. pri čemer bo uporabljala atomske bombe manjše učinkovitosti. Te napade bodo lahko izvedli iz kateregakoli morja. V tukajšnjih diplomatskih krogih ne skrivajo veselia spričo Churchillove odločitve, da se porazgovori s Plevenom in Schuroanom. in mienijo, da je to nov (idokaz izvrstnih francosko-angleških odnosov.« Glavni namen obiska angleškega ministrskega predsednika je, seznaniti francosko vlado z mislimi, ki jih todo nato razvili v Washingtonu ob priliki razgevora. s predsednikem Trumanom. Zdi se. da v tem razgovoru Churchill n« bo nastopal kot glasnik Evrope, ker se bodo njegovi pogledi, ki jih bo obrazložil predi predsednikem', nanašali samo na Veliko Britanijo. Vendiar ne bo zavzel nobenega stališča, ki bi bilo v opreki s francoskimi interesi, in prav zaradi tega bo prišlo tudi do razgovorov s Plšve. noro in Schumancm. V francoski držaji skupščini so pričeli z razpravo o podpisu Schuraanovega načrta. Sest komisij je že pregledalo besedilo pogodb:* od teh so se štiri izjavile v prid sprejemu, ena je zahtevala odložitev diskusije. medtem ko v komisu a za obrambo zahtevala, da sporazum odklonijo. Diskusija se je pričela s predložitvijo načrta s strani poročevalca Floreta. Razpravljanje o tem vprašanju predstavlja prvo obširnejšo diskusijo sedanjega parlamenta o francoski zunanji politiki,_ na koncu katere bodo ugotovili, če je zamisel o enotni Evropi u-stvarila vsaj prvi pogoj. na katerem bo kasnejp mogoče »zgraditi celotno stavbo«. Francoska skupščina mora sedal izraziti svoje mnenje, ali odobri ali pa odkloni «pool» proizvodnje premoga in jekla v Franciji, Italiji. Zahodni Nemčiji, Holandski, Belgiji in Luxem-burgu za dobo 50 let. V zvezi z diskusijo o Schuma-novem načrtu so francoskemu parlamentu predložili dve resoluciji, v katerih so zahtevali odložitev diskusije o odobritvi tega načrta. Prvo so zavrnili z dviganjem rok. Predložil pa jo je neodvisen poslanec, ki je dejal, da bi uveljavljenje Schu-manovega načrta zbrisalo Francijo iz vrste velesil in bi jo ižročilo na milost in nemilost Nemcem, ki »nikoli ne spoštujejo svoje obljube«. Drugo to je kominformistično resolucijo pa so odklonili s 515 proti 105 glasovom. Zanjo so glasovali samo kominformistični poslanci. Svojo resolucijo so utemeljevali s tem, da bi «pool» postal samo «super-trust» nekega razreda tehhikov, ki bi dovedel do velike brezposelnosti med francoskimi rudarji. Na dopoldanskem razpravlja, nju. ki se bo zaključilo zvečer je demokristjanskl poslanec Floret govoril v imenu parlamentarne komisije za zunanje zadeve, ki je že prejšnji ponedeljek odobrila načrt s 23 proti 18 glasovi, in pri tem poudaril, da predstavlja Schumanov načrt «politiko evropske enotnosti proti vsakemu nevtralizmu«. Floret je nadalje dejal, da ima v . , pogodba šestih vlad. članic , (JFOZIIG VQ]6 V IlOGOIIlGtU Schumanovega načrta, ki so ga J Dejal je, da bodo morali ladje, ki sedaj spadajo pod tako imenovano ((rezervno floto« spremeniti v take ladje, s katerih bodo lahko spuščali rakete, ki jih bodo vodili s posebnimi radijskimi pripravami. PO DRŽAVNEM UDARU V SIRIJI Egipt in Libanon nasprotujeta iraškemu zgledu BAGDAD, 6. — Egiptovska in libanonska vlada sta danes sporočili iraški vladi, da je sirijski položaj notranje vprašanje, ki se tiče samo Sirijcev in da egiptovska in libanonska vlada ne bosta sledili iraškemu zgledu. Irak je namreč v svojih sporočilih omenjenima vladama najavil, da bi ne priznaval ((dejanskega položaja po državnem udaru polkovnika