4. JfeullRo. DanaSnja Številka stane Din 1*50. V Liomianf. v sonato 3. januarja 19Z4. Leto ura. lana] a vsak dan popoldna, izvieasi nadali« ln praznike, ansaratl t do 30 petit vrst i 2 D, do 100 mt i 2 D 50 p, večji in sera H petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklld beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseritnl davek poaebe). Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0»»avnlatvo „81ov. Naroda" in .Napadna fUkarna" ^saflava ulica at 9, pritlična. - TaUlan it. 304. Ureda, litro „Slor. ifarod«1* Knaflora olloa it 5, U nadstropje Tele on Ste v. 34. Dopisa sprajaaaa le pod pisarna ta tadutio IrnkOTaae< Rok«»ito\i se nm vra2a. - " v fugasl svili od 4—5 str* po O. V5Q, 8 in vet 2 D. V inozemstvu 4—5 str. 2 D„ 8 In veS po 3 9. Poftnlna plačana v gotovini. .Slovenski Narod** velja: T Jl;:©*]*rlJI ▼ Ljvbtfanl | po po*u f i 12 mesecev •••••« Din 240-— Din 210*— Din 3fi0-— . 120 — . 120 — ■ 180-— 3 » • •*••• . 60-- „ 60- • . 20-- . 20- Pri mofebllaam povflanjn se ima dalji* naročnina doplačati. Novi naročniki naj poil;ejo v prvič naročnino vedno W po na»iyafa, Na <«mo nismena naročil bret poslatvc dcnara se ne moremo ozirati. BjaaaaaM"gB^gisaagggaMBnaaaaagg^g?-gi,i111- ■ i Pokret med Hrvati za sporazum. V zadnjem času opažamo, da po-adlni hrvatski politiki vedno bolj uvide-vajo, da je dosedanja hrvatska politika zgrešena in da jo je treba temeljito revidirati. Politična taktika, ki ima za očeta Stjepana Radića in kateri so se podvrgli pri zadnjih skupščinskih volitvah hrvatski politiki vseh strank z edino izjemo demokratov, je doživela popoln polom. Sam Radić je bil med prvimi, ki se je zavedel, da njegova politika ne vodi k cilju in uspehu. V zadnjem trenot-ku je zato poskusil korigirati srečo ter sc je napotil v London, misleč, da bo z angleško pomočjo zajezil zanj neugoden potek in razvoj političnih dogodkov. Toda tudi te njegove nade so se izjalovile. Njegovi fantastični politični načrti tudi v Angliji niso našli ne razumevanja. Še manj pa dejanske podpore. Razočaran je Radić zapustil London in se mudi sedaj na Dunaju, preudarjajoč, po katerem sredstvu bi posegel, da bi prikril svoje politike popoln fijasko, ki je neizbežen. Med tem pa se razvijajo dogodki na Hrvatskem v smeri, ki je Radičevi taktiki diametralno nasprotna. V vseh političnih taborih se namreč širi spoznanje, da se neznosnemu stanju v deželi napravi konec samo, ako se Hrvate odpovedo dosedanji intransigent-nosti in se končno prično pogajati s srbskim delom našega naroda za pošten, na realnih temeljih sloneč sporazum. Med tistimi, ki so še nedavno tega z vsem prepričanjem zagovarjali in podpirali Radičevo politiko, je bil v prvi vrsti »Obzor«. No, časi se spreminjajo in z njimi tudi politiki in novinarji. »Obzor« pripada danes oni struji v hrvatski javnosti, ki brez ovinkov priznava, da je bila Radičeva politika prava katastrofa za hrvatski narod in da je že zadnji čas, da krenejo Hrvati v svoji politiki na pota. ki vodijo h hrvatsko-srbskemu sporazumu. Kakšna bi naj bila pot ki bi do vedla h končni rešitvi srbsko - hrvatskega spora, je razvidno iz članka, ki ga je priobčil včerajšnji »Obzor«. Poudarjajoč, da je sam Scotus Via-tor obsodil dosedanjo hrvatsko politiko, rekoč, »da so Hrvati sami zakrivili današnjo težko situacijo, ker so s svojo abstinenco prepustili upravo države docela Srbom,« izvaja »Obzor«: »Težko je rešiti hrvatsko vprašanje t radikalno stranko samo, ker se mora Ie-ta ozirati na šovinizem, vladajoč v širokih slogih srbskega naroda. Še težje je to vprašanje rešiti z demokratsko stranko, ker se tudi ona mora v tem slučaju bati radikalnega šovinizma; poleg tega pa tudi nima takšne moči med Srbi kot radikali, niti one avtoritete, ki jo ima Pašaf. Zato je dobro, da ie Ma-rinković napravil prvi korak v smeri sporazuma, ker bo s tem pospešil tudi evolucijo pri radikalih. Takisto je mogoče, da se ti elementi v radikalni stranki združijo z onimi demokrati, ki so istega mišljenja ter započno z združenimi močmi z delom za rešitev tega problema. Neodvisna radikalna stranka in neodvisni demokratie bi v tem slučaju ne bili ničesar drugega, kakor publicistični predhodniki te konstelacije. Nam se namreč zdi, da je nesrečna ideia nekaterih demokratov, da bi se radikalna vlada strmoglavila v parlamentu s pomočjo opozicijonalnega bloka in Radi-ćevcev, ker je ta ide a v stanju, da zgradi še veČ.fi jez med nasprotujočimi si tabori. Zato smo mnenja, da bi bila rekonstrukcija radikalnega kabineta v smeri sporazuma mnogo bolj zanesljiva, ker bi se mo?:Ia izvršiti brez vsakih po-tresljaiev. Tak začasni režim bi lahko določil vse glavne črte sporazuma, ki bi jih na to volitve samo snnkciiorirnle. In v tem slučaju, toda samo vtem slučaju bi lahko prenehala tudi hrvatska abstinenc a.« Iz teh »Obzorovih« izvajanj se da sklepati, da je del hrvatskih politikov nasproten koncepci i onih opoziciional-nih krogov, ki mislijo, da se da obstoječa državna kriza nnTiaglie in najuspešneje rešiti na ta način, da se Radičevi poslanci pojavijo ter strmoglavijo sedanjo vlado. Po člankarjevem mn-nni bi to samo Še povečalo obstoječi kaos. Zato zastopa mišljenje, da bi b'lo politično naiumestne^e. ako bi se v krilu se-dan'e vlade izvrš'la takšna rekonstrukcija, ki bi dajala jamstvo, da bi se pričela s Hrvati pogajama. mereča na odstranitev srbsko-hrvatskega spora. Kako si predstavlja to rekonstrukcijo, tega Člankar ne pove. Tn prav to bi bilo zanimivo izvedeti. Sicer pa je popolnoma izključeno, da bi prišlo do hrvatsko-srbskega sporazuma na temeliu te ali one koncepcije vse dotl?j, dokler se hrvatski politiki ne postavijo na realna tla in ne uvidijo, da je edin teren, kier se da* definitivno in veljavno rešiti hrvat-sko-srbski konflikt, samo — parlament. Ako bi Hrvati delali realno politiko in od vsega začetka sodelovali v parlamentarnem živl'enju, smo prepričani, da bi bila že zdavna povoljno rešena hrvatska kriza. Kakor je svoje dni abstinenca iz avstrijskega parlamenta bridko razočarala Čehe, tako se bodo tudi hrvatski politiki prej ali slej prepričal', da je njihova abstinenčna politika pač spravila državo v najtežjo sltuaciio. ni pa donesla nJim samim in niihovim težnjam niti trohice koristi, pač pa neizmerno škodo, ki jo bodo čutila Še pozna nokol'"em'a. Telefonska in brasfagna uročila Izmirjenje med Bolgarsko in našo (kraljevino. Ministrski svet o bolgarskih aspiracijah na Makedonijo. — Samo ustmena intervencija v Sofiji- — Beograd, 4. januarja. (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o medsebojnih odnošajih med našo državo in Bolgarsko radi znane- ga incidenta v bolgarskem narodnem sobranju. Zunanji minister dr. Ninčić je vladi predložil obširno poročilo o razvoju tega incidenta. Seji je prisostvoval tudi poslanik Milan R a k i ć , ki je dajal potrebna pojasnila o razpoloženju na Bolgarskem. Po končani seji mailstrskega sveta so bili vsi člani vlade zelo rezervirani in niso hoteli dajati novinarjem nika-kih pojasnil, kakšno stališče zavzema naša vlada v tem konfliktu. Kolikor je mogel dognati vaš dopisnik na podlagi raznih informacij, je vlada za enkrat zavzela tako stališče, da bo v Sofiji v primerni obliki zahtevala od ministrskega predsednika Cankova, da poda ja*na in točna pojasnila v svrho razbi-stritve diferenc radi Makedonije. Zanimivo je Ugotoviti, da obstoja več različnih tekstov govora g. Cankova. ?