^ V GOTOVINI.
^	15 V. ^30
t _ prHofi*
POŠT. HRAN. RAČUN 10.712. TELEFON 2105.
METOVAIE
GLASILO KMETIJSKI DRUŽBE D LJUBLJANI ...r

Inserati se računajo po naslednjih cenah:
Vis« strani 1/u strani 1/s strani
Din 80 — Din 160 — Din 250 —
Ve strani .......Din 350"—
'It strani.......Din 500 —
V> strani.......Din 700 —
'/s strani.......Din 1000 —
l/i strani.......Din 2000 —
Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom.
Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
štev. 9.
V Ljubljani, 15. maja 1930.
Leto 47.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu.
1. Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve.
Amonijev sulfat 20/21% po Din 500 za 100 kg.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 260 za 100 kg v vrečah po 235 Din. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3.20 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.05 za kg franko vsaka postaja v Sloveniji.
Kalijeva sol 42%, pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona po Din 176 za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 180 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90 Din. Za 1 ha 200—300 kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 126 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 172 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 90. Pri odjemu 5000 kg po Din 168 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, 'A% dušika po Din 115 za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200 za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat, 16% po Din 92 za 100 kg, v vrečah po 100 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru Za l ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% duSika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Totnasova žlindra na bazi 18%, pri odjemu 15.000 kg po Din 115, za 100 kg, pri odjemu 10.000 kg po Din 116 za 100 kg, pri odjemu 5000 kg po Din 117 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 122 za 100 kg franko skladišče Ljubljana, Celje, Maribor. Vsak odstotek več kot 18% po analizi tovarne se zaračuna Din 6 pri 100 kg.
2.	Semena.
Semenska grahora (grašica), jara po Din 4.50 za kg.
3.	Krmila.
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg, na dronno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 6 za kg, na drobno Din 6.50 za kg, najmanj 5 kg.
Ribje olje za živino v ročkah po 3 kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po V* litra Din 18.—, v steklenicah po 1)4 1 Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg.
Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 12 Din kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju.
4. Živinorejski in mlekarski predmeti.
Slamoreznica Kola H320 za motorni pogon po Din 2.770, KS 2A za ročni pogon Din 2.000..
Slamorezmce borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1750, VFS12 po Din 2150. VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din -2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2500, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100; Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700.
Drobljač (šrotar) „Gloria 6" po Din 4550, „Qloria 3" Din 3600, drobljač za oves EMO po Din 2000.—.
Reporeznica, domača, mala 400 Din. velika 800 Din.
Reporeznica „Borek", EWAD po 630 Din, Borek EWB po Din 760, EWC po Din 980, EWL po Din 740, EWO po Din 740.
Telečji napajalniki po Din 130.
Gumijevi seski za napajalnike po Din 30.
Oobčni odpirači Expres Din 150 za komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 2800.
„Baltic" posnemalnik 11P za 35 lit. Din 700, MO za 60 lit. Din 1350, za 100 lit. KI. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Pinje št. 1 za 5 lit. po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750.
Laktodensimeter (za določanje gostole mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din.
Slrišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 15, 50 gr po Din 25, 100 gr po Din 45, 500 gr po Din 180.
Zivinozdravniški predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 60; irigatorji kompletni (po 3 litre) po Din 80; obroči za bike pomklani po Din 25, navadni po Din 20; toplomer za merjenje vročine po Din 20; znamke za perutnino po Din —.25 za komad.
5. Sadjarski in vrtnarski predmeti.
Cepllna smola v škatljicah po Ya kg po Din 8.—; v škatljicah po Yk kg po Din 15.— ; % kg po Din 28.—.
Najboljši cepilni noži, pripravni /a vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34 do Din 150.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1.
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.
Drevesne žage Din 40 do 90.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40.
Strgule za drevje po Din 22 do 26.
Škropilnice za sadno drevje In bmelj „Unikum" od tvrdke „Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daijševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilmKorn Din 2900.
Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwile z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1300.
Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem po Din 1250.
Škropilnice ročne, Perras, bakrene po 1 lit. Din 220, po 2 lit. Din 230, ponikljane 1 lit. Din 230, po 2 lit. Din 250. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 30 za komad.
Škropilnice, Plickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640 komad, s pumpo na poteg po Din 640 za komad.
Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 12U-
Paplrnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter, v zalogi Maribor.
t>uior lepilo po Din 50 za kg v zalogi Maribor.
Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v zvitkih po 50 m. v zalogi Maribor
Vrtne zalivalke „Ja}ag" 12 lit. Din 200, 14 lit. Din 215, 16 lit. 225.
Arborln, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v stekleni-, cah oo 1 H kg po Din 20, v ročkah po 3% kg Din 50.
Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobpo v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenica^ po 2kg po 15 Din in po ikg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Ralilevo ličje, kg po 20,— Din.
6. Vinogradniški in kletarski predmeti.
Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 480, prava francoska Superleur po Din 500, in original Austria po Din 500 za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršllnik Duet po Din 130, navadni razpršllnik po Din 18, FHckov razpršilnik za trte po Din 90 za komad, razpršllnik za trte mali po Din 40, za drevje in hmelj po Din 110 za komad. Prehodna pipa z brizgalno cevjo s cedilom po Din 80 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechville po Din 140.
Fenoffaleinov papir za preizkušanje galične zmesi po Din 1 za zvez.
Gum. krogljice po Din 2.— do 2.50.
Gum. plošče po Din 10 za 1 komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter, tenke po Din 8.
Gumijeve vezi Reithofer kg po Din 120.—.
Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.80 za 1 kg, v manjših količinah po Din 6.— za l kg.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiu, 1 kg po Din 120.
Urania ali silezija zelenilo v zavitkih po 1 kg po Din 60, v zavitkih po H kg po Din 33, v zavitkih po 15 dkg 15 Din.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 71) za kg.
Eponlt za čiščenje vina po Din 50 za kg.
...Julllen" za čiščenje vina, za belo in rdeče V« kg Din 30. H kg Din 50, 1 kg Din 90.
Zveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg
Žveplalnik /a sode oo Din 60 /a komad
Žveplo dvojno ventilirano 85—95% Chancel po Din 3.90 za 1 kg.
Žveplalniki ročni po Din 65, nahrbtni orig. »Vermorel po Din 420, žveplalnik Flick po Din 450, žveplalnik Kovina Din 400.
7. Poljedelsko orodje in stroji.
Kose Fluge, krajske,	60	cm	65	cm	70 cm	75 cm
	22	col	24	col	26 col	28 col
po Din	49	—	50'	—	52-	55 —
Kose kranjske, sive	60	cm	65	cm	70 cm	75 cm
po Din	25	T	25-	—	27'-	•28 —
Brusni kamni Bergamo	23	do 24 cm po			Din 18-	za kos
	25	do 26 „			, 26-	M »
(inojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 93U, 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 450 cm po Din 1025. 290/420 cm po Din 1150.
Gnojnične sesalke E 450 Din 900; F 400 Din 980; F 450 Din 1000.
Gnojnična sesalka ..Kremžar". dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 1300; podaljšek 1.50 m Din 250.
Lopate za štihanje po Din 24.
Lopate za štihanje, nasajene po Din 64 do Din 80.
Lopate za nakladanje po Din 24.
Grabile železne, 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20.
Vile železne, s tremi roglji po Din 14, s štirimi po Din 15.
Vile, garantirane, s štirimi roglji po Din 25, s tremi roglji Din 23.
Mlatilnica US^b 57 pm široka, za ppgon z roko ali vitljem po Din 2730; US4h, 57 cm široka, za motorni pogon po pin 1940; B2, 57 cm širine, s tremi stresali Din 4200; Jura, 57 cm širine z navadnim čistilom Din 5250.
Sackovi plugi In plužni deli:
R14MN po Din 1600, D10MN po Din 1050, D9SS po Din 1100, D8MN po Din 1000, D7MN po Din 900,— s plužno na vijake Din U00, D6MNR 750, D5MNR 700 Din, dvojni obračalni plug BW5 po Um 1650- dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520, obračalni plug NW7 po Din 1150, obračalni plug NW5 po Din 1130.
Osipalnik BHR po Din 400: DHUN po Din 700.
Glave D9SS po Din 410, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270: SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470.
Leraežl za D8 po Din 35, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25. /m obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25
Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100.
Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600. z 9 peresnimi noži po Din 1700
lzruvač za krompir sedemdelni 280.— Din.
Plitžne. enokojesne po Din 150
Peresni pogiabliač po Din 650.
Plugi HSCŠ: znamke UP5 po Din 825.
Brane.
Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 m, težka 92 kg Din 1300.
Dvodelna njivska brana, IVb, a široko 1.66 m, težka 62 kg. Din 900.
Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 1350.
Trodelna njivksa brana Ia, široka 2.25 m, težka 107 m. Din 1450.
Travniške brane z zvezdnimi členki široka 1.80 m, težka 60 kg po Din. 900.—.
Travniška brana Lipsia L3d, široka 1.65 m, težka 52 kg Din 850.
Travniška 'brana Lipsia L4d, široka 1.95, težka 60 kg, Din 1000.
