Prodali bivšo železniško postajo pri Sv. Andreju Grška kultura protagonistka letošnje prireditve Muzeji zvečer Naravne lepote, stara vaška jedra in gurmanski užitki Goriških Brd privabljajo tujce, zlasti Angleže in Irce / 13 Primorski ČETRTEK, 7. AVGUSTA 2008 Št. 187 (19.277) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 DZP Prae: Prizadevali si bomo za popravo zakona Parlament je v torek odobril zakonski odlok št. 112, ki je v javnosti znan kot odlok za uravnoveše-nje javnih financ in ga tako dokončno spremenil v zakon. Žal omenjeni zakon vsebuje tudi nekaj relevantnih norm, ki se nanašajo na pravila, ki urejujejo izplačevanje državnih prispevkov za založništvo. Ob upoštevanju teh novosti ima zdaj vlada pri izplačevanju prispevkov možnost, da v slučaju pomanjkanja denarja prispevke za založništvo enostavno zniža. Če upoštevamo, da so v bilanci za leta 2008, 2009 in 2010 sredstva namenjena založništvu nižja od predvidenih potreb celotnega sektorja, je jasno, da je naša zaskrbljenost utemeljena in da se bodo vsi založniki, ki prejemajo državno podporo, znašli v velikih težavah. V tem trenutku ni še znano v kakšni meri naj bi bili prispevki krčeni. Niti ni jasno, če se krčenje prispevkov nanaša samo na neposredne prispevke ali na vse prispevke, vključno z posrednimi prispevki, ki zadevajo poštnino in telefon, ki predstavljajo večji del javnega finansiranja založniške dejavnosti. Poleg tega je v komaj odobrenem zakonu tudi predvideno, da bo izdelan nov pravilnik, ki bo vseboval nova in strožja pravila za izplačevanje prispevkov. Zaman smo se v teh tednih trudili skupaj z drugimi založniki, politiki in ustanovami, ki so za to zadolžene, da bi bile norme o finansiranju založništva črtane iz omenjenega odloka.Trdno upamo in v tem smislu se bomo angažirali v maksimalni meri, da bo pred odobritvijo dokončnega finančnega zakona za leto 2009, komaj odobren zakon popravljen v upanju, da bo upoštevana specifičnost našega časopisa, kot dnevnika slovenske manjšine v Italiji, in da bo Primorski dnevnik lahko naprej računal na enako državno podporo. Predsednik upravnega odbora družbe DZP Prae odv. Rado Race dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) KITAJSKA - Pred olimpijskim stadionom razobesili napis z zahtevo po osvoboditvi Tibeta Dan pred odprtjem iger aretacija štirih protestnikov Bush kritičen do kitajskih oblasti - Italijanski športniki proti bojkotu otvoritve TRST - Tiskovna konferenca parlamentarcev Blažinove in Rosata Berlusconi samo klesti in ruši Skrb za usodo našega dnevnika TRST - Demokratska stranka meni, da Berlusconijeva vlada z nedavnim proračunskim odlokom samo klesti izdatke in ruši to, kar je dobrega naredila prejšnja vlada. Z nediskri- miniranim klestenjem, za katerega se je odločil minister Giulio Tremonti, bodo močno prizadeti revnejši sloji, kar bo prišlo do izraza že jeseni. Senatorka Tamara Blažina in po- slanec Ettore Rosato (foto Kroma), ki sta se včeraj srečala z novinarji, sta se zavzela tudi za ogroženo prihodnost Primorskega dnevnika. Na 4. in 6. strani PEKING - Pred nacionalnim stadionom v Pekingu, kjer bo jutri potekala otvoritvena slovesnost olimpijskih iger, so se včeraj zbrali protibetanski protestniki. Štiri - dva Američana in dva Britanca - naj bi policija aretirala, potem ko so razvili dve zastavi s protibetanskimi napisi. Bela hiša pa je