Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 64. Izven Ljubljane 8 vin. \ ЦЛИЈОПК V РШШ,18. 01Ш 1912.
= Velja po pošti:
Za oolo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en шевео „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletoo „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za colo leto naprej .	K 24 —
za pol leta „ ,	„ 12--
za četrt leta „ .	„ 6'—
za en meseo „ .	„ 2'—
V	upravi prejeman mesečno K 1*70
Leto XL
i Inseratt:
Enostoipna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po IS v
za dvakrat........ „
za trikrat......io „
za večkrat prlmeron popust.
Poslano in reki. notice:
enostoipna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja:;
vsak dan, izvzemll nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
Id* Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/П1. Rokopisi so ne vračajo; nelranltlrana pisma so no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi oltol štev. B. -sq Avstr. poštne liran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511,— Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
iz Amerike.
Veliko slov. rojakov sc v Ameriki trudi za vsakdanji kruh, da preživi sebe, morebiti kaj prihrani za dom in bogati tujca. Ni nam vseeno, kaj se godi preko Oceana. Kaj je v zadnjem času novega v Združenih državah?
Predsednik Taft je pozval kongres, naj ga pooblasti, da skliče mednarodno konferenco glede draginje. Konferenca naj bi vzroke draginje preiskovala in premišljala o sredstvih, kako jo zmanjšati. Vedno naraščajoči stroški za vsakdanje življenje povzročajo vsem, ki imajo skrbeti za javni blagor, velike in resne skrbi, tako da jc treba v tem oziru kaj ukreniti. Draginja, pravi predsednik, je svetovna in pravih vzrokov ni mogoče zaslediti, ker manjka internacionalnih podatkov in primer. Ni dveh držav, ki bi bili draginjske razmere enako preštudirali. Zato je treba mednarodnega posveta. Kongres je Taftovo poslanico sprejel, s čimer seveda ni rečeno, da se konferenca res skliče. Pomisliti je namreč treba, da sc kmalu vrše predsedniške volitve in zato ni napačno, če gospod Taft zdaj ubira socialne strune v prilog revnim slojem, ki jih v Ameriki še veliko bolj in grše odirajo, kakor v Evropi.
Taft pa je obenem predlagal en-keto o delovnih in industrijskih raz me r a h v Združenih državah. Zadnja leta namreč štraj-ki zelo naraščajo in povzročajo velike kalamitete. Najbolj se je bati štrajka rudarjev v premogokopih. Predsednik bi rad, da bi kongres, oziroma zvezna vlada proučila delovne razmere in o njih poročala.
Stvar je res krvavo potrebna. Združene države takozvane socialne posta-vodaje, kakor n. pr. Nemčija, skoraj ne poznajo. Vlada posreduje le v posameznih slučajih, kadar pride do štrajka ali Izključitve delavcev od dela. Da bi vzela sploh socialno vprašanje v svrho varstva delavstva v roke, to zvezni vladi niti v glavo ne pade, sicer pa spričo velike kompetence, ki jo imajo posamezne države v uniji, ne more v tem oziru kaj prida storiti. Javne kor-poracije pa stoje vse pod vplivom tru-stov in korupcija v upravi je taka kakor malokje drugod. Kako malo zmi-
P. Huoolinu Salinerju,
skladatelju oratorija Ass. B. M. V.
V svetlo nebo ob zori mladi pel s škrjanci si nad klasnato pšenico, o mraku s slavci v meji pod gorico veselo-tožen nam si gosiolel . . .
Ob solnčnom žaru p?- Ti duh vskipel z dobrave I ja v višave ob desnico je Krista . . . tam zagledal si Kraljico —
ob Nje lepoti nem si ostrmel . ..
Drhteč si v Kerubov . . . Serafov dvor se skril . . . kopnoč poslušal himno
sveto,
ki jo prepeval je krila t cev kor . . .
Kar čulo uho . . . sanjalo srce vneto, si vdihnil v slavnostnih akordov
zbor:
v Assunto ob strunah angeljskih
spočeto . . .
Marijani šč c, ! 0. marca 1912.
A. Kalan.
sla imajo v Združenih državah za delavsko varstvo, dokazuje drastično dejstvo, da se vlada šc danes ne inorc po-vzpeti tako daleč, da bi prepovedala uporabo belega fosforja v žvcplenični produkciji, ki zahteva vsako leto tisoče in tisoče žrtev. Seveda fabrikacija s klorkalijcm in antimonom je dražja, s strupenim belim fosforjem pa cenejša in kartolisti pri njej veliko več zaslužijo. Zato vladi ne pride na misel, da bi jo prepovedala, kakor so to storile druge kulturne države.
Pri tej priliki opozarjamo tudi na to, kako se v Ameriki strahovito izrabljajo n c d o l e t n i otroci, ki časih že v najnežnejši mladosti delajo po tovarnah in si pridijo zdravje, oblasti pa to ravnodušno gledajo. V Združenih državah dela n a d 1,700.000 otrok ji o d 15 1 c t i na farmah, v tovarnah, rudnikih in delavnicah! Samo v predilnicah se muči okoli 80.000 otrok, večina malih deklic. Na jugu je v industriji zaposlenih šestkrat toliko otrok kakor pred 20 leti. Seveda sami otroci izšeljenikov. Kogar zanima trpljenje teh otrok, naj si ogleda literaturo o njih, ki je jako velika. (Wells, Hunter, Spargo.) V Pennsylvaniji se 10 let stari otroci 9 do 10 ur na dan mučijo v rudnikih in čistijo oglje, v Mas-sachussettsu delajo dečki v kemični industriji.
Zelo naiven je tisti, ki spričo tega verjame, da je industrijska enketa, ki jo predlaga jiredseanik Taft, kaj več kakor volivni manever.
Za predsedniške volitve se vrše sploh žc velike priprave. Vse stranke in vsi poslanci so se čez noč zelo (navdušili za socialno delo. Drugi pa stavijo visoke vsote, kakor jc pač v Ameriki navada. Dozdaj se je pozornost javnosti obračala na vprašanje, ali zmagajo republičani, kakor vedno doslej, ali takozvani demokrati, toda kar se je zopet pojavil oboževani prejšnji predsednik Teddy Roosevelt, gre samo za to, ali bo on predsednik ali ostane Taft. V tem hipu se zdi, da ima debeli Taft več šans kakor Roosevelt, razmerje stav kaže namreč 3 (Taft): l (Roosevelt). V ljudskih šolah so se že stvorile močne stranke, eni so za Taf-ta, eni za »Teddyja« in se pridno med-sebej pretepajo.
Tako v blaženi Ameriki.
H, Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
IX.
Klior je bil širok, zdoluj posut z kamenjem, med katerim je rastlo pri-tlikovo trnjevo grmičevje. Njegovo južno stran so tvorile visoke skale, vse razpokane in razlomljene. Arabci so si ogledali kraj v svetlobi tihih, toda vedno bolj gostih bliskov. Kmalu so tudi odkrili v skalnati steni neke vrste plitvo jamo ali jiravzaprav obširno duplino, kjer je bilo dovolj prostora za vse ljudi in so v slučaju velikega deževja zamogli bili pod streho. Tudi za velblode je bilo dovolj pripravnega prostora na majhni višini pred duplino. Beduini in oba Sudanca so jim odvzeli bremena in sedla, da bi se zamogle dobro odpočili, Hamis, sin Hadigijev je pa med tem pričel sekati trnjevo grmovje za ogenj. Velike, posamezne kaplje so padale neprestano, prava ploha se je pa vlila šele, ko so se ljudje že bili položili k nočnemu počitku. Od začetka je lilo v curkih, potem kakor bi vlivali iz kanglje, slednjič je pa bilo, kakor da bi se cele reke vlile iz nevidnih oblakov na zemljo. Tako de-
!Mi in Italijo.
Zadnje čase sc jc zelo veliko pisalo o avstrijski vojaški stranki, katere reprezen-tant, načelnik generalnega štaba Conrad, se je umaknil, ker je to diplomacija zahtevala. Conrad je hotel, da bi mi imeli ob meji vsaj približno toliko vojakov, kolikor jih ima ob naših mejah Italija. Italija stoji ob naši meji veliko boljše kakor mi. V Milanu, Veroni in v Bologni se nahajajo poveljstva armadnih zborov, medtem ko imamo mi ob laški meji le dva poveljstva armadnih zborov: v Inomostu in v Gradcu. To sc v slučaju vojske zelo pozna, ker se rabi veliko časa, predno se po železnici na mejo en armadni zbor vrže. Prezreti se tudi ne sme, da ločijo naše posadke od meje visoke gore s slabimi cestami in du se more naša armada, ko se ob laški meji razvrsti, le po treh železniških progah podpirati, med katerimi je bohinjska železnica v dolini ob Soči le enotirna. Zgornja Italija pa ima zelo veliko železnic in veliko izbornih cesta, kar ji omogoči, da lahko svojo armado ob naši meji hitrejše zbere kakor mi. Leta 1910. so imeli Lahi ob naši meji 82 bataljonov, 60 eskadronov, 52 poljskih, 15 gorskih in 4 jezdeče baterije, 3 kolesarske stolnije; mi smo pa imeli 56 bataljonov, 8 eskadronov, 12 poljskih in 13 gorskih baterij. Lani je pa imela ob naši meji Italija 85 baialjonov, 57 eskadronov, 54 poljskih, 15 gorskih in 4 jezdeče baterije ter 3 kolesarske stotnije. Naša država je pa ob meji imela 57 bataljonov, 8 eskadronov, 12 poljskih in 13 gorskih baterij. Že leta 1910. je imela torej Italija ob naši meji 26 bataljonov, 52 eskadronov, 40 poljskih, 2 gorski in 4 jezdeči bateriji ter 3 kolesarske stotnije več ob meji kakor mi. Prezreti ne smemo, da štejejo laški oddelki ob meji več vojakov, kakor naši, in da so laški planinci za vojsko hitrejše pripravljeni kakor mi. Še bolj neugodne razmere so pa leta 1911. postale. Nič drugega se ni zgodilo, kakor da so 20. lovski bataljon iz Trsta v Tolmin premestili. Italija, ki se je pa na kolonialno vojsko pripravljala, ni z naše meje enega vojaka odpoklicala, marveč je še celo svoje čete ob naši meji pomnožila. Ko se je laška vojska v Tripolisu bolj zavlekla, kakor so to prvotno Lahi sami mislili, so pač Lahi osobito iz Zgornje Italije v Afriko kavalerijo odposlali. A že 7. decembra 1911 so za 27 bataljonov, 5 eskadronov in 18 baterij svoje čete doma pomnožili. Kontrolirati se pa ne more število tistih vojakov, ki grade nove laške trdnjave. Naša meja se v primeri z Lahi tudi zelo malo utrjuje, dasi je, kakor trde
ževje, ki se zgodi enkrat za. nekaj let, dvigne celo pozimi vodo v kanalih in v Nilu, v Adenu pa napolni ogromne vodnjake, brez katerih bi mesto niti no moglo obstajati. Stanko ni nikdar v življenju videl nič podobnega. Na dnu struge jc pričel šumeti potok, vhod v duplino so zakrili vodni curki, kakor s preprogo, naokrog je bilo slišati samo pljuskanje in šumenje. Velblodi so stali na višini in ploha jilt jc zamogla samo skopati, vendar so Arabci neprenehoma pogledavali, če ni zanje kakšne nevarnosti. Ljudem je bilo pa prijetno sedeti v od dežja zavarovani jami, pri jasnem plamenu gorečega grmičevja, ki šc ni bilo namočeno. Vesolje je odsevalo na obrazih. Idris, ki jc takoj j)o prihodu razvezal Stanku roke, da bi mogol jesti, se je sedaj obrnil k njemu in mu rekel zaničljivo:
»Malidi je močnejši, kot, vsi boli čarovniki. On je pomiril huragan in poslal dežja.«
Stanko ni nič odgovoril, ker je bil zaposlen z Nelko, ki je komaj šc ostala živa. Najprej je otroscl prah iz njenih las, potem je rekel stari Dinah, naj razveže reči, katere je vzela s sabo za otroka iz Fayuma, misleč, da gresta k očetoma, vzel brisačo, namočil jo v vodo in obrisal ž njo deklici obraz in oči. Dinah ni mogla tega storiti, ker je vi-
poučeni ljudje, veliko načrtov izdelanih. Ob laški meji sc pa trdnjave množe lik' gobe po dežju. Lahi so imeli do 1. 1905 razven starih, znanih, moderniziranih trdnjav Verone, Peschiere in drugih le š« oklopno utrdbo Mazna, a zdaj jih imajc že 36, Benetke pa imajo proti morju 12. proti suhem pa 10 oklopnih utrdb.
(z Hrvaške.
Čuvaj bi rad ostal. Z ozirom na ime« novanje bana Čuvaja za tajnega svetnika prinašajo uradne .Narodne Novine« vest da sc ne bo uresničilo veselje opozicija da bi ban odstopil; ravno to imenovanje da kaže veliko zaupanje krone do sedanjega režima. Sicer pa naj opozicija pod-uzame, kar hoče, za bana ne bo nikoli imenovan človek, ki bo njej po volji. Velike to tajno svetništvo Čuvaju ne bo pomagalo, ker je znano, da je bila mar-s i k a k e m u banu podeljena časi tajnega svetnika takrat, kc je bil njegov odstop zelo blizu.