Travniška brana Lipsia L5d, široka 2.25 m, težka 70 kg Din 1150.
Konbinirana travn. in njivska brana KW1, dovdelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950. njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1350.
Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450.
Planeti št. 8 — kot okopalnik. osipalnik in kultivator. glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 750.
Kunde dvovrstni ročni okopalnik (kompleten z vsemi deli), oo Din 6W.
Sejalni stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po Din 4550; sejalni stroj Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po Din 4800; sejalni stroj Sack devetvrstni H9 po Din 2700; sejalni stroj Sack petvrstni H5 po Din 1650.
Pracnerjev sejalni stroj Budučnost, trinajstvstni po Din 4500
* Sejalni stroji. Dvovrstni sejalni stroj za koruzo po Din 900.
Trijerjl (originalni Heidovi), razr. H/2 po Din 3100. Il/la po Din 2250 komad. V/2 po Din 4500.
Trijer „Feniks" po Din 3500, špiralni po Din 1500.
Trijer Feniks 11/20 po Din 3100, 11/23 po Din 5600.
Robkačl za koruzo EMR po Din 1120. Robkač ročni Mlg-non po Din 100.
Izluščevalec za deteljo. EVSM Din 1650.
Vitelj (gepelj) EGB po 3230 Din; EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, transmisija za vitelj ER po Din 1630, D800 po Din 540.
Bencin-motor Lorenz 3 HP no Din 11.500, 4HP po Din 15.500. 3 HP s pumpo 17.000 Din; Benzin-motor Lorenz 3 HP stabilni po Din 10.000.
Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za 1 r«. 100 mm po Din 87 za I m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za 1 m. 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 32 za 1 m. 50 mm po Din 27 za 1 m, 40 mm oo Din 25 za 1 m
Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35, srednji po Din 62, veliki po Din 100 za komad.
Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 9._V Ljubljani, 15. maja 1930._Leto 47.
VSEBINA: }Mnogovrstno sestavljena kmetija. — Važnost okopavanja. — Presajanje žita. — Lep napredek v kmetijstvu. — Kobilice na Barju. — Ribje olje za živino. — Občinska pota. — Vpliv lune na razvoj rastlin. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržni
pregled. — Inserati.
Mnogovrstno sestavljena kmetija.
Naše kmetije se odlikujejo po tem, da so sestavljene iz cele 'vrste različnih panog. V tem pogledu so prava protislika gospodarskih razmer v Švici. Tam je po raznih predelih kmetija docela enostavna, vsaj ne obsega drugega kakor samo travništvo in živinorejo, tako da se ondotna gospodarstva pečajo le s pridobivanjem krme in vnovče-vanjem mleka. Kar potrebuje ondotni kmet za življenje, vse to mora kupovati. Plemenska živina je tamkaj draga in draga so tudi travniška zemljišča, ki imajo zaradi visoko razvite živinoreje tudi dosti višjo vrednost kakor pri nas.
V nasprotju s Švico se peča naš kmetovalec z najrazličnejšimi panogami gospodarstva. Mnogovrstno so obdelana naša zemljišča, posebno še po krajih, kjer se ukvarjajo gospodarji tudi z vinogradi. Mnogovrstna je tudi živinoreja, ki se ne omejuje samo na govedorejo, ampak obsega tudi prasičjo-rejo, konjerejo, perutninarstvo. Vse to pa na posestvih, ki so v obče manjša kakor v Švici in drugih deželah.
Vsa ta mnogovrstnost je pa upravičena in bi bil vsak bistven preustroj sedanje kmetije v bolj enostavna gospodarstva zvezan z raznimi neprili-kami. Sedanja sestava naših gospodarstev je utemeljena iz prirodnih in gospodarskih razlogov. Naša dežela ima tako različne krajevne, podnebne in talne razmere, da si je v obče težko misliti bolj enostavno uredbo gospodarstva. Imamo čiste travniške lege, ravnotako njivske lege, vinogradniške lege, gozdne lege itd. in to na primeroma malem prostoru ali površju. Vsaka izdatnejša prememba teh kultur bi lahko imela manj ugodne posledice za naše gospodarstvo.
Prav tako upravičujejo tudi naše gospodarske in posestne razmere sedanji način gospodarstva. Naše kmetije so majhne in razkosane, naše letine so podvržene raznim elementarnim in drugim nezgodam (suša, moča, slana, toča, rastlinske bolezni in živalski
škodljivci). Če ne trpijo njivski pridelki vsled moče ali suše, trpijo pa travniški pridelki ali pa vinogradi, tako da so redno dobre letine redka' izjema. Ta ne-sigurnost v letinah nam naravnost narekuje, da se pečamo z raznovrstnimi kulturami in z različno rejo, da si vsaj na ta način zagotovimo bolj redne prihodke, kajti če nam odpove en pridelek ali ena reja, imamo v vsaj v drugi primeren nadomestek in potrebno pomoč.
Poglejmo na naše njive! Nič manj kakor po 12 in več različnih sadežev pridelujemo na njih. Vse, kar potrebujemo za svoje življenje in za živež domači živini. Po njivah pridelujemo v glavnem razne krmske rastline, okopavine in žitne rastline. Žito pridelujemo na mali kmetiji le za domačo rabo, kot krušno in krmsko rastlino, ki ima v naših razmerah še to dobro stran, da je mogoče po žitnem strnišču v tistem letu pridelati še po en sadež (ajdo, repo, zeleno koruzo). V tem obsegu ga kaže po naših kmetijah za domačo rabo tudi naprej sejati. Koren-stvo pridelujemo v glavnem za pokladanje goveji živini in prašičem, zlasti v zimskem času. Skupaj s krompirjem in koruzo odpade pri nas veliko prostora za okopavine, ki so pa potrebne tudi za naprej. Zlasti razvoj naše prasičjereje je naravnost odvisen od teh krmil. Druge krmske rastline, kakor različne detelje itd. moramo v naših razmerah splošno pospeševati, v kolikor to dopuščajo prostorne razmere.
Vsi ti raznovrstni njivski sadeži so tesno povezani s smotri naše različne živinoreje, tako da bi bilo nevarno v tem pogledu kaj izpreminjati!
Tudi tržni odnošaji, ki se radi menjajo, nas silijo, da ostanemo načeloma pri sedanji uredbi našega poljedelstva in živinoreje in da skušamo z izboljšanjem dosedanjih proizvodov doseči večje uspehe. Po travorodnih krajih je iskati glavne dohodke v mlekarstvu in v prodaji živine, po drugih poljedelskih in vinorodnih krajih pa tudi v prasičjereji, ki je največjega pomena za razmere malega posestnika.
Kakor je važno, da po živinorejskih krajih industrializiramo vse mlekarstvo, v kolikor ni mogoče vnovčiti mleka v svežem stanju, ravnotako je važno, da skušamo industrijalizirati tudi proiz-
v
Nabirajte nove člane! — Citajte in shranjujte „Kmetovalca
vodnjo naše prasičjereje, v kolikor ni mogoče prašičev živih ali zaklanih naprej pošiljati. Poleg mlečne industrije, ki je deloma že razvita, potrebujemo tudi mesno industrijo, da bo vsa oddaja prašičev bolj zagotovljena. Tudi v perutninarstvu nam je iskati še boljših dohodkov, če se bodo izvedle potrebne organizacije.
Z našo mnogovrstno kmetijo smo prenesli že razne krize, tudi v vojnem času. Z njo se bomo najbolj uspešno varovali tudi pred bodočimi pretres-ljaji, ki nas še čakajo. Vsako enostransko reševanje našega sedanjega položaja bi pa zadelo ob težke ovire in zadržke. Tudi pri sedanji sestavi našega kmetijstva se da napredovati in izboljšati naše gospodarstvo!	R.
Važnost okopavanja.
Pri nas je žalibog še zelo razširjeno mišljenje, da smo vse ali skoro vse napravili, ako smo' zemljo dobro pripravili za setev oziroma saditev. To nazi-ranje je zmotno. Maščuje se v majhnih pridelkih, ki tudi po kvaliteti ne morejo na trgu konkurirati tujim, boljšim. Ravnotako važno kot priprava zemlje za setev je obdelovanje zemlje in negovanje posevov za časa rasti.
Obdelovanje zemlje za časa rasti je nujno potrebno iz teh le razlogov:
1.	da se zdrobi skorja, ki se vedno napravlja na površini,	«
2.	da se zmanjša, nepotrebno izhlapevanje,
3.	da se omogoči pravilno delovanje bakterij v zemlji in
4.	da se uničuje plevel.
Kateri od teh razlogov je važnejši, je odvisno od posameznega slučaja. Inozemski strokovnjaki zatrjujejo, da je na pravilnih gospodarstvih zgoraj navedeni vrstni red važnejši, na slabo urejenih kmetijah pa ravno obratni.