včeraj objavila govor, ki ga bo predsednk George Bush imel danes v tajskem Bangkoku. V njem bo na dan, ko bo prispel na obisk na Kitajsko, izrazil "globoko zaskrbljenost" nad položajem človekovih pravic v tej državi. Predsednik italijanskega olimpijskega odbora (CONI) Gianni Petrucci pa je včeraj na tiskovni konferenci v Pekingu zavrnil poziv nekaterih predstavnikov italijanske vlade, naj italijanski športniki bojkotirajo jutrišnjo otvoritveno slovesnost. »Zakaj in čemu bi moral šport delati to, kar ne dela politika?«, se je polemično vprašal Petrucci. Na 5. in 15. strani Fotografska razstava o schengenski meji Na 2. strani Šentviški predor spet zaprt Na 4. strani Organizator dogodkov osumljen goljufije za vsaj 300.000 evrov Na 6. strani Postopek za odprtje slovenskih otroških jasli v Gorici napreduje Na 12. strani GOSPODARSTVO - Srečanje na prefekturi Stock še v Trstu Premestitev osebja v Milan je za podjetje »nujna« Na tržaški prefekturi je bilo prvo srečanje med vodstvom Stocka in sindikalnimi organizacijami o kriti v tržaškem podjetju likerjev in žganih pijač 2 Četrtek, 7. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Ali so Kitajci res prehiteli Kolumba? JoZe Pirjevec_ Olimpijske igre v Pekingu se bodo začele 8.8.2008 ob 8. uri in 8 minut. Kitajci, ki so vraževerni, verjamejo namreč, da številka osem prinaša srečo in bogastvo. Ker imam do Kitajcev veliko simpatijo zaradi gospodarskih uspehov, ki so jih v zadnjih letih dosegli, in zato, ker so iztrgali na milijone ljudi iz bede, jim želim, da bi bile igre vsestranski uspeh. Z druge strani pa tudi nisem nasproten medijskemu pritisku, kateremu so v tem času izpostavljeni, češ da njihove oblasti še vedno kršijo osnovne človeške pravice in državljanom ne dajejo tiste svobode, ki bi bila primerna za visoko razvito družbo. Jasno je namreč, da bo Kitajska lahko odigrala ustvarjalno vlogo na mednarodni sceni samo, če se bo čim prej odprla v svet in bo čim bolj demokratična. Zavedam se teže preteklosti in ne pričakujem, da se bo »nebeško cesarstvo« iz dneva v dan prelevilo v kopijo Velike Britanije, mislim pa, da ne more imeti zdravega razvoja, če gospodarski in tehnološki vzpon ne bosta šla vzporedno s krepitvijo svobode posameznika in manjšinskih skupnosti, kot so prebivalci Tibeta ali Xinjianga. Ker me zanima vse, kar je kitajskega, sem pred kratkim v Washingtonu kupil knjigo, o kateri želim poročati, čeprav imam dvome o njeni verodostojnosti. Napisal jo je Gavin Menzies, bivši častnik britanske mornarice, in jo naslovil »1421: leto, ko je Kitajska odkrila Ameriko«. Po njegovih trditvah je takrat pravzaprav odkrila svet, saj naj bi ambiciozni cesar Zu Di poslal na Pacifik in v Atlantik kar tri mogočna bro-dovja, ki naj bi se v dveh letih - razen Evrope -dotaknila vseh kontinentov, objadrala Groen-landijo in raziskala Avstralijo, Novo Zelandijo in Antarktiko. Menzies, ki ima prednost pred poklicnimi zgodovinarji v tem, da se zaradi svoje izobrazbe spozna na morske tokove, na merjenje zemljepisne širine in dolžine, na monsune in druge ciklične vetrove, podpira svojo tezo s številnimi ugotovitvami in dokazi. Predvsem z dejstvom, da so na starih geografskih kartah, ki izvirajo iz časov pred Krištofom Kolumbom, Vascom da Gamo, Bartolomejem Dia-som, Ferdinandom Magellanom in drugimi ev- ropskimi pomorščaki-raziskovalci, že zarisane