^inistrstvu zunaniih del so bili predloženi štirje teksti. Prvi izdelan na podlagi stenograflčnih beležk, najpravilniji, priobčen tudi od bolgarskega pressb'ro a, drugi tekst je bil objavljen v oficijelni »Le Bulgarie«, tretji je bil razširjen v inozemstvu po Bolgarski brzojavni atr-^mri in četrti je bil ob- javljen v uradnem listu »Državni Dnevnik«. Različen tekst pa je bil objavljen tudi v ostalem bolgarskem časopisju. Po informacijah vašega dopisnika je vidno, da konflikt ne zavzame tako resnih oblik, kakor je to smatralo gotovo dnevno časopisje v Beogradu. V vladnih krogih presojajo namreč konflikt popolnoma hladnokrvno in trezno in bo vlada iskala primernega zadoščenja v Sofiji na način, ki ne bo provokativen, niti ne žaljiv. .— Beograd, 4. januarja, (Izv.) Na podlagi poročila zunanjega ministra dr. Ninčića o govoru g. Cankova in na podlagi pojasnil poslanika Rakiča na temelju avtentičnih podatkov namerava naša vlada po poslaniku Rakiću v Sofiji napraviti korake v zelo blagi oblik!, Ustrueno bo opozorjena bolgarska vlada na neumestnost takih hi sličnih izjav. — Beograd, 4. Januarja. CTzv.) Poslanika Raklća je včeraj dopoldne sprejel v daljši avdijenci kralj Aleksander, kateremu je poročal o položaju v Sofiji. Zunanji minister dr. Ninčić je kralju poročal tudi o stališču vlade glede tega incidenta. Zunani minister izda tekom današnjega ali jutrišnjega dneva oficijelni komunike, s katerim jo smatrat? incident začasno za poravnan in Iikv!drran. Angleški rjrfpor proti franr?osko-čsškns!ovaški zvezi, Intervencija Anglije pri državah Male antante. — Pismo Masa-rvka angleškemu listu. — Stališče Poljske. — Pariz, 3. jan. (Izv.) V polit'čnft 1« rfiT>!ornatJčnJh krogih živahno komentirajo angleške napore, da *e CcJl-o lovaška odvrne od Trancije. Anglija Je dala v Prag* razumeti, da bi bila pripravljena sVen'M s Češkoslovaško obrambno zvezo, Anglija bo se v tem slučaju obvezala, da takoj v slučaju napada Češk°s'ova5't'o od strani Nemčije zasede prl^tan:šča In me to Hamburg. Po poročilih Par. listov je angl. diplomacija slične poskuse napravila tudi v Bruslju. — London, 3. ian. (Izv.) Listi potrjujejo, da je angleška vlada pri državah Male antante skušala poizvedovati glede obveznosti, ki so jih prevzele Poljska, Jugoslaviji in Romunska kot nasledstvene države Avstro-Ogrske napram Franciji pri dovolitvi francoske*« posojil« Anglija zatrjuje, da ima v sm?slu mirovnih pogodb prednost slične pogodbe sklepati s terrH državami. V dlplomatrčnfh krogih so zefo poeorno komentirali aačin pisave vodilnega Usta »Times«, ki so pi««l»: Za sedaj are samo za diplomat, poizvedbe. Položaj je v resnici ta, da skuša Trancija dobiti sredstva, Poljski In Mali antanti dovoliti kredite, med tem ko se iste države skupno s Tran-cijo branijo svoje dolgove plačati Angliji. — Praga, 3. jan. (Izv.) Z oziram na ostro pisavo Usta »Times« proti Če.-koslo-vaško-francoski zvezi je naslovil na gorenji Ust prezident Masarvk daljše pismo, v katerem naglasa veliko važnost te zveze za ohranitev miru. Prezident Masarvk Izpodbija v glavnem tezo, da bi ta zveza premaknila ravnotežje v Srednji Evropi, naglaSajoč. da vsebujejo cilji češkoslovaške politike Ideale, začrtane v programu Društva narodov. Zvezna pogodba med Trancijo in Češkoslovaško se bo predložila Društvu narodov. Pogodba nima značaja I vojaške zveze in «e ogroža evropskega ravnotežja, marveč ga Se okrepljuje. — Varšava, 3. jan. (Tzv.) Pollaki tisk razpravlja o češkoslovaško - francoski zvez?. Radikalni tlak konataira, da ima biti Češkoslovaška p° tej zvezi nekak moat med Trancijo m Rusijo Imajo se obnovit! sta- i .fe prijateljske zveze. 5 pogodbo je Poljska potisnjena na stran. Radikalni tisk zela ostro napada dr. BeneSa. Prozorno iami-gava tudi na to. da se bo Pollaka popolnoma naslonila na Anclijo. Lhtl levice in desnice tudi odklpnlajo možnost, da bi se a« konferenc! v Beogradu razpravljajo vpra-Sanje vstopa Poljske v Malo antanto. 5plo-Sno zagovarjajo orijentacijo v anzcikem smislu. Kooperadia hipH TRmljoradnit« * in SKS. Konferenca v Zagrebu. — Zagreb. 4. januarja. (Izv.) Včeraj dopoldne sta prispela v Zagreb predsednik zenfljoradniškega parlamentarnega kluba posl. Voja L a Z i ć in zemljoradnički poslanec Dušan D i m i t r i-j e v i ć. Pričakovali so tudi prihoda poslanca Joče Jovanovića, ki se na eni strani zelo zavzema za kooperacijo med zemljorndniki in slovenskimi kmetijci in na drugi strani zi skupno delovanje z opoziciionalnim blokom. Zanimivo .fe, da )e Voja Lazk: skupno z zemljoradnik? Iz Bosno proti ustvaritvi opozicijonalnega bloka, Tz Ljubljane so prispeli zastopniki SKS posl. Ivan P u c e 1 j, strankin načelnik Ivan Pipan in člani načelstva dr. M a-ruSič, Bukovec in TrŠan. Sestanek obeh delegacij je trajal od 10. dopoldne z malim opoldanskim odmorom in dalje do 16. popoldne. Sestanek je bil večinoma posvečen skupni taktiki v parlamentu oz. politični kooperaciji in po zatrdilu članov zemljoradnl-Jkega kluba ie dosežen popo'en sporazum med obema strankama. Dušan Di-mitrijevlć je zagovarjal idejo opozicijonalnega bloka, ki pa ni našla ugodnega terena. Splošno se je naglašalo, da naj obe stranki pričnete z netcnzlvnira delom rudi v hrvatskem delu kraljevine. Protokol sporazuma se ima predložiti v odobrenje kompetentnima strankinima glavnima odboroma. NOV AVSTRIJSKI CARINSKI TARIF- — Dunaj, 4. jan. (izv.) Trgovinsko ministrstvo je Izdelalo načrt novega carinske-za tarifa, ki ureja industrijske in tudi po-IJedeljske carinske postavke. NaSii se pred-ležl v diskusiji merodajnim poljedeIjskim korporacijom in poljedeljskemu ministrstvu. Med trgovinskim ministrstvom ter ministrstvom za poljedeljstvo tn gozdarstvo se bo načrt rbravnaval glede gotovik postavk. V parlamentu bo carinski na?rt predložen v začetku marca in pričakujejo, da stopi novi carinski tarif dne 1. julija 1924 v veljavo. Glede agrarne carine Je treba računati s carino na moko. Zmerne caria-ske postavke so na uvoz mesa, živine m masti. Sven Elvestad: 4 3)ama v borbi z dvema. Njiju kretnje so postale zopet vsiljivo prikup-Ijive, njihove oči pa so škilile na damo. Držeč v rokah klobuke, sta se ji znova približala z globokim poklonom. Eden izmed njiju, toda ne oni z ovratnico, je •pregovoril: »Potujoča rokodelska pomočnika sva, dajte nama nekaj za najino potno blagajno! Ničesar Se nisva jedla in tri noči ie prenočujeva pod milim nebom.« Ako bi imel policijski poročnik pri sebi kakSen drobiž, bi jima gotovo dal par novčlčev; tako pa je vedel, da ni imel pri sebi slučajno nobenega drobca, zato tudi ni hotel vzeti iz žepa svoje listnice, v kateri je imel ves denar, potreben za pot. Bil je sicer posumen, toda tista leta, ki jih je preživel ▼ policijski službi, so ga naučila previdnosti. Zato se je vzravnal, zgrbančil svoj obraz ▼ običajne stroge policijske gube in zaklical: >0Tejte, da se spravite!« Oba apaša sta se visoko vzravnala in sprednji ,ki je imel mlad, predrzen obraz, se je zasmejal, da ao ae pokazali njegovi bleščeče beli zoblje. »Le mirno, Ie mirno,c je vzkliknil. »Nikomur nečeva ničesar zalega storiti, toda žaliti se tudi ne dava.« Oba lopova sta previdno pristopila bližje. Da govorimo resnico, moramo tu priznati, da se je m*ada dama, tresoč se na vsem telesu, tesno naslonila na svojega zaščitnika in da jo je ta krepko objel preko pasti. Z drugo roko, ki je bila svobodna, je Helmer-sen segel v žep. Sprednji izmed zllkovcev je rudi segel ▼ Žep Preko lica mu je zopet zdrknil lahek acmev, nek Čuden smehljaj, ki samotnemu potniku često pretresa mozeg ln kosti. Policijski poročnik sm ja aavedal, da Je srvsr stopila v resen stadij. Obenem je opazil, da je dama že v takšnem razpoloženju, da bi se lahko od strahu in groze onesvestila. Položaj ie bil ▼ resnici vsepreje kakor prijeten. Storil je nekaj, kar a*u j a že preje česfo pomagalo iz zadrege. Posege! ni po orožju, ker ga pač ni hnet. pač pa je imel vedno pri sebi policijski znak. Poli?t?sH zrak* pa so skoro v vseh državah enaki. In besedo policija razumejo vsi lopovi na svetu. Vzel ie torej is žepa bleščeči policijski znak in ga pokazal To je takoj Čudovito učinkovalo na postopača. Bliskovito sta se spogledala in sprednji se je sklonil 5e g'obje in rekel: »Gospod, midva sva mirna in poštena rokodelska pomočnika in nisva storila ničesar ztesra.