Dijaška stavka. Stavka dijaštva se je razširila po celi Hrvaški, po nekaterih mestih Bosne in Hercegovine in tudi deloma po Dalmaciji in Istri. Časopisje se pc večini izraža simpatično o stavki. O stavki sami posnamemo po zadnjih došlih nam poročilih sledeče: V soboto so pričeli stav. kati dijaki hrvaška gimnazije v Paziau, Isti dan so stopile v štrajk vse moške in ženske srednje šole v G o s p i č u. Oblast jim je celo dovolila obhod. Tudi v Sarajevu so se stavki srednješolci pridružili, Vsa Hrvaška stavka. Med stavkujo-čimi in vlado posreduje na prošnjo dijaštva z ^reoški župan Holjac in dr, Vrbanić, Centralni dijaški odbor je pozval vse tovariše po Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, da naj prenehajo s stavko, dokler se vrše pogajanja.
Tiskovne pravde pred poroto. Dne 15. t. m. se prično pravde proti opozicijo-nalnemu časopisju na Hrvaškem. Prvi bo na vrsti Nikola Vukojević, urednik »Sle-hodne Rieči«. Med drugimi jc obtožen, kakor vsi ostali, tudi A. Brozovič, urednik > Hrv. Novosti« radi kaljenja javnega miru,
»Mažarski dom« v Zagrebu. Zagrebški Mažari nameravajo sezidati v mestu Mažarski domc, kjer bi imeli kasino in stanovanja za mažarsko šolsko deco.
Novo lili/j mmm liberalcev.
V soboto dopoldne se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava o tožbi državnega pravdništva
dela samo na eno oko in Še na, to slabo, sedaj pa med viharjem, jo oslejjola skoraj popolnoma in dasiravno si je umivala razgrete oči, vendar ji ni takoj odleglo. Nelka jc molče pustila vse, kar je delal Stanko in jc gledala samo nanj, kakor utrujena ptičica — in šele, ko ji je sezul čreveljčke, da bi stresel iz njih pesek in potom postlal pod njo odejo, mu jc ovila svoji ročici okolu vratu.
V njegovem srcu je ]ia vskipelo veliko sočutje. Imel jo zavest, da je varil b, starejši brat in v tem trenotku edini branitelj Nelkin in obenem je začutil, da ljubi to majhno sestrico neizmerno, še veliko bolj, kakor kadarkoli poprej.
Ljubil jo je tudi v Port-Saidu, toda smatral jo jo še za otroka — toraj bi mu na primer ne prišlo v glavo, da bi ji zvečer pri slovesu poljubil roko. Ako bi mu kdo povedal tako misel, odvrnil bi, da kavaiir, ki jo že dovršil trinajst lot, nc more brez škode za svoj ugled storiti kaj takega. Toda sodaj jc skupna nesreča obudila v njem spečo rahločutnost in poljubil je no samo eno, ampak celo obe dekličini ročici.
Ko so jo vlegel, je dalje mislil nanjo in sklenil je izvršiti nekaj izvan-rednega, da jo reši iz sužnosti. Pripravljen je bil za vse, colo na rane in na smrt, samo majhen pridržek ie še narc-
vznemirjajo. Dalje, da je nekoč gospa Maier prišla h gospodu Koteju in mu rekla, da je od dekle zvedela, da ima njen soprog neko kazensko preiskavo, da je potem g. Keteja prosila, naj ji pove, kaj da je na stvari, da se je on branil povedati, in da je konečno na njeno častno besedo, da bo o vsem molčala, povedal, da preganjajo kazensko njenega soproga zaradi odslovitve kapelnika Novotnija.
3. Ga. Maier, da je opetovano prosila svojega soproga, naj ji pove, kaj da ima, da je pa an zagotavljal, da ni nič hudega, da ni treba njej vedeti itd. Šele včeraj ji je povedal, kaj je pravzaprav predmet obtožbe. Nato da mu je ona povedala, kaj da je od pogovora slišala. Dalje, da mu o tein pogovoru ničesar ni povedala, ker je bila prepričana, da pogovor take vsebine ne more tvoriti povoda za kako kazensko preganjanje.
■i. G. dekan Lavrenčič o sledečih okolnostih: Skoraj cel teden pred volit-vijo jc jmei agitacijski odbor Slovenske Ljudsko Stranke čisto natančno skalkuliran izid prihodnjih volitev in je bil rezultat ta, da ima Slov. Ljudska Stranka v drugem in tretjem razredu zagotovljeno precejšnjo večino (70 do 80 glasov). O tem stanju stvari je vedel tudi Anton Maier, kakor tudi vsi vodilni pristaši S. L. S., ki vsled tega za drugi in tretji razred niso polagali važnosti glede nadaljnje agitacije. Par dni pred volitvijo je g. Maier povedal, da je imel z Novotnijem razgovor zaradi njegove udeležbe pri volilvi. Povedal mu je, da je svetoval Novotniju, naj se v interesu godbe volitve nikar ne udeleži, a da mu je Novotni odvrnil, da bo itak volil na strani Slovenske Ljudske Stranke.
Zasliševanje prič.
.Tos. Nowotny, pis. ofieijant, izpove, da je bil pet let kapelnik kam- j niške gedbe. Prvo leto je imel po i 100 K mesečne plaiče, pozneje pa 50 K. Pravi, da je naprednega mišljenja, a Maier kot predsednik društva ni vedel, kake stranke da jc. Takoj nato sc je začel v svojih izpovedbah zapletati. Dne 25. oktobra ga jc poklical Maier k sebi na dom in se je tudi povabilu odzval. Maier mu je rekel, da je Čul, da agitira za liberalce ter da naj sploh nc gre volit, ker bi v tem slučaju mislili pristaši S. L. S., da je volil liberalno, a liberalci zopet, da je volil s S. L. S. Maier mu je tudi rekel, da bo ostal kapelnik, dokler bo on predsednik društva, ako ne bo volil. Izpove, da je Volil liberalno. Še tisti večer je šel v lekarno dr. Karbe, kjer je dobil dr. Krauta in akad. slikarja Koželja. Tu je povedal, kaj mu je rekel Maier. Bii je zelo razburjen. — Dr. Pegan: Pri zaslišanju ste rekli, da st6 bili pri dr. Karbi drugi dan. — Nowotny: Sem bil ves j čas tako razburjen, da ne vem, kako je bilo. — Dr. Pegan: Ali ste bili tudi pri zaslišanju razburjeni? Kaj je res? Kdaj ste bili pri dr. Karbi? - - No\vot-ny: Prvi in drugi dan. — Dr. Pogan: Rekli ste, da ste bili razburjeni. Zakaj, ko pa vam je Maier rekel, da boste ostali kapelnik, ako ne boste volili? Če vam je Maier obljubil, da ostanete kapelnik, zakaj razburjenje? — No-wotny: Kdo ne bo razburjen, čc sc mu !
tako »mir nix, dir nis« reče, tla naj ne grem volit!
Predsednik: Ali je Maier samo želel, da bi ne šli volit, ali vam je prepovedal. —- Nowotny: Želel je, ni prepovedal.
Dr. Pegan: Kje ste prišli z dr. Karbo skupaj? — Nowotny: V lekarno sem šel k njemu. — Dr. Pegan: Prej ste pa rekli, da sle ga srečali.'— Nowotny: Tega nisem rekel. — Dvorni svetnik Pajek: Vsi smo slišali, da ste ravno prej rekli, da ste dr. Karbo srečali. — Dr. Pegan: Če Maier ni vedel za vaše politično mišljenje, kakor ste prej trdili, kako je mogoče, da vas je zaradi liberalne agitacije na odgovor stavil? — Nowolny: Jaz sem naprednjak in to je Maier vedel. — Dr. Pegan: Ravno prej ste rekli, da ni vedel. — Nowotny: Tega nisem rekel. — Prisednika Pajek in Persche: Pač, to ste odločno povedali! — Dr. Pegan: Maier ju ste rekli na domu opetovano in mu obljubili, da ne boste šli volit. Zakaj tega v preiskavi niste povedali, ampak šele danes? V preiskavi ste rekli, da ste Maierju obljubili, da pojdete z liberalci volit. — Nowotny: To mora biti v sodnem zapisniku pismena pomota. Rekel sem, da ne pojdem volit. — Dr. Pegan: Da, tako ste obljubili, liberalno ste pa volili! Ta klasična priča, ki je s ponosom zaklicala: Jaz sem naprednjak!, se je še parkrat zapletla v nasprotja. Nowotny je prav klavrno in žalostno igral vlogo, ki so mu jo kamniški liberalci naložili. Pri tem zaslišanju je bilo videti, kakor da je Nowotny obtoženec.
Predsednik dr. Vedernjak prebere nato ovadbo liberalnega političnega in gospodarskega društva »Zora« v Kamniku proti g. Maierju.
Priča dr. K a r b a, mag. pharm., biva že dve leti v Kamniku. Takrat, ko je prišel Nowotny k njemu v lekarno, sta bila pri njem dr. Kraut in slikar Koželj. Nowotny je pripovedoval, da je bil pri Maierju. Maier mu je rekel, da bo ob službo, če bo vclil z liberalci. Kljub temu je N o -w o t n y Maierju rekel, da bo napredno volil. Svetovali so mu, naj gre le volit. Nowotny mu je tudi nekoč prej povedal, naj liberalna stranka računa na njegov glas. V lekarni je bil Nowotny samo oni večer, ko je prišel od Maierja, kolikor se ve spominjati.
Skoro enako izpove dr. Kraut.
Dr. Pegan vpraša dr. Karbo: Nowotny pravi, da je bil pri vas dvakrat: tisti večer in večer pred volitvijo. — Dr. Karba: Bil jc samo enkrat. — Dr. Pegan: Ali ni pravil Nowotny, da je Maierju obljubil, da ne pojde volit. — Dr. Karba: Ne, rekel je, da je Maierju povedal, da pojde z napred-njaki volit. •— Notvotny; Gospod dr. Karba se ne spominja. — Dr. Pegan proti dr. Krautu: Nowotny pravi, da je z dr. Karbo in z vami dva večera zapored govoril zaradi dogodkov pri Maierju. Obakrat je-bil zraven slikar Koželj. — Dr. Kraut: Ne, samo enkrat smo o tem govorili!
Sodnik V r a n č i č v Kamniku izpove kot priča, da je tudi član odbora kamnišr kega godbenega društva, ki stoji gmotno na zelo slabih nogah. Že aprila in maja lani se je sklepalo vsled pomanjkanja sredstev o odpustu kapelnika. Ko je bila dne 23. novembra odborova seja, je blagajnik poročal o društvenem gmotnem stanju, nakar se je sklenilo, da se kapelnika odpusti. — Dr. Pegan: Ali je Maier kazal kake posebne interese, da se kapelnik odpusti? — Priča: Ne, kapelniku smo odpo-
taradi pregreška proti volilnemu zakonu na podlagi hinavske ovadbe kamniških liberalcev proti g. Antonu Maier, davčnemu asistentu v Kamniku, doslej nekaznovanemu.
Senatu je predsedoval dr. Vedernjak, prisedniki so bili: Pajk, Potrato, Persche. Državno pravdništvo je zastopal dr. Neuberger, toženca dr. Pegan.
Scnatski predsednik je prebral
obtožnico,
ki slove:
Anton Maier je povodom občinskih molitev vršečih se dne 27. oktobra 1911 <r Kamniku nekoliko dni pred volitvami Josipa Novotny v Kamniku premiš-cjeno z namenom ga pripraviti, da ne hi izvrševal svoje volilne pravice, opla-iil s tem, da mu je pretil z razpustitvijo mestne godbe, katere plačani kapelnik je bil Josip Novotny. — Zakrivil je Anton Maier s tem pregrešek po g 5. št. 1 zak. z dne 2t>. januarja 1907 št. IS i. z. ter se naj kaznuje po istem postav-aem določilu.
Zaslišanje obtoženca.
Obtoženec Anton Maier izpove, da |e že tri leta predsednik kamniškega godbenega društva, v čegar odboru so ?astopniki S. L. S. in liberalne stranke, iodbeni kapelnik se je kazal napram a j emu vedno pristaša S. L. S. Poklical ie Novotnega k sebi na dom ter mu svetoval, naj se v interesu godbe volitve vzdrži. To pa zato, ker je bil Novotny plačan od društva. Novotny mu je obljubil. da ne bo šel volit, a jc pozneje sel. Zaradi koristi S. L. S. mu ni svetoval, naj ne gre volit, ker je bila S. L. S. zmaga v 2. in 3. razredu itak zagotovljena. Šlo se mu je le za godbeno lruštvo. Tisti mesec po volitvah je bila jlagajna godbenega društva popolnoma orazna ter je bilo celo 20 vin. primanjk-ijaja. Ob tej priliki je odbor sklenil soglasno v seji, da se kapelnika od-Dusti zaradi nedostatnih dohodkov. Pri seji je bil navzoč tudi sodnik Vrančič, si je tudi glasoval, da se kapelnika odpusti. Izdatke je imelo društvo samo !a kapelnika, ker so se drugi stroški pokrivali s prireditvami.