obale, otoki in morski prelivi, ki naj bi jih ti odkrili. Po Menziesovem mnenju so kitajske karte prišle v Evropo preko Benečanov, ki naj bi jih nato posredovali Portugalcem. Če so ti proti koncu 15. in na začetku 16. stoletja dosegli uspehe, ki so jih, se jim je to posrečilo po avtorjevih besedah, »ker so stali na ramenih velikanov«. Zakaj Kitajci sami niso izrabili rezultatov svojih raziskovanj? Zato, ker je v noči na 9. maj 1421, dva meseca po odhodu velikega brodov-ja, v Pekingu orkanski vihar uničil pravkar zgrajeno »prepovedano mesto« in ga praktično upe-pelil. Plameni so uničili celo cesarski prestol. Zu Di je upravičeno menil, da nebo ni naklonjeno njegovi politiki odpiranja v svet, in je zato tudi pod pritiskom mandarinov odločil, da se mora Kitajska zapreti vase in razvijati svojo tisočletno civilizacijo brez kvarnih kontaktov z »barbari«. Posledica te odločitve je bila izolacija »nebeškega cesarstva« od Zahoda, kar je bilo predpogoj za njegov propad in za trpljenja polno 20. stoletje. To je dramatično zaznamovalo Kitajsko zaradi domačih revolucij in državljanskih vojn, kakor tudi zaradi tujih osvajanj. Sedaj je Kitajska spet na križpotju: bo vztrajala v izolaciji ali bo iskala dialog z Zahodom? Upati je, da tudi tokrat ne pride do nevihte, ki bi njene voditelje prepričala, da se je treba zapreti za varno obzidje kitajskega zidu. Toda, da končam z Menziesom in njegovimi dokazi o kitajskem odkrivanju sveta. Mednje šteje tudi dejstvo, da je mogoče povsod v Severni in Južni Ameriki odkriti živali in rastline pa tudi tehnične sposobnosti, ki naj bi jih s sabo prinesli Kitajci. Da ne govorimo o sledeh DNK, ki naj bi jih zapustili v genih tamkajšnjih prebivalcev. Jaz bi mu rad verjel, če bi me ne vznemirjalo naslednje vprašanje: če so se Kitajci tako dobro zasidrali na ameriškem kontinentu, zakaj niso vanj uvozili najpomembnejše vseh iznajdb - iznajdbo kolesa? Tega osnovnega predmeta namreč Indijanci niso poznali, ko so prišli v stik s portugalskimi in španskimi konkvistadorji. VREME OB KONCU TEDNA Vročina bo prehodno nekoliko popustila Darko Bradassi_ V zadnjem tednu se je ozračje še nekoliko segrelo, v ponedeljek in torek se je povečal tudi odstotek vlage, zato je bila toplotna obremenitev ponekod občasno zelo občutna. Toplotni indeks je dosegel najvišje vrednosti v ponedeljek, ko je relativna vlaga povečini presegala 70% in so najvišje dnevne temperature skoraj povsod presegale 30°C. Po toplotnem indeksu, ki si ga je konec petdesetih let zamislil ameriški fizik E.C. Thom, je bila toplotna obmrenitev predvsem v nižinah mestoma velika, in sicer kar takšna, da bi nekaterim lahko že povzročila zdravstvene težave. Realna temperatura, ki smo jo začutili, je zaradi visoke vlage ponekod občasno presegala 40°C. Vroče je bilo, toda v glavnem niti ne zaradi posebno visokih temperatur, kolikor zaradi kombinacije z visokim odstotkom vlage. Če je relativna vlaga visoka, je izhlapevanje manj izrazito, ker zrak sprejema manjše količine nove vodne pare. Kar je mokro, se izsuši počasi, evapotranspiracija je manjša. To velja tudi za človeški pot, ki počasneje iz-hlapeva. Izhlapevanje potu pa je še kako koristno, ker se z njim telo ohlaja. Ohlajanje je toliko bolj izrazito, kolikor je zrak bolj suh. Zato je ob suhem zraku toplotna obremenitev občutno manjša in so tudi višje temperature prijetnejše. Najvišje