Si saki i ja v Siriji«. Tudi Jordanija je s tem v zvezi pojasnila svoj položaj, ki je enak egiptovskemu in libanonskemu. Domnevajo, da tudi Saudska Arabija namerava zavzeti enako stališče. Bagdadska vlada je torej glede svojega odnosa do Sirije popolnoma osamljena med državami arabske lige. S kraljevim dekretom so podaljšali počitnice parlamenta v Bagdadu za en mesec. Prebivalstvo je mislilo* da bo »konec sveta» • Rastlinstvo je požgano, kot da bi ga uničila velika suša MANILA, 6. — Vse dosedanje vesti o številu mrtvih, l*i jih je povzročil izbruh vulkana Hibok na Filipinih, so si zelo nasprotne. Nekateri trdijo, da je doslej izgubilo življenje pet sto ljudi, drugi pa navajajo število 2.000 kot popolnoma zanesljivo in precej blizu točnosti. Najbolj verjetno izmed vseh pa je urad. no poročilo, ki pravi, da je 186 mrtvih. Vulkanski izbruh je nastal tako naglo, da večji del prebivalstva okoliških petih vasi ni utegnil ob pravem času zapustiti ogroženi kraj. Žareča lava in druga vsebina, ki je privrela iz vulkanskega žrela, je te vasi popolnoma uničila in po nepotrjenih vesteh naj bi bili vsi prebivalci mrtvi. Nad otokom se zadržuje gost dim. zaradi katerega je celo sredi dneva na otoku precej temno. Preprosti ljudje so se tega naravnega pojava tako prestrašili, da so ga imeli za «konec sveta«. Rastlin, stvo je popolnoma požgano, tako da je podoba, kot da bi bila pokrajina uničena zaradi prevelike suše. Predsednik krajevnega Rdečega križa je naglasil, da ni vzrokov, zaradi katerih naj bi se prebivalstvo še nadalje stra. šilo. Izseljevanje prebivalstva se nadaljuje ob pomoči vojske, filipinske in ameriške vojaške mornarice. Najtežje ranjence so z letali prepeljali na bližnje oloke. Na vzhodnem delu otoka Maninguin so vzpostavili začasno bolnico in begunsko taborišče. V dopoldanskih urah je pričel vulkan Hibok ponovno bruhati. Do sedaj je ta poslednji izbruh napravil največ škode. Doslej še niso sporočili, koliko žrtev je povzročil poslednji izbruh. Mesto Manbajao so izpraznili, otok pa po zračni in vodni poti oskrbujejo z živežem. POPLAVE V PADSKI NIŽINI Na osušenih krajih se podiralo številne hiše primere, da so se v zadnjih dnevih zaradi oslabelih temeljev in zidovja, porušile v Po-lesine številne hiše. Oblasti so prepovedale beguncem, da bi se vrnili v občine Polesella, Guarda Veneta, Crespino, Vil-lanova Marchesana, Fiesso, Oc-chiobello, Loreo, Rosolina. Do-nada. itd., medtem ko so dovolili vselitev prebivalstva v Ro-vigo, Adr.o. in še nekatere druge občine. Novi predlogi delegatov 0ZN glede nadzorstva na Koreji Sporazum le v nekaterih nebistvenih točkah - Kitajci in severni Korejci odklanjajo ustanovitev pododbora za razpravljanje o četrti točki dnevnega reda PAN MUN JOM, 6. — Po današnjem sestanku podbora za premirje je poveljstvo OZN izdalo sledeče poročilo; ((Delegacija OZN je ponovno predlagala, naj razpravljajo o vsaki točki posebej, zato da se ugotovi, o katerih točkah se obe strani strinjata. Severnokorejski in kitajski delegati so danes sprejeli ta postopek, ki so ga bili včeraj zavrnili. Toda na razpravi, ki je sledila, so se sporazumeli samo o nekaterih tečkah. Zavezniški predstavniki so tedaj stavili predlog v osmih točkah, ki naj omogoči rešitev tretje točke dnevnega reda. Ko so zavezniki pozvali nasprotnike, naj pojasnijo svoje stališče 'glede ustanovitve novega pododbora, ki naj razpravlja o četrti točki (vojni ujetniki), so kitajsko-korejski predstavniki izjavili, da njihov ROVIGO, fi - Na osušenih §>?vni delegat ne bo odgovoril, predelih sd zabeležili številne <*Mer ne bodo napredovali razgovori glede tretje točke. Besedilo zavezniškega predloga je sledeče: 1. vse oborožene sile pod nadzorstvom obeh strani bodo ustavile sovražnosti 24 iir potem, ko bo stopilo v veljave premirje; 2. vse oborožene sile pod nadzorstvom obeh strani se bedo umaknile in bodo ostale izven demilitariziranega področja v teku 72 ur od uveljavitve sporazuma o premirju, izvzemši oborožene nalogo in 0 katerih se bosta obe strani še prej izrecno sporazumeli; 3. imenovana bo vojaška komisija za premirje z mešanim osebjem z enakim številom članov, ki jo bosta imenovala vrhovna poveljnika obeh stranj in ki bo imela nalogo nadzorovati izvrševanje in spoštovanje določb dogovera o premirju; 4. A) vojaška komisija za premirje in njene mešane skupine opazovalcev bodo pooblaščene voditi preiskavo v vstopnih suhozemskih, pomorskih in letalskih pristaniščih in v prometnih središčih vse Koreje, kakor je bilo dogoverjeno med obema delegacijama; dogovorjeno je bilo tudi o svo bodnem premikanju teh skupin na glavnih prometnih poteh na vsej Koreji. B) Vojaška komisija za premirje bo imela pravico izvajati zračna opazovanja in delaiti fotografske posnetke na vsej Koreji. C) Vojaška komisija za premirje bo imela pravico izvajati inšpekcijo na demilitariziranem področju. 5. Nobena od obeh s trtni ne bo smela povečati svojih edinic, svojega osebja, svoje vojne cr preme, svojih vojaških naprav ali materiala, ki bodo na Koreji v trenutku, ko stopi v veljavo premirje. 6. V 72 urah po uveljavitvi premirja bo vsaka od obeh strani umaknila svoje suhozemske, pomorske in letalske sile z ozemlja, ki bo pod sile, ki bodo imele policijsko | nadzorstvom nasprotne strani. /T , ' - m Sliii, - PREDSEDNIK AMERIŠKE LAHKOATLETSKE FEDERACIJE: Na olimpiadi le resnični amaterji -1£3 11 I HUS is .j, -f- ,1. VI.ŠAHOVSKI ŠAMPIONA! JUGOSLAVIJE! VČERAJ POPOLDNE SO TRŽAŠKI TELOVADCI CDPOTOVALI V BEOGRAD LONDON, 6. — Predsednik ameriške lahkoatletske federacije Brundage je dejal, da ne bodo mogli univerzitetni študenti ki dobivajo z & svojo športno aktivnost kakršnokoli podporo, kandidirati za mesito v reprezentanci ZDA. To bo znatno oškodovalo samo reprezentanco Amerike; je p& obenem tudi logično, da a-meriškj funkcionarji ne bodo dopuščali prekrškov amaterskega pravilnika niti pri drugih državah. * * * PETERSON, 6. — Francoski in evropski boksarski prvak srednjelahke kategorij^ Charles- Humez bi bil pripravljen preplutj Atlantski ocean. Vendar le pod pogojem, da bi lahko boksal prot'; Kidu G a vi lanu za naslov svetovnega prvaka. Gavilana so baje že obvestili, da bo moral nastopiti proti Humezu, rimi je tudi igralec Triestirue Boscolo. 50 odpotovali demov. Zncva se bodo sestali v ponedeljek v Neaplju. Igrali bodo proti belgijski vojaški enajsto, rici. 23. t. m. pa bodo odpotovali v Nizzo, kjer bodo nastopili proti Francozom. * * # BUENOS AIRES, 6. — Nogometna enajsterica River Plate bo odpotovala 15. decembra v Evropo, kjer bo odigrala večtje število tekem v Španiji, Italiji, Belgiji in Franciji. Ni izključeno. da bodo Južnoamerikanci nastopili tudi v drugih deželah. RABAR IZGUBIL Nasprotnih j e zelo Ird Trifunovič se mu je približal na .razdaljo pol točke Rabar je danes izgubil proti Totu. To je bil najvažnejši dogodek dneva. Ker je Trifunovič remiziral proti Janoševiču, je razlika med prvima še vedno pol točke. Do konca manjkajo še tri kola. Bo Rabarju