Nato se je prebral zapisnik dotične seje, ki se vjema z Maierjevo izpovedbo.
Dokazni predlogi.
Zagovornik dr. Pegan je nato predlagal, naj se zaslišijo priče:
1.	Ga. Mara Maier o okolnostih, da je par dni pred volitvijo, t. j. tisti dan, ko je bil Novotnv pismeno vabljen na stanovanje gosp. Maierja, prišla enkrat slučajno v sobo, kjer sta bila Maier in Vovotny i-n tam slišala del razgovora s sledečo vsebino:
Maier: »Herr Novotny ich kanu thnen nur das eine raten, gehen Sie licht wahlen.«
Novotny: ->Aber Herr Maier, Sie werden mir doch auf's Wort glauben, jvenn ich wahlen gehe, so gehe ich mit [hrer Partei. Ich kann Ihnen mein Ehrenwort, geben.«
Maier: »Ja machen Sie, wie Sie »vollen, ich habe Ihnen geratc.n! Unserer Partei ist das egal.«
2.	G. Oton Kete, konceptni prakti-kant o okolnosti, da jp g. Maier svojim prijateljem prepovedal, naj nikar soprogi ne povedo o njegovi preiskavi in d celem kazenskem slučaju, da jo ne
dil na skrivaj v svoji duši, namreč, da bi rane ne bolele preveč, smrt pa, da bi ne bila brezpogojna in resnična smrt, ker bi v tem slučaju ne mogel videti sreče osvobojene Nelke. Potem jc začel prerešetavati vse .najbolj junaške najine. kaok bi jo rešil, toda misli so se mu začele zapietavati. Naenkrat, se mu je zdelo, da jo zasipujejo celi oblaki peska, potem sc mu je zdelo, da vse kamele tišče v njegovo glavo — in zaspal je.
Ko so Arabci razsedlali kamele, so izmučeni od boja s huraganom, zaspali kakor kamni. Ogenj je ugasnil, v duplini je zavladal mrak. Kmalu se je razlegalo hropenje ljudi, od zunaj se je pa slišalo pljuskanje plohe in šumenje vode, ki jc padala na kamenje na dnu struge. Tako je pretekla noč. Toda šc pred jutrom je začutil Stanko, da mu je hladno in to ga je zbudilo iz trdega spanja. Pokazalo sc je, da jc voda, ki se je nabrala v razpoklinah na vrhu skale, prišla počasi kaplja za kapljo skozi neke špranje v oboku jame in mu začela slednjič kapati na glavo. Deček je sedel na odejo in se je nekaj časa boril z zaspancem, ter ni mogel spoznati kje je in kaj se ž njim godi.
Kmalu se mu je vrnila samozavest.
»Aha!« pomislil je. »Včeraj jc bil huragan, midva sva pa uropana, to jc pa jama, kamor smo sc skrili pred dežjem.«
v' In pričel se jo razgledavati. Najprej je na svoje začudenje zapazil, du ;e dež prenehal in da v jami ni popol-
noma temno, ker jo razsvetljuje mesec, ki stoji že blizu zahoda in visi toraj nizko na obzorju. Pri njegovih bledih žarkih se je dobro videla cela notranjost široke, toda, plitve dupline. Stanko je videl natančno Arabce, ki so ležali poleg njega, pod drugo steno jame pa belo Nelkino suknjico, ki je spala poleg Dinah.
In spet se mu je veliko sočutje zbudilo v srcu.
»Spi Nelka, spi,« rekel je sam sebi, »jaz pa ne spim in . . . moram jo rešiti.«
Potem je pogledal na Arabce in dodal sam pri sebi:
»Ah! ako bi jih mogel vse' te lumpe . . .«
Naenkrat ga je pretreslo.
Njegov pogled je padel na usnjati zavoj, v katerem se je nahajala puška, podarjena, mu za, božičnico, in na flinto z naboji, ki je ležala med njim in Ha-misom, tako blizu, da bi jo lahko dosegel z roko.
Srce mu je pričenjalo tolči, kakor kladivo. Ako bi mogel priti do puške in nabojev, postal bi on gospodar položaja. Prišel bi tiho iz dupline, skril sc kakšnih deset korakov od vhoda med razpadlimi skalami in od tam stra-žil vhod.
»Sudanci in beduini,« mislil je, »ko se zbude in zapazijo, da me ni, bodo vsi skupaj pridrvili iz duplino, jaz jih bom pa z dvema .streloma podrl 'dva prva, orednoprideio ap drugi, bo puška
spet nabita. Ostane šc Hamis, toda ž njim bom že kako opravil.«
Ze si je predstavil štiri trupla ležeča v krvi in strah in groza mu jc pretresla prsi. Ubiti štiri ljudi! Res, da so to lumpje, toda vseeno je to strašna reč. Spomnil se je, kako je nekoč v Port-Saidu videl delavca Fellaha, katerega je ubilo vrtalo parne poglab-ljavke, in kakšen strašen utis^so na njega naredili v rdeči luži ležeči ostanki čioveka. Stresel se je, ko se je na to spomnil. Toda sedaj bi bilo treba ubiti štiri. Greh in groza! . . . Ne, ne! Tega bi ne mogel nikakor storiti.
Začel se jc boriti s svojimi mislimi. Za sebe bi tega ne storil — seveda! toda tu se gre za Nelko, gre *za njeno obrambo, za njeno rešitev in življenje, ker ona pač ne prenese tega vsega in umre gotovo, bodisi med potjo, ali pa tam meed divjimi in zverinskimi hordami dervišev. Kaj pomeni kri takih potepuhov v primeri z življenjem Nelke in ali se v takem položaju sploh še sme obotavljati?
»Za Nelko! za Nelko! . . .«
Toda naglo je spreletela Stankovo glavo, kakor blisk neka misel, da so se mu lasje naježili na glavi. Kaj bo, ako kdo izmed teh razbojnikov položi nož Nelki na prsa in reče, da jo bo umoril, ako se on — Stanko, ne poda in jim ne vrne puške. Kaj pa potem?
»Potem,« odvrnil je deček sam selil, »v takem slučaju se takoj podam.«
In v zavesti svoje slabosti, prevrnil so ie snet na drugo stran.
vedah", ker ni hotel nobeden izmed nas plačevati iz svojega žepa.
Gospa Mara Maier, soproga toženca, izpove skoro isto, kar je navedeno v dokaznih predlogih dr. Pcgana. Čula je razgovor med soprogom in Nowotnyjem, ko je imela v oni sobi nekaj opraviti in ko jc bila v sosednji sobi.
Priča dekan in dež. poslanec Lavrenčič izpove, da je sodil Nowotnega po njegovem obnašanju za pristaša S. L. S., zlasti še, ker mu je prišel nekoč tožit nekega godca, ki je šel raje na sokolsko slav-nost v Kranju kot pa z godbo na orlovsko prireditev. — Priča je imel že par tednov natanko preračunano po volivneni imeniku kamniške občine, da je zmaga S. L. S. v 2. in 3. razredu pri občinskih volitvah zagotovljena. Maier mu je tudi povedal, da je v zadevi volitev govoril z Novvotnim ter da je istemu svetoval, naj ne gre volit v interesu godbe, češ, saj je zmaga S. L. S. gotova. Gospoda Maierja pozna kot odkritosrčnega človeka, pripominja pa obenem, da je pred volitvami vedno naroče-val svojim pristašem, naj se drže strogo zakona. V ostalem izpove kakor gori v dokaznem predlogu.
Zagovornik dr, Pegan odstopi nato od predloga za zasliševanje nadaljnih prič, čemur se tudi pridruži državnega pravd-nika namestnik dr. Neuberger. To so bile priče, ki naj bi pričale, kako »pošten« je Nowotny.
Po zaključenem zaslišanju je govoril dr. Neuberger, ki je predlagal v smislu obtožnice uporabo zakona.
Zagovornik dr. Pegan je poudarjal, da je dokazano, da je Maier imel namen, ko je govoril z Nowotnyjem, varovati le interese godbe, nikakor pa ne vplivati nanj s strankarskega stališča. Dokazalo sc je, da se v 2. in 3. razredu ni bilo bati neuspehov, zato ni nikakega povoda, da bi se smatralo Maierjevo govorjenje kot nedovoljen pritisk na volivca, Nowotny je Maierju obljubil, da ne bo šel volit, a dr. Karbi je še isti večer pripovedoval, da je Maierju povedal, da bo volil liberalno. To kaže, kako se vjemajo njegove izpovedbe. Z istim srcem pa, kakor je pred meseci igral vlogo klerikalca pri dekanu Lavren-čiču, ravno tako je lahko pozneje igral vlogo libcralca napram dr. Karbi in dr. Krautu. Interes, da se volitve ne udeleži, pa je imel Nowotny, Maier pa ne.
Razsodba.
Po posvetovanju senata je predsednik dr. Vedernjak proglasil razsodbo, v kateri se gospod Maier od obtožbe oprosti, ker ni dokazano, da je premišljeno z namenom hotel s pritiskom vplivati na koga v zadeV\ volitev. Iz izpovedbe g. dekana je razvidno, da je bila zmaga S. L. S. v 2. in 3. razredu gotova, vsled česar je tudi obtožen-čeva izpovedba videti resničnejša. No-wotny je o dogodku samem vedno drugače govoril, bodisi pri dr. Karbi, bodisi v preiskavi, kakor tudi v razpravi, kar je za verojetnost obtor.enčeve izpovedbe še merodajnejše. — Z dolgimi nosovi so odšli razni kamniški in ljubljanski liberalci, ki so prišli k razpravi v veselem pričakovanju Maierjeve obsodbe, — toda smodnik se jim je zmočil. — Kako taktno sta postopala Maier in zagovornik dr. Pegan pri tej razpravi, se vidi iz tega, ker je dr. Pegai opustil zaslišanje cele vrste prič, ki bi imele potrditi, kako lepe pojme o poštenosti ima naprednjak« Nowotny.
<j
Mesec .je ppgledaval že samo od strani skozi odprtino jame in postajalo je vedno bolj temno. Arabci so neprestano liropeli. Stanko je nekaj časa ležal, potem je pa nova misel pričela vstajati v njegovi glavi.
Kaj pa, ako bi se izmuznil s puško in skril med skalami, ter ne pomoril ljudi, ampak postreljal velblode? Res bi bilo živali škoda in žal, toda 'kaj storiti! Saj vendar pobijajo ljudje živali ne samo da rešijo življenje, ampak tudi za juho in pečenko. Gotovo je, da ako bi ubil štiri ali celo pet velblodov, postalo bi daljše potovanje nemogoče. Nikdo iz karavane bi si ne upal v vasi nad bregom, kupit novih velblodov. V tem slučaju bi Stanko v imenu obeh očetov obljubil tem ljudem, da ne bodo kaznovani, ampak da dobe celo denarno nagrado — in ... ne stalo bi niči drugega, kakor da se vrnejo.
Seveda. Toda ako mu nc dajo časa, da bi jim pripovedoval te obljubo, ampak ga ubijejo v prvi jezi?
Toda časa dati in poslušati ga morajo, kajti ako ima v rokah puško, za-more držati vse v primerni oddaljenosti od sebe, dokler jim nc pove kar hoče. Ko jim bo vse razložil, bodo razumeli, da je zivnje edina rešitev, ako so podajo. Potem bo on stopil na čelo karavane in jo peljal naravnost k Bahcr-Jussuf in k Nilu. Res, da so sedaj od tam precej oddaljeni, morda dan pota ali dva, ker so iz previdnosti Arabci krenili daleč v globinjo puščave. Toda to nič ne de: nekaj velblodov bo še
DRŽAVNI ZBOR
nadaljuje v torek razpravo o brambni preosnovi. Velikonočne počitnice so prično najbrže 29. t. m. in bodo trajale samo štirinajst dni. Delegacijo bodo, kakor so sodi, zborovale od 16. aprila nadalje na Dunaju.
RUSIJA MOBILIZIRA OB TURŠKI MEJI.
Rusija mobilizira na Kavkazu ob turški meji. Turke mobilizacija zelo skrbi; Rusi trde, da jc Rusija prisiljena pri Karsu in Erzcrumu svoje vojake mobilizirati, ker Turki svoje čete ob Urmijskem jezeru zbirajo. Turki so v Peterburgu vprašali, kaj da mobilizacija pomenja; v Peterburgu so odgovorili, da gre zgolj za poizkusno mobilizacijo. Ruski mornariški minister Gri-gorovič odpotuje 19. t. m. v Sevasto-polj. Rusi poročajo, da se za poizkušnjo tudi rusko črnomorsko brodovje mobilizira.
RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
Medtem, ko rudarska stavka v Nemčiji ne more popolnoma prodreti, je pa položaj na Angleškem že naravnost obupen. Delavcem tistih industrij, ki so na premog navezane, grozi naravnost lakota. Položaj se je na Angleškem še bolj poostril: tudi angleški transportni in trgovski uslužbenci napovedujejo, da bodo pričeli 1. aprila vsi stavkati, če se do 28. marca postava o najnižji plači ne vzakoni.
Stavka se razširja.