Na površini zemlje se napravi po vsakem nalivu skorja, ki zabranjuje zraku pristop do korenin. Ker korenine ravnotako dihajo in potrebujejo zraka, kot nadzemni rastlinski deli, mora biti njihovo delovanje ob pomanjkanju zraka slabotnejše. V zemlji živijo različne vrste bakterij, ki izločajo pline. Nekateri teh plinov, nabrani v večjih količinah so rastlinskim koreninam strup. Njihovo delovanje je tem pogubo-nosnejše, čim dalje se zadržujejo v zemlji. Seveda odhajajo oni tem težje iz zemlje, čim bolj je površina zbita. Znani so slučaji, da pšenica na zelo rodovitni, toda zaskorjeni zemlji ni povrnila niti semena, Med zemeljskimi bakterijami je mnogo prav koristnih. One rabijo za uspešen razvoj svežega zraka. Ta more v zadostni meri v zemljo le tedaj, Če je površina rahla.
Znano je, da vlaga iz zbite zemlje mnogo hitreje in temeljiteje izhlapi, kakor pa iz rahle. Prst je sestavljena iz nebroj deličev raznih velikosti. Med temi deliči ali zrnci se nahajajo prostorčki, ki so napolnjeni z vodo ali zrakom, ali pa obojim. Če so ti prostorčki zelo majhni, nalikujejo finim cevčicam. Voda ima lastnost, da se v finih cevkah dviga, česar pa ne more v grobih, širokih ceveh. Ker se zemlja na površini pod vplivom vetra in solnca stalno suši, se dviga voda po cevčicah iz globine proti površini, kjer zopet izhlapi. Če zrahljamo plitvo gornjo plast
zemlje, napravimo v tej plasti večje praznine, po katerih se voda ne more dvigati. S tem preprečimo nadaljno dviganje in izhlapevanje vode. To je posebno važno za kraje, ki često trpe od suše. S tem, da držimo površino rahlo, čuvamo vlago pred nepotrebnim izhlapevanjem za časa suše.
Zadnji cilj obdelovanja zemlje za časa rasti je zatiranje plevela. Nemci pravijo: »Uničuj plevel, dokler ga ne vidiš!" S tem hočejo reči, da je treba uničevati plevel takrat, ko še ni napravil občutne škode in ko je to najlažje. To je tedaj, ko plevel kali. Če se to zgodi pozneje, so plevelne rastline že potrošile dosti hranilnih snovi in izčrpale znatne zaloge vode, ki je bo znalo pozneje kulturnim rastlinam primanjkovati.
Zemljo obdelujemo za časa vegetacije z brana-njem in okopavanjiem. Brananje je uporabno za gosto posejane kulture. Okopavanje pa prihaja v poštev pri redko posejanih kulturah, tzv. okopavinah, ponekod pa že tudi pri žitaricah. Prilike vsakega posameznega gospodarstva odločajo o tem, ali naj se okopuje ročno ali strojno. Važno pa je vprašanje, kolikokrat naj se okopuje. Na to vprašanje se ne da točno s številko odgovoriti. Včasih zadostuje enkratno, drugič pa je tudi tri- ali štirikratno okopavanje premalo. To se ravna po stanju zemlje. Stanje zemlje pa je odvisno od njenega sestava, od vremena in od obdelovanja. Če so prilike povoljne, zadostuje navadno dvakratno, v nepovoljnih prilikah pa bo treba okopavati tudi trikrat ali celo večkrat. Kjer se je bati suše, naj se ne okopuje globoko, da se ne izsuši pregloboka plast zemlje.
Ing. 1. Zaplotnik.
Presajanje žita.
Med posebnosti, na katere se tu in tam opozarjajo naši kmetovalci kot pomoč za zooljšanje sedanjih pridelkov, spada tudi presajanje žita, po zgledu, kakor delamo pri vrtnih sadikah, pri zelju in pesi.
S tem vprašanjem smo se pečali že pred vojno, ko sta nastopila najprej Liebig in potem Oemčinsky, žal brez uspeha; pa tudi to pot ni pričakovati nobenega pravega uspeha za našega kmetovalca, kajti vsi dosedanji poskusi, ki so se tudi po vojni prirejali po Nemčiji in drugod, niso pokazali nobenega pravega gospodarskega uspeha.
Ta prvotno kitajski način žitne kulture se tudi na Kitajskem ni razširil preko malih parcel, ki jih tamkaj prav po vrtnarsko obdelujejo. Tam so sprejeli tudi žito v okvir te kulture in sicer po uzorcu riževih rastlin, ki jih tamkaj presajajo. Na njive — v našem pomenu besede — se pa tudi tamkaj ni dala taka kultura prenesti.
Vsi dosedanji poskusi so pa pokazali, da ima tudi ta način pridelovanja svoje slabe strani, kakor tudi, da so pridelki pri sedaj običajni setvi v svoji celoti ugodnejši kakor pri presajanju, ne glede na to, da je presajanje na večjih njivskih parcelah sploh neizvedljivo in dosti predrago. Po naših njivah bi se ne dalo tega izvajati tudi z ozirom na delavske in druge razmere, kajti presajanje zahteva mnogo dela, veliko časa, ugodne zemlje in ugodnega vremena.
Presajenemu žitu je šteti to na dobro, da imajo posamezne rastline več prostora in da jih je mo-
goče okopavati, vsled česar se bolj obrastejo in da- I jejo več pridelka. Temu nasproti je pa poudarjati, da se v gostejših šopih rastoče in presajene žitne rastline počasneje razvijajo, da potrebujejo več prostora, da se posamezne rastline tudi posuše in da v gostejših šopih rastoče rastline bolj neenakomerno zore. Tudi jih moramo okopavati, da zatiramo plevel in dosežemo več uspeha. S tem se pa pomnože tudi stroški za delo, magari če rabimo stroje za oko-pavanje.
Po vseh dosedanjih uspehih, ki jih imamo s presajanjem žita, lahko trdim, da ni s presajanjem nobenega takega gospodarskega uspeha, da bi kazalo ta način žitnega pridelovanja priporočati. Nadaljnjim poskusom je pa pot odprta.	R.
I posestnik gnojnični voz za polnenje gnojnice, bo gnojnično jamo večkrat izpraznil in razvozil gnojnico po travnikih in njivah; na ta način bo prišla gnojnica še le do veljave, nima pa pomena, če stoji in čaka nerazvožena v greznicah.
Pripraven gnojnični voz je izdelal kovaški mojster Ivan Lah v Lescah na Gorenjskem. Kaže ga pridejana slika 22. Truga drži 700 1 gnojnice, je 215 cm dolga, spodaj 60 cm, zgoraj 70 cm široka in 55 cm visoka. Truga je iz močnih, 3 cm debelih desk. Prednja kolesa so 60 cm, zadnja 70 cm visoka in po 8 cm široka. Truga visi za 10 cm nazaj, tako da se da čisto izprazniti. Cena gnojničnemu vozu znaša 3000 Din.	Jakob Jan.
SI 22. Gnojnični voz. Izdelek kovaškega mojstra
Lep napredek v kmetijstvu.
Na spobudo oblastnega odbora se je napravilo v bivši Ljubljanski oblasti v letih 1928. in 1929. okolu 1000 gnojišč in gnojničnih jam. Tudi letos je v tem oziru veliko zanimanje med živinorejci in kmetovalci, želeti je le, da bi šla tudi banska uprava posestnikom na roko, ali s cementom ali pa z denarnimi podporami, tako dolgo, da ne bo posestva brez gnojnične jame in dobrega gnojišča.
Treba je pa misliti tudi na druge pripomočke, da se bodo gnojnične jame lažje praznile, kakor tudi za priprave potrebne za odvažanje gnojnice. Posestniki imajo gnojnične jame, nimajo pa potrebnih pump in posod za odvoz gnojnice. Zato bi bilo prav koristno, ako bi banska uprava priskočila revnejšim posestnikom na pomoč tudi s podporami za nakup gnojničnih pump, ki naj bi znašale vsaj 50% nabavne cene.
Nadalje bi bilo zelo umestno, da bi se pripomoglo posameznim vasem k nakupu pripravnega gnojničnega voza za razvažanje gnojnice. Ako ima
Iv. Laha v Lescah na Gorenjskem. Cena 3000 Din.
Kobilice na Barju.
Že lansko leto so kobilice napravile veliko škodo na Barju in tudi drugod. Zgodilo se je, da so v treh dneh uničile cele njive rži in ovsa, tako da ni pre-ostajalo drugega, kakor hitro pokositi za živino, kar je še ostalo. Najstarejši ljudje ne pomnijo take škode, kakor so jo napravile kobilice lansko leto. Mestoma je šla vsa otava k nič, tako so jo objedle. Pa tudi letos nam preti ta nadloga. Po raznih krajih se oglašajo gospodarji, da je videti že vse polno letošnje mladine pri pogubonosnem delu na travnikih in njivah. Taka gnezda bi bilo treba že sedaj pokončati, dokler mlade živali ne odrastejo in ne delajo večje škode, le žal, da manjka do danes pripravnih sredstev za zatiranje. Kmetijska družba je izvedla ta teden par poskusov za zatiranje kobilic in sicer v Črnivasi na posestvih Jankoviča in Perucija. O uspehu bomo poročali prihodnjič. Že danes pa opozarjamo naše gospodarje po prizadetih krajih, da brez odlaganja sporoče vsako nevarnost, ki bi jim pretila po teh škodljivcih.