zadostovalo pol točke naskoka? To je centralno vprašanje celega tur. nirja. Pred njim vse drugo naravnost izgine. Pozabimo celo na slab uspeh nekaterih favoritov. Rezultati XVI. kola: Matano-vič - Longer remi; Gligorič -Puc remi; Nedeljkovič - Milič prekinjeno; Nikolac - Karakla-jič 1-0; Fuderer . Andrič prekinjeno; Tot - Rabar 1-0; Bajec - Germek remi; Trifunovič -Janoševič remi; Kindij - Ivkov prekinjeno; Udovčič - Bertok remi. Po XVI. kolu vodi Rabar z 11 točkami; sledi mu Trifunovič z ld,5. * * * OSLO, 6. — Prihodnjo nedelja bodo začteli s prodajo vstopnic za zimsko olimpiado. Samo za hokey todo začeli prodajfetj listke šele v januarju. • TENIŠKO PRVENSTVO DRŽAVE VICTORIA Savilt in Sedgman 1/ finalu KOOYONG, 6. — Amerika-1 tih minutah igre, je Sedgman podpisali lani 18. aprila, samo en namen, in sicer služiti miru in rešitvi francosko-nemška na-sprotstva. Češkoslovaška vlada o sprejemu Italije v OZN PARIZ, 6. — Praški radio je sporočil, da je češkoslovaški zunanji minister danes izročil ve. leposlaništvom ZDA, Velike Britanije in Francije v Parizu note enake vsebine, ki predstavljajo odgovor češkoslovaške Francoska in italijanska vojaška reprezentanca s« pripravljata na medsebojni dvoboj KARLSRUHE, 6. - Pred 12.000 gledalci je francoska vojaška reprezentanca premagala lokalno enajstorico s 3-0. Italijansika vojaška reprezetn. tanca je porazila Rivarolese z 2-0 (0-0). Igra ni bila posebno dobra. Deloma je krivo tudi slabo 5tanje igrišča. Kljub temu je proti koncu tekme bik videti nekaj uspelih potez, pa tudi obramba je postala sigur-nejša. Reprezentanti, med kate- nec Dick Savitt in Avstralec Frank Sedgman bosta igrala v finalu teniškega prvenstva države Victoria. Savitt je porazil v polfinalu Ken McGregorja s 6-3, 6-4, 6-4. medtem ko je Sedgman odpravil Vica Seix&-sa, zmagovalca prvenstva novega južnega Gallesa, s 5-7, 6-2, 11-9. 7-5. Wimbledonski prvak je v uri in desetih minutah, kolikor mu je bilo potrebno za Sedgm&na, dokončno potrdil povratek v formo. Avstralec se je branil, več ni mogel. Bolj zanimiva je bila druga igra. V odmoru, po osemdese- vodil z 2-1. Po tem počitku je prvi gem bil Sedgmanov in ob-čiristvo jg burno ploskalo. Sei-xas se je potem zbral in v desetem gemu celo izenačil. Borba je postala dramatična. Sedgman je bil odločnejši in je zmagal. Nasprotnik je bil mnogo bolj nevaren, kot se je mislilo ob njegovem prihodu v Avstralijo, Finalna igra bo v soboto. Predsednik avstralske federacije je medtem sporočil imena igralcev za Davisov pokal: Frank Sedgman, Ken Mc Gregor, Mervyn Rose. lan Ayre ter Don Candy. Scvijanski je včeraj doživel svoj prvi poraz s k.o., a kljub temu estane najboljši jugoslovanski, labko rečemo celo evropski boksar. Strokovnjaki menijo, da mu razen Madžara Pappa po tebnič-sem znanju In talentu noben ama. terski boktar Evrope ni kos. Zaradi svojib izrednih sposobnosti je bil tudi izvoljen za kapetana evropske reprezentance, ki je nastopila v Ameriki na tradicionalnem dvoboju za (Zlato rokavico«. Včeraj popoldne je odpotovala v Beograd ženska telovadna vrsta tržaškega ZDTV. Na pot so se odpravile Lili Mišk ul in. Jadranka Jankovič. Milena in Devana Lovrenčič ter Bruna Laipajne. Tržačanke bodo nastopile y soboto proti vrsti beograjskega Železničarja; v nedeljo pa bo akademija, na kateri bodo poleg deklet telovadili tudi moški. Na tej priredilbvi bodo Trst zastopali Miloš Stergar, Enio Reinhardt, Vladp Ja-novski ter Berto Bajec. Beograjčanke gredo v vrsto najtrših