* »Spravita se, vama pravim,« je zaklical policijski poročnik. »Takoj se odpravim.« je odgovoril lopov, »sva že na potu, gospod, toda ničesar nimava jesti.« »Spravita se, vama pravimi« Potepuh je zopet pokazal svoje bele zobe ln sicer na prav čuden način. Nato sta se okremla in odšla. Ko sta Že nehaj časa hodila, sta pospešila svoje korake. Ko sta zginila za bližnjim ovinkom, je slišal policijski poročnik njih brze ropotajoče korake. Moža s(a tekla. Policijski poročnik se je »a!o okreni! 11 mladi dami. Bila je skoraj onesveščena in je naslanjala svojo krasno glavo na njegove rame. Neko čudno čuvstvo ga je pretreslo, ponos in radost, toda zopet moramo dat? čast resnic! in izdati, da je bila njegova misel ta-!e: Niti štiriindvajset ur še nisem v kopališču in že imam ta doživljaj. In povrhu je ta doživljaj Še tako napet in pikanten. Njegova drujga misel je bila: Kdo je ta dama ln kaj naj sedaj f njo storim? »Gospodična,« j« rekel, »ne bojte ae več, nevarnost je minila.« da s* uiti da ne j« Dama je globoko vzdihnila in odprla svoje napol za tvor j ene oči. Nato je prestrašeno zrla okrog sebe. kakor da bi se bala, da sta strašna neznanca še vedno v njeni bližini. Ko se je prepričala, da sta sama. ji je vidno odleglo. V tem trenotku pa se je tudi zavedla, naslanja na tujega gospoda. V zadregi se je vzravnala. »Moj Bog!« je zaklicala, »saj vas poznam!« Ta vzklik je bil tako naiven in glnljlv, Helmersenu kar zastaTo srce. »Ne bojte se,« je rekel. »N?čcsar se vam nc more več zgoditi. Nagnal sem jih.« Dama je postala pozorna na njegovo govorico. >V1 ste tujec, kaj ne?« je dejal. »Ali ste Sved?< »Norvežan sem.* je odgovoril policijski poročnik, se globoko poklonil in povedal svoje ime. »Moje Ime je Sonja Gade. V nnprej povem, da sem omožena,« je odgovorila mlada dama. Torej vendar gosp«, si je mislil policijski poročnik. Mlada gospa mu je proPila svojo roko m rekla: »Ali vas smem prositi, da bi me spremljali do-tmov? Na upam si več sama skozi ta gozd.« f srfan. 2. >SLOVCNSKl NAROD« dne 5. Jcnnarja 1923. i I e v in Rai epli o del petek 4., soboto 5., nedeljo 6. lannarfa 1924 KinO ..LJUBLJHnSKI DVOR Seja minicfrskega sveta. Likvidacija pokrajinskih uprav. — Imenovanje likvidatorja za Slovenijo — Zrkcn o pravoslavni cerkvi. <■* Beograd, 4. januarja. (Tzv.) Na snoČni seji je ministrski svet razpravljal rudi o notranjepolitični situaciji. Na dnevnem reda je bilo vprašanie likvidacije pokrajinskih uprav. 2e dopcldne je bila v notranjem nTrrristrStVtl dališa konferenca o tem vnrašaniu. Na konferenci je bilo razmotrivano imenovanje likvidatorja pokrajinske uprave za Slovenijo. Za likvidatorja se imenujeta imariborskl veliki župan dr. Miroslav 'Ploi in pa član glavne kontrole Hi-larH Vodopivec. Notranji minister Vuflclč je na seji poročal o rezultatih dela komisije za likvidacijo pokrajinskih uprav na Hrvaškem in v Sloveniji. Fo dcseob.m:?? rred?ogr|i naj se ftvT« 5e lrkv!dac:1c co iroi-ca meseca februarja, na kar b ^~ ?^-o'<3 takoj vr5*tl volitve ▼ oh'?.r:ne stBBpSSine, Vprašarje i»enovaY\!a ftlcv*dr»*or?^ m poT-rr?»"**«fai upravo v SffrveaJtl nI bilo na te] sej' delhi't'vno rešeno. Minirter ver dr. VoiHav J a n i i ć je predložil ministrskemu svetu končni načrt zakona o ureditvi pravoslavne cerkve in o ustanovitvi patrijarhata v nas! kraljevini. Ta načrt ;c bil izdelan na ministrovo inicijativo in po ministrovih smernicah, ker ;e dr. Jan'ić priznan kot dober poznavalec cerkvenega prava. Po izjavi dr. Janjila se ima v kratkem predložiti ministrskemu svetu načrt konkordata z Vatrkanom, dalie zakon o ureditvi muslimanske cerkve v naSi državi in sledmič in'erkonfesfjoi*al-nI zakon v smislu člena 12.. ustave. PRPIĆEVA MISIJA V BEOGRADU. — Beograd, 4. januarja. H z v.) Be-©gTadski dnevni tisk je zadnje dneve razširil v javnost razne kombinacije o misij! zagrebškega veleindustrralca Milana Prp:ca. Bile so kombinacije, da ;Prp!2 posreduje med Pašićem in Radićem, ker je znan kot finančnik Padi •ćevega giban "a. Sedaj skuša g. Prpič v gotovem časopisju te koir.L,inacije iz-podbiti. Nekemu novinarju je izj'avil. da je njegov prihod v Beograd oopolnoma privatnega znača;a. Prispel je v Beograd, da pri vladi iznosluje koncesijo za ustanovitev »Tekstilne tovarne v Oro-slavlju«. Ker so mu v Zagrebu izjavili, da take koncesije ne bo d~h?!; je šel v Beograd, da na mero^a Snem mestu intervenira hi da teposiu-e koncesijo. To je bil edini n:es;v razbg princ da v Beograd. Na vprašanje novinarjevo, aH so resnične vesti, da finnnc?ra Ra dićevo politično gibanje, je Prpič kratko odgovoril, da ima Radxeva stranka dovolj sredstev od svojih organizacij. Na vprašanje. aH Je mogoča zveza r*ed Radićem in demokrati, je Rad^ev prijatelj kratko odgovoril: »iViog/^a! Vendar je to odvisno še od gotovih činite- V STRATECtIčNI pomen slovaške. — Pra^a, 4. januarja. (?zv.) »Slovenska PoTtika« priobčile Članek SMa :>o5kos1ovaŠkrga generalštaba jrenerafc; Mlttelhauserja o pomenu Slovaške v strategičnem ozira. Po rr>no*v'u generala Mittelhauserja p^edsta-Va Slovaška strategi^no - taktično oženile drŽav Male antante, ker s svojim terenom omogoča z>"j.t^ z P^n-mnifo in zvezo s Podonaviem. Slovaka So morala radi tega biti urejena v strategičnem smislu. Urediti se Ima predvsem vprašnn'a vo-jaško-železniškega prometa med Češkoslovaško in Romunsko. Za zveze z Tuljavi jo bo moralo skrbeti zračno bro-dovie. Slovaška ima biti pristanišče za to brodovje. V Bratislavi in Komonrn se imajo zgraditi zračna pristanka, za zrakoplovne nrotre Praga-'adransko morje-Be^g^ad B?'-rare5ta. Ta zračr*a pristanišča ?r!ajo g??vno n«!r»go, da de-lansko podpro po!!>Iko Male antante. katero vedi zrinenp minister dr. BeneŠ. MILLEKAND POSCTI MASAFTKA. — Praga, 3. Januarja. (K.) »Narod-Di Politika« javlja, da bo prezldent Mil-lerand z czJrom na sklenitev češkoslo-slovaško-francoske zvezne pogodbe obiskal spomladi prezidenta Masarvka v Pragi. VISFMrTNSKA NAPOVED. — Dtmai, 3. Jan. Uradna vremenska aapoved za 4. t. m.: Najprej oblačno, slede padavine, temperatura okoli o stopinj. K atakfe deielaii juiao vrejna. I Izrnirjenje med Francijo in Nemčijo. — Bertfm 3. Jan. (Tzv.) Berlinski listi reproducirajo z daljšimi in manjšimi političnimi pripombami članek pariškega »Ma-tina« k novoletnemu govoru predsednika Milleranda, ki je bil Očividno inspiriran od francoskega ministrskega predsedstva. Ma-tinov Članek konstatira po daljšem uvodu, da le sedaj podana nr??m>«t ta končno ?z-mnienje med Franciio in Nemčijo. Beseda »pomirienie« ni bila izgovorjena dolgih petdeset let. Sedaj, ko so pokrajine, ki jih je Nemčija šiloma otela Franciji in jih spravna ©od svojo obtsst, zooet pripojene materi zemlji Franciji, so dani posroji za pomiri enie. Franeffa fsfi to temfrlenje v imenu civilfracije. Nasla se brdo poti. di se sporazum doseže. Po uspehih v Poruhrju Francija slovesno izjavila: Francoska koncepcija se ni spremenila. Kakor poprej tako je sedaj za skupno sodelovanje v svr-ho obnove gospodarske ga reda v Evropi. ■•f t V 3 Vvrr?'