Ker so se pogajanja med lastniki rudnikov in zastopniki delavcev izjalovila, so delodajalci ukazali, da morajo 16. t. m. obrati v glasgowskem, manehesterskem in liverpoolskem okraju delo ustaviti. Voditelji rudarjev so pa sklenili, da če se postava o najnižji plači do 28. marca ne vzakoni, bodo zahtevali, da prično 1. aprila splošno stavko angleški transportni in trgovinski uslužbenci. Zdaj stavka že en milijon rudarjev, brez posla je pa poleg rudarjev še en milijon delavcev, ker so železne tovarne, predilnice in tvornice porcelana in lončenih izdelkov morale delo ustaviti.
Lakota vsled stavke.
Pričakujejo, da odpuste te dni 120.000 železničarjev, ker vsled stavke premog primanjkuje. V Birminghamu gori zdaj že 7000 svetilk manj, kakor ob normalnih časih. Z dežele se poroča o strašni lakoti. Veliko delavskih rodbin je veselih, če na teden z eno krono razpolagajo. Delavstvo strada. V Stockhintu se boje, da vsled lakote umre na tisoče otrok. V Liverpoolu razdele delavcem vsak dan 2000 kosil zastonj. V Glasgowu je brez dela 300 inženirjev. Oglašati so se pričeli že tudi župani. Župan v Stock-upon-Trentu piše: Vsak dan potrebujem 10.000 kron, da nasitim otroke, ki jih je 80.000, ki ne štejejo še 14 let. Z ozirom na resen položaj, ki ga je stavka povzročila, so že papirji na londonski borzi padli. Najbolj pa dokazuje resnost položaja dejstvo, ker sta kralj in kraljica opustila svoj načrt, da obiščeta evropske dvore in se jim predstavita. Najnovejša poročila pa celo trde, da se najbrže na Angleškem proglasi splošna stavka.
SAVKA OB RUHRI.
V nemškem državnem zboru jc govoril dne 16. t. m. o stavki ob Rubri voditelj nemškega krščanskega delavstva, poslanec Giesbcrts. Govornik jc bil sam delavec, delal jc v pivovarnah in sc slednjič posvetil združenju krščanskega delavstva. Postal je časnikar in potem tajnik krščanskih delav. organizacij in zastopa že dolgo vrsto
ostalo in na enem izmed njih pojde Nelka. Stanko je. začel pazljivo oglocla-vati Arabce. Vsi so spali trdo, kakor ljudje, ki so močno utrujeni, toda ker je noč žc šla proti koncu, so se mogli vsak trenotek zbuditi. Treba jc bilo delati naglo. Vzeti puško z naboji ni bilo težko, ker jo ležala čisto blizu. Težje jc bilo z risanico, katero je Hamis položil na svojo drugo stran. Stanko je upal, rla se mu jo posreči ukrasti, toda liotcl lo je vzeti iz zavoja iu naložiti cevi na kopito šele, ko bo žc nekaj korakov od jame, ker se je bal, da bi. žvenketanje železa no vzbudilo spečih.
Deček se je iztegnil, kakor pajek nad Iiamisom, prijel zavoj za držaj, ga Ivignil in pričel vleči k sebi. Srce mu jo bilo težko, v očeh se mu je delala tema, dihal jc burno, toda stiskal je «obo in skušal premagati svoje razburjenje. Ko jc pa jermenje, ki jc obdajalo zavoj, lahko zaškripalo, so mu kaplje ledenega potu stopile na obraz. Ta sc-Kunda se mu jc zdela, kakor celo stoletje. Toda Hamis se ni niti ganil. Zavoj je naredil nad njim polu k rog in je kmalu ležal tiho poleg puške in na-oojev.
Stanko se je oddahnil. Polovico tlela je bilo žo dokončanega. Sedaj se I c bilo treba samo še brez šuma oddaljiti iz jame, oditi kakšnih deset kora-
let kot državni poslanec krščanske de-lavcc. V svojem govoru je stavko ob Ruhri med drugim tako-le označil: Ne čudim se, da socialno domokraško časopisje zaničljivo piše o delavcih, oso-bito o krščanskih in o njih voditeljih. Saj sedi med socialnimi demokrati veliko takih, ki sc jim pri delu še ni nikdar kak prst zvil in ki so se. šele po socialno deniokraških uredništvih izučili. Zveza krščanskih strokovnih društev jo svoje stališče samostojno in neodvisno določila, Čc glasujejo pri volitvah krščansko organizirani dclavci proti socialnim demokratom, so krivi tega socialni demokrati, ki jim s svojo nasilnostjo sovraštvo proti njim vccp-ljujejo. Stavka bo trajala najbrže šc precej časa, kar govornik obžaluje, ker sc bo stavka gotovo izjalovila. O nasilstvih socialnih demokratov bi govornik lahko več ur govoril, ker sc mu jc o teh v dolgih, številnih dopisih poročalo. Krščanski delavci odklanjajo, da bi bili socialni demokraciji usužnjc-ni. Stavka rudarjev lahko povzroči, da se. v velikih industrijskih okrožjih, ki niso z rudarstvom nič zvezani, nc bo moglo delati. Angleška industrija jc tako udarjena, da sc v desetih letih ne ho okrepila. Čc bi bili socialni demokrati re.sno hoteli, bi sc bili lahko stavke izognili in bi bili morali socialno demokraški voditelji delavstvu stavko odsvetovati. Po Giesbertsu je govoril svobodomiselc Ileckscher, ki je v svojem govoru, kar jc le mogel, udrihal po »volilnih zaveznikih«, socialnih demokratih. Priporočal je, da naj nemški državni kancler posreduje. Socialna demokrata Konig in Saclise sta sc zaman ti4idila, da bi rdečega zamorca oprala. Njuna govora nista na zbornico napravila nobenega vtisa.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Italija odgovorila velevlastim.
Italijanski zunanji minister, marchese di San Giuliano, je zastopnikom velevlasti pismeno naznanil pogoje, pod katerimi bi Lahi mir sklenili. Corriere della Serao: objavlja ta odgovor laške vlade. Italija izjavlja, da so vojsko povzročili Turki, ker se niso za laške pritožbe zmenili. Hvaležna je sicer velevlastim, ki delajo na to, da se mir sklene, a obenem zahteva, da se dejanski položaj od Turčije in od velevlasti prizna. Turčija mora svoje častnike in vojake iz Tripolisa in Cirenajke umakniti. Lahi in Turki naj bi poleg tega še sklenili: 1. Italija pripozna versko oblast kalifa, v kolikor ne tiče pravnih, upravnih in političnih vprašanj; 2. jamči mohamedanskemu prebivalstvu svobodo vere, navad in običajev; 3. ne bo kaznovala tistih domačinov, ki so še sovražnosti nadaljevali potem, ko je Italija javila, da bo dežela laški državi priklopljena. 4. Turškim dolžnikom jamči tisti del turškega dolga, ki se jim po carinskih dohodkih Tripolisa in Cirenajke jamči. 5. Italija je pripravljena turški državi njena itnobilna posestva v Tripolisu in Cirenajki odkupiti. 6. Turčija naj glede na laške pošte, šole in carinsko razmerje tisto stanje obnovi, ki je obstajalo pred vojsko; Italija pa prekliče kapitulacijo, če to tudi ostale države store. 7. Italija je tudi voljna, da se z velevlastmi pogaja, kako naj bi se uspešno nedotakljivost Turčije zajamčila. Konečno izjavlja, da bo z vsemi sredstvi vojsko nadaljevala, obenem pa po velevlastih predložene ji predloge preiskala. Če Turčija laške predloge sprejme, je drugo vprašanje. Splošno se sodi, da bodo Turki laške predloge odklonili. Italija namreč zahteva, da se Turki Tripolisu in Cirenajki odpovejo in da postaneta deželi laška last. Turki še danes niso odstopili Egipta Angleški in Tu-
kav, potem pa skriti sc v razpoklinah skal, odpreti zavoj, vložili ccvi, nabiti risanico in vsuti nekaj zabojev v žep. Potem jc bila karavana v resnici v njegovih rokah, izročena na milost in nemilost.
Črna Stankova postava se je zarisala v najjasnejšem prostoru vhoda v jamo. Šc minuta in bode zunaj. Potem šc minuta in skrit, bo med skalami. Potem naj se pa zbudi kdo izmed teh razbojnikov in zapazi, kaj se jc zgodilo, naj zbudi šc druge — vse bo prepozno. Iz strahu, da nc bi prevrnil kakšnega kamna, katerih jc mnogo ležalo pri vhodu v duplino, iztegnil je deček eno nogo in začel iskati stopinjo zanesljivega prostora, kamor bi stopil.
Že jc pokazal glavo iz vhoda, žc jo hotel stopiti vun s celim telesom, kar sc je naglo zgodilo nekaj, da mu jc kri obstala in olcdcncla v žilah.
Sredi grobne tišine, jc naenkrat zagrmclo, kakor grom, radostno lajanje Sabc in napolnilo cclo sotesko in od vseh strani izzvalo odmeve. Arabci so skočili iz spanja kol en človek in prvi predmet, ki jim jc padci v oči, jc bil pogled na Stanka z zavojem v eni in s puško z naboji v drugi roki.
»Ah. Saba, kaj si naredil?! . .
(Dalje.)
niša Francoski, dasi deželi že flavno nista več turški. Če bi tudi Turki morebiti za dobro odkupnino deželi Lahom prodali, bi se Arabci proti Lahom še naprej borili in turški sultan bi osobito med Arabci še listi ugled izgubil, kolikor ga še ima. Sicer pa Italija zadnje besede še ni izpregovorila in čaka, najbrže pa tudi želi, da tudi Turki svoje karte končno pokažejo, ker vojske v Tripolisu in v Cirenajki so že Lahi do grla siti.
Glasbo.
SATINERJEV ORATORIJ.
Vnebovzetje blaž. Dev. Marije, ki ga je uprizorila »Gl. Matica« razen v sredo 13. t. m. tudi v četrtek, 14. t. m. in včeraj 17. t. m. pop. jo privabilo tudi ta dva dneva ogromne množice v veliko dvorano hotela »Union«. Težko tla. bi imelo kdaj kako glasbeno delo toliko privlačne sile in vzbudilo toliko zanimanja v našem občinstvu. Uniouo-va dvorana je bila vsakokrat natlačeno polna poslušalcev. Oratorij so je izva'-jal trikrat pred popolnoma razprodano hišo. V četrtek se je koncerta udeležilo posebno lepo število duhovščine in vojaštva. Med drugimi so posetili koncert deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zajcc in cela vrsta drugih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov. Občinstvo je priredilo tudi ta večer velike ovacijc gg. skladatelju in pa ravnatelju Huba-du, ki praznuje letos dvajsetletnico, odkar vodi zbor Glasbene Matice. Zbor ga. je po koncu prvega dela vsega obsul s cvetlicami in mu podaril krasen srebrn Javorjev venec, z tolikimi listki, kolikor članov zbor šteje. Včeraj popoldne smo pa videli med drugimi tudi gg. deželnega glavarja, kom. svetnika Povšeta in ravnatelja na goriški gimnaziji. Bezjaka; lepo število gostov jc došlo tudi iz dežele, posebno iz Primorsko. Predmet včerajšnjih prisrčnih in vedno ponavljajočih so ovacij jo bil zopet navzoči skladatelj p. ilugolin Sat-tner, kateremu jo včeraj po koncu prvega dela podaril zbor Glasbene Matico lep pozlačen kolih v znamenje svoje naklonjenosti in spoštovanja. G. skladatelj, ki jo sedel na balkonu, se je s poklonom navzoč, občinstvu zahvalil deputaciji, ki mu jo darilo izročila, nasproti pu povdarjal, da jc z velikim veseljem posvetil lo delo svojemu narodu; veseli ga to priznanje, dasiravno se mu zdi, da ga je preveč za njegovo skromno delo. Rad se bo opominjal tudi v molitvi pri sveti daritvi ,članov Glasbene Matice, kateri želi obilo u spoli a. Tudi solisti oratorija, ga. Lovše in Foedranspcrg, kakor gg. Križaj in lii-čic so dobili lepo. šopke v dar. Sodba strokovnjakov jc, da ji; proizvajanje drugega in tretjega koncerta šc lepše uspelo kakor prvič. Zbor in orkester je nastopil z neko exaktno sigurnostjo in tudi solisti so brilirali.
Ta simpatija in navdušenost za oratorij jo. tudi umljiva. Oratorij je prvo domače veliko glasbeno dol o večjega obsega, kar jih pozna slovenska glasbena umetnost iu laliko rečemo, med vsemi dosedanjimi doli tudi najboljšo. Skladatelj nas jo. s svojim orato-torijem približal krogu velikih kulturnih narodov, ki imajo veliko bogato glasbeno umetnost in zgodovino. Kdor ima kaj vpogleda v glasbeno literaturo, bo moral priznati, da so delo p. Iiu-golina more vzporejati z boljšimi večjimi deli tujih skladateljev/in našemu imenu čast dela. Veliko mest jo naravnost klasičnih, ki sigurirajo p. Ilugoli-nu eno prvih mest slovenskih glasbenikov in slovenske umetnosti. Brezdvom-no bo našel oratorij tudi pot v širši svet in nesel ime domačega skladatelja tudi v tujino.
Sattnerjev oratorij jo obenem religiozno delo; tudi toga momenta nc smemo prezreti. Naš čas ni poseben prijatelj ne cerkve, no cerkvenega življenja, ne njeno, umetnosti; vsako priliko porabi moderni svet, da slika cerkev, religiozno življenje kot neko okn-menilo, zaostalost, anohronizem, ki so je preživel. P. Ilugolin pa nam jo pokazal, koliko krasnih motivov nudi religiozno življenje tudi modernemu umetniku, ako ima kaj smisla za kršč. dogme. Koliko sujotov, koliko umetniškega bogastva, j^oozijo tiči v cerkvi. Naša. javnost jo to religiozno delo z vesoljem j n navdušenjem pozdravila; znamenji!., da tiči v naših ljudeh veliko smisla in umevanja za. krščanske ideale in tudi to nas veseli.
Sattnerjev oratorij so bode četrtič izvajal v čotrtok, dne 21. t. m., ob pol 8. uri zvočer v »Unionu«, in ne v sredo, 20. t. m., kakor jc bilo v zadnji notici prijavljeno. Vstopnice za četrto izvajanje sc že dobivajo.
: Haračaife ..Slovenca".:
Dnevne novice.
-f- Stranka bankerotnega hotela
»Tivoli« se je spravila nad deželno bol nišnico in kritikuje nove zgradbe, ki sc sc v interesu bolnikov morale izvršiti Dograjeno je porodiščo, ki je seda. krasno in vzorno urejeno in jc brci dvoma eden najlepših porodiškili od. delkov v ccli Avstriji. Razširil se jc tu di okulistični oddelek, ki dobi v pri klopljencm poslopju prostora za bol nikov in 30 postelj za sestre. Dalje sc gradi prosektura, ki bo tudi vzorne urejena in ki bo ustrezala vsem moder' nim zahtevam zdravstva. Reklo bi sc liberalce pameti učiti, ako bi hoteli U eno besedo izgubiti v dokaz, kako nuj. no potrebne so bile te reforme. Državii bo dajala vsako loto podpore k prosek turi, okulistične bolnike bodo preme.' stili iz kleti iu drugih slabili prostorom v krasne bolniške sobe novega poslop ja, in na porodniškem oddelku, k i i z gleda kakor san a torij, b c ravno žena sred n j e ga in d e lavskega stanu uživala pri< j a z n o postrežbo. In vse to. čujt* in strmite, liberalci, stane celih 270.00( kron. To jo svota, ki nc doseže niti svo-te »Tivolija«. Nečuvena jo predrznos' liberalna, da si upa jezik iztegniti rad! zgradb, ki so namenjene trpečemu člO' veštvu. Ponosna je lahko dežela, da jf vso to v najtežavnejših razmerah izpc ljala. Gotovo je, da pri liberalcih nc bc žeta. za to ljudsko delo hvaležnosti hvaležni ji pa bodo tisoči ljudi, ki išče jo pomoči v bolnišnici. Referent dr Zajec prav rad za zgradbe kot tak« prevzame odgovornost, ker so potreb no, čo so jo pa med zgradbo zgodila ka. ka napaka, sc bo dalo stavbnemu uradu priliko to pojasniti. Liberalci pa na; kažejo dalje svoje podivjano srce na pram zdravstvenim napravam, deželn odbor bo reforme kljub temu nadalje-val!
-j- Nov ustanovnik »Slov. Straže«
Kol ustanovni član je pristojni »Slo venski Straži« gosp. Mihael B r c n-čič star., veleposestnik v Rogojnici pr: Ptuju, ter plačal 200 K. Hvala lepa! 2i veli nasledniki!
4- Iz deželnega odbora. V zdrav stveni zastop škofjeloški je imenoval' župan Jožef Guzelj, v zdravstveni za stop tralski župan Anton Uršič.
-1- Cestni odbor trebanjski. Za na čelnika je izvoljen Jožef Kek, župar. volikološki, za namestnika trebanjski župan Ivan lluč.
Cestni, odbor vrhniški. Za načelnika jc izvoljen Valentin Rihur, župar v Polhovem gradcu, za namestniki Franc Furlan na Verdu.
-r Čenstohnv jc zdaj stalno nfi dnevnem rodu liberalnih listov. Mi sme o tem žo povedali svojo mnenje in pokazali, da gre pri ccli stvari za poja\ znane ruske korupcije. Sicer jia vpra šamo naše liberalce, ki z izrabljanje« to afere kažejo svoje strupeno sovraštvo do menihov, o katerih pravi danes »Dan«, da vsi skupaj niso nič vredni in lenobo pasejo, kako se strinja to i dejstvom, da na. drugi strani znajo menihe tudi hvalili? »Erklare mir, Gra, Ocrindur . . .!«
-j- Železniški minister pride v Novo mesto k slavnosti prve lopate za dolenjsko železnico. Dne 23. t. m. ob 11 uri na terasi — tam kjer so posekani kostanji — se vrši slavnost. K tej slavnosti so jiovabljena vsa društva. Banket bo v gostilni pri Tučku. K banketu so povabljeni od strani šefa trasijske-ga oddelka Opitza vsi predstojniki uradov.
—	Ljudsko šolstvo. Imenovani so. Angola Kunej, Stari Log; Marija Kotnik. Raka; J. Jazbec, nadučitolj, št Lovrenc; Franc Pire, Ostrožnobrdo; M Bule, Št. Peter pri Novem mostu; Vida Gabršek, Spodnja Šiška; Angela Ko-kalj, Sodražica; A. Lamut, nadučitolj, Čatež ob Savi; Jožef Korošec, naduči t,olj, Koroška, Bela; Ana, Pfcifer, Blokc; Julijana Zalokar, Kokra; Ernst Šuster-šič, Zagozelac; Albcrtina Vojdič, Blatna Brezovica. — Trirazreelnica v št. Petni na Krasu so razširi v štirirazrednico.
—	Čin zlobnosti. V soboto. 16. t. m jc nek neznanec blizu Zatičine zagnal 7. vso silo v večerni proti Novemu mostu vozeči vlak velik kamen. Potujoče, občinstvo, katerega jo bilo jioln voz, j« bilo skrajno razburjeno v mnenju, cla jo nekdo si rolju I no vlak.
—	Utopljenec. Z Viča. Ko sc je sinoči iz Končanove gostilne \ spremstvu dveh mož vračal kovaški mojster Jožef Škcrlj iu je nekoliko zaostal za njima, jc krenil preveč z glavne ceste ter zašei v mimotekočo naraslo Giinšco, iz katere so ga mrtvega danes zjutraj potegnili. Vzrok nesreče jo pomanjkanje prepolrebne ograje na tem kraju in pa zadostne razsvetljave, katere še na več drugih krajih pogrešamo. Žalost-no, da morajo poklicane oblasti šele velike nesreče opozarjati na potrebne varnostno odredbe. Poncsrcčni Jožef Škcrlj jc bil
mirnega značaja in se je prav marljivo držal svojega poklica. Da bi se bil zgodil kak zločin, je neverjetno vsled tega, ker je bil ponesrečenec zelo priljubljen in so v žepih našli srebrno uro z verižico in 418 K 48 vin. denarja. Škerlj zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Značilno je to, da je pred nekaj leti tudi Škerljeva mati, ko je prala, padla v vodo in utonila.
—	Posojilo mesta Zagreba. V oglasnem delu današnje številke se nahaja vabilo na subskripcijo -l^odstotnih za-dolžnic zagrebškega mestnega posojila. Subskripcija tega posojila v višini 15 milijonov kron se vrši od 18. do 26. t. mes. in so natančni pogoji razvidni iz oglasa. Zadolžnice se glase na prinosnika in se izdajo v komadih po 100, 200, 500, 1000, 2000, 5000 in 10.000 K. — Obrestujejo se iste po iinpol % in zapadejo kuponi 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Emisijo tega posojila je prevzel sindikat zagrebških zavodov pod vodstvom »Prve hrvatske štedio-rrice«, hrvatske podružnice »Wiener Bankvereina« in »Hrvatske eskomptne banke«, h kateremu sindikatu pripadajo tudi še »Srpska banka v Zagrebu in »Landerbanka« na Dunaju. — Ker nudijo zadolžnice tega posojila mnogotere ugodnosti, se je nadejati, da se bodo naši zavodi in zasebniki v obilnem številu udeležili subskripcijo.
—	Otrok med kolesi stroja. 121etni Anton Brandstatter iz Sodražice se je priklatil v tovarni za stole Franceta Fajdiga, kjer dela njegov oče. Leopold Novak, delavec, požene kolo in pri teni hoče fantič transmisijski jermen na to kolo vreči. Za hrbtom gonilo je drugo kolo, katero je dečka zadaj za sukno zagrabilo in potisnilo med ostrine kolesa. Dečku je zlomilo na več krajih levo roko in ga tudi po telesu zelo poškodovalo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico.
Ljudski oder.
Začetek ob -Ih. Predstava 20. Konec ob 7h. Abonoment velja! .	Znižane cene! =====
Na sv. Jožefa dan, 19. marca 1912
Klasična tragedija!
Ljubezni in morja rini.
(HERO IN LEANDER).
Klasična tragedija v 5 dejanjih (6 slikah). Spisal Fr. Grillparzer. Poslovenil Fr. Ks. Koblar.
Po posameznih dejanjih se zagrlnjalo ne bo dvigalo. Vstopnice se dobivajo popoldne pred predstavo pri blagajni.
Blaoajna se odpre ob 3. uri. Fredproflaja v Kat. Mml
Cene prostorom: Parter T., II. vrsta a 3 K. П1., TV, V. a 13 K, VI., VII. a 150 K VIII, IX, X.. XI. k 1 K. — Zofe v parterju č. 1 K. — Galerija, L vrsta a 1-20 K, 11. a, 1 K, III.. IV, a 70 vin, V. a 50 vin. — Balkon a 1 K. — Stojišče 40 vin, — Dijaško stojišče 30 vin.
Цишјшке novice.
lj Ljudski oder igra jutri, na Sv. Jožeia dan ob 4. uri popoldne Grillparzerjevo klasično tragedijo: »Ljubezni in morja valovi« (Hero in Leander). Igra je pri premijeri lepo uspela. Ta kiasična igra je laka, da jo sme Ljudski oder s ponosom vsakomur pokazati. Režija je bila prav dobra, igranje je lepo uspelo in dekoracije so nekaj izrednega. Nalašč za to predstavo so došle popolnoma nove kulise. Gostje z dežele in okolice imajo redko priliko, da si ogledajo to lepo predstavo, ker se začne že ob 4. uri. Posebno, ker se ta igra lahko združi z glasbenim večerom »Ljubljane«, ki se vrši po predstavi ob 8. uri v Unionu. Vstopnice se dobe od 1. ure naprej v prvem nadstropju Ljudskega Doma in od 3. ure pri blagajni.
lj Glasbeni večer »Ljubljane«, ki se vrši jutri, na dan sv. Jožefa v veliki dvorani »Uniona«, ima vseskozi zanimiv spored v vokalnem in instrumentalnem delu. Slovenska Filharmonija igra vrsto novih, še ne izvajanih skladb, mešan zbor poje dva nova zbora dr. G. Kreka in Adamiča, moški zbor tudi ono novo skladbo, Adamičevo »Najslajšo službo«, ki je ena najlepših skladb Adamičevih pregnantno individualnega sloga. Izmed solistov bo seveda najzanimivejša gospica M. Peršlova, ki bo pela tri pesmi modernih skladateljev, namreč R. Straussovo »Ljubav«, H. Wol-fovo »Polnoč« in Lajovičevo :>Mesec v izbi«, ki se pri nas sploh še niso izvajale. Divna je posebno slednja. Dalje bomo pozdravili nekdanjega priljubljenega pevca slovenske opere g. Fr. Rusa, ki nam zapoje en nov samospev iz »Novih Akordov' in g. prof. A. Robido z dvemi skladbami slavnega Schuberta. Spored je tedaj bogat in izbran. Pričakovati je obilnega obiska, ker so se te vrste večeri zelo priljubili. Poleg tega bo to zadnji večer, na katerem bo dirigiral Slov. Fil-
harmonijo gos p. V. T a I i c h', umetnik, kakoršnih jc bilo malo pri nas .
lj Pevski zbor »Ljubljane« ima danes večer vajo za jutrišnji nastop. Vsi člani in članice, tudi novovstopivše, se opozarjajo, da se te vaje sigurno udeleže.
lj Šeutpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi vse člane na praznik sv. Jožefa k društveni sveti maši in skupnemu sv. obhajilu. Začetek svete maše ob 7. uri zjutraj. Obhajilo pred sveto mašo. Orli se zbira jo ob pol 7. uri v društveni sobi.
lj V Šentjakobskem prosvetnem društvu predava na sv. Jožefa dan ob pol 7. uri zvečer g. kanonik Sušnik. Pridite mnogoštevilno!
lj Imenovanje. Izprašani matematik in fizik g. LudovikVagaja je imenovan na gimnazijo v Kranju za suplonta.
lj Posledica liberalne vzgoje. V »Danu« beremo danes sledeče: »Kdor ima opraviti v naših predmestjih, vidi, da je mladina silno sirova. Človek, ki gleda tako ostudno početje in misli na •prihodnjost te mladine, mora postati žalosten. Kakšen bo rod, kako podivjan? Mislimo, da je dolžnost starišev in vsakega, kdor more, da v otrokih za-tre take slabe navade. Naj bi policija večkrat pogledala v take kraje, kjer se zbirajo taki fantiči in vsak slučaj take podivjanosti kaznovala na ta ali oni način. Obračamo se pa tudi na Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, da bi poseglo kaj vmes. Ako se temu zlu ne odpomore, zrastla bo ined nami fakinaža, ki bo v strah svojcem i>n mestu in ki ne bo upoštevala nobenih postav in ki tudi ne bo znala ločiti svoje od tujega.« — Kolikokrat smo mi že opozarjali na to žalostno dejstvo! Toda kdo je kriv, da je velik del mladine tak? Liberalci so bili tisti, ki so začeli mladino fanatizirati in jo uporabljati za poulične demonstracije. Ta mladina je v septemberskih dneh najbolj tulila in pobijala okna ter se ustavljala oboroženi moči. To mlado fakinažo imajo zelo na vesti ravno tisti, ki sedaj tožijo, kako jc posirovela.
lj Draginja? Socialni demokrati, ki najbolj godrnjajo zoper draginjo, bi imeli najmanj povoda, zavajati ljudi v nepotrebne stroške. Kljub temu pa prirejajo v Ljubljani sredi resnega postnega čas — plesno zabavo. Privoščimo primerno in nepo-tratno razvedrilo vsakomu; plesov pa, ki požro toliko težko prisluženega denarja, noben pošten človek v tem času ne bo odobraval. — Enako, kakor socialno društvo »Bratstvo« vabi na plesni venček potom pouličnih plakatov tudi neko nemško pevsko društvo. Priporočamo g. županu, naj bo previden s podeljevanjem licenc ter naj vpošteva, da ljubljansko meščanstvo povečini obsoja plesne zabave v postnem času ter jih smatra kot motenje in zaničevanje verstvenega čuta. — Kaj pa varnostne policijske odredbe pri prireditvah »Bratstva«;? Če jih je v Ljudskem Domu cel kup — ali naj za areno Narodnega Doma in predstave v tej areni veljajo druga merila?
lj Umri je danes g. Franc Pi-broutz, dolgoleten uradnik tvrdke Toenies v 70. letu svoje starosti. Pogreb bo v sredo popoldne.
lj Hotel Lloyd je kupil za 70.000 K od g. Karola Počiva vnika hotelir Tau-ses iz Gradca.
Primorske vesli.
— Naš drugi dreadnought »Tegett-hof« izpuste v Trstu dne 21. t. mes. v morje. Nova vojna ladja je dolga 151 metrov, široka 27 m, težka bo 20.300 ton, t. j. 20,300.000 kg. »Tegetthof« je zgrajen popolnoma iz avstrijskega blaga.
p Nova šola. Tržaški magistrat bo zidal na Opčinah »novo slovensko šolo, ki bo odgovarjala vsem modernim in higijeničnim zahtevam. Delo, ki je pre-računjeno na 129.845 kron, je dobila slovenska tvrdka Iv. Martelanc in dr.
p Dve veliki nesreči. Ivan Cappel-lani je bil čuvaj pri tvrdki z lesom Marin in Rossi. Včeraj jo stal zraven voza, na katerega so nakladali les. Kar naenkrat se je voz zvrnil in podsul Cap-pellanija. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico,, med potjo je pa revež umrl. — Na južnem kolodvoru se jc pa ponesrečil delavec Anton Petkovšek iz Rojana. Stisnil ga jc vagon. Petkovšek je nevarno ranjen na spodnjem delu telesa. Ko se je v bolnišnici zavedel, je rekel, da ne ve, kako se je nesreča zgodila.
p Porotno zasedanje v Trstu, ki jc
bilo odloženo zaradi protesta laških odvetnikov in poslancev, se prične v Trstu dne 26. t. m. Vlada se je že umaknila pred italijanskimi kričači in v novi po-rotniški listi ni več toliko Slovencev, kakor v poprejšnji, zaradi katere so zagnali Lahi toliko hrupa. Vendar se bodo vršile sedaj v prvič tudi slovenske^ Dorotnc obravnavo, ker Pjridejo na vrsto"
sledeče slovenske razprave: Dne 30. marca: G. Gabrovec zaradi uboja, zagovornik dr. Mandič, predsednik svetnik Stegu. 1. aprila: Štefan Godina, urednik »Edinosti«, razžaljenje časti polom tiska; zagovornik dr. Gregorin, predsednik vit. Milovčič. 3. aprila: Ant. Berlakovič, poneverjenje in prepovedane igre; zagovarja dr. Slavili, predsednik vit. Perišič. 10. aprila: Uršula To-mašič, detomor; zagovarja dr. Mandič, predseduje Milovčič. O posameznih razpravah bomo poročali.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
AVDIJENCE PRI CESARJU.
Dunaj, 18. marca. Včeraj je sprejel cesar v posebni avdijenci ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda, ministrskega predsednika grofa Stur-gkha in finančnega ministra Zales-' kega.
RECIPROCITETA SKUŠENJ ZAGREBŠKEGA VSEUČILIŠČA.
Dunaj, 18. marca. Nekateri listi javljajo, da je reciprociteta zagrebškega vseučilišča gotova stvar in da za to koncesijo opuste jugoslovanski poslanci obstrukcijo v proračunskem odseku proti vladni predlogi o italijanski fakulteti. V merodajnih jugoslovanskih krogih ni o tem nič znanega in je stvar še nerešena.
TURKI ORSTRELJAVALI AVSTRIJSKO LADJO.
Reka, 18. marca. Na ladjo »Ungaro Croate«, »Scodro«, je pri plovbi po reki Bojana pričela streljati turška utrdba. Dva mornarja sta ranjena. »Scodra« je hitro odplula dalje. Pravijo, da so Turki pozvali ladjo, naj se ustavi, a da je ta to preslišala.
SESTANEK MED NEMŠKIM CESARJEM IN AVSTRIJSKIM PRESTOLO-NASLEDNIKOM.
Dunaj, 18. marca. Nemški cesar se odpelje dne 26. t. m. iz Benetk na brionske otoke, kjer bo imel sestanek s prestolonaslednikom Francom Ferdinandom. Sestanek bo trajal nekaj ur, nakar odplove cesar Viljem na otok Krf.
ŽENSKA KANDIDATINJA ZA DE-ŽELNOZBORSKI MANDAT NA ČEŠKEM.
Praga, 18. marca. Za deželnozbor-ski mandat, ki je po smrti dr. Škarde na razpolago, so postavili za kandidati-njo učiteljico Marijo Turna, ker po češkem deželnozborskem volilnem redu ženske niso izključene od pasivne volilne pravice.
SHOD ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO.
Dunaj, 18. marca. Tu jc bil včeraj shod, katerega se je udeležilo več sto žensk. Shod je sprejel resolucijo, ki zahteva žensko volilno pravico za parlament.
SAMOUMOR REVIDENTA DRŽAVNIH ŽELEZNIC.
Line, 18. marca. V Donavo je skočil in utonil rcvident državne železnice Teodor Gruber.
LAŠKI ČASTNIK IZDAJALEC.
Spezzia, 18. marca. Tu so zaprli nekega visokega mornariškega častnika, ki je izdal neke tajne akte Turkom.
DEFRAVDACIJA KNJIGOVODJE BRIONSKEGA ZDRAVILIŠČA.
Trst, 18. marca. 43 letni knjigovodja zdravilišča na Brionih, Lackner, je pone-veril 28.000 K in pobegnil.
PEVKA VSLED OPEKLIN UMRLA.
Dunaj, 18. marca. 22 letna dunajska pevka Grete Suschny je v nekem hotelu v Essenu na Ruhri, ko si je zvijala lase, prevrnila posodo s špiritom in io je plamen, ki se je prijel obleke, tako opekel, da je kljub nujni pomoči kmalu umrla,
ČEŠKI RADIKALCI IN BRAMBNA PRE-OSNOVA.
Praga, 18. marca. včeske Slovo« objavlja članek poslanca Klofača, ki poziva češke poslance, da naj zahtevajo enakopravnost češčine v armadi. Vojaške oblasti sc pa pozivajo, da naj s češkimi civilnimi uradi češko dopisujejo.
NAJNOVEJŠA POROČILA O STAVKAH V NEMČIJI.
Essen, 18. marca. Uprave rudnikov so oddale na pošti na tisoče priporočenih dopisnic, v katerih javljajo stav-kujočim rudarjem, da so odpuščeni in da se jim plača za šest tednov zadrži, ker so prelomili pogodbo.
Kolin, 18. marca. Tu splošno sodijo, da bo stavka rudarjev v ruhrskcm ozemlju ta teden ponehala.
VELIKI SPOPADI STAVKU JO ĆIH IN
NESTAVKUJOČIH RUDARJEV NA
ANGLEŠKEM IN ŠKOTSKEM.
London, 18. marca. V meslih Bell-schill in Blo.ntvrc na Škotskem so se
pojavili veliki nemiri. .Neorganizirani rudarji so hoteli delati, organizirani rudarji so pa neorganizirane rudarje in policijo, ki jih je ščitila, obmetavali s kamni in so tudi šipe pobijali. Ranjenih je bilo več rudarjev, med njimi tudi večje število Poljakov. Podobni spopadi so se vršili tudi po drugih okrajih, ker hočejo neorganizirani rudarji, ki stradajo, zopet delati. V Glasgovu so delodajalci več tisoč delavcev odpustili, več tisoč so pa obvestili, da jih bodo morali odpustiti, ker bo premoga zmanjkalo.
STAVKA SAŠKIH RUDARJEV DANES NAPOVEDANA.
Draždane, 18. marca. Ker so lastniki rudnikov zahteve rudarjev odklonili, so zaupniki rudarjev izjavili, da prično danes stavkati.
ANGLEŠKI PRISTANIŠKI IN KOVL
NARSKI DELAVCI GROZE S STAVKO.
London, 18. marca. »Evening Standard« potrja, da nameravajo spomladi pričeti pristaniški delavci in kovinarji stavkati. Stavka bo še večja, kakor sedanja stavka rudarjev. Delavske organizacije se o stavki že od jeseni sem posvetujejo.
NOVA KREČANSKA VLADA SE PO-
KLONILA GRŠKEMU KRALJU.
Atene, 18. marca. »Agence d'Athe-nes« poroča: Nova revolucijska vlada otoka Kreta je grškemu kralju brzoja-vila, da se je konstituirala in izraža svoje spoštovanje in udanost helenske-mu prestolu. Včeraj so naznanili kon-stitucijo tudi konzulom. Nova vlada je sklenila, da namerava proglasiti vse dekrete v imenu grškega kralja. Ker je na Kreti vse mirno, je vlada vpokli-canje milice in rezervnikov preklicala,
MILIJONSKA PONEVERJENJA NA SIBIRSKI ŽELEZNICI.
Rerolin, 18. marca. »Berlincr Ta-gebla.tt« poroča 'iz Peterburga: Na Sibirski železnici so zasledili zopet velikanska poneverjenja. Generali Osi-pold, baron Raden in baron Dtister so aretirani. Aretiranci so poneverili J milijon rubljev.
PRIJET ANARHIST V ITALIJI.
Berolin, 18. marca. »Vossische Zei-tung« poroča iz Milana: V Ventimiglio so aretirali anarhista Boccolonetza. Osumljen je, da so ga mladoturki odposlali, da izvede napad na laške mi-nistre, evenluelno na kralja.
STROJEVODJA PONAREJEVALEC DENARJA.
Mannheim, 18. marca. Policija je aretirala strojevodjo Ivana Welte, kei je izdajal ponarejene 2-markne novce. V njegovem stanovanju so našli popok no delavnico za ponarejanje denarja.
NESREČA V RUSKEM RUDNIKU.
Peterburg, 18. marca. V rudnikih v Taganrogu se je vsled nemarnosti uprave zgodila eksplozija, vsled česar je bilo veliko delavcev zasutih. Dozdaj so potegnili iz rova 53 mrtvih trupel in 23 težkoranjenih rudarjev, V jami sc nahaja še okoli ste oseb.
JUNAŠTVO LAŠKEGA AVIATIKA.
Turin, 18. marca. »Stampa« poroča iz Bengasija: Vojaški aviatik poročnik Canomere je poletel čez turško taborišče. Ko je hotel aviatik na Turke bombe metati, je motor odpovedal in se je moral poročnik Canomere iz višine 1000 metrov v višino 100 metrov leteti. Turki so na aviatika živahno streljali in ga na nogi ranili. Poročnik je pa hladnokrven ostal, popravil motor in nato v varne višine poletel.
STRAŠNA AVTOMOBILSKA NESREČA. OSEM VOJAKOV SMRTNO RANJENIH.
London, 18. marca. Avtomobil lorda Cochraneja je zavozil na vojaškem vežbališču Aldershot ponoči v neki vojaški oddelek, ki je vadil. Med vojaki je nastala strašna panika. Sedem vojakov in en poročnik je smrtno nevarno ranjenih. Avtomobil je vrgel desei vojakov na tla. Vseh deset je bilo nevarno ranjenih in so jih odpeljali v bolnišnico.
Štajerske novice.
š Elitni konccrt v Narodnem doinn v Mariboru prirede jutri, dne 19. sušca 1912 konservatoristi gospodje Anton Nerat, Mirko Nerat in Makso Unger Vsporcd: 1. Ch. de Beriot: Fantnsie Ballet. op. 105 (na goslih gospod Antoi: Nerat). 2. a) .T. Prochazka: Poslednja noč, poje g. Mirko Nerat; b) A. Dvorak Tri ljubavne pesmi, poje g. Mirko Nerat; c) Vilhar: Nezakonska mati, poje g. Mirko Nerat, 3. von Beethoven Sonate Fathctique op. 13 (klavir gosp Makso Unger). Odmor. i. P. Sarasato
S tem, da pisatelj ni hotel za lo napisati posebne slike. Vse ostalo dejanje pa je le preveč tipično in sc dd iz prvega akta že precej uganiti. Zato se drama na odru deželnega gledišča pač nc bo držala; postala pa bo morebiti svoje vrste ljudska igra. Definitivna sodba o delu se bo pa izrekla šele, če izide drama v tisku.
Uprizoritev je bila z malimi izjemami prav dobra. Vsi nositelji zgoraj navedenih vlog so rešili svoje naloge prav častno. Pohvalno naj omenimo še g. Verovška kot delavca Bezeta. Menda sc je pisatelj pri sestavi igre oziral še posebej na moči našega deželnega gledališča. Zlasti gospoda Skrbinšek in Nučič in gospa Šetrilova so se nam zdeli čisto v svojem elementu. G. Danilo je tovarnarja v celoti dobro zadel, v živahnem dialogu mu je pa stavek, ki bi ga moral izreči takorekoč v eni sapi za predgovornikom, navadno dospel očividno prepozno na ušesa iz suflerskc omare.
J. D.
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša predraga mati, stara mati, gospa
MarijaTrink
danes zjutraj ob 6. uri, previdena s sv. zakramenti za umirajočo po dolgi mučni bolezni v 64. letu svoje starosti mirno u Gospodu zaspala.
Pogreb predrnsre rajnice so vrši jutri na praznik dne 19. marca na pokopališče v Radečah.
Preblago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 18. marca 1912,
Alojzij Trlnk, sin
mizarski mojster.
851
Lepo stanovanje
obstoječe iz ene sobe, predsobe in kuhinje se takoj odda radi preselitve v Vrhovčevl ulici štev. 12, pri-845 tličje. Več istptam.	I
ii najem
se da takoj kakemu gostilničarju, k! nima velike družine, ali kaki gospodični natakarici, ki jc v tem dobre izurjena in da vloži eventuelno nekaj kavcije. Gostilna je lepo urejena, dobro vpeljana s kegljiščem, vrtom itd., v večjem mestu na Gorenjskem.
Kje, pove upravništvo .,SlovencaJ pod štev. 840.	84f
popolnoma zanesljiva, v najboljših letih želi stopiti v službo. Najraje-bi šla h kakemu duhovniku na deželi, ki ni prav predaleč od mesta ali trga. Več pove upravništvo lista „Slovenec" pod 839.	83(
se da v nagem z vso opravo, 7. blagom in hišo pod ugodnim pogojem. 1'ojasnih: daje E. RESF.čNIK, trgovec, P. Podgorje v Rožu na Koroškem.	841
Ela prosia! ie ml иадпгшо dobre žganega
žloep apna
Ueč роиЕ lUHn GRUĐEfl, Gođifi, pošfa Hsmnik.	84;!
840
bolj prileten za električno centralo ob Savi. Več pove Ignacij Češenj, Št. Vid nad Ljubljano.
Št. 150/pr.
828
Fantazija iz Opere »Faust« (na goslih g. Anton Nerat). 5. a) Л. Lajovic: Za-cvela je roža, tenor, gosli in klavir; b) M. Unger: Pesnikova ljubav, tenor, gosli in klavir; c) B. Smetana: Arija i* opere »Dalibor«, tenor, gosli in klavir; d) G. Krek: V brezupnosti, tenor, gosli in klavir. 6. Viensetemps: Ballade et Polonaise op. 38 (na goslih gosp. Anton Nerat). Začetek ob 8. uri zvečer. Blagajna sc odpre ob 7. uri zvečer.
š Nemško šolo hočejo zidati Nemci in ncmškuiarji v Perincah, hribovski občini na štajersko - koroški meji. SchuIverein bo dal za njo 20.000 K.
š Smrtna kosa. Umrl je na Zgornji Pol-skavi posestnik in usnjarski mojster Anton Hrastnik. — V Novi vasi pri Št. Juriju ob juž. žel. pa je umrl posestnik in gostilničar Gašpar Pole, star 68 let.
š V pijanosti utonil. Enega zadnjih večerov se je vračal 74letni prevžitkar Ignacij Urnaut v Breznu pri Mariboru pijan domov. V pijanosti je padel v potok in utonil.
š Skesani tat. Neznani tat je ukradel gdč. Leyrer zlat prstan, vreden 200 kron. Čez par dni pa je tat prinesel prstan nazaj in ga položil na stopnice pred vrati stanovanja, kjer ga je našla lastnica.
š Očma je ubila. Pred graško poroto se je morala zagovarjati radi umora očma Terezija S w e n s e k. Ko je nekega večera prišel Swensek domov je pričel zmerjati Terezijo z različnimi psovkami. Nato jc pa šc pričel pretepati svojo ženo; ko ga je ta pahnila, da je padel, ga je pričela Terezija tepsti po glavi in nad njim zlomila dve palici. Očem je še isti večer izdihnil. Obtožen-ka je bila obsojena na štiri leta težke ječe. >
š Tečaj za župane, občinske svetovalce, odbornike in tajnike priredi »Sl. Kmečka zveza« v Mariboru dne 14. aprila t. 1.
š Svarilo pred sleparjem. Po Štajerskem se klati nek agent, ki nastopa pod imenom Germ in se izdaja za zastopnika. tvrdke Adolfa Hruscha v Nahodu na Češkem. Sprejema naročila na obleke, perilo, posteljno opravo itd. ter jemlje tudi predplačila. Ker pa nobena tvrdka pod tem imenom v Nahodu nc obstoja, je gotovo, da je Germ navaden slepar.
š Izkopane starine v škof ji vasi pri Celju. Celjsko muzejsko društvo je dalo to dni kopati v nekem gozdu posestnika Matiaša v Škofji vasi pri Celju. Pri kopanju so prišli na star temeljni zid, ki obstoja gotovo od kakšne rimske stavbe. Ostanki zida se popolnoma razločujejo od sedanjih zidav. Našlo se je še več drugih reči, кгСког marmornatih ostankov itd. Vse izkopnine so spravili v celjski lokalni muzej.
š Od vojakov je pobegnil infanierist 17. pešpolka Franc Aleš, ki je služil kot ordonančni vojak pri tretjem vojnem zboru.
s Umrl je zdravnik dr. Gustav Ruprecht v Radencih.
š V konkurz je prišla ncprotokoli-rana trgovka Jožefa Dvoršak v Trbovljah.
š Iz deželnostavbene službe. Inženir Janez Weingerl v Celju je imenovan okrajnim inženirjem v Felcfbachu.
š Iz sovraštva ga je nevarno obstre-lil. Iz Celja nam poročajo: Klepar Fr. Pohajač je šel te dni iz Lokrovca pri Celju v Dobrno. V gozdu ga je dohitel prevžitkar Jakob Jovan. Ker je med njima obstojalo že dalje časa sovraštvo, sta se začela nekaj kregati. V prepiru je Pohajač potegnil revolver ter oddal dva strela proti Jovanu. Jovan se je, zadet v spodnji del telesa, zgrudil na tla, vendar pa je zopet vstal in začel bežati. Pohajač jc tekel za njim ter oddal proti njemu še več strelov. Jovan se je zopet zgrudil in obležal. Pohajač je pritekel k njemu ter ga z revolverjem tolkel po glavi. Smrtno ranjenega je pustil potem ležati na cesti. Našli so ga krvavečega na cesti kmetje, ki so ga spravili na njegov dom, Poha-jača pa so orožniki aretirali in ga izročili okrožni sodniji v Celju.
š »Ljubeznjiv lasi«. Iz Gogatca sc nam piše: Posestnik Anton Lorber v Erjavcu živi s svojim zetom Novakom v vednih prepirih. Enega zadnjih večerov pa je svoji jezi hotel dati posebnega duška. Šel je k zetu in tam na njegovi hiši razbil vse šipe na oknih. Nato je hotel udreti v hišo. Ker ga pa niso pustili notri, jc s sekiro razbil med grožnjami proti domačim hišna vrata. Pri tem delu pa so ga zalotili orožniki in ga izročili okrajni sodniji v Rogatcu.
š Odkrit zločin. Iz Maribora se nam poroča: Kakor ste takrat v vašem listu poročali, so našli dne 17. februarja zjutraj na železniškem tiru blizu vojaškega vežbališČa na Tezni mrtvo truplo dragonca Bogomira Kranerja. Takrat se jc mislilo, da je Kraner po nesreči prišel pod vlak, ki ga je povozil. Orož-niška preiskavanja pa so dognala, da
Dober tek! Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in Шбапја v želodcu, odknr rabimo Fellerjevo odvajalne Rhabarbara kroglice e «n«nko.	дам"
lastne izkužnic. poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in kreDo želodec. (i škatlic frauko 1 krone. Izdelovalen .samo lekarnar E. V. Fcllcr v StubicL Elsatre ..■> (urvauuui.
je Kraner bil žrtev zločina. Dognalo se jc, da se je vojak prejšnji večer nahajal v družbi na slabem glasu stoječih žensk, 201etne Marije Kalinder iz Št. Ilja pri Mariboru in neke Barbare Ciglcr v neki gostilni blizu vojaškega vežbališča. K tej družbi sta se pridružila tudi vojaka Andrej Šegulin in dra-gonec Richter. Vsi so nato skupaj popivali in tudi skupno zapustili gostilno. Kraner je imel pri sebi večjo svoto denarja, katere pa pri mrliču niso več našli. Šegulin, Richter, Kalinder in Ciglcr se nahajajo žo v zaporu. Orožništvo zadevo pridno preiskuje.
Slovensko gledališče.
Tovarna.
Socialna draina v štirih dejanjih. Spisal Etbin Kristan. — Režiser H. Nučič.
V	naslovu samem je v zvezi z avtorjevim imenom povedano toliko, da si jc človek nehote na podlagi beletristične in žurnalistične tozadevne literature ustvaril nekako sliko, kakšna bo drama, še preden je šel v gledališče k premieri. Ošaben, sirov nadzornik, ki stiska delavce, jim krati plačo in jih sili k večjemu delu, povzroči med delavci štrajk. Inteligenten delavec stopi tovarišem na čelo, jih organizira in jim pomaga izvojevati nekaj pravic. Zraven se pa plete ljubezenska zgodba, pri kateri sta tangirana oba svetova. Vse to smo brali tudi že v slovenskem jeziku, n. pr. v Finžgarjevem romanu »Iz modernega sveta«. Sicer pa ne vprašamo pri literarnem delu toliko: Kaj? ampak: Kako?
V	ospredju drame stoji tovarniški ravnatelj Seničar (g. Skrbinšek), mož številk, reprezentant brezobzirnega kapitala, ki gre za svojim ciljem: uničiti konkurente in se povzpeti med milijonarje, brez ozira na to, da je delavec tudi človek. Njemu nasproten značaj je tovarnar Vrabin (g. Danilo), človek dobrega srca, a brez vpliva prav tako v tovarni kakor v svoji družini. Njegova žena (ga. Bukšekova), ošabna plutokratinja, je vzgojila hčerko Milo (ga. Šetrilova) čisto v svojem duhu. Seničar povzroči s tem, da zniža delavcem mezdo, v tvornici štrajk. Ko se ta noče poleči, skuša podkupiti Jaklina (g. Nučič), ki je užival po svoji inteligentnosti in svoji značajnosti ter možatosti med tovariši največ ugleda, da bi deloval na prenehanje štrajka. Ta to stvar odločno odkloni; s tem pa, da je šel sam k ravnatelju, vzbudi med sodelavci nezaupanje. Pozvan od tovarišev na odgovor, je pre-ponosen, da bi se opravičeval. Ta njegov nastop pa povzroči v Meli izpremembo vsega mišljenja. Ljubezen, ki se ji je vzbudila v srcu za lepega in nadarjenega mladega moža, ji pomaga tudi, da razvidi, na čegavi strani je v tem boju pravica. Usilji-vo snubljenje Seničarjevo odkloni ponosno in si izvoli za moža Jaklina, med pritrjevanjem očetovim in omedlenjem matere. Seničar pa napravi načrt, da spravi iz maščevalnosti novo zidano Vrabinovo tvor-nico na kant.
Zdi se, da je hotel pisatelj zadovoljiti oba dela gledališkega občinstva: literarno neizobražene, ki hočejo v prvi vrsti zunanjega dejanja, z večjimi skupinami razburjenega delavstva, ki zahteva svoje pravice, s streli skozi okno, s tipom brezsrčnega ravnatelja; za drugi del občinstva pa je spisal Melo in izpremembo njenega mišljenja; morebiti deloma tudi Vrabina. Da je prvo sredstvo doseglo svoj namen, je pričal obilen plosk v precej dobro obiskani hiši. Izobraženemu občinstvu pa je s samo Melo dal pač odločno premalo. Zlasti ker je četrto dejanje precej ponesrečno. Da snubi Seničar Melo kar na javnem prostoru pred gostilno — in šc v tako nasilni obliki — to si pač moremo razlagati samo
' Vsako gospodinjo veseli letošnji Messmerjev čaj. Močna, slastna angleška zmes (5 K za pol kg) in priljubljena ruska zmes (6 K za pol kg) dasta izredno idealno pijačo. Manjši zavitki 50 do 110 vin.	3318/1.
Fr. l z$t, LjifljiH, Stari ti §
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno kon-cesloniranl optik In strokovnjak svoj ^ ^^
kotščipaffii-ke, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrako-inere,dalno-gledo i. t. d. Vsa popravila izvršujem točno in
solidno v svoji, po najnovejšem si-stemuz električnim obratom urejeno delavnico.
Ceniki brezplačno.	Ceniki brezplačno.
pravega licejskega učitelja.
Na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani je spričetkom šolskega I. 19J2/3. stalno popolniti nanovo zistemizirano učno mesto pravega, licejskega učitelja za francoščino s slovenskim poučnim jezikom in slovenščino, s srednješolsko kvalifikacijo, združeno z onimi službenimi prejemki in obveznostmi, ki so veljavne za učitcljstvo na državnih srednjih šolah.
Pogoji za oddajo te službe so označeni v §§ 6. in 6. licejskega statuta. Pravilno opremljene prošnje je vlagati
do 31. ттЏ t. L
pri predsedstvu mestnega magistrata.
dne 11. marca 1912.
Zupan:
Dr. Ivan Tavčar, i.
r.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da bodem od leta 1870. obstoječo, po mojem pokojnem soprogu gosp. Fran Melsetzu oskrbovano
■■	trgovino z jm eil, zlatnino In srebrnino	■
pod dosedanjo protokolirano tvrdko
Fffi F T ^ F T-7	v ,astni hHi na
• ill -3-f A O JU A • ...... Mestnem 1гди številka 13 ——
nepremenjeno nadalje vodila.
Ubile trgovsko izkušnjo, v zvezi z dolgoletnim skupnim delovanjem z mojim pokojnim soprogom in s tem pridobljenimi strokovnimi sposobnostmi, in solidna trgo\ska načela, nime-stitev°pos!ovodje, ki že več let službuje v moji hiši, kakor tudi bogato izbrana zaloga blaga, me stavijo v prijeten položaj, da si ohranim časteče zaupanje, ki ju uživa tvrdka od ustanovitve sem, in so bom resno trudila, da isto opravičim in še bolj utrdim s strogo solidno in vestno postrežbo.
Nova dela, poprave in gravuro se 6olidno in okusno izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici.	. 1'riporočujoč se veleceujeni dobrohotnosti priporočam so kar najtoplejo
Suzana Meisetz, lastnica tvrdke F. Meisetz.
841
Št. 8402.
848
Podpisani magistrat naznanja, da sc z današnjim dnevom
zapre promet v Grubarjevi ulici
in sicer na progi od Karlovske ceste do Streliške ulice, ker sc
bode ta cesta regulirala in je vrhu tega treba tudi iz varnostnih vzrokov promet ustaviti.
Mestfii magistrat ljubljanski,
dne 18. marca 1912.
Zupan:
Dr. Tavčar 1. r.
r
тш zuor „Slovenske Malice".
Včeraj dopoldne se je vršil v magistralni dvorani občni zbor »Slovenske Matice«. Uvodoma je predsednik :lr. IlešiČ pozdravil navzoče člane, zlasti izvenljubljanske, zahvalil se za podporo društvu časopisju, predvsem poverjenikom in odbornikom, nakar je poročal tajnik M. Pugelj o društvenem poslovanju.
Iz tajnikovega poročila posnemamo, da jo namesto odstopivšega kustosa Luka Pinterja. vstopil v odbor pisatelj Oton Zupančič. Poleg odbora, književnega, gospodarskega, tehničnega, agitacijskega, narodopisnega in znanstvenega odseka je posloval v zinislu lanskega občnega zbora tudi odsek za izpremembo zastarelih društvenih pravil. Za leto 1911 je razposlala Matica 3895 garnitur. Častnih članov šteje ti, ustanovnikov 183, letnih društvenikov 3355, naročnikov 272. V oceno jc poslala 22 garnitur, v zameno 35. Za leto 1912 misli izdati Matica 1. Zbornik, ki bo obsegal dr. Šlebingerjevo slovensko bibliografijo in Linhartovo korespondenco, 2. prevod Dostojevskega romana »Zapiski iz mrtvega doma« od VI. Levstika, 3. Knezovo knjižico s spisi Milčinskega, Laha i. dr., 4. Zabavna knjižnica s poezijami Radjvoja Peterli-na-Petraške, 5. zvez. Štrekljevili narodnih pesmi, ti. letopis s statističnimi spisi o slov. kulturnih društvih, o slov. trgovini itd. Tisk zemljevida slovenskih dežel je v teku. Znanstveni odsek je posvetil svoje delovanje zlasti Jugoslovanski Enciklopediji. Predsednik je sklical dva literarna sestanka, na katerih je referiral o literarni temi g. dr. Tlešič, prof. Kobal in C. Golar.
V znak spomina na umrle člane so se na predsednikov poziv dvignili zborovalci s sedežev.
Na vprašanje vladnega komisarja pl. Andrejke je pojasnil predsednik, da dobiva tozadevna misel konkretnejše oblike, zlasti ker se jr stopilo v stik z društvom slov. inženirjev.
Glede objavljanja imenika članov se pusti prosto roko odboru, kakor tudi o natisu Vazovega romana »Pod jarmom«.
Tajniško poročilo se je nato odobrilo.
Blagajnik vi. svetnik dr. Detela je poročal, da znašajo dohodki »Slovenske Matice« 37.076 K 4 vin., stroški pa 37.074 K 90 vin. Premoženje »Matice« znaša z 31. dec. 1811 119.984 K 24 vin. Proračun za leto 1912 izkazuje dohodkov 24.397 K 82 vin., stroškov 24.345 K 65 vin., torej 51 K 17 vin prebitka. Depozita, ki jih je »Slovenska Matica« hranila v blagajni leta 1912 od odseka za nabiranje doneskov za spomenik dr. L. II. Goste, od odbora za nabiranje doneskov za dr. Bleiweisov spomenik, zn zemljevid slovenskih dežel, za Gregorčičev spomenik so znašala skupno 20.414 K 30 vin. Račun A. Knezove ustanove za izdajanje poučne in zabavne knjižnice izkazuje. 2599 K 80 v., dohodkov, stroškov pa 3511 K 80 vin., torej 912 Iv 52 vin. primanjkljaja, ki ga začasno pokrije »Slovenska Matica«. Premoženje Jurčič-Tomšičeve ustanovo znaša 11.738 K 47 vin., premoženje Knezove ustanove pa 66.224 K 56 vin.
Na predlog preglednika računov ,T. Krula se je izrekla blagajniku zahvala in absolutorij.
Pri dopolnilnih volitvah so bili v odbor »Slovenske Matice« za dobo štirih let voljeni gg.: Dimnik Jakob, Gra-fe.nauer Ivan, dr. Lokar Janko, Maselj Fr., dr. Mohorič Fr., dr. Poljanec L. (Maribor), <Jj\ Opeka Mihael, Pleteršnik M., dr. Sket Jakob (Celovec), Zupančič Vil.
Na predlog g. Peruška so se izvolili za računske preglednike dosedanji funkcijonarji.
Pri slučajnostih je poročal predsednik dr. Ilešič, da je tisk zemljevida
slovenskih dežel že v teku. Zavod, ki ga tiska, je poslal »Matici« že julija meseca korekture ene četrtino zemljevida in pred nedavnim časom že korekturo druge četrtine. Skoro bo torej opravljena polovica korekture.
Nato se je občni zbor zaključil.
I ^ Ako še niste, ^ | I pošljite naročnino! |
Zaradi preselitve se proda skoraj nov, zelo fin
dalje večja množina
vrtnih miz in stolov ter ruski biljard
Poizve se pri P. Košaku, gostilna, Ljubljana, Martinova cesta štev. 21. 8:9
i	T	*> •
T	u	P
•	p j	' i
Naznanilo sejma. 8,2
Podpisano županstvo javlja, da sc vrši
sejem pri Sv. Antonu v Zdenski vasi v torek dne 26. marca
ker pade tihi ponedeljek na praznik M. B. in bomo praznike pri nas prejkoslej redno obhajali.
Sejmarji, pridite torej v torek po prazniku! Županstvo Videm-Dobrepolje.
ne velik; zemljišče ni pogoj. Ponudbo „URAD", poštno ležeče Ljubljana. 707

in 1 vaj
ki bi imel veselje do te obrti, sprejmem takoj v stalno delo. Leopold Škof, krojaški mojster Jesenice-Fužine. 787
V najem se da
v „Narodnem domu" v Velikovcu.
Najemnik mora biti popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, ter mora biti dober mesar. - Oglasila sprejema do Velike noči „Hranilnica in posojilnica" v Velikovcu.	798
Službe IS«e
absolvent
2. IbI. c. hfjfž. : Hrt. šolo v: Шјапј
pri kakem zid. mojstru ali kaki drugi pisarni, /možen je tudi strojepisja iu korespondence. Ponudbe pod št. 810 na upravo lista. 810
Vabilo
k
rodnemu Iiiu občne« zboru
„Gremija trgovcev v Ljubljani",
ki se bo vršil dne 31. marca t. I. ob devetih dopoldne, v slučaju nesklepčnosti pa eno uro pozneje, v veliki dvorani Mestnega doma.	835
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora.
3.	Poročilo o delovanju gremija v letu
1911.
4.	Računski zaključek za leto 1911.
5.	Proračun za leto 1912.
6.	Volitev 2 odbornikov in 1 namest-
nika v razsodiški odbor.
7.	Prodaja vrednostnih papirjev.
8.	Raznoterosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
uharic
dobi službo v župnišču na Kranjskem. Prednost ima ona, ki pripelje deklo s seboj. Nastop takoj po Vclikinoči. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 805.	805
na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust. V. Scagnetti, parna žaga, Cesta na Rudolfovo železnico 16 (za drž. kolodvorom).	222
stara 20 let, izvežbana v mošani stroki, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, spretna računarica, želi primerne službe. Nastop službe po dogovoru, ker je sedaj še nslužbena v neki trgovini, Kadu. sprejme tudi službo v modni ali kaki drugi podobni trgovini. Eventuelne ponudbe naj se izvolijo poslati na upravo Slovenca" pod št. 821.	821
Išče se
786
kakor tudi eno
osebama, katera mora znati prati in biti za vsako delo pri hiši. Posebno se gleda na snažnost. Več se poizve pri A. Hauptmanna nasl., Resljeva cesta
Priznana špeciallteta!
Namočena, surova
528
na poseben način pripravljena in v to porabno OLJE sc dobiva vedno pri
M Pilo, Ifimu, Sv. Petra №!i s, LiuSlis.
Poslovodja
špecerijske stroke, z dobrimi spričevali in večletno prakso, 35 let star, oženj on želi premenitl službo, ali pa vzame v najem ali na račun malo trgovino, podružnico, gostilno, žganjarno. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod „štev. 816".
Zeleznato Kina mino
lekarja Plccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno množino železa, v nasprotji! z drugimi železnatinii Kina vini, katera vsebujejo .samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo uikako zdravilno vrednosti. To dokazuje ved kemičnih analiz kakor tudi ona, ki so je izvršila na zahtevo c, kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu leta 1910.
Železnalo vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobue in slabotne otroke.
'/г literska steklenica K 2-—, 3 steklenice K 6-00, poštnina iu poštni zavoj franko.
ki se dobro razume na žago (Spalt-gatter) za rezanje tavolet, se sprejme za takojšnj nastop pri tvrdki 825
Marini & Mioni v Št. Jerneju
na Dolenjskem. — Ponudbe pismeno.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi belomesnati kranjski
krompir
Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave iu vse vrste drugih semen.	751
Zaloga pristnih domačih vin.
izurjena, se sprejme za špecerijsko trgovino, ki ima tudi veselje do gostilne. — Sprejme se tudi
poštenih starišev. Prednost imajo one z dežele. Naslov } pove uprava lilsta pod 827,
godna prilika!
Proda se lepa, ob državni cesti ležeča
z malim vrtom ter vodnjakom z dobro pitno vodo.
Nahaja se v nji 7 sob, 2 kuhinji, klet ter shramba za jedila. Jako primerno za kakega obrtnika, kakor peka, kovača ali katerega drugega. Cena po dogovoru.
Več pove Leopold Kotar, Planina pri Rakeku, Notranjsko.
n dslelnem duorcu
vhod o Gosposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
4'/»%
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polulelno.'Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 % %
komunalnih zadolžnicuh.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste.
Banka je pnpiiarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Krasne ure za stranke usak daSasjisilk od pol 0. ure dopoldne f'n 1. ure popoldne.
Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter	na debe!o in drobno,
manufakturnega blaga. LJubljana, Stritarjeva Iil.