dnevne temperature so v preteklih dneh ponekod v nižinah dosegle 34°C, na Krasu se je živosrebrni stolpec povzpel do 32°C, ob morju pa v glavnem do okrog 30°C. Te vrednosti sicer presegajo dolgoletno povprečje, vendar daleč od tega, da bi lahko govorili o morebitnih vročinskih rekordih. Predvsem noči pa so bile ob morju kar tople in bolj malo osvežujoče. Od pretekle srede temperatura ob morju ni več padla pod prag 25°C in se je v primerjavi s preteklim tednom v povprečju zvišala za 1°C. Dodatno so se segreli tudi srednji in najvišji sloji ozračja, kar je vplivalo na vremensko stanovitnost. Vročinske nevihte so bile v zadnjih dneh tudi v gorah manj pogoste. Ničta izoterma se je povzpela nad višino 4000 m, in sicer do največ 4456 m, kar je za okrog 600 m nad dolgoletnim povprečjem, temperatura na višini 3147 m v pro- stem ozračju je prehodno dosegla 8,4°C, temperatura na višini 5850 m pa -7,9°C, kar je za obe višini za okrog 4°C več od dolgoletnih meritev. Nad Sredozemljem še vztraja anticiklon-sko območje, naše kraje pa bo jutri ponoči prešla hladnejša višinska dolina z vremensko fronto. Za njo se bo zračni tlak prehodno spet okrepil, pred novo verjetno izrazitejšo motnjo, ki bo naše kraje predvidoma dosegla sredi prihodnjega tedna ali v drugi polovici. Ozračje se bo v tem koncu tedna prehodno nekoliko ohladilo, v začetku prihodnjega tedna pa bo predvsem v torek in v sredo, pred verjetnim poslabšanjem, spet pritekal toplejši zrak. Danes bo povečini pretežno jasno in vroče. Jutri čez dan bo oblačnost naraščala, v gorah se bodo začele pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo proti večeru ali ponoči spustile do nižin. Vročina bo prehodno popustila. Ob morju bo zapihala šibka do zmerna burja. V soboto bo sprva še delno oblačno, čez dan se bo razjasnilo. V nedeljo bo sončno in nekoliko topleje. Na sliki: v preteklem tednu so bile temperature skoraj povsod po Evropi nad dolgoletnim povprečjem. Največje razlike so beležili v nekaterih srednjeevropskih državah in ponekod na Skandinaviji DOL PRI VOGLJAH - Fotografska razstava bo odprta do 1. septembra Fotografije Bogdana Macarola in Borisa Prinčiča o schengenski meji in zgodovinskem decembru 2007 DOL PRI VOGLJAH - V ljubki vasici Dol pri Vo-gljah, le streljaj od Repentabra, so v petek z manjšo slovesnostjo odprli razstavo fotografij posvečeno Shen-genski meji oz. zgodovinskemu decembru 2007, ko so se mejne formalnosti tudi dejansko ukinjale. Isto fotografsko gradivo je bilo že na ogled v Zgoniku za praznik vina, sedaj pa si lahko pomednjljive posnetke ogledajo tudi na slovenski strani meje. Avtorja razstave sta že uveljavljena fotografa Bogdan Macarol iz Dutovelj in Boris Prinčič, po rodu iz Pevme pri Gorici, ki pa živi in dela na Proseku. Prinčič je že nekaj let član goriškega fotokluba Skupina75. Fotografa sta v svoja objektiva ujela najznačilnejše trenutke, ki jih je doživljalo prebivalstvo ob meji v tistih decemberskih dneh, ko je kolikor toliko še zastražena meddržavna pregrada zado-bivala oblike povsem prostega prehajanja z ene strani v drugo. Šlo je za zgodovinske trenutke, ki bodo prihodnjim rodovom ostali zabeleženi prav po zaslugi fotografov in drugih snemalcev, ki so tiste dni podoživljali odpravljanje še enega od povojnih absurdov, ki so povzročili šestdesetlento ločitev istega narodnega telesa med dve