nasprotnikov, proti kateremu se danes lahko nastopi v Jugoslaviji. Po besedah trenerja tržaške vrste Miloša Stergarja ((predstavljajo Beograjčanke tričetrt srbske in polovico jugoslovanske reprezentan' ce». Anka Drinič, Vera Marič ter Dragana Djordjevič so že uspešno nastopile v državni reprezentanci ter bo tudi v soboto verjetno omejena borba za prva tri mesta na to trojico. O-stale kandidatinje za beograjsko ekipo so: Nada Spasič, Gfe-ta Klinar Ksenija Gavrilovič ter Ljubica Novičič. Večina od teh je znana tržaški javnosti iz dvoboja med Trstom in beograjskim Železničarjem, ki je bil letos spomladi y Piranu. Moški nas trenutno ne zanimajo, ker bodo v Beogradu nastopili le v ekshibiciji, ne pa v borbi za točke. Lahko pa osvežimo spomin na rezultat žensk iz Pirana. Beograjčanke so zmagale s 187.80: 165.40. Danes je razmerje sil približno isto. vendar so naša dekleta obljubila, da se bodo borila za vsako desetinko. Lahko zaključimo z besedami vodje potovanja: «Ne grenio v Beograd zato, da bi zmagali; ako bi to hoteli, bi si izbrali drugačnega nasprotnika. Upamo le, da se bomo mar sičesa naučili«. V Beogradu zanimanje za fclovadni dvoboj s Trstom (Od nsšega dopisnika) Telovadni dvoboj beograjskega Železničarja proti Trstu pričakujejo v Beogradu z velikim zanimanjem. List «Politika» piše med ostalim: Zenska reprezentanca Trsta je sestavljena v glavnem iz istih tekmovalk, ki so nastopile na prvem dvoboju v Piranu. Najbolj znane so Jadranka Jankovič ter Milena in Devana Lavrenčič ki so nastopile na balkaniadi ter na dvoboju Trst-Slovenija. Bruna Lapajne je zelo talentirana, medtem ko je Lili Miškulinova dosegla v e-nem letu. kolikor nastopa, tudi že znatne uspehe. Racing iz Buenos Airesa •rgentioski prvak za 1951 BUENOS AiRES, 6. — Hacine iz Buenos Airesa je postal Z zmago nad Banfieldom z 1-0, argentinski nogometni prvak za leto 1951. Edini gol dneva je dalo desno krilo Boye, ki Je morda pesnan. našemu občinstvu. Svoječasmo je igral v Ge. novi. Tekma je bila naporna, ob koncu je bilo nekaj igralcev poiškodovanih, med drugimi tudi vratar novih prvakov Grisstti, ki jie kljub hudemu udarcu v glavo ostal v vratih do konca. 7. Vsaka stran bo upravljala oni del demilitariziranega področja. ki bo na njeni strami od srednje črte v skladu z določbami vojaškega premirja. 8. Dogovor o premirju ne bo stopil v veljavo, dokler ne bo komisija za vojaiko premirje organizirana, opremljena s potrebnim osebjem in dokler ne bo pripravljena, da prevzame poverjeno ji nalogo. Na današnji seji se je pokazalo jasno nasprotje o dveh temeljnih načelih; 1. Delegac ja OZN je izjavila, ni bilo človeških žrtev. parvo. Kino ob morju. 15.00: vzšlo sonce«, M. Serata, Moderno. 16.00: «Manon», ' Savona. 15.00: «Cvetje v Pran ’ G. Garson in W. Pidgeon- . Viale. 16.00: ((Tragično čar° stvo«. inl0Ji Vittorio Veneto. 16.00: «• jjjc nikar se ne poroči!«, J- jj, Donald, J. Iturbi. J. p %(■ Azzurro. 16.00: »Dunajska . ta», N. Forst in Dora co '^r Belvedere. 16.00: ((Rumena*. va», R. VVidmar in Beg^jD», Marconi. 16.00: ((Artagnan«^ M. Canale in F. Marži. ^ Massimo. 16.00: «Peserr. reK®' Leeds in Don AmeoM. ^ Novo Cine. 16.00: «MuM d,. conk«. L. Darnell in Odeon. 15.30: ((Pozdravljena t>. mi!«, M. Eggerth in J-Radio. 16.00: «Ukročena »® ka«, J. Leslie in J. Cra-fr Vittoria. 