-!!^ V^^H* =r To ni dobra voTJa! Včeraj smo objavil! načrt napredne akcije, ki predlaga, da prenehajo napredne stranke z medsebojnim bojem ter da na temelfu zi^asncga mirovnega kompromisa začrtajo raje ra7ofte skupnega dela v pred-stoječih bbčrftskfh, srezMh in oblastnih samoupravah. PeCi moramo, da smo Se radovali pobude, ki smo jo prejeli od uglednega sotrudn^a in rh smo pričakovali vsaj ugoden sprejem te rnlsli, nikakor pa ne apriorne odklonitve, ka-Voršno naznanja današnl »Varodni Dnevnik«. Ce posmatramo Številna in skoro nepremostljiva osebna in draga nasprotja, ki žal danes razdvajajo napredke politične delavce, ne pridemo do drugega izhoda, kakor da poizkusimo s skupnim d~Tom na samoupravnem terenu in da trka: izpodnesemo sktm-nega sovražnika, klerikalnega nasprot-rika naprednega ?ivljen!a in b?agnsta-n^a. Ko zagovaramo sodelovanje naprednih strank, predpostavljamo seveda, d* se tvori!i še podrobno. — Permijera je bila dobro pripravljena in je žela pod odlično Putjatovo režijo ponolen uspeh. Bili so trenotki, ko so igralci dosegli popolno naturalistično ▼emo?* m skladnost. KočijaJ Timnaon (g. Kralj), cvetličarka Megan (gdč Danilova) in baron Ferrand so tvorili stilitično pogođeno enoto, ki je od* igrala svojo nalogo popolnoma brezhibno, j Tudi druga skunina, pastor Bertlcv, profesor C*l vmy in sodnik Horon so se znašli ▼ svojih vlogah in iste pod*!) duševno zaoVro# ženo in motno. Skoda, da se g. Lipah ni radostno vživel v duševno ob Sat je solzastega filantropa, sicer bi bil dogodevanju okolu tebe sledil z večjim igralskim zanimanjem hi bi ne ostavil vtisa raztresenega profesorja. Njegova vloga pa zahteva prav moČnn sočutni interes. Njegovo golobje srce je taradi tega bilo samo zunanje in Se tu ne* tadostno. T"da pred;spo7iciio ima ponolno ta Galsworthyjevega »Golnbčka« in želimo, da se po naSi opombi irponolni — Uvod t umevanja ometno«rt. K^irz Umetet>stito-zgodovinskej!:a dniStva se na-dalHiTe v soboto dne 5. januarja ob IS. uri v zbornični dvorani univerze. Predava dr. Vojeslav Mole. Vsebina o umetnosti. — Abonente r*da C opozarjamo, da za danes napovedana predstava vsled ob lotos U raznih Članov odpade Abonenti reda C dobijo operno predstavo vsled tega dru-gf tedea. Mesto operne predstave vrSi se generalna vaja za novitete, ki pridejo aa rprtoar prihodnji teden. — V soboto popoldne ob 15. vprfzori se v operi opera »Mi*nou«b in pri znižanih cenah. Ta operna predstava je v prvi vrsti namenjena našemu duaštvu. vendar Ima tudi drago občinstvo, ki se zanima za to prelepo In posebno meiodijozno delo pristop. Nadalje opozarjamo vse posetnike našega gledališča, da se vprizori v nedeljo, dne 3L t. m. ob pol 18. zvcčtr »Prodana nevesta« kot ljudska predstava a zni-žlnimJ cenami. — Dramska preduHva. Drama vprfao-H v soboto »NIu« *a red F, v nedeljo popoldne ob 15. »Peterčkove poslednje sanje« kot adadinsko predstavo z znižanimi cena^ 9m% zvečer pa tragedija »Goiobček«. V ponedeljek se Igra »Osma fena« sa red C Podpirefte obtmane slepe in danile »Podpornema društvu slepih«« G!?.?iieni vestnlk. — Josip Sirk. eden iz najstiajnej"^ih re-prezentantov če^ke moderne glasbe, praz» nuje danes (4 T.) petdesetletnico svojega ro:stva [L lr74 v KreČovicah). Josip Su k je naibcli tipičen in na "starejši dedič Dvo'oj kove kompo/icijs':e tradicije. Lažnjive poze ali geste ne nozr.a. Njegova umetniška ra* darjenost je čis*o muzikalna, prebogata globokega občutenja in pri tem pristno slovan« ska. Najboljši lastnosti njegovega znanja sta odkritosrčnost in neposrednost. Zato voliva vsebinsko rarašeanje v njegovem glasbenem d.'';vanj:: ni-avno in pristno, v zvnflr'i tehniki fvr'n^Pi nodnv^nja izrra* ^ero. Sul ova r*rva dela so takorekoč nada* ljevar?ie Dvpra'-a, kažejo pa navzHc jrgodnji tehnični zrelosti naivno nrinrosto svežino zdrave, radostne mladosti. Njegovi d^la so zrcalo niegovera do/.iv^tia. Srečo, Ijuberen, te^ke vs^dne tidarce. silne borbe, vse je >:»k doživel in izpovedal v svoiih umetniških d~« lih. izpovrr1^! pa ie trdi, da ie iz vseh teh b^iev ostal kot zmar/alee. m^čan. jeklen, stoječ n*»d irvl jen jem. nad l*-dmi. Od svojih T>rv:h mladeničih d"l (n. pr. godalna se^e-pada o*i 6.. klavrski kvintet op. 8. klavirske skladbe op. 7. in 10 godalni kvartet op. 11) ie bodli r»ot k Iveberni. k s-r^nemn nrvVtku d^ma^^ga. Isis'nrria o. a t^-da trsoda mM ie ugm. bil« najdražje, ter ?♦« pnvedla g'asbeno k sretorri. l^s^nem'? očlžčetijti, k nlcmenitosti. *?VM iz pDo5rvlia}i 5n sanie«, »O memle!« do ctodnln^ga kva**te*a ka?e t'merr(i,Tko ^foppt^vanie aadcloveikfb borb. Vi '^c. S-*k teda' bojeval v s-bi, da bi ne o^dl^gel teži nsodnrgn i*dara. Ta nerjoda n^ft^vega rarvoia kfl/e s*len narast izra?^ valnfh s-"dstev in globok žig lastne oseh* r^ff. 7*ehn*cno »e ie oovsnel ako-»-o do vi?ka dosegiitvo^ti. ne da bi vstavil tal tradiciii. ^s^'egova hai-moni^na in ritmična sredstva, tTstvaricna sko-o izključno na principu poli* ioiiije i^a'o silen iažinafk, posinzt»fe se samo niemn lastnih bogaMh zvočnih barv, s po* moj'o svoie bogate melodiene inveneije na ;dr nove sijajne izraze v orkestralni glasbi. Stem sto-^a na isto visino z nainre* r|-,n^:j;^^ pa fdi nai*iclanet^imi modernisti glasbenega sveta. Simfonična pesnitev »Zrenf« (Zorenje), ki tvori do sedaj zadnjo etar>o po Snkovem »•Jitvnju, tvori vi?ek nje* govega živlienjskega boievanja, katerega t-^nre ni prinesel Sft^o Tmagovnlcu osvobo* d'lni mir, temveč te.:di človeštvu nank, kje tisi r*r>i ?š ~e re?"^ve v t^plj^nj'i in boju: v svesti lastne moči, v po^'Tron dda. »Z-tinf« ie doživelo prvo izvajanje dva dneva no prevratni in im.» za češki narod poseben, simboličen p^men. ICaze pa tudi, da stremi S"kovo »!stva-:anie. kakor pri Beethovnu, h končnemu ciUn. k himni »Ljubezen«, ki končno čl^ve^tvo združi v bratski obj^m. 5'iVove ^'r^^iic pesnitve »/ti vi Jon je-t, »De« !r>* in tT. t^bezen« so trda i tri etare njccio-v^ga fivlieia. tri etape silnega, bogatega simfop?"rrga triptiha.« (O. Sonrek.) — Zve* za godmenikov za Slovenijo ie Jtzbilarjt] p^- cT-,«a svoje častitke, pridružuje sc pa nji tudi vsa g'as-boliitoeoa Slovenija. — ^lovenc^:| viub v Saraf.evn priredi v soboto 5. t. m. koncert z zabnvo. Koncertni proTa'-n: 1. Adanrč: »VasovalcN, po'? mo'V! zbor. 2. Dr. 5chwab: »Zd'-nvo Marija«, noje m-^^ani Zbor. 3L Vlfllftr: »Mornar«. beriton-^->lo poje k. Slavko Rnvn:kar-4. Tnav^c: »Planinska r^ža«, poje mo?ki zbor. 5. Ademfč: »Pbn«nec«. sopran ^ MUmdiS t. Fden izmed starih plemenitih borcev za pošteno Slovensko stvar v Trstu rdravnik dr. Frrin Mand:ć. ;e umrl. Ni stal sicer na političnem toriŠcti, nI i vre n.;c?covo življenje -e prevevala skrb za fv&osloven-5ki napredek m niecro.va osebnost je vplivala povsocB v^podotnevalrto v smeri oeveljavljen^a ^l^venske^^ življa v Trstu in v vsem Priruorju. Tržaški delavski sloii se jra s hvaležnostjo spominjajo. Dr. Mand:ć se ie rodil v Ka-stvu. k:er sra tudi pokopljejo v nedelo 6. t. m. Niesrov starejši sin dr. Ante Mandlć ie deloval v ča^M svetovne volne neumorno za .Tu^sjaviio, mlaiši, dr. JCW. Marija je odvetnik v Pragi. S svojim plodonosnim delom si je pokojnik v srcih primorskih Jujroslovenov zagotovil neizbrisen s^nmm. — Iz Gorice, V Goric! ie odpuScenfh, oziroma vpokojerrih, k?*kor se Je poroča-o. Sest slovanskih sodnikov. odpri*?en je nadalje sodnrk DreHh v Do\rc« in Vuga, v Ajdovščini. Na okrožni in okrajni sodni j! v Gorici je ostal sedaj samo Se jeden slovenski sodnVk. Najprvo so Italijani pregnali slovenščino s sod:5C, sedaj odpuSča-jo slovenske sodnike. Zadnif dan leta so doblH odlok: »JtrstSčno nrrristrstvo prekli-cuje od!o!:, s katerim vas je začasno na-mestffo, aa4o neha Vaša služba s 1. januarjem l°?'.c KTcI::veno naJil&rvd, mogoče •amo % MussoUnijevl Italiji! — Gospodiniskl koledar Jugosao V enaki Matice ie najbolj priljubljena knj:jja slovenske cosrodm-e. To jasno dokamje. dt bra odprodaja koledarja in zato opnznrjamo vse gospodinje, da si ea č;mDrc;e nnbnvijo predno ne bo razprodan. Gospodinjski koledar se naroča v Ma:''n: kajizarni a!i pa Pred Škofijo 21/h v pisarni Jogoaovenske Matice in velja za člane 15, za nečlnne pa 18 dinarjev. — »Jugoslavenska NJ va«. Izr^ao je 1 broj novosa Rod:§:a s ovim bngatim sadržajem: J. Demetrović na uvodnom nrestu priopćuje aktuelan članak *Kr:za nacionalizma i demokracije«. A. Harac jtivlja se književnom studijom rlVnko šimnnović« povodom jubileja ovoca od'ičnos lašes pripovjedača. Od p'esnika javlaru se sn.i2 nim patriotskim pjesmama VI. Nazor i ^tnnko Tomasić. Ivo Vojnov!ć priooćuic »Fraimenat komedije bez naslova-«. k>.iz-ma TomnSić, ko^i se dosad ;av!iao samo kao pjesnik, napisao ie za »Njivu« prvu svoju, a vrlo snažnu novelu »Mrtvi brojevi«. Isa Velikanović ističe se svojom srijemskom htrmoreskom »Poslanca čiča Fir-ducija«. A. Haler, rndi nastranosti moJer-ne nn5e poerije. donos! opsežnu studiju o Glacomu Leopardiju kao velikom p;csn ku k!as!čnoga Izražaja. U Prevedu ima ve-irkl niz članaka. A. Wenzel?des ocjenju e novi Šimunovičev remnn »Porodica Vin-cich«. Dr. V. Novak pise o Bab!^-$iroU-nim »Sienama« i o Debusszevu »Pelcasu i Mc-lfeandi«. Z. Kveder-Demetrović prka-zuie omlad:nsku knjijru J. Truhelke »Piroi Pipa«. B. Vodnik govori o »Selskom proroku«, nar. icr^kazu dra. A. Starčevića. što ie neda%uio objelodanjen. P. § s ć prikazuje zanimljivo tstorijsko dtelo baruna A. dc Marjruttia »La trrped?e des Habsbnrg«« M. Bauer piše o »Temeljima stabilizacije dnnra« itd. — »Jugoslavenska Njiva« 12-lazi tačno svakog 1. i 15. u mjesecu. Pretplata stoh" za cijelu godinu 160 Din, na pol ili četvrt godine srazmjerno. Za inostran-stvo 200 Din. Šalje se: Upravi »Jugoslavenske Njive«, Zagreb. Marovska ulica 30. Tiiristika in sport. — Slavila : F. C. Barcelona. V revan-Zrd tekmi le praski Slaviji u^pe^o poraziti svojega glasovitega protivnika v razmerju 3t2. S tem Je bU rehabilitiran če*k? «oort po porazu svojega prvaka A. C. Snnrte. — Inozemne tekme. Wiener Sportkf-: Internncfonnle (MHaa) 3:1. D. F. C. (Praga) : Ibera fSaracusa) 7:0. — $oan?ia 1 Pcrtogal^a 3:0. — Športni klub »Svoboda« Li ubijana vabi na znbavni večer, ki ga priredi v soboto dne 5. jan. 1924. v hotelu »Tivoli« z raznovrstnim sporedom in plesom. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 5 Din. — Smu*?rska te! m a za prvenstvo kluba prirodi Turi>iov*ki ktnb Skr^a dn» 11. inn. 1*>2I v Pofrnfu Ha diliavo 15 km. Start In cili v Bohinjski Bistrici. Pristop k tekmovanju Imajo tudi dnie. Prihod nje predavanje ae vrši 12. tm. — Društvo nižHh mestnih uslužbencev v LJubljani priredT v soboto, dne 5. tm. v veliki dvorani »Mestnega doma« veselico v dohrob't svojih onemoglih članov. Vstopnina za osebo Din 8. Začetek ob pol 20. zvečer. Pri veselici svira godba Zveze iu-goslovnnskih železničarjev. Ker ima prireditev dobrodelen namen, v ko/:st podpor-*f>r«» sklada ?a onemogle člane in njih rodbine, se preplavila hvaležno sprejemajo* ■mm BaiEBMaa Stev. 4. »SLOVPNSKI NA POP« dnr 5 januarja 1923. Stran 3 ne v ne vesti. V Ltubitanr. dne Klerikalne nevarnosti ni več? Ljudje danes hitro Žive, za to so tudi tako hitro pozabili na čase, ko so po njih hrbtu padali udarci nemškega in klerikalnega biča. Pozabili so, kako je bilo takrat, ko so v slovenskih pokra.inah neomejeno gospodarili klerikalci in rezali kruh samo tistim, ki so brezpogojno uklanjali svoj tilnik klerikalni gospodi ter se mogli v določenih časih izkazati z listkom gospoda župnika. Ne spominjajo se več gonje proti uradnistvu. ki so ga klerikalci proglašali kot rak-rano na našem narodnem telesu, katero je treba ž razbeljenim železom izžgati, ker samo žre in žre narodne dobrine, pozabili so na mučeništvo našega narodnega učiteli-stva. ki so ga klerikalci preganjali kakor divjo zver samo za to, ker učitelji niso hoteli postati župnikovi hlapci, slepo orodje v duhovniških rokah. Nikomur ni več v spominu, da je dobil doma službo samo tisti, ki je pri vsaki priliki rožlial z rožnim vencem ter v ponižnosti poljubljal roke duhovnim gospodom. Vse to je pozabljeno. KJerikalizem je bil nevaren samo pod Avstrijo, po prevratu pa je izgubil popolnoma svoj opasen značaj. Klerikalna nevarnost je danes samo še prazen strah, ki je v sredi otel. krog in krog pa ga nič nI. Tako se glasi najnovejša melodija, ki so Jo iznašli klerikalni politični skladatelji in ki jo sedaj brenkajo v raznih varijantah že od prevrata sem klerikalni IMi. In ta melodija je našla poslušna ušesa tudi v gotovih naprednih vrstah. Klerikalizem je v svobodni Jugo* slaviji izgubil svojo eksistenčno pravi-vo, tako godejo ti, ergo je izgubil tudi vsako nevarnost. To je sicer čudna logika, toda kaj velja v današnjem življenju še logika? Torej klerikalizma več ni, ker je umrl s prevratom. Za to se ga ni več treba bati... Klerikalci so sicer še ostali, toda samo materijelno. duševno so umrli skupno s pokojno Avstrijo, in bore se nič več za ustvarjenje in uresničenje klerikalnih političnih ciljev, marveč zgolj in izključno za vzvišeni ideal — osamosvojitev slovenskega plemena, za avtonomijo Slovenije! Čudna je ta mentaliteta, razumljiva samo v sedanjih časih, ko postavljajo ljudje vse na glavo in proglašajo za belo ono, kar je stoletja veljalo za Črno. Ako bi nam ne bil pri srcu blagor in napredek našega naroda, bi privoščili tem zmedenim prerokom v naprednih vrstah, da bi klerikalci izvojevali svojo avtonomijo in da bi ti glasniki brezopa-snosti klerikalizma zopet prišli pod gospodstvo krive pravice. Pod pezo te bi se jim pač odprle oči, da bi uvideli, kako abotno je misliti, da klerikalizma med nami več ni, ker se je iz taktičnih razlogov premeteno nrilagodil novim razmeram. Vuk menja dlaku, svoju čud nikada! ★ ★ * — Za narodov preporod. V dvorani Narodne skupščine se je včeraj popoldne vršil sestanek beogradskih kulturnih, prosvetnih in gospodarskih organizacij skupno z narodno odbrano, na katerem se ie razpravljalo O skupni akciji za narodov preporod v vseh prav-cih, zlasti v gospodarskem, prosvetnem in zdravstvenem oziru. Sestanek, ki se ga je udeležilo nad 30 organizacij, je vodil šef kulturne sekcije Narodne odbrane dr. Popovič. Na sestanku so ugotovili, da je treba z vsemi silami delovati na vstvaritev programa Narodne odbrane, koje cilji so splošno narodni in nacijonalni. Zlasti pa se je naglašalo potreba enotne prosvetne in kulturne nkciie Narodne odbrane širom cele naše kraTevfne. V tem smislu se je sklenilo izdelati program skupnega dela Marodr? odbrane in posamnih organizacij. — Tudi naš? ljubljanske organizacije bi se lahko zmenile, če se pomisli, da imamo na Kočevskem in Štaierskem mrrogo ron^so nacijonalnega dela. ki čoka na svoje požrtvovalne delavce... Maru besedi, več dejanj! — Spomenik kralju Petru In N*koH Zrlnjskemii v Zagrebu. Polkovnik Dra-škdvić" je sprožil misel, da nai se pred vojašnico Zriniskega v Zagrebu na postamenta, določenih za spomenik bivšemu avstrijskemu prestolonasledniku Rudolfu, postavila spomenika kralju Petru Vel1''-emu in Nikoli Zriniskemu. — Odlikovanje Sreifnje§o!sV7h p-ofe-sorlev. Minister prosvete je predToži1 kralju v podpis ukaz o odlikovanju srednješolski profesorjev. Odlikovanih bo veliko število profesorjev z redom Sv. Save IV. vrste. — Odlikovan š^nTc. Na predlo* ministra profete je odlikovan z redom Sv. Save IV. vrsts g. Fran Luznar, naduči-telj v Primorskovcm nad Kranjem. — Iz državne službe. Vpokofen Je nff-cvral tukrršnje tobačne tovarne Stanko V e 1 k o v r h. — Ukaz o pomg*HtČe«>|iL Povodom roj-stnera dre Ni. Vel. kraliice Marije dne 0. t. m. izide ukaz o pomiloščenju vseh na zaporno kazen obsojenih oseb. Kazen se ima zmanjšati za eno tretjina Zadevni i 4. januarja 1924. ukaz je kralj na predlog ministra pravde že podpisaL Vojno ministrstvo pa pripravlja ukaz, s katerim se pomiloščajo nekateri radi političnih deliktov obsojeni oficirji, med njimi tudi polk. Gojković. —Kje le bodočnost? V beogradskem »Balkanu« piše s. K. Nešić o bodočnosd našega poljedeljstva ter obravnava tezo, da predpostavljajo prečanski kraji, zlasti Vojvodina, glavno polje našega poljedelstva, prav! naš žitni eldorado, ki slovi po cel! Evropi. Pisatelj nasprotuje tem mnenju ter razlaga, da se bodo v kratkem pridružili Vojvodini tudi naši južnejši kraji, v prvi vrsti Makedonija, čim bodo v te kraje namreč prodrle modeme metode poljedeljstva. — Bodočnost Jugoslavije ne leži torej samo na industrijskem in trgovinskem polju, nego zavisi predvsem od modernizacije poljedeljskih delovnih načinov, torej od industrijalizacije poljedeljstva ter z njo združene živilske fctdustli|e. — Celjske vesti. Klateža. Po deželi posebno po vaseh okrog Celja se klatita dva nepridiprava. Eden je baje Pran Turn-lek iz Braslovč. drugi pa neki Anton Gaber. Izvršila sta že nekaj tatvin zato svarimo prebivalstvo pred njima. — Južno vreme smo dobili tekom četrtka pri nas. Mraz je popustil, pričakovati je nov sneg. — Zidanje novih stavb se v našem mestu Všled suhega zimskega vremena nadaljuje. TaJto bomo Imeli tekom letošnjega leta zopet par novih hiš na razpolago v stanovanjske svrhe. — Društvo p°Iic. nameščencev v Celin priredi pod pokroviteljstvom g. vladnega svetnika in vodjo okr. glavarstva v Celja dr .L. Žužeka v soboto dne 5. januarja 1924 ob 8. uri zvečer v hotelu »Union« 1. plesni večer z bogatim srečolovom In Šaljivo poŠto. Svira vojaška godba iz Marbora. Cenjeno očinstvo se vljudno vabi k tej prireditvi ker Je čisti dobiček namenjen za podporni sklad. — Kdaj bo že konec st»nnT*ifl>fr»h afer? Pišejo nam: Br-dko je če človek nima stanovanja zato smatramo tudi za barbarsko postopanje, če se hoče stranko, ki ie pet let zaman prosiačlla stanovanjski urad za stanovanje v tem hudem zmrskem časti postaviti na cesto. Tak pofskus je napravil včeraj stanovanjski urad pri nek! stranki v Gradišču, kjer bi bilo skoro prrš!o do krvoprelltja, da si uradnik stanovanjskega urada, ki je hotel deložacijo nasiloma h> vrSlti, v kTitfčnem trenutku ni premislil. Ne vemo sicer v koliko je nasille sploh upravičeno mnenja pa smo, da naj Ima stanovanjski urad na razpolago po'eg železniških dvigal, krampov in sekir, pri de-ložiranju mogoče tudi fineiša sredstva. V predmetnem slučaju je namreč nakazano stanovanje že dve leti poprej družini, ki obstoja fz treh oseb in ima svoje stanovanje, pa se hoče zavolio komodnosti preseliti v Gradišču, kjer Je s stanovamem z&-doVoljna družina osmih članov. Gospa pa, ki se H je to stanovanje v svrho udobnosti dodelilo, je slučajno uradnica stanovanjskega urada. — Gla« Ig občinstva. Prejeli smo in prfobčujemo kratko pritožbo Iz roditeljskih krogov. Moj 11 leten, siceT miren otrok mora vsak dan nepretrgoma 5 ur presedeti v šoli. Kaznovan pa je sedeti Še eno do dve uri, pa tudi več. ker je pozabil doma barve za risanje, ki #h takrat niti rabil Trt. Otrok pride domu lačen, utrujen, poje v naglact koliso, se vsede k učenju do poznih popoldanskih ur, da Izvrš! dane mu naloge. Mesto, da se po končanem učen;u malokrven otrok, kot so vsled današnrh življenskih razmer malo da nevsl. malo razvedri in razleta, mor« se revež zopet rsesti in pisati od tega aH onega da celo od dveh učiteliev naenkrat na'ožen:h mu pismenih kazni. Na prmer: »Obnašaj se 9T>odobno med uro« (50 krat)! »Pozdravljal vl'udno svojega učitelja na cesti« (1^0 krat) »Ne šepetaj med uro (100 krat) DrugI učenci morajo prepisati za kazen cela berila, kar je samo nepotrebna potrata itak dragega pap?ria. Končno vprašamo, ali ie Šiba oz. klečanje še dopustno disciplinarno sredstvo na meščanskih šolah? — Iz Amenke. Vsem sorodnikom, prijateljem ter čipkarskim kleklaricam želimo srečno novo leto. Dove Ivanka H a r t-man 2618 So. Homan Ave Chicago lis. — Povoden! na Barju. Mestni magistrat Je povodom svoje podporne akcije ža barjane, oškodovanim po zadnji veliki povodni! nabral po svojih organih znesek Din 18.205.25 pa nekaj drugih daril v naturi, katere je takoj potem razdelil procentualno po uradno ugotovljeni škodi in po premoženjskih razmerah posamnrkov. Podroben Izkaz o nabranih prostovoljnih darovih v naturi in denarju je nabit na občinski deski, kjer je vsakomur na vpogled. V svojem in pa v imenu barjanov si usojn-mo rzraziri vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo. — Snežni zameri v naši kraljevini. V južnih krajih naš kraljevine še vedno neprestano sneži. Po Donavi je ustavljen ves promet, ker je reka zmrznila. V Srbi}? Je ukinjen na mnogih krajih ves promet. Kraji okoli Ćuprije Zaječara, Val jeva in Niša so skoraj odrezani od sveta. Nastopil je tudi silovit mraz. Iz Ohrida in Vranja poročajo, da je zima tam zahtevala že več človeških žrtev. Tako je v Ohridu zmrznil Janus Obedinović, v Vranju Je zmrznila žena Gi-ge Pavaliča In na straži je zmrznil Stoja-din Zdravkovič. Tudi v Bosni so veliki zameti. V nekaterih krajfh sneži Že nepretrgoma teden dni. — Od 1. t. m. je prekinjen ves vromet z Bolgarsko. Orfjenteg-press je obtičal na progi. Iz Bolgarije poročajo, da tam neprestano sneži. — Epilog k vlomu v Km«t držbo. Državno pravdništvo je vložilo obtožbo proti bratomu Pavlu in Vidu čeblnu radi po-skušenega vloma v Kmet. družbo. Soudeležbe osumljen Adolf Praček pa je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora, kur se mn nI mogla, dokazati krivda. —. Nov dimnikarski tarif. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je glasom razpisa z dne 5. dec 1923 št. 7222 23, za čas od 15. decembra 1923 nadalje odobrilo nov cenik za dimnikarska dela v Ljubljani. Novi tarif je nab.t na magistratu: deski in ga je dobiti prot povračilu stroškov v mestnem ekspeditu. — Mesarski pomočnik in begunka iščeta službe. Jugoslovenska Matica priporoča oba toplo in prosi, da se tozadevne ponudbe pošljejo njeni pisarni, Pred Škofijo št. 21. 1. nadstr. — Dob^r lov mariborske poildfe. Mariborska policija je prijela pred kratkim nevarnega zločinca Stanka Klenkoviča. za katerega se zanima tudi beogradska policija. Aretirani je namreč osumljen da je leta 1921. izvršil vlom v poljsko poslaništvo v Beogradu in je pri tej priliki odnesel 37.SO0 D gotovine ter dve srebrni cigaretni dozi. Klenkovič je b:* odposlan v Beograd. — 79 ln pol milijona Din sežganih. Te dni se vrši v Beogradu v elektr čni centrali zažiganie obrabljenih en, pol in četrt- dinarskih bankovcev. In sicer jih bo sežganih za 8 m pol milijona Din. Dosedaj je že sežganih za okoli 60 milijonov teh novča-nic. V promet pridejo novi bankovci po 1 dinar. 50 para =n 25 r*rn ter je m nstrstvo že prejelo te dni za 2*) ftiflljonov Din en-Din bankovcev po 50 in 25 para. — Težka ne reč« pri Kranju. V četrtek dopoldne se je pri nabiranj i b šlj:na nad visokim b"ego*n Kokre težko ponesrečil akademik Stanko Petric iz Krania. Padel je z višine približno 30 m na neko skalo in od tu v Kokro. K sreči je Petriča opazil neki vbližinl se nahajajoč? moški, k: gi je potegnil na suho. Pri padcu Je zadrbil Petrič smrtno nevarne poškodbe. Razbito ima eno oko in so tudi njegove notranje poškodbe težke. Prepeljan je bil tako) domov, vendar so zdravniki izgubili upanje da okreva. — Razne tatvine. Na Vodnikovem trgu ie neznan 7epar Izmaknil MarfU Jnmnfk listnico s 100 Dui. — S'monti Praprotniku Iz Jenkove ulice so neznani zlkovci 24. decembra odnesli pribMžno 230 kg stare cinkove pločevine vredne 500 Din. Potni Ust za v Ameriko je bil ukraden Ivanu Lotriču Iz Dovjega. Tatvina je bila izvršena med vožnjo Zagreb- Ljubljana. — Nevaren ptič. Policija zasleduje nekega P. J„ ki je v Cemošnjicah oslcparil več posestnikov ta vsoto 1500 Din, dalje je prevzel od Ivana Schauerja v Star! Žagi 13.000 Din posojila, katerega dosedaj Še ni vrnil in v Ljubljani je prevzel od Marije Štele 3000 Din gotovine, da to vsoto izroči Jos. Panschu v Račici. Tudi tega denarja ni oddal na pristojno mesto. Izginil je brez sledu — Krvava ljubavna drama v Subot'cl. Na Silvestrovo se je v Subotici v neki kavarni odigrala krvava ljubavna drama. Uradnik Marko Fabjanovič je že dalje časa živel v konkubinatu z Marijo Maluno-vič. Slednja pa se je naposled svojega ljubčka naveličala in je vstopila kot natakarica v službo. Fabjanovič jo je večkrat pozval, da se vrne k njemu. Ker ni dobH nikakega odgovora je zgoraj omenjenega dne planil v kavarno in je Malunovtčevo z nožem petkrat sunil v prsa. Fabjanič je b;l aretiran, Malunovičeva pa je bila prepeljana v bolnico, aH ni upanja da okreva. — Tatvina Suknje. Dijaku VVallandu Je bila na drsališču SK Ilirije ukradena suknja, vredna 1000 D. — Samor v Zrgrebu. V Dug! ulici v Zagrebu se je ustrelil v sredo 2. t. m. trgovec s špecerijo Ivan Smler. Samomor Je baje Izvršil radi neuspehov v trgovanju, kakor tudi radi neugodnih rodbinskih razmer. — Letna umrljivos tv Zagrebu. Po statistiki je unHo v Zagrebu v preteklem letu skupaj 2758 oseb. — Tragična u "oda. V Dubrovn?ku Je na božični dan od>el neki oče s svojim sinčkom na parobrod »B snnska«. Dete je na krovu ladje zdrknilo in padlo v nvrje. — Obupani oče je skočil za njim, vendar, ker je bilo morje nemarno sta oba prišla pod parobrod In utonila. Kasneje so potegnili njiju trupli iz morja. Kino „MATIvAnec. »Povej ... povej vse ... »... Ko je prihajal tisti ča^, sem za božjo voljo prosila kakega svojih prijateljev in mu dejala, naj priseže na razpelu, da mi ne stori nič zalega, in sem se mu udala .. .* »Ne boj sc! Pomiri se! Udajala I sem se mu s:m>oTtČno ... On se je de* lcl, ko da me osvaja, jaz pa, da mu pod* legam.« Staremu možu se je nekaj zabli« skalo v glavi... »Stvar je malo neverjetna,« je de« jal, »saj sem bil vendar tudi jaz, da ta* ko reč-i, pripravljen na vsak migljaj.« £ena se je nasmejala v solzah. »N vsak migljaj9 .. .* Moža je postalo malo sram. »No, da... toda glej samo de?ati se, to zmore vsakdo ... še jaz . . .« »Da, vidiš, toda to mora biti !ju* befnjiv.. .€ »Strašno...« »Strašno! Jaz pa sem te neizmerno ljubili. Druga na mojem mestu ne bi delala tako oprezno.« Mož se je zamisel. Mislil je zelo dofgo in mršil čelo. Ona p« c?a je nemirno godala. Po dol* gem molku je dejal mož zakramcntal* not »Hereditarnost je strašna stvar.« »O, da ... Toda ali sem j?T kriva?« Stari mož jo je objel s suho roko. Ne, dete moje. Cesto težko trpimo radi očetov. Veš, kot oni epileptik v Ibsenu.« »Vem ... Nisi hud name?« »Le tepec bi se jezil radi tega..« Mučenštvo moramo spoštovati.« In no^jubil jo je na lepo bc*o čc^o. ki se je sklonilo pred i.Jim kot pred svetnikom. V sobo je stopil sluga in prinesel na srebrni tasi revolver. »Kaj hočeš?« »Prinesel sem revolver, milostni go» spod. V prodajalni so r i dejali, da jo to — »družinski.« »K vragu ž njim, ga ni več treba.« Tedaj je padla žena predenj in ga začela poljubljati ko*: mater. »Moj, moj najdražji ...« On pa ji je po'ožil roke na glavo, dvignil oči proti nebu in jo blagoslovil kot sveti oče. Potem pa je rfejal še enkrat: »Hereditarnost je strašna stvar,« in Šel je, da poišče častnika. In ko da je dobil, mu je stisnil roko krepko in od srca, prijetno pokimal z glavo in dejal prepadenemu človeku samo dve bese* di: »Vse vem ...« Glas mu je pri tem drhtel in stari mož je bil videti dostojanstven kot apostol. Stran 4. »SLOVENSKI * a nT © r>« „ d « a S. jamrarja ; j*4 štev. 4. 6ospodarstv(L ČETRTLETNI GOSPODARSKI PREGLED V JUGOSLAVIJL Mew7ort 9 tam »»slovom priob-»Commerca Renorts* sledefit članek, aH se naslanja aa poroci V* amarUkava konzola t Beograda, K. S. PaKon: Gospodarsko rasmart t Ju*o*lav*i a« eetrtletjt od 1. )ui!ja do 90. sept kajejo ataJno cbolftanje. Sptotaf flnancijami po-loiaj ee j« čvrsti. Valnta napreduje- T stabilnosti. Količina nevčanic v ckrkelaciM se ia le netnatno povečala, tovne it bil račji •po lani. Latina Jt kazala dobro. Državni moli m iriezniee aa iskasoveli prabf* mm dohodki k. T>T±*---nl dolaoanti v prvi a dojafpa mc-flsaralaesa tata (i. j. od L avg. 1029 «e 38. maja 1023) se znala M eee 5.85 miH-ronov Din, za 36 mil]Ionov več kot m J« pričakovalo po proračuna za Isto dobo. Dr-iavai str<>š'*i x* isto dobo so znašali skoraj 5,605 milijonov Din, za 173 mfl:Jonov pod proračunom. Državni dohodki so presegal! Izdatke za 299,591.000 Dm. Drfavni zeonopoB (tobak, soL petrolej, vžigalice In etraremi papir) so v isti dobi zasiulUl &-e* prebi tak te* 004 milijonov Dmx Dinarska valuta ta Jt stalno boDlatt od Januarja d o}»nt. Povprečno Jt 10,000 aamrjev valjalo: mtttca januarja 96 dolarjev, ttbmarja 97, marca 104, aprila 102, ■taja 105 in Junija 115. Ker ]• to naraica-»Jt valute vpitvaJo vae prej neeo ugodne Mm. tnroviiro. ja Narodna Banka poftesrla vmes- Pritisnila je valuto, tako da )• 10.000 dinarjev veljajo meseca julija povprečno KTT dolarjev in avgusta 106. ▼ septembru 9« Je dinarska valuta zopet dvignila na 100 je. je stalno naraščala do 20. oktobra. Cirkulacija novčarric se je povečala le neznaten. 23. aprila je bilo v prometu novCanic 5,420 milijonov Din hi 15. sept. 5,820 mil. Obrat državnih ielernle je končal leta 1023 m prvo polovico 1923 s prebitkom za •Vatro, ki je 1923 znašal čez 234 fn v prvi polovici t. 1. čez 102 milijona Dtn. Glasom poročil trgovske zbornice v Deegradu izgleda letina Jako povoljno. — Pričakuj a »e. da s« bodo izvozile znatne količine pšenice, Ječmena m fižola. Letina 5?hr je obilna ia bolJSa kot lani. glede kakovost? In glede kollčme. L. 1922 Je letina sttv iraiala 850.000 mil. ton. Letošnja letat nieiice bo glasom polj ede Uske ia ministrstva znašala približno 1,684.000 ton; L 1922 je znašala 1,210.000 ton in L 1921 $,-410 OOO ton. Letina ječmena se ceni na ^13 000 metr. ton nasproti 241,000 ton L W25 *n 281.000 ton L 1021. Letina rži se ee*t na 150 000 metr. ton irasoroti 114,000 ton L 1922 m 150 000 ton L 1921. Oves se ten? na 281.000 metr. ton nasproti 2o5 000 4. 1922 In 275 000 1. 1921. Letina koruze se ceni za L 1923 na približno 2.2o0.ooo «retr. ton fn tobaka na prfbtiirno 21000 metr. ton nasproti le 10000 ton lani. Jngoslovenski Izvoz je tekom prvflt pe-tn* mesecih L 1023 znaSal 1013.905 metr. trm v skupni vrednosti čez 2.240 mHfJonov IRnarJev (približno enako 22.5 m!TTjonov tlolarlev). Izvozilo se Je torej glede kvan-«te skoraj za 40 odeto več ko* v dobt lanskega leta. Ivoz bo letos olaJSae radi več-fega Števila vozov m lokomotiv, k! so ble nakazane za pieeoz poljedeljskih pri delitev. Talro se trtesi to », «e je kfla aammtm« aaaof« vee>e od poveeala ■eneja. Napram la» ta 1922. pa je seenaaaevcn' ■otet v omgansn aa ece«Wji. Lo«e 1922. je boe erafacneS 194 tWoe 4 keeiadc. a pmUaik 49.554 —g Tmdmmaki e/jw r Zegrehe, ZegMtc SL feaniarja. Voeraj se je vrsti bw4 tedeaeM aejeea v amveaa letu. Hofom tmnatjčt ttilae, eoeobne veiov, y hii m i« i anale«, doOma je bdr> oevofj tm\. N't »ejeni je btV» prifa—i aamo#o kaev ir Srbije. Svaaj. eVmaeeik m svemakllu jt bilo 4nvoij ia s« te kintovaia pred vsem se cJomačo potrebe. Devor krme j« bil prlbllino elmb ie cene ae se uevstile. Povpraševanje pe 21vfei je bilo slabo. Vekaj komadov >e bilo kupljeno im. izvoe na De* naj ta Budimpešto. Cene se kg žie vsfe v dinerfik so notH-ale: veli domači I. 13.50, de 15, H. 12 do 13, boeanaki I. 11 : doenčec debele 3630 do 27, mmmmte bolje« 24-30 do 25. Krma aa metrekl eentr seno 100 de 117 JO, detel ja 151 do 175, oteva 150 do 175. —C flaseet XXXVI. pcročfte Mase barskega društva aa Slovenijo o stanju hmelj-ske kupčije t obče. Zatec CSR. 31. 13. 1929. BotičU erasulkl ia Nove lete meta ovirala kmeljske kttpčSSe — aaaproteo, povpraševanj • ae vdrfaja ia se je daaet ee koaca leta ie bolj oživela Lastniki hmelja tn in na kmetih ate ponujajo svojega blaga m zahtevajo valje eene, katere rudi dosežejo. Pred prazniki je bila cena na srednje dobro blage 2700—3750 čK sa 50 kg. danes ae pa plačaj za isto blago že 3600 č K. Hmeljarji in drogi lastniki hmetjs aa-htevajo že po 40O0 čK za 50 kg. Tudi s« lamikf hmelj je nekaj zanimanja in se pJa-čujs do 2800 ČK za 50 kg. Z ozirom na le prKIt zalott te mora rte i. da J t tržni položaj prav zdrav. Naii pivovarn te aito krit! s potrebno mnoZieo hmelfa ia bo v to evrho aedanja zaloga komej sadoetovala. K*er Ja alma prltisnrta bdo piv ova rji hi ro-atflmčarji dobivati obilo !edtir kar bo tedl kmaljarstvtt v prte1. — Savez hmeH. drobe«. Razne stvari • Demvteeffa lamtjaneev v Pmrtmm. f>e-prrtecfja rdečekočeev »od vedetvom svrsje-ga g le v ari a »Samota aga medveda« je prispela v Parts, da predloži Zvest »aroste? peticijo, v koji pretijo na »pravico do ilv-tjenja in lova«, IadiJc« nosilo krasna oblačita m so okinčam s peresi. Pripadajo plamena Araphoes rn bivajo ne teritorija države Uteh. Odpoclanarvo spremlja Jo It*ri »qt»v (fndf)ea»ke žene) in tudi njihov 85-lenei Serovnlk je kiji* visoki starnsti Soi na *olgo potovanje. * MaejattlčMi reetavraejt. V neki ks~ mndtfci reartvTacljI so te pričele pred kratkim vFHce, aožl, metalne plošče m sklede, Id so stale we> serviram' mizi ob steni, same premikati. Kot od nevidne roke ti rano. se je pričeto orodje pemfkati proti steni, ki Jih j« mesrlčno privlačevala. Oostfltričar fn gostje so domnev*!! da straši. Med gosti pa se it nakajal ferti teki ele3rtrov*na3t, iti je kmnhi reirl zagonetko. Z"d za servirane mtzo je bfl namreč močno msgnetičen; M3 je lz železobetons ia je postal rs-dl v hVli-a>i se nahajočegs močnera toka elektro-magnetičea. Gostilničar je mora! steno obdati z IzoiHTkiii »loscarni. da a4 več »stra- Olmrm urednik? KASTO »USTOSfP.MSFH Odtovorm nrednlk: VArtHTfN KOPTTAR. t \ 5. 1. 1924 ob 20. ar ■♦^>»«e-$«■*aee* ■. • ■ *y»» »j vsi v »Nerodni dom" na « pp4d agraitebi 8ek*i«k*tje elosna aan Tabora. Obleka poljnbna. Posebna vabila se ne rezpoffljajo. ' l tjtjtee »•»> »»»•»4 t ••>♦#»»»»»•♦ •♦♦»»to eeeeee ee«eeeee< ^iopp Peteline MubSlisnaf Sv. Patra nas'?* 7. Priporočamo nawGlileo rn m as 9 o galanterijo, nogavice, razne sukance, frombe, fipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, , srajce, čevljarske in kroja Jke potrebščine. Sirsfchnin Šivalne strele E X C E L L A mITImJU kupit« t^ Mlcmftt»|ti mrl tvrcHti J. GOREČ UOlfJMA, palača UubHtnskt krtdttit DROGERIJA A. K AR C Unfalaem, Židovska afea slav. 1 OMeetveee amacaasaammmi mtm~ daja strupov. Pozor! Kupnjem le edino |w zto najviijih cenah stare obleke, čevlje in pohištvo. Na želj« pridem na dom. tormrni Marti«, Ltebfjana, Sv Jakoba nabrežje m> letim \WSbT w strojepisje e »a e. e ea met« laee — Poeedbe pod »Taka>lft4c aa tnsrtvt> »3tov. Narode*. fovera m maavi ega, rt»H j»n»keg«. ffiešlco. ga jas«"**, teli primera*^ Smeeta M >s mnofo i aaeerirK v tujini; e»j* m sata «jd& breaebverno m sekaj easa kresni s čno mi poeknisjo. — Ponudbo ped »Primemo rneeto SIT« m emrar^e *Stmwmm ekega r4artxla«. mm m itfjms vrtača v PSepe 1 m prsni*. — Vpr»4* »c pri j. J. Furet. Ptuj. 5lomijcova nliea 6. IX Soba Ib kabinet ae tekej eeeo odd«»ta Jtmri aamameVmae (ur«Tc trprav« »SIot. Naroda*. 91 (uradnica) Hee stanove« sja a krsno pri bolj*! drnžVsi v mertta; gre r»tdi kot (»oatanovalka — P©* atjdbe pod »t ^^radnicaT?« na uaravo »Slov Kar... MebtOTama sob« brec postali« avent. tudi s trporabo kuhinja, a« odda rakoeakemu paru bra« otrok. — Naslov pove v era rt »Slo venske^ ga Naroda«. Ti MftbloTfts*« sob« z elekrrieno rase-retlje> vo v vili poleg Narodne« KttTiim I*- d? mrlje- Am _ Fmavr se: Koli. asa kompletnih sifonikih! ^ ^ pritllčle. m pokali&ib « * e k 1 ' d ]3 n n ^ 1» a t a. — Fenudbe pod__„__ »Steklenioo'25« na trora*« j _ • ve »Sov. Naroda«. \Z,mm&m*Tra ?% B ^eet komfortnrh elegant« g | nik aob. kot>«!n|po. ▼cll- TrgOTski lokal •e i*5e v promstnem kra* ju Ljubljano. — Ponudba pod Trgoaki lok«M32 ea apravo »Slov. Nar.«. V«č|e po«MtTO fknatikt ali grt< i i i n ■ k t), nt ksrarsm eo lahke radi 33 de 35 glav aivine, sa tairoj kupi x vsera st»ini in mrtrirv mver.tsrjem. — Ponudbe pod »Ve4opoaestvo na upravo »olov. N*roda«. S*lde&e mod »VtttenTO« ea versv« »Slev. Nsr.«. Ž«leEn« r>eč se eeee pred«. — Ogleda te pn »Figovm« (v gar* dr^eei ea dv^riadu). 101 dooeldae FoavdR»a a haavVa pad w>«vV — — tt« ee upeate >5(ev»>m sr-sga Nereda«. ke verando. haTVon in nritfklrns (eltktrična luffl, đeert ro'nut od glavne »o?te. da«e xa dve s*^bi, Irabinct, k"hin«». — R*» altt-fna pitama Pn»iek. WVlo#čeva eteta Jt 18, Prod««i zlato nro!1 Mdttro«3c.___* Dv« mmn$SL sobi »■»r^^Movaii, s poaebnim vkadova. ena r el*Vfricpe> r«esvetl>avo. v dmgi si m« tt»eo*v«T*e eeetaviti iteeSI a fk, eddaaa takoj «o ala>aao«eee 1« aa va5 'a* Nakalati se v novi rfli. ettrt ura od glavne potte. Odda a« lo kolfM oarb4 aK xaVftiK-fa brar r»*-oV. — PoeuHbe pod »G/112« ne »vrrave s9l< (Sekaf'Ke'i'sen^ in vor'*i* eo sa 5900 Pin — Sal* m}?. Sv Jaiaoba natre?« je ff____11* PrrJK?3ejDB WSTf^>^ck^ nsfereetk k«|«g realf^a»e b-?i*r. - N«»lov pove aro reva »?Hov. Nar.«. 110 Posor I F r o d a aa Se dobro aknami*« ▼ e a. — Frane Srklavec, Ljubljana Kla* dr trna eliea 3. lOP NTar*da«. —s msmmmmms TrgOTski lokal ea pTOceetni caati v Ljubljani ae ilč« n tmkoj ali poaneie. — Ponudba pod •Lo*allvj4/lllc na epre« vo »Slov. Naroda«. V«Uk ptMtrnif«rf pronio^* ae odda kaVamn mdra« atrljakeme aH rrgovake* me podjetju v sredini mesta na nt jprometne j* •lem kraju. — Naslov po» v« uprava »SI. Nar.«. 87 Odda re tfthof krese« pisarniški lokal, obstoječ iz ene velike m ena sredn jevelike sobe v novi hiši sredi mesta (dvigalo, električna luč. een« fralna kurjava, telefon). NasloT p Nov an^.c^ki teč^i aa račaraike, d:rekrna matoda, srarne va eaeaa alo 6\**mt o«eb ro^eea Aa. alaiinja z dolgolatae aČi beljske prakto. dve ari na tedea: 7 Drn ura. — Javtti ao pri Miaa Parlo«r. Pralakova ulica (nova Toiiaiessovs h'It. * s« d« ttropie) med 2. m 5. aro popoldna. 7 I ■ JL 9AJL X.I J ■ J. 1JIJIJ E_ LJlIELJHP.fi Đfserltea soeili Sofeams, fit. (aonarie !flz* miklBSICess c e, palača Lfaossa pssetlaSce ■ : ■ ■ eeeee< v twvem modnem salonu Stlarije SoM cKongresni trg šfeo. 8 0 nedelje iue 6, januar/a IS24 ees inn Sffeđ /Z. tn SO. rassnefl/enđ frrjU/i JttrU$~i UM) a I q>qawJ—i te llmk »N«r«wina aa-l«Ul^a«aw ea^aaraBaBmza am mmsa a»e«e«.asvWBm aa^^^*^"«^^«