državi. Razstavo o ukinjanju mejnih formalnosti so odprli v prostorih gostilne Ruj v Dolu, ki rada ponudi sodelovanje umetnikom raznih zvrsti. Razstavljene fotografije sta predstavila oba avtorja, s tem da so Maca-rolovi posnetki osredotočeni na tržaški Kras, Prinčičevi pa na dogajanje na Goriškem. Vasico Dol pa sta izbrala prav zaradi usode, ki jo je le-ta doletela ob razmejitvi. Do tedaj je namreč Dol spadal k Repentabru in je bil bodisi družbeno, kot tudi prosvetno in versko povsem vezan na znameniti kraj na tržaškem Krasu. Na otvoritvi razstave je spregovorila tudi Dajana Čok, predsednica fotokluba Zarek iz Sežane, ki je soorganizator fotoprikaza v Dolu. Poudarila je pomembnost, da se množijo stiki med obmejnimi kulturnimi krožki in organizacijami, kajti samo tesno medsebojno sodelovanje bo prispevalo k večji odprtosti, sožitju in dejanskemu uresničevanju enotnega kulturnega prostora. Otvoritveno svečanost je popestrila še predstavitev vin kmetije Štemberger iz Čehovinov nedaleč od Štanjela. Razstavo si bo moč ogledati do 1. septembra, gostišče Ruj, ki jo gosti, pa je odprto ob koncih tedna (od četrtka do nedelje). (VIP) Bogdan Macarol iz Dutovelj (levo) in Boris Prinčič, po rodu iz Pevme pri Gorici, ki pa živi in dela na Proseku, s svojim »orožjem« na odprtju razstave o. knez PISMO UREDNIŠTVU Trpljenje živali Rada bi opozorila na žalosten dogodek, do katerega je prišlo pred dnevi na Trbiški cesti v bližini nadvoza Pri Banih. Okrog polnoči sem se peljala s svojim avtomobilom v smeri Banov, ko je z nasprotne smeri privozil drugi avtomobil in povozil srno, ne da bi se potem ustavil. Sama sem ustavila svoj avtomobil in skušala srnici pomagati, a zaradi zlomljenih nog ni mogla vstati. Ustavila sem mimo vozeča avtomobila, v katerih so bili naši domači ljudje z Brega in neki milanski turisti. Prijazni ljudje so skušali pomagati. Poklicali so najprej ustanovo za zaščito živali, odgovarjala pa je le telefonske tajnica z nasvetom, da je treba klicati karabinjerje. Tako smo tudi naredili. Prišla je patrulja, a je ta bila brez pooblastil, da bi nesrečni živali skrajšala muke. Po dalj časa trajajočem obotavljanju sta karabinjerja telefonirala in Mlfi spraševala za inštrukcije, nakar je zraven prišel še lovski stražar, a tudi on dejal, da nima pooblastil. Patrulja nam je torej svetovala da se vsi odpeljemo proti domu. Tako sta od nesreče minili več kot dve mučni uri čakanja, preden je srna, ki ji ni bilo pomoči in je hudo trpela, dobila milostni strel, katerega je zaslišala iz svojega avtomobila milanska turistka, ko je odhajala od kraja nesreče. Sprašujem se o učinkovitosti pristojne službe za zaščito živali in kako je mogoče, da mora žival toliko časa trpeti, ne da bi bil kdo pooblaščen, da kakorkoli ukrepa. Kristina Ferluga SLOVENSKI FILM Premiera Pokrajine Št.2 v Benetkah LJUBLJANA - Drugi celovečerec režiserja in scenarista Vinka Modern-dorferja Pokrajina Št.2 bo svetovno premiero doživel na 65. beneškem filmskem festivalu v programu Gior-nate degli Autori/Venice Days. Slovenska premiera filma bo oktobra na Festivalu slovenskega filma. V sklopu t. i. avtorskih dnevov bodo v Benetkah predstavili skupaj 11 filmov iz prav tolikih držav. Poleg Mo-derndorferjevega filma Pokrajina Št.2 so bili v izbor uvrščeni še filmi iz Italije, Francije, Belgije, Velike Britanije, Finske, Romunije, Poljske, Češke, Argentine