16.00: «Kame pravljica. cvet»> RADIO .PlUOSiOVASSjfi' COMU ’» 11 s * * PETEK, 7, dec«mM» Pomanjkanje papirja še 25 let RIM. 6. — Na skupščini mednarodne organizacije za poljedelstvo in kmetijstvo FAO so Razpravljali o nizki proizvodnji papirja v skoraj vseh državah. Skupščina je soglasno sklen.la. da je treba zato dvigniti proizvodnjo lesne m&se In celuloze. Ravnatelj gozdnega odseka Marcel Leloup je s tem v zvezi izjavil, da je ustanova ■ že pred časom razširila svoje raziskovanje, da bi našla nove surovine, iz katerih naj bi izdelovali papir. Uspehi tega raziskovanja. ki jih bodo čimprej objavili, so dokazali, da za izdelovanje papirja lahko uporabljajo katerokoli vrsto lesa. Priporočili so nadalje državam, Poročila ob 7.00, 13.9J; j3,45 23.05. 7.15 Jutranja glssDf^ fr* 15 minut tangov. 14.00 ^jiev-nja Senegačnik in Tone 'Sjtits. čar. 14.30 Od včeraj 14.35 Ottorino Respigt.i: a0' na prodajalna. 18.00 sambli. 18.15 Radijski ve1Kt». Igra klavirski kvartet, I* jo slavni solisti. 23.10 Gl»» lahko noč. gijS. 7.30 Jutranja glasba. Il'3.nglli3: ba iz revij. 12.00 sodobna * l3.o0 12.10 Za vsakega nekaj-Glasba po željah. 17.3u jg.p glasba. 18,00 G.as Air-en** enje, R. Strauss: Junakovo * op. 40. 19.15 Komorna » tlvi. 20.00 Slovenski narodni Konc(J„ 20.45 Lahka glasba. 2l-°f. 2t-3° ■ - - študija- v 5t’ 23-32 iz # Londonskega Beethoven: PSimfonija , d-molu. 23.05 Počasni r1”’ Polnočna glasba. tkbt *• 7.45 Jutranja glasba- tim- oe, konge in rumbe. }i n0 sve*j,‘ dije. 13.25 Sem in 14.00 Tretja stran* gl^ anni Giulia Viozzija. 14.10 JP fred in njegov orkester. . m najski valčki. 15.00 Pr progr?? tanskega tiska. lansko BBC. 18.00 Ciklus lU‘ Javir. 18 nate za violino in ,ke Plesna glasba. 19-50 rr,iian ne vesti. 20.00 Prenos w zjje. Scale: pričetek operne NI, «VK»,J'* jj/ 12.00 Melodije iz Zabavna glasba. l30 „s;er K.M sti in tehnike, vmes P» veO-T beni spored. l4.00_Venna ^ ki dobavljajo surovine za izde- ; melodij 15.10 Zabavna , j«, lavo papirja, naj bi pri njih ] 15.30 Želeli ste — P°5lu,7 jO ‘L. .-—---------------------- Koncert po željah. ■ Kmečki trio. 17.45 ^%^ 18.10 Za pionirje. 'V ,9.15 zgradili papirnice. V skoraj vseh državah, članicah FAO. se trudijo, da bi rešili to vprašanje. V načrtu imajo tudi obširno pogozdovanje. Po presoji izvedencev ustanove FAO bo sedanji primanjkljaj papirja trajal verjetno še naslednjih 25-let. najmlajSi vam bodo Zabavna glasba. Tartini — življenje in j bena oddaja s komentarj Kj»gtri-SkJadbe za fagot , 22.15 in 22.45 Igrajo ma „,111 iiiiiimiiHfiiiiiitiiiiiiiMiiiiniiiiuiiiiiiHiiiimiiitiimiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiim Moja Četrta ljubezen je bi- J Ta ljubezen se ni končala, la neka u'enka višje ženske 1 Je kar ugasnila. Dekle mi šole, žareMh tirnih oči m | nekoč ni več odgovorilo na n** skromnega nasmeška. A to je b la neke vrste pismena ljubezen, kajti midva nisva nikoli spregovorila niti besede, marveč sva sl po prvih medsebojnih nasmeških pisarila. neprestano pisarila. In to je bilo po eni plati zelo koristno, ker sem se tako mnogo bolj uril izražati misli kakor v pismenih nalogah: «Izpeci pa recl!» in «Spoznavaj samega sebe!» Pa se nisem uril le v izpovedovanju misU .marveC tudi v rabi sintaktičnih znakov, ker sem jih vse po vrsti neskromno uporabljal in mi ni b lo ?al nobenega ločila Takšno moje ljubavno pismo je bilo na primer takole napisano: «Du?a/// Jaz, te ljubim?... z vso svo. jo duio in; z vsem «Srcem», svojega, bistva?! Jaz te ljubim. — da mi, na to Pismo! odgovoriS; rimprej?.. Tvoj ljubeči Te, oh; do groba?-.. Njena pisma so bila brez Klehemega lotila, kar je pomenilo, da je dekle šibko v srbski slovnici. pisma in jaz ji nisem vet pisal. Tako sva polagoma in neslišno pozabila drug na drugega. Moja peta ljubezen je bila poglavje sentimentalnega romana, ki ni zaključen. Zaljubil sem se v neko gospo, ki je bila dvajset let starejš? od mene, pa je imela tako vabljive jamice na licih, tako drobčkane bele zobe in tako soCna usta, da sem ves vzdrhtel, kadar je šla mimo mene. Te ljubezni nisem smel izpovedati, ker sem se bal, da se ml bo posmehovala, in ker sem se nekoliko bal njenega moža, ki mi je bil nenavadno zoprn. Zame je bil podoben divji zveri ki je s kremplji ugTabila jagnje in ga trga, sebe pa sem si predstavljal kot svetega JurlJa na belcu, ki rešuje devico. Tedaj Se nisem slutil, da se take nesrečne device počutijo nenavadno prijetno v krempljih takih divjih zverin. Ta moja ljubezen Je pa upal nikomur drugemu kakor zglavniku, katerega sem objemal in poljuboval, kadar koli sem ostal sam doma' brbljal sem mu same sladke besede, ki so se nanašale na lepo gospo z jamicami na ličkih in s sočnimi usti. Pri sesti ljubezni sem prignal do poljuba. To je bil moj prvi poljub - in prvi poljub je po mojem nekakšna matura, po kateri stopi dijak v višje razrede, kjer poučujejo višjo matematiko ljubezni z vsemi znanimi 1 In neznanimi števili. Dokler ga nisem okusil, sem o poljubu mislil, da je to samo nekoliko slajši sladkorček, toda ’im sem pritisnil ustne k ustnam, sem temeljito spremenil svoje nazore. Meni Je bil prvi poljub kakor čaša šumečega šampanjca. ob katerem čutiš na ustnah neznano slast, nakar ti kri zavre in se vzburi, oči ti zasijo in glava Je omotna. A čudno, čim sem ločil ustne od usten, sem se počutil oboroženega z izkušenostjo. ki Je v llubezni po. trebna v prav tolikšni meri MOJA BRANISLAV NUŠIČ Od Vivt{v da 2nltl[tičiif> duuituf btt! //fffcciSiif tudi , ostala moja ve'na1 kakoir v vseh drugih poja-skrivriost, saj Je nisem za-Ivih življenja. In ker izkušenost vselej prinaša razočaranje, je tako bilo tudi v tej moji ljubezni. Sicer pa je razočaranje najbolj preprost in obvezen konec vseh ljubezni. Moje sedme ljubezni se ne spominjam, pa naj bo Se tako čudno. Vem, da sem jo ljubil in vem, da je ona ljubila mene, vem, da sva si prisegala ljubezen še onkraj groba, a le j te, vseeno se ne morem spomniti, katera je bila. Srečal sem nekoč lepo gospo, ki se mi Je ljubko nasmehnila. in v glavo mi je šinilo: kaj, če je to tista, ki sl jo pozabil? Opogumil sem se in pristopil: «Gospa, nemara se spominjate: ali sem vas kdaj ljubil?* «A, odkod pa naj bi jaz to vedela?» «Morali bi vedeti, kajti jaz vam tega gotovo nisem pozabil povedati*. «Tega mi niste nikoli rekli*. « Skoda!* Neko drugo gospo sem celo prepričeval, da Je ona ti-sta, da pa se morda ne spominja, nakar mi Je prav zanesljivo odgovorila: «Ne, gospod, jaz imam natančen spisek vseh. s kate rimi sem se pred poroko lju za ljubezen. Ona je imela goste plave lase In svetle črne oči in me je ljubila zelo prisrčno. Zahtevala Je celo, naj ji prisežem zvestobo, ki jo Je tudi ona meni prisegla. Lepega dne — malo časa po prisegi - se Je zaljubila v drugega. Deveta ljubezen Je bila kakor tisto v Vukovi zbirki narodnih pesmi: isto, samo malo drugače. Zbujala je vtis po pogreti Jedi. Imela je goste črne lase in tople plave oči in sem jo ljubil ze- bila. In vas v tem spisku ni!* lo prisrčno. Zahteval sem In tako se. lejte, pri vsem celo. naj mi priseže zvesto- svojem prizadevanju ne mo. rem spomniti svoje sedme ljubezni. Moja osma ljubezen je bila od pričetka do konca po receptu, ki na splošno velja bo in prisegel sem Ji tudi Jaz. Lepega dne — kmalu po prisegi — sem se zaljubil v drugo. Moja deseta ljubezen - to vam je vesela žaloigra, ki vas bo morda zanimala. Spoznal sem najprej njenega moža. ki je bil z menoj nenavadno ljubezniv. Popeljal me Je s seboj na dom in me predstavil ženi, vražji, majhni ženski, ki je bila z očmi še bolj zgovorna kakor z jezikom. Takoj sem se zaljubil v to ženico in sem bil nenavadno srečen, kadar koli me je mož povabil v goste. Kazalo Je, da me tudi ona rada vidi. kajti kadar koli sva ostala malce na samem, je bila z menoj dosti ljubeznivejša kakor tedaj, kadar je bil mož zraven. Ampak tudi mož ni bil nič manj ljubezniv, nasprotno, izkazoval ml je posebno zaupanje In mi je kmalu po. stal iskren prijatelj. Nekoč sva se prav dolgo sprehajala po samotnih stezah v parku in tedaj je med nama potekel tale čudni raz. govor: »Kolikor sem mogel opazi, ti, vam je moja žena všeč?* je pričel docela mirno in hladno. Mene je to hudo zmedlo in sta mi uhlja zardela kakor škofovski pas. «Jaz... hočem reči*, sem pričel jecljati, «da... gospa je zelo ljubezniva... jaz jolčam, da bi gojil n; i««0; posebno spoštujem*. «Pojdite, prosim vas. Kaj bi onegavil ! Midva s\a že tolikšna prijatelja, da lahko o tem odkrito govoriva. Moški vaših let ne spoštujejo mladih žensk, marveč jih ljubijo. Mar ne?* «Ali... hočem reči... kako to... če vi kaj sumite....* «Kaj bi sumničil, človek božji! Nikakor ne sumničim, marveč sem prepričan, da ste zaljubljeni v mojo ženo Da vas pomirim, vam brž povem, da se zaradi tega ne jezim. Se malo ne, verjemite mi, še malo ne!* «??? !!!» Njegove besede so me porazile Zinil sem in ga gledal. Ves sem se spremenil v vprašaj živega začudenja. «Vi me ne morete razumeti!* je nadaljeval. «Seveda, malo čudno je res, da Jaz kot mož, toda...* Ta trenutek sem se domislil, da me Je nalašč zapeljal na samotne steze, ker bi rad izvabil moje priznanje, nakar mi bo zabrisal Pet revolverskih strelov v prsi. Prlivel sem se zatorej odločno braniti. «Ampak, gospod, zavra- spe taksne občutK • spoštujem jo*. tr3& Razumel je mojL „riti: % me je brž hitel W e to «Vi se morda b°JoKiePaI;(, naldeP^e vami kaj hiidega . Bog varuj! IzP0^ ^ vam bom, potem ze razumeli*. f In Je Pričel pril3 zaupljivo: ,1atelj. «Lejte, mladi P^o in moja ?ena se ^ ^ meva. Se vet. ®W” v kratkem lo-ila*- . «Vidva?» sem 05 ,e pJ? .Tega ne verjamete. «Saj ni mogooe». ^ «Je. Je, PrIJaff'i da ganiti malo ne slep por)a3» ^ ženo drugače leP® te* ^ To pač zaradi ^ila. S »»J Su-lfji' 5„P“o »“‘f sko si morava v ^ davni urednik BRANKO BABIC - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. - Telefon štev. »3-SJ3 In 94-638 - Poštni predal 502. —' UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. -• Telefonska 5t. 73-38 — OGLASI: od 8.30 • 12 in od 15 . 18 - Tel. 73-38 —'Cene oglasov Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mn-, Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlsti 30la-I. Tel. 70 .30 d*n* sečno [|5k» ■■ ■ I I ■■ I I I ■■ I — —. ■ II ^ d 6 tl“ NAROČNINA: Cona A: misetna 350. Četrtleina 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Uvod 6, meseCno 150 din. FLK • lzvo^ inozem»Kega TpS'r' PoStm tekoCI ratun STO . ZVU: Založništvo tržaškega tuka. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokrat Cneg p.zO.Z ' Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoCI račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja založništvo tfža esa