Ribje olje za živino.
Ribje olje je priznano dobro sredstvo za živino, če ga primešamo drugi krmi. Odlikuje se s tem, da vsebuje poleg drugih redilnih snovi tudi tako imenovane vitamine in sicer vrste D in A, ki vplivajo silno ugodno na vso rast in zdravje. Ribje olje pospešuje tek in prebavo in pomaga, da se slabotne živali okrepe in zdravstveno vtrdijo. Važno je zlasti za ugodnejši razvoj mladih živali in kot sredstvo pri mehkokostnosti, dobro je pa sploh za boljšo in lažjo prebavo raznih krmil.
Ribje olje pokladamo danes z najboljšim uspehom vsem domačim živalim, ne le v mladosti, ampak tudi pozneje, ko odrastejo.
Prasetom, teletom in žrebetom ga dajemo po eno kavino žličko, odraslim prašičem, govedi in konjem po eno navadno žlico in sicer dvakrat do trikrat na dan. Prasetom in prašičem ga dajemo navadno oo trikrat na dan, govedi in konjem pa po dvakrat.
."■. ' ' Vi' * 1 '
Občinska pota.
Ce stopiš na dvorišče kmeta, dobiš kmalu vtis in sodbo o tem, kakšen je gospodar. Če pa si ogle-daš občinske ceste, pa tudi kaj kmalu vidiš, kakšen je tam župan, saj je skrb gospodarja za domačijo zelo podobna oni župana za občino. Je sicer mnogo težja skrb župana za mnoge občinske zadeve, ki jih nalaga služba župana, ali ker se za župana volijo vedno le ljudje z boljšo sposobnostjo, so navadno tudi tej vlogi kos. Če župan zapove, da je občinsko cesto posipati, grejo tisti, ki so prizadeti, na tlako, mnogi pa se za ta ukaz niti ne zmenijo, in tako gre čas naprej: vedno se vozi a malo dela za zboljšanje cest. Posledica pa je, da zaradi slabih cest ne pridemo več na naša zemljišča, zlasti v gozdove ne, kar povzroča veliko gospodarsko škodo. Vemo, da je zakon, kateri daje županom možnost, da lahko zboljšajo občinske ceste. Marsikateri župan pa pusti, da se ljudem ne zameri, rajši na miru zakon in ceste. V neki občini so sklenili, kar je bilo vse hvale vredno, da mora vsak posestnik toliko kub. met. kamenja navoziti na tisto cesto, kolikor oralov zemlje ima. da vozi z nje po občinski cesti. Kdor je vozil kamenje, je dobil izkaznico; svoj del je izvozil do gotovega časa ali takrat, ko je imel največ časa za to. S tem je storil svojo dolžnost, toda oni. ki jih nikdar ni, kadar je treba kaj storiti za javni blagor, so seveda tudi to pot izostali. Smejali so se prvim, ki so vozili, občinskemu odboru in njegovim sklepom, prvi pa so upravičeno kritizirali, zakaj se ne izvajajo posledice, kajti na ta način pada ugled županstva in se ne pride nikamor naprej.
Nekaj posebnega je dandanes med nami; polje nam rodi veliko boljše kot nekdaj, naši domovi se zboljšujejo, mnogo je že napredka med nami, ali naše občinske ceste so bile nekdaj mnogo lepše, ker se je za javni blagor rajši kaj storilo; imeli smo več čuta za to. Nič ne pomaga, zamera gor ali dol, župani naj se pri lenuhih poslužujejo zakona, poslužujejo naj se ga pa tudi pri lesni trgovini, ki nam ceste naravnost uničuje. Naj se da ljudem
prilika, da jim je možno storiti, kar je njihova dolžnost, ali naj se izvajajo tudi posledice. S tem bo zasigurana oblast, kakor tudi ugled župana in njegove uprave. Na ta način pa bomo prišli tudi enkrat do tako potrebnih boljših cest, kar bo v našo čast, posebno pa v našo gospodarsko korist.
Bošnak.
Vpliv Inne na razvoj rastlin.
Prvega zasedanja ozir. seje sreskega kmet. odbora v Slovenjgradcu se je udeležilo par brihtnih kmetovalcev iz šaleške doline. Prišel sem žnjimi mimogrede tudi v razgovor glede vpliva lune na življenje na zemlji. Naša mnenja so bila deljena. Brihtni Šoštanjčani ozir. Savinjčani so naravno zanikali vsak tozadevni vpliv na organska bitja, predvsem pa vpliv na razvoj- rastlin. Jaz se iz splošnega vidika nisem mogel popolnoma strinjati z našimi, že tako razsodnimi kmetovalci, sem se pa skliceval na plimo in oseko ter so me potem ljudje prosili, da o zadevi javno razpravljam, na kar bodo tudi oni povedali javno svoje mnenje in svoje izkušnje.
Meni samemu iz lastne izkušnje ni znano zadostnih primerov glede vpliva lune na poljedelstvo. Zato mi bo dovoljeno, da v dobesednem prevodu navedem tostvarna izvajanja znanega strokovnega publicista in izobraženega kmetovalca g. Brandner-ja iz Blatograda na Koroškem:
„ Veliko je še na deželi med našimi kmetovalci rekov in pregovorov, ki so v zvezi z luno. Treba je iti samo k starim kmetom, ako hočemo slišati te reke, kajti mladina ne da nič več na take „vraže'\ In vendar začenja tudi današnja znanost uvidevati, da luna ni mrtvo bitje, da posega globoko v ves potek življenskih pojavov.
Hočem govoriti samo o opazovanjih, katere sem često čul od naših kmetov. Sam jih nisem temeljitejše preizkusil. Zelo hvaležen bi bil, če bi mogel doznati iz širših krogov gospodarjev tostvarne izkušnje.
Ako posekamo drevo v mlaju, je les mnogo boij suh, kakor če sekamo o polni luni. O tem poizkusu se lahko prepriča vsak kmetovalec. V mlaju je torej manj soka v deblu. Sok mora torej pri rastoči luni živahnejše krožiti iz korenin v deblo, dočim mora sok proti mlaju krožiti iz debla v korenine. Luna povzroča torej v dnevih rasti gibanje navzgor, v dnevih mlajenja gibanje navzdol. Ako je opažati ta pojav pri rastlinah, mora biti enako tudi v zemlji. In to se dogaja tudi v resnici. Radi tega je pri rastoči luni razvažati gnojnico, da le-ta ostane v zgornjih plasteh in se ne izgubi preveč v globino, in je pri mlajenju razvažati hlevski gnoj, da se le - ta izgubi bolj v zemljo.
Ako napravimo kup hlevskega gnoja pri rastočem mesecu na sneg, opažamo spomladi, da sneg pod kupom še ni skopnel; v nasprotnem slučaju ni več najti sledu v snegu in je celo ruša pod kupom vsled jedkih gnojnih snovi ožgana.
Radi tega je sejati v dobi rastoče lune, ker rastlinice v dobi prvega razvoja močneje poganjajo. Torej strmijo kvišku. Tudi žito manj polega ozir. v slučaju poleglosti mnogo hitreje vstane, ako sejemo pri rastoči luni.
Če kosimo pri rastoči luni, nam trava hitreje spodraste in nasprotno. Pri rastoči luni ostane v slučaju dežja voda v mlakah dalj časa stati. In tudi sneg se ne tali tako hitro. Saj pravimo tudi, da je pri rastoči luni vreme lepše. Ako se na pr. priporoča, da je krompir saditi samo v lepem vremenu, ker potem bolje uspeva, je boljšo rast pri sajenju v lepem vremenu pripisovati le rastoči luni, pri kateri je navadno lepo vreme. Jaz mislim torej, da ni toliko vreme, kakor vpliv lune, ki pospešuje prvo rast krompirja.
Dalo bi se še veliko pisati o raznih opažanjih glede vpliva lune na življenske pojave in marsikateri posestnik bi znal povedati kak primer. To vprašanje je vsekakor važno za kmetijstvo in tudi za — znanost."	F. VVernig.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 25. Tri mesece staro tele mi postaja zmeraj bolj in bolj trebušasto. Bojim se, da bi postalo vodenično ah pa metiljavo. L. 1927. so mi poginile 3 enoletne telice na vodenici in metiljavosti. Tele sicer rado žre in ne pije mnogo. Ali bi mu dal morda distola? Kaj mi je storiti proti vodenici in metiljavosti? (L. A. v S.)
Odgovor: Telico je treba natančno preiskati, da se na licu mesta ugotovi, ali je telica metfljava ali vodenična. Cilede metiljavosti je preiskati blato. Ce doženete metiljavost, jo je zdraviti v distolom. Na vsak način je pa dati telico preiskati, da se najde vzrok bolezni.	R-k.
Vprašanje 26. Imam kravo, ki je začela v zadnjem času jasli glodati. Sedaj dobi tudi klajno apno, pa nič ne pomaga Prosim, kaj naj naredim, da bo krava nehala glodati les? (I. H. v G.)
Odgovor: Pri glodanju lesa je dobro, da obijete les s plo-, čevino in da ostali bližnji les namažete s karbolinejem in sicei dvakrat zaporedoma. Polagajte kravi poleg klajnega apna ' tudi soli.	R-k.
Vprašanje 27. Rad bi par volov opital, ker imam še veliko krompirja. Ali je krompir redilen za govejo žival, ali je dober surov ali kuhan in koliko ga je pokladati na dan in glavo?
Odgovor: Krompir je prav dober za pitanje volov. Skraja ga je po malem pokladati, da se želodec nanj privadi. Na dan ga lahko pokladate po 10 do 20 kg. kar se ravna po teži živali. Kuhan krompir je lažje prebaven', dober je pa tudi surov krompir, ki ga je nekoliko manj pokladati zaradi težje prebavnosti. Krompir je pokladati skupaj z rezanico zaradi lažjega prežvekovanja in boljše prebave.	R.
Vprašanje 28. Prosim nasveta, s čim bi bilo namazati kobilo proti ušem? (D. B.)
Odgovor: Kobilo, ki ima dosti uši, je treba na vsak način ostriči, na to pa z gorko vodo umiti. Vzemite v ta namen en škaf dobro gorke vode in primešajte ji 3 jedilne žlice lizola, še boliše pa je, ako pridenete 4 kocke (pilne) sublimata in ga v vodi raztopite, nato pa s to vodo in sirkovo krtačo kobilo dobro operete. Razentega morate odstraniti vso steljo, na kateri je kobila stala ali ležala. Najbolje storite, da jo sežgete. Zatem je ves prostor dobro očistiti in posuti z živim apnom (apnenim prahom). Dobro je tudi pobeliti stene. Ko je ves prostor očiščen in tako razkužen, ga je na novo nastljati in postaviti kobilo nazaj. Brez striženja kobile se pa uši ne dajo zatreti. Vsaka maža pride le na dlako in ne doseže žive kože, da bi mogla dobro učinkovati proti ušem.	R-k.
Vprašanje 29. V naši soseski opažamo, da so piščeta bolna. Najprej vedno lovijo sapo in kašljajo in čez nekaj časa pa poginejo. Menda imajo v sapniku črve. Zdi se mi. da je ta bolezen nalezljiva, ker, se tudi drugi sosedje pritožujejo. Kako se zdravi črvivost v sapniku pri kokoših? (F. O. v M.)
Odgovor: Bolezen, ki ste jo oravilno opisali, je tako-zvana črvivost v sapniku pri kokoših. Ta bolezen je v toliko nalezljiva, ker izkašljujejo kokoši črve, ki pridejo potem v sapnik drugih živali in jih tako okužijo. Bolezen povzroča sapniški črv (Syngamus trachealis), ki se naseli v sluznicah sapnika, srka iz njih kri ter povzroča vnetje. Krepkejše živali preneso to bolezen lažje, mlajše in šibkejše pa ne, ker jih zaduši. Zdravljenje samo teh bolnih živali je zelo težavno. Do danes še nimamo pravega sredstva, s katerim bi se dalo
obolele živali zanesljivo ozdraviti. Priporoča se sicer izvleči črvičke iz sapnika s pomočjo gosjega peresa, ali to delo je precej zamudno in nezanesljivo, paziti je tudi, da se pri tem ne zaduše. Najbolje je bolne živali ločiti od zdravih ter jih držati posebej, dokler ne ozdravijo, ali pa poginejo. Poskušalo se je tudi vbrizgavati neposredno v sapnik sredstva, katera zamore črvičke, uspehi so pa dvomljivi. Nekateri priporočajo zapreti bolne živali v prostor, ki ga zakadimo nekoliko z brinjem, roženimi odpadki, terpentinom ali katranom, s čemer povzročamo, da začno živali kašljati in izmečejo potom kašlja tudi sapniške črviče.	K.
Vprašanje 30. Ker gledamo pri nas v splošnem na to, ke-daj je najboljši čas za setev, cepljenje i. t. d. z ozirom na mesec (luno), dočim drugi trdijo, da je vseeno, ob kakem mesecu sejemo, da je le vreme za to, Vas prosim, da mi odgovorite v ..Kmetovalcu", če ima mesec kaj vpliva na rast in ob kakem mesecu je bolje sejati? (F. M. v M.)
Odgovor. Na Vaše vprašanje dobite odgovor v današnjem članku „VpIiv lune na razvoj rastlin", ki nam ga je poslal g. Wernig iz Slovenjgradca.
Iz delovanja podružnic.
Kmetijska podružnica v Tomišlju je zborovala 6. aprila ob 10. dopoldne v šoli ob številni udeležbi članov, ki so pokazali mnogo zanimanja za napredek kmetijstva. Podružnica je priredila v zvezi s kmetijsko-nadaljevalnim tečajem razna predavanja, ki so jih imeli gg. ravnatelj inž. Lah, tajnik Kafol, inž. Novak, upravitelj Jurečič, dr. Petrič, dr. Milavec in dr. Lapajne. Priredila je tudi veselico v Strahomerju, ki je v vsakem pogledu dobro uspela in prinesla podružnični blagajni nad 2000 Din dohodka. S tem denarjem je nabavila dve travniški brani. Nekaj članov je napravilo tudi nova betonska gnojišča in jame. V gasilnem domu je podružnica dobila shrambo za orodje, ki jo bo oskrboval Jan. Krašovec kot sosed. Blagajniški računi izkazujejo 3216 Din v dohodkih in 2845 Din v stroških, tako da je preostanka 371 Din. Odbor je imel skupaj 4 seje. Pri slučajnostih se je sklenila nabava enega kultivatorja in poudarjala potreba za nabavo 4 plemenskih bikov simodol-ske pasme za osveženje in zboljšanje krvi.
Kmetijska podružnica Dol pri Hrastniku. Vsled pobude članka v 5. štev. Kmetovalca je tudi načelstvo tukajšne podružnice sklicalo v nedeljo dne 13. aprila zborovanje članov. Posebno značilno je bilo veselo dejstvo, da so se za sodelovanje pri podružnici začeli zanimati novi mlajši člani, ki so bili že v kmetijskih šolah. Soglasno je bil sprejet predlog E. Drakslerja da podružnica vpelje redne strokovne sestanke članov in kmetske mladine. Enako soglasno so odobrili člani predlog P. Zoreta, da podružnica nabavi nekaj strokovnih knjig, obravnavalo se je tudi o težkem gospodarskem položaju- tukajšnjih kmetov, vsled predvidene 500% občinske do-klade. Soglasno se je sklenila primerna resolucija.
Gospodarske stvari.
Licenciranje bikov v srezu Murska Sobota se je vršilo v času od 1. marca do 22. marca na 16 krajih. Vsega skupaj je bilo prignanih 524 bikov; sposobnih je bilo 263 ali 50%. Ostali so bili deloma premladi, deloma križanci, večinoma pa preslabo razviti. Kakovost sposobnih bikov je bila različna, povprečno srednje dobra. Od 122 občin sreza manjka v 54 občinah skupaj 67 bikov na zakonito predpisano število. V drugih 26 občinah je vsega 49 bikov nad predpisano število. Prvi dan licenciranja je bil navzoč sam šef kmetijskega odseka ba-
novine ing. Zidanšek. V komisiji pa so bili en zastopnik kmetovalcev,' sVeski veterinarski in sreski kmetijski referent.
Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jubilejnem ljubljanskem velesejmu od 29. maja do. 9, junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Cehoslovaške, Holandije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev kot bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z Iokomobilami, motorji in električnim tokom. Legitimacije za obisk velesejma v zvezi s pravico na polovično železniško vožnjo so že dane v promet in se dobe pri županstvih, župnih uradih, šolskih vodstvih, strokovnih društvih, večjih železniških postajah dravske banovine itd. po Din 30. Kjer, jih ni, naj se zahtevajo naravnost od urada velesejma.
Kmetijske novice.
Glavna skupščina ..Sadjarskega in vrtnarskega društva"
bo v četrtek 29. maja 1930. v Ljubljani, v beli dvorani Uni-ona na Miklošičevi cesti. Začetek točno ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Predlogi glavnega odbora in podružnic. 5. Določitev kraja za prihodnji občni zbor. 6. Volitve. 7. Slučajnosti. — Ko bi ob določeni uri skupščina ne bila sklepčna, bo pol ure pozneje zborovanje brez ozira na število dfeiegaidV,
H. vinarski fconfereš in občili zbor Vinarskega društva za Dravsko Baiioviiio bo vršil dne 28., 29. in 30. maja 1930 v Ljutomeru. Razpored. 28. maja — Sreda: ob 15. uri (3. uri popoldan): seja glavnega odbora Vinarskega društva in delegatov podružnic v dvorani hotela Zavratnik v Ljutomeru. 29. maja — četrtek (praznik): Vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva v Sokolskem domu v Ljutomeru. Začetek ob 8. iiri 30 min. Dnevni red: 1. Otvoritev kongresa in občnega zbora. 2. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinator-jev. 3. Referat o pridelovanju kvalitetnih vin (ing. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo pri banski upravi v Ljubljani). 4. Referat o aktualnih potežkočali in zadevah vinogradnika (Jo-ško Glaser, upravnik banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli). 5. Referat o I. vsedržavnem vinarskem pongresu v Beogradu (Lovro Petovar, veleposestnik itd. v Ivanjkovcih). 6. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov. 7. Poročilo urednika in upravnika društvenega glasila „Naših goric". 8. Odobritev odborovih predlogov za dobo do sledečega občnega zbora: višina članarine in kraj prihodnjega občnega zbora. 9, Sprememba pravil. 10. Volitev: a) predsednika, dveh podpredsednikov in 12 odbornikov, b) dveh preglednikov računov za dobo enega leta. 11. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb s strani podružnic in društvenih čl3nov. 12. Slučajnosti. — 30. maja — petek: Izleti. 1. Ogledovanje vinogradov. Ob %9 uri iz Ljutomera čez Presiko, Strmec, Kal-varijo in Mrzlo polje v Jeruzalem, tu obed, popoldan pa čez Svetinje v Ivanjkovce, tu na vlak, odnosno čez Radomerje (Miklošičev dom) v Ljutomer na vlak. 2. Ogledovanje banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, Šampanjskih in vinskih kleti Clotarja Bouvierja v Gornji Radgoni. Ob Vs9 uri z vlakom iz Ljutomera do Slatine Radenci, odtod v Kapelo in potem v Gornjo Radgono, tu na vlak.
Prijave za prenočišča 28. in 29. maja in izlet v Jeruzalem sprejema Vinarska podružnica v Ljutomeru, za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono pa Vinarska podružnica v Gornji Radgoni. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki so se do 25. maja 1930 pri Vinarski podružnici v Ljutomeru oziroma Gornji Radgoni
prijavili. Za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono bodo na postaji Slatina Radenci vozila po zmerni ceni na razpolago.
Dne 29. maja 1930 po kongresu in občnem zboru se vršr ob 14. uri na Cvenu pri Ljutomeru tradicijonelna spomladanska konjska dirka, na katero so vsi udeleženci Vinarskega kongresa vabljeni. Po dirki je sestanek kongresistov v gosti/ni Rajli na Moti, zvečer ob 21. uri pa v gostilni na Triglavu v Ljutomeru.
Mednarodnost jubilejnega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do 9. junija, najlepše dokazuje pregled raz-stavljalcev. Najraznovrstnejše blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru od 40.000 m2 skoraj 800 tovaren, od teh ena tretina iz inozemstva in sicer iz Anglije, Avstrije, Belgije, Brazilije, C. S. R., Danske, Francije, Finske, Grčije, Holandske, Italije, Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, Švedske, Švice in Severne Amerike. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, veljajo Din 30,— in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, Putniku itd. in direktno od velesejmskega urada.
Oprostitev zemljarine. Kmetovalci se opozarjajo, da so lahko oproščeni zemljarine za dobo 4 let za one vinograde, katere so zasadili v primernih legah s priznano cepljeno trto. Za kamenita ali peskovita tla se lahko odobri oprostitev zemljarine za 10 let. Zadevno prošnjo je predložiti pristojni katastrski upravi, priložiti pa je potrdilo sreskega kmetijskega referenta.
Drnžbene vesti.
Plačevanje nabavljenega blaga.
Kmetijska družba mora kmetijske potrebščine, ki jih na-ročuje za svoje člane, plačati v določenem roku. Ker pa sama nima lastnega kapitala, da bi mogla z njim obratovati, zato je primorana posluževati se posojil raznih denarnih zavodov in bank, za katera mora plačevati visoke obresti. Te obresti so v minulem letu dosegle izredno višino. K temu so veliko pripomogle nekatere podružnice in deloma tudi posamezni člani, ki vzlic ponovnim opominom ostajajo po več mesecev in celo leto dni dolžni za dobavljeno jim blago. Ker oddaja družba potrebščine po tako nizkih cenah, da komaj krije svoje režijske stroške, pomenja to za njo hudo breme, ki bi ga morala zvaliti na blago stem, da bi ga podražila. Na ta način bi pa bili prizadeti vsi njeni člani, ne samo tisti, ki ne poravnajo pravočasno svojih obvez.
Zato je glavni odbor Kmetijske družbe v svoji seji dne 1. maja t. I. sklenil, da mora odslej vsak naročnik plačati blago družbi najkasneje v 30 dneh po dobavi. Če pa tega ne stori, se mu brez izjeme za vsak mesec zaračuna po 1 odstotek obresti.
Da ne bodo zaradi tega določila oškodovane podružnice, naj načelstva že pri oddaji blaga sporočijo članom in jih opozorijo, da bodo vsakemu zamudniku zaračunale \% obresti.
Kmetijska družba v Ljubljani.
Uradne vesti.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani dne I. maja 1930. ob polenajsti uri dopoldne v družbeni dvorani.
Navzoči gg.: predsednik Detela, podpredsednika Haupt-man in Lenarčič ter odborniki: Jan, Levstik, Piber, Robič, Rus, Štrcin, Šušteršič, Vesenjak, inž. Zidanšek kot zastopnik kr. banske uprave, družbeni ravnatelj inž. Lah in kot zapis-
nikar strokovni tajnik Kafol; odbornik g. Steblovnik se je pismeno opravičil.
G. predsednik je otvoril sejo, ugotovil sklepčnost ter pozdravil zbrane odbornike.
Nato je g. ravnatelj prečital zapisnik zadnje odborove seie z dne 27. marca t. L, ki ga je odbor odobril.
Sledilo je poročilo g. predsednika. V zadnji dobi se je sklenila najemninska pogodba z Rudarskim glavarstvom za uradne prostore v družbeni hiši na Turjaškem trgu kakortudi pogodba za najem kavarniških prostorov v družbeni hiši v Mariboru. Najemninska pogodba za prostor, na katerem stoji družbeno skladišče v Celju, se je obnovila. Ker mora družba pri svojem blagovnem prometu delovati s tujim kapitalom in je ta pri bančnih zavodih precej drag, in ker ga je nek dosedanji denarni zadružni zavod družbi odpovedal, je bilo treba iskati drugod kredita. Pri podrobni obravnavi o tem predmetu je glavni odbor pooblastil predsedništvo, naj skuJa lobiti potreben kredit po čim najnižji obrestni meri in drugimi ugodnimi pogoji.
Obravnavalo se je tudi vprašanje odprodaje družbenega posestva Ivje, za katero je več zanimancev, pa pravih kupcev še ne. Pri odprodaji družbene drevesnice i.a Poljanah se je po dolgi obravnavi sklenilo, da se za podrobna pogajanja pooblastijo g. predsednik, oba podpredsednika in odbornik g. Jarc.
Nato je bilo poročilo g. predsednika končano..
•G. ravnatelj je poročal o izvršenih sklepih zadnje (^borove seje iz dne 27. marca t. L, ki so bili izvedeni po navodilih glavnega odbora. Računski zaključek za leto 1929. so proučili pregledovalci računov gg.: Molj, Rajh in Zabret ter družbeni podpredsednik Hauptman. Našli so ga številčno v redu, vendar so sklenili, da se ga da v smislu § 22.. družbenih pravil v pregled še računskemu veščaku. — Dalje je poročal g. ravnatelj o delovanju družbe v času od zadnje odborove seje. Kmetijska družba ie potoni g. ravnatelja skupno z župani ljubljanske okolice posredovala pri mestnem županu v Ljubljani zaradi uvedbe uvoznine na mleko, ki s 15 pari na liter obremenjuje okoličane. — Mestni magistrat je družba naprosila za znižanje uvoznine na umetna gnojila in modro galico, ki znaša 200 Din pri vagonu namesto prejšnjih 60 Din. Mestni magistrat je to uvoznino znižal na 100 Din za vagon. — Kmetijskemu ministrstvu je družba podala primerno izjavo glede mednarodne konvencije za označbo sirov in zantevala zaščitno oznako domačih izdelkov. — Na prošnjo Hmeljarskega društva v Žalcu je poslala vlogo na generalno direkcijo državnih železnic za znižano voznino po železnici za obi-ravce hmelja. Za priporočilo te svoje vloge je zaprosila tudi kmetijsko ministrstvo. — Na vabilo Zadružne z.veze v Ljubljani se je g. ravnatelj udeležil njenega občnega zbora, ki je bil 30. aprila in je na njem zastopal Kmetijsko družbo. — Družbeni strokovnjaki so imeli v zadnjih mesecih razen v velikonočnih praznikih skorai vsako nedeljo strokovna predavanja pri podružnicah, katerih se je udeležilo veliko število članov.
V zadnji dobi je družba izvedla v kranjskem srezu večje število gnojilnih preizkusov z umetnimi gnojili v primerjalne svrhe, ki se naj pozneje zaključijo s tekmovanjem preizkuševalcev. Tudi v nekateriji drugih srezili so bili izvedeni taki poskusi, četudi brez tekmovanja, bolj v demonstrativne in pro-» pagandne svrhe. — Kmetijsko ministrstvo je pozvalo Kmetijsko družbo za obisk kmetijske razstave v Kolnu, kar je družba objavila tudi v ..Kmetovalcu". Ta največja kmetijska razstava v Evrbpi se bo vršila od 27. maja do 1. junija t. 1.
(Dalje prih.)
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasled. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Od govoren Janez Vehar.
Tržni pregled.
Goveja živina. Sejmovi dobro obiskani od kupcev in prodajalcev. Inozemstvo kupuje veliko, a išče le blago prve vrste. Cene čvrste nespremenjene, le teleta so nekaj dražja. Na zagrebškem semnju so Italjani pokupili bike za ceno od 8 do 9.50 Din.
Prašiči. Zanimanje za eksport tiekoliko manjše, cene popustile za 50 para. Plemeni se lahko prodajo, ker domači kupci veliko kupujejo. Cena 13 do 14 Din.
Konji. Dogon na sejmove je manjši, zato kupčija mirneja. Cene še vedno visoke.
Žito. Brez interesa, ponudba je zopet porasla, kupcev ni. Za koruzo se plačuje Din 1.30 franko slovenske postaje. Iz Amerike in Kanade poročajo o ugodnem stanju posevkov.
Jajca. Inozemski kupci kupujejo za hladilnice in so zato cene bolje in kupčija živahneja.
Vino. V Vršcu kupčija počiva, v Dalmaciji so nekaj pro-' dali za Hrvaško i Slovenijo. Cene stalno nespremenjene. Ce-hoslovaška je kupila samo 2 vagona vina v prvi polovici maja. V Vršcu se plača za navadno vino Din 2—3, za izbrana 4—5, v Dalmaciji Din 3—4, za črna in Din 4—5 za bela. V Sloveniji kupčija počiva, cene so čvrste od Din 5—7 za ru-deča vina, za izbrana ljutomerska Din 8—16.	'»
Les. Kupčija postaja živahneja in kupci se oglašajo, kar pomeni, da cene ne bodo padle.
Tržne cene doma.
Cene so v dina-jih.
pšenica ......
rž ........
ječmen ......
oves........
- proso . . .....
® I koruza (nova, sušena) .
ajda........
fižol,, ribničan .... fižol, prepeličar . . . krompir......
■ « f sladko seno ! j kislo seno ! " l slama . .
I kg
S? »
M «■
&
ii{
s s
BS
Voli I.....žive teže
„11.........
„ III. .......1 .,
Krave, klobasarice	,, 1 „
(Prigon v Lj. 121 v Mar -'04 glav.) Teleta .... žive teže I kg (Prigon v Lj. 11, v Mar. 11 glav.)
6—8 tednov stari .... kom.
3—4 mesece stari......
5—7 mesecev stari......
debel.....žive teže 1 kg
debel .... mrtve .. 1 „ (Prigon v Lj- 418, v Mar 362 glav.)
piščanec........kom.
kokoš...........
Ljubljana
260'— do	265'-
230*— do	235'-
810*— ao	225'-
200'— do	240'
210,— do	220 -
170'— do	180 -
200'— do	220'-
360'— do	—'-
425' — do	—'-
75'- do	ICO -
100'— do	' —'-75'— do
50— do	75 >
10 25 do
9'50 do	—r'-8 50 do
4 - do	5 -
14 50 d O	' 16

mleko . . . smetana . . čajno maslo surovo maslo bohinjski sir sirček . . . jajce . . .
trda drva . mehka drva .
1 lit. 1 .. 1 kg 1 .. 1 ., 1 .. kom.
1 m« 1 ..
250'-do	400'-
£ do
—do	—•■
25'-	30
30'— do	50
2'50 do	S
do	_ 44'— do 56 S6'- do 40 84'— do 40 8'— do 0 75 do
180"— do — 9« — do —
Maribor
200'—do	300 —
150'— do	300'—
150-— do	250 -
150*— do	250'
150'— do	300' -
150'-do	250'—
150'— do	250*—
200'— do	500* -'— do '—
75'- do	100' -
65'— do	90' -—•-do -•--
45-— do	50
9 25 do 10 50 7 75 do - •— -'—do '— .5 — do 6 -
--do —
J85-— do 200- -?51'— do 400 -
500- do	650 —
12 — do	13-50 17 _ do 18'—
15*— do 32 -
45'- dO 55
2 50 do 12*— do 48'— dO 38* - do do »•— do 0 75 do
3" ■ 14' -60--48'-
10- -1 -
125'- do 160' 90'- do 11'"-
Tržne cene v inozemstvu.
Na Dunaju 6. maja.
Voli I, žive teže 1 kg 12.80—13.60 Din. Voli II, žive teže 1 kg 10.40—11.20 Din. Skupni prigon 2716, iz Jugoslavije 163. Prašiči, peršutniki, žive teže 1 kg 14.80—19.20. Prašiči, debeli, žive teže 1 kg 14.60—16.80 Din. Skupni prigon 17250, iz Jugoslavije 3873. Mleko, cena vnanjega, 1 liter 2.96 Din. Maslo namizno, 1 kg 46.40—48. Din Sir, polementalec, 1 kg 30.40 do 38.40 Din. Jajca, sveža, komad 0.75—1.25 Din.
apnenim dušikom
s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda.
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna. — Tudi žlahtna vinska trta, sadno drevje in vse poljske rastline so za apneni dušik prav posebno
hvaležne.
Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje
proizvajalec:
Tvornica za dušik d. d., Ruše, posta Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi „Nitrofoskal Ruše", sestavljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni du sik + kalij eva sol-j-superfosfat.
LANENO OLJE, FIRNEŽ> BARVE, LAKE. KIT, LANENE TROPINE
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
MEDIC« ZANK L
TOVARNE OLJA, LAKOV III BARV
družba z o. z., lastnik FRANJ0 MED1Č.
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah.
VARNO NALOŽITE SVOJ DENAR V
VZAJEMNI POSOJILNICI
V LJUBLJANI
POLEG HOTELA UNION
OBRESTOVANJE NAJUGODNEJE
POSOJILA PROTI VKNJIŽBI NA POSESTVA, PROTI POROŠTVU ITD.
LJUDSKA POSOJILNICA
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOIIII. ZAVEZO
V LJUBLJANI
obrestuje vloge in daje posojila in kredite pod najugodnejšimi / pogoji. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači. — Miklošičeva cesta štev. 6.
HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO NAD 180 MILIJONOV DIN.
Pljučne bolezni so ozdravljive!
M
im
i ž&f
<\J
Pljučna tuberkuloza — jetika — kašelj — suhi kašelj — sluzasti kašelj — nočno potenje — bronhijalni katar — katar požiralnika — zaslinje-vanje — pljuvanje krvi — bruhanje krvi — tesnoba — astmatično dihanje — bodljaji in t. d. so ozdravljivi!
Že na tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj mojo knjigo
„Nova umetnost prehrane"
ki je že mnoge rešila. Lahko se uporablja pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitro premagati. Telesna teža poraste in postopno apnenje ustavlja bolezen. Resni zdravniški izvedenci potrjujejo izborno kakovost moje metode in priporočajo uporabo iste. Čim prej pričnete z mojim načinom prehrane, tem boljše je.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali veliko koristnega. Kogar mučijo boiečine, kdor se hoče na hiter način, temeljito in t rez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še danes 1
Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo popolnoma brezplačno, brez vsake obveze z Vaše strani in bo Vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev ocenjen
nov način Vaše prehrane. Radi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, ter boste od mojega tamošnjega zastopstva kadarsibodi postreženi.
Črpajte pouk in pojačeno življensko voljo iz knjige izkuše nega zdravnika. Ona vsebuje okrepitev in življensko tolažbo ter je namenjena vsem bolnikom, ki se zanimajo za sedanji način znanstvenega zdravljenja pljuč.
Moja adresa: GEORG FULGNER, Ber lin-Neukoln
Rlngbahnstrasse 24, (Abt. 649)
KOVAČI!
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi
Družba »ILIRIJA"
Ljubljana, Dunajska cesta 46
Telefon št. 28—20
Kavo vseh vrst in vsakovrstno špecerijsko blago. Semena vedno sveža in dobro kaljiva. Koruzo in drugo žito. Pšenično moko prvovrstne kvalitete, vse po najnižjih dnevnih cenah pri:
flnton Fozarinc, Celje.
za vino, za mošt in za gnojnico izdeluje po nizki ceni Jožef Zvonar, sodarstvo, Stari trg, Slovenl-gradec.	Ml
Vabilo
k rednemu občnemu zboru Kmet. hranilnice in posojilnice v St. Janžu r. z. z n. z., ki se yrši v nedeljo |. junija 1930 v prostorih g. načelnika Ign. Majcna v št. Janžu ob 8. url zjutraj. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzosrtva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1939.
5.	Volitev nadzorstva. 6. Citanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. — V slučaji! nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kestieje ne glede na
. število navzočih članov. — Načelstvo.	121
Kose,
vsasovrstne; tudi novo patentirane ..Flugs", vse 'garantirane, najboljše brusne kamne in srpe kupite pri Jos. Jagodiču t Celju, na Glavnem trgu.
Bogata zaloga drobne . železpine, kuhinjske posode. najfinejše kave, riža, rupia, čaja in pravega malino.vca.	133
Zaloga
stekla, porcelana, svetiljk, ogledal, okvirjev, slik, kipov, vsakovrstnih šip itd.
FR. STRUPI, CEHE
prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela.
Najnižje cene in solidna postrežba.
Permanentne legitimacije
z a Ljubljanski velesejm od 29. maja do 9. junija 1930, ki opravičujejo polovično železniško voznino, se dobijo tudi pri Kmetijski družbi v Ljubljani po Din 30, toda le proti predplačilu. Denar se lahko priloži pismu. — Večia naročila legitimacij za razprodajo, naj se naslovijo naravnost na: Velesejmski urad v Ljubljani.
Bikca
4 tedne starega, čiste montafonske pasme, ima na prodaj: Andrej Pirnat, Zg. Šiška 175, p. Ljub-liana VII.	143
Na prodaj!
Svinja, jesenska, breja dva» meseca, pleme dobro. Cena po dogovoru. Vprašati je: Žirovnica št. 1 (Gorenjsko).	144
J. BLASNIKA NASL.
UNIVERZITETNA TISKARNA
LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA
t NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE " IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO
USTANOVLJENA LETA 1828
zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec ,,Franz Josefove" grenčlce takojšnje po-življanje zastale nrehave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave ,,Franz Josefovo" vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. ,,Franz Josefova" grenčica se dobi v vseh lekai-nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 34
CEMENT
prvovrsten, trboveljski v papirnih vrečah ima vedno na zalogi
OSVALD PENGOV
LJUBLJANA
Korlovska c. 19, pri Raitoharju.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
99
MASTIN"
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. - Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: 5 šk&t. 46 Din, 10 škat. 80 D.
lekarna TRKHDCZV
Ljubljana, Mestni trg V
(Zraven Rotovža.)
A R B O R I N
preiskušeno in splošno priznano najboljše sredstvo za zatiranje raznih škodljivcev in bolezni na sadnem drevju osobito spomladi, dalje
CEPILNO SMOLO
najfinejše kakovosti priporoča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka:
CHEMOTECHNA
družba z o. z
Ljubljana, Mestni trg IO
Ustanovljena leta 1881.
Celjska posojilnica d. d. v Celju
-v lastni hiši »Narodni dom"
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Za varnost hran. vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100 mi-Ijonov še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 —
Podružnici i _ MARIBOR	Šoštanj
Aleksandrova c. št. I<	|v lastni hiSi)
ISflala. naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadalina beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Drva
bukova, suha, kupuje stalno proti takojšnjemu plačilu tvrdka „Kurlvo" v Ljubljani, Dunajska cesta
št. 33 (javna skladišča).	131
Plemenske kunce (zajce)
vseh plemenitih pasem ima vedno na prodaj ,,Odsek za rejo kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani."
(Vsa pojasnila dale tajnišivo odseka),	261
Steklene stene
z velikimi šipami za verando ali predelitev pisarne so na prodaj! Na ogled pri Upravi Kmetovalca v Ljubljani, Turjaški trs 3. I. nadstr. 114
Bika, simodolske pasme
13 mesecev starega, ima na prodaj: Alojzij Vrho-vec, Šujca 5, p. Dobrova pri Ljubljani.	124
Kupim »gepelj'
stoječi, železno stebrski, malo rabljen. Franc Av-belj, Klane, p. Vače.	129
Krasne tlakove
za veže in cerkve, pokiada jih: Cementarna Go-stinčar. Pešata, p. Dol pri Ljubljani.	130
Pošljite nam takoj Vaš naslov!
Dnevno Din 200 do 300 in še več,
lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor. „Tehna", družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.	121
Fige za žganjekuho
dobavlja najugodnejše veletrgovina Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbe!
257
Bik plemenjak,
bohinjsko pinegavske pasme, trileten, licencovan z 27 točkami, krotak, vešč vožnje, ie na prodaj pri Matevž Rožiču, Kamenje, p. Boh. Bistrica.
139
Absolvent kmetijske šole,
/■ dobrimi spričevali, zmožen	vseh pisarniških del, išče službo na veleposestvu kot začetnik, zadovoljen s primerno plačo. —	Naslov: Toniažin Franc v Bistri, p. Borovnica.	138
Zdravila za ljudi in živali
razpošiljam vsak dan po pošti. Priporočam sledeča zdravila, ki se vedno rabijo: Hočevarjeva Aroma-tična železnata tinktura zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost. Vi I steslenica 20 Din. Naročiti je 3 steklenice. Hočevarjev želodčni prašek. Učinkuje pri želodčnem katarju, tiščaniu in bolečinah v želodcu, kislem izpahovanju in bljuvanju. 1 škatlja 20 Din. Protinskl cvet, mazilo zoper trganje in revmatizem. 14 Din. Migreno!, v 10 min. učinkujoče tablete zoper glavobol, trganje in vročico. 15 Din. Kreosan sirup zoper kašelj, pljučni katar, tuberkulozo in druge bolezni dihal. 35 Din. Sadnikarjev zdravilni prašek za prašiče. Sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali in zabrani rdečico. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Bosulln svečice. Edino zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi ter zoper jalovost krav in telic. Šk. 30 Din. Protikatarallčen prah za konje. Zoper konjski kašelj, težko dihanje in prehlajenje konj. Sk. 20 Din. Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! V zalogi vsa druga zdravila!
Lekarna Mr. STANKO HOČEVAR, Vrhnika št. 96.
Kmetijski strokovnjak
29 let star, samski, energičen, podjeten in vztrajen, dober kalkulant, s 5 letno prakso v vsoh strokah naprednega gospodarstva na Češkem, vešč samostojnega vodstva večjih gospodarskih objektov, išče službo oskrbnika ali adjunkta, kjer bi mogel pridobljene izkušnje uveljaviti. Nastop kadarkoli. Pišite na Upravništvo ,,Kmetovalca" v Ljubljani pod: ..Rentabilnost" št. 136.	136
Mesarskega vajenca
sprejmem, močnega, zdravega, 15 let starega, iz dobre kmečke hiše. Janko Sumi, Lesce pri Bledu.
134
Bika,
pinegavske pasme, (dober plemenjak, licencovan), ima na prodaj: Martin Bernik, Zabnica 33 pri Skofji Loki.	135
Krava,
dobra mlekarica, pinegavske pasme, ki bo tele-tila v začetku julija, ima na prodaj Andrej Perko, Zg. Šiška 29.	137
Gepelj (ležeči) in 2 mlatilnici
proda radi nabave električnega motorja: Anton Zelnik, Pivka št. 2, pošta Naklo pri Kranju. 132
Jajca za valjenje
od velikih Plimoutk kokoši po Din 2.50 in enega petelina z kokoši iste pasme, ima na prodaj: Avgust Kuhar, Vevče, p. Dev. Mar. v Polju. 142
Dve kravi in kobila naprodaj!
Graščina Cem#euik pri Dobu proda vsled opustitve pinegavske pasme dve izborni miekarici, starejša breja s 6 teletom. Istotam je na prodaj popolnoma zdrava, srednje težka kobila kostanjeve barve v 8 letu, zanesljiva za težko in lahko vožnjo. Cena po dogovoru. Vprašati pri Franc Urbane, Ljubljana, Sv. Petra cesta 1.	140
Praktična iznajdba za kmetovalca
Neki iznajdljivi kmet, kateremu je bilo dosedanje ročno klepanje s kladivom preveč mučno in mu je vzelo seveda tudi mnogo časa, je sestavil aparat, ki omogoča, da ie kosa v dveh do treh minutah kar najbolje sklepana.
Aparat je najenostavneje sestavljen in tako priročen, da z njim lahko klep-ljejo ženske, mladoletni in celo slepci.
Aparat deluje na ta način, da koso, ki jo porineš med obe čeljusti, tako stiska, da je sklepana kar najbolje.
Najbolj bistroumno pri celem aparatu je to, da po vsakem pritisku odskoči sti-skalni vzvod sam nazaj, kljub temu. da pri celem aparatu ne najdeš niti ene vzmeti. Ravno tako idealno je to. da je aparat z enim samim udarcem kladiva razložen in v par sekundah zopet sestavljen.
Točno delovanje, enostavna konstrukcija in priročnost tega malega „čudeža", ki tehta samo 9 kg, je pravi blagoslov za kmetovalca.
V inozemstvu je že nekaj desettiso-čev teh aparatov v obratu. Izumitelj je ta mali strojček dal v promet pod imenom „Stubaier" (,.brzoklepalnik"). Generalno prodajo za Jugoslavijo ima tvrdka Friderik Kratz, d. z o. z., Stražišče pri Kranju št. 42, ki zaradi uvajanja prodaja ta aparat ceneje kot v inozemstvu in daje prospekte in navodila vsem interesentom brezplačno, ter bo istega na ljubljanskem velesejmu od 29. maja do 9. junija v paviljonu „H" praktično razkazovala.
Kmetovalci! Vaš denarni zavod je ■■■■H^HHH
Ljudska posojilnica u Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste
in Vodnikove ulice.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hii nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo
rentnega davka.
■■■■■Hi Stanje vlog nad Din 90,000.000'—. ■■^■■■■^■Bl