in Šrilanke. Programski sklop Giornate degli Autori/Venice Days je na programu festivala od leta 2004. V lanskem letu so bili v izbor uvrščeni filmi, ki so se osre-dotočali na vojno, konflikte in no-madstvo, v letošnjem letu pa bodo v ospredju čustva, notranji konflikti in strah pred izdajo. Moderndorferjev film tematizira izdajstvo, ki izhaja iz preteklosti. Tema filma so namreč napake očetov, ki se prenašajo na otroke. "Scenarij je nastal iz spoznanja, da vsaka nerazčiščena preteklost, bodisi osebna ali nacionalna, pušča sledove in se neprestano vrača. Njeno vračanje vedno obremenjuje tiste rodove, ki z njo nimajo ničesar," je o filmu povedal režiser. Vlomilca Sergej (Marko Mandic) in Polde (Janez Hočevar) ukradeta dragoceno sliko Pokrajina št. 2. Sergej po naključju ukrade tudi skrivnostni dokument iz konca 2. svetovne vojne. Inštruktor (Slobodan Čustic) prevzame izsleditev ukradene slike in dokumenta, kar sproži diabolični mehanizem preteklosti, je kratka vsebina filma. (STA) Stojalo za sušenje perila s podaljški HOLLA iz aluminija ' - - 11M niTNi III'liiii ■ffSUST* — Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 URNIK: ponedeljek 14.30 - 20.30 - od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 - 20.00 EMISFERO JE PRISOTEN TUDI V KRAJIH: VICENZA, BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), ZANE (VI) 4 Četrtek, 7. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Alessandro Pietromarchi bo zamenjal Danieleja Vergo Rupel sprejel novega italijanskega veleposlanika Poudarjeni dobri odnosi med državama - Slovenski zunanji minister izpostavil skrb za manjšine LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj sprejel novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Italije v Sloveniji Alessandra Pietromarchija, ki mu je izročil kopijo poverilnih pisem, so sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve. Minister Rupel je novemu italijanskemu veleposlaniku izrekel dobrodošlico in mu zaželel uspešno delo v slovenski prestolnici. Poudaril je, da so odnosi med Slovenijo in Italijo odlični ter da sodelovanje dobro poteka na vseh ravneh. Slovenija pa želi te odnose v bodoče še nadgraditi, je poudaril Rupel. Šef slovenske diplomacije je med vprašanji, ki so v skupnem interesu obeh držav, poleg splošnega političnega sodelovanja omenil področja gospodarstva, kulture in in še posebej tudi skrb za manjšine, so zapisali na zunanjem ministrstvu. Pietromarchi bo na položaju nasledil Daniela Vergo. (STA) Novi italijanski veleposlanik v Sloveniji Alessandro Pietromarchi (levo) med predajo kopije poverilnih pisem slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu bobo ZALOŽNIŠTVO - Tamara Blažina »Primorski dnevnik nima več kaj klestiti« TRST - Tamara Blažina bo v prihodnjih dneh posegla pri predsedstvu vlade in pri pristojnih ministrstvih v zvezi s problemi Primorskega dnevnika. Slovenska senatorka Demokratske stranke je to napovedala na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je skupaj s kolegom poslancem Ettorejem Rosatom negativno ocenila proračunski odlok Berlusconijeve vlade. Blažinova je skupaj s senatorjem Vincenzom Vito predložila popravek, po katerem bi bil naš dnevnik, kot časopis narodne manjšine, izvzet iz proračunskih klestenj. Zaupnica, ki jo je zahtevala vlada, je njen popravek izničila, tako da bo Blažinova sedaj ubrala politično pot za ta problem. Septembra pa bo spet na potezi parlament, ki bo začel obravnavati finančni zakon za leto 2009. Vlada je Primorski dnevnik vključila v proračunski "kotel', v katerem so se znašli vsi časopisi, ki od države dobivajo direktne prispevke. Zaradi tega ni jasno, za koliko misli vlada zmanjšati letni prispevek slovenskemu časopisu, ki že petnajst let dobiva od Rima enake prispevke. Teh je realno vsako leti manj, saj se inflacija in stroški stalno povečujejo. »V resnici Primorski dnevnik nima več kje klestiti, saj je pred pred nekaj meseci izvedel poslednje krčenje osebja,« je poudarila senatorka Bla- Napori sindikata FNSI Sindikalna zveza italijanskih novinarjev (FNSI) je ustanovila državni koordinacijski odbor časnikarjev dnevnikov, ki jim vlada hoče zmanjšati javne prispevke. V tem telesu, ki bo septembra naredil prve korake v bran ogroženih časnikov, bo zastopan tudi Primorski dnevnik. Novinarski sindikat poudarja, da se je podtajnik Paolo Bonaiuti, ki v vladi odgovarja za založništvo, obvezal, da bo vlada v najkrajšem času pripravila nov zakon o založniškem sektorju. Do tedaj naj bi vlada po Bona-iutijevem mnenju zagotovila časopisom že načrtovane letne prispevke. »Od Boniautija in od vlade torej pričakujemo konkretne korake, saj novinarji ne potrebujejo miloščine, temveč jamstva, da bodo lahko časopisi še naprej redno izhajali,« sta dejala Tamara Blažina kroma predsednik in tajnik FNSI Roberto Natale in Franco Siddi. Pobude demokratov »To ni varčevanje, to je rezanje, ki si ga lahko privoščijo le mesarji.« Tako je nediskriminirano klestenje državnih podpor majhnim časopisom ocenil poslanec Demokratske stranke Riccardo Franco Levi, ki se je kot podtajnik v prejšnji vladi ukvarjal s temi vprašanji. Demokratska stranka si bo po njegovih besedah prizadevala, da bi v finančnem zakonu ohranili vse dosedanje direktne prispevke časopisom. Demokrati so pripravljeni na soočenje za odobritev novega zakona o založništvu, za katerega pa vlada doslej ni pokazala nobenega zanimanja. Dosedanja zakonodaja žal dopušča mnoge zlorabe pri dobivanju javnih prispevkov, katerim je treba narediti konec, a ne tako, da se krči na levo in desno brez vsakršnih resnih in pravičnih kriterijev, pravi poslanec Levi. Molk velikih dnevnikov Razen nekaterih svetlih izjem (npr. sobotni članek v Repubblici) so veliki časopisi v glavnem prezrli napovedano klestenje državnih podpor majhnim časopisom. To velja tudi za državne televizije RAI in Mediaset, medtem ko so o negotovi usodi Primorskega dnevnika poročali ljubljansko Delo, Radio in TV Koper, Primorske novice, Radio Trst A, slovenska TV RAI in deželni sedež RAI. TG 1 je v ponedeljek posredoval stališče odgovornega urednika dnevnika Liberazione Piera Sanso-nettija in direktorja Il Foglio Giulia-na Ferrare. Sansonetti je ostro kritiziral vladno usmeritev, Ferrara pa je bil še kar dvoumen. Podprl je kleste-nje prispevkov, a vlado pozval, naj pomaga majhnim časopisom. SLOVENIJA - Prometnice Predor Šentvid spet zaprt v obe smeri LJUBLJANA - Šentviški predor je znova zaprt za ves promet, saj je v noči na sredo v stari galeriji odpadel del protipožarnega ometa. Uprava Darsa je od izvajalca del, družbe SCT, že zahtevala, da v celoti odstrani omet. SCT, od katerega minister za promet Radovan Žerjav pričakuje jasne odgovore, kako naprej, je z deli že začel, končana naj bi bila v 14 dneh. Del protipožarnega ometa v cevi proti Primorski je padel na avto z nemško registracijo, pri čemer je prišlo samo do materialne škode. Dars je nemudoma zaprl predorsko cev proti Primorski, naknadno pa še drugo cev proti Gorenjski. Po pojasnilih SCT gre za tisto protipožarno zaščito, ki jo je postavil angleški podizvajalec Ceramicoat in katere dele so odstranili že julija, ko je prvič prišlo do odpada ometa. Takrat so odstranili tiste dele, ki so jih določili skupaj z inženirjem, zunanjo kontrolo in naročnikom. SCT oz. podizvajalec sta sicer takrat zahtevala, da bi se izvajalo monitoring vsakih 14 dni, z namenom preverjati, kaj in zakaj se dogaja z zaščito. "Ampak ta monitoring ni bil odobren," je izpostavil direktor operative za področje nizkih gradenj v družbi SCT Borut Willenpart. Zdaj je odpadel še del te zaščite, je dejal Willenpart. Ceramicoat je po besedah Willenparta svetoval, da je za to galerijo boljša protipožarna zaščita s pobrizgom kot s ploščami. "Ta material ima določeno kemijsko sestavo, ki se zveže s podlago in tukaj se nekaj dogaja," je povedal predstavnik SCT. Glede tega, kaj točno se dogaja z omenjeno zaščito, je povedal, da v SCT s tem nima nihče izkušenj, podizvajalec Ceramicoat pa še raziskuje, zakaj je do tega prišlo. Dodal je še, da je "SCT zaščitil svojo odgovornost preko sodišča, najel je neodvisni inštitut, ki bo preiskal vzroke". Predor bo po besedah predsednika uprave DARS-a Tomislava Nemca v uporabi šele takrat, ko bo stoodstotno varen. Glede varnosti je po besedah prvega moža Darsa ključno vprašanje odpadajoči protipožarni omet. "Vztrajamo na tem, da se ta omet v celoti odstrani. Ko bo odstranjen, bomo lahko zagotovili, da s tega vidika predor ni več nevaren," je dejal. Po besedah člana uprave Darsa Boštjana Riglerja bo predor Šentvid po izvedbi del sicer res brez protipožarne zaščite, a bo Dars na pobudo projektanta oz. po njegovih navodilih prevzel pobudo za vodenje prometa brez tovrstne zaščite. Rigler je krivdo za nov zaplet v predoru Šentvid pripisal izvajalcu. Izvajalca za nastali zaplet krivi tudi minister za promet Radovan Žerjav, ki si je popoldne skupaj s člani uprave Darsa ogledal del predora, kjer je ponoči odpadel omet. Izvajalec bo po ministrovih besedah nosil tudi vse stroške sanacije. Žerjav je sicer od družbe SCT, ki je zanj edina odgovorna za nastali zaplet, zahteval, da mu do ponedeljka da jasne odgovore, kako naprej. Če odgovorov ne bo, bodo iskali druge rešitve; druge izvajalce, druge projektante. Minister Žerjav je zagotovil, da je zdaj najpomembneje zagotoviti varnost v predoru Šentvid. "Dokler predor ne bo stoodstotno varen, ne more biti obratovalen," je zatrdil. Kakšni bodo nadaljnji ukrepi prometnega ministrstva glede predora Šentvid, Žerjav zaenkrat še ni želel povedati. "Prespal bom še kak dan ali dva in nato videl, kako naprej," je poudaril in dodal, da bo razmislil tudi o morebitnih zamenjavah na Darsu. (STA) UKC LJUBLJANA 20 let presajanja krvotvornih matičnih celic LJUBLJANA - V letošnjem letu mineva 20 let od presajanja krvotvornih matičnih celic v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. To delo je po dveh desetletjih uveljavljen način zdravljenja v Sloveniji, pojasnjujejo v UKC Ljubljana. Decembra letos bo 20. obletnica prvega avtolognega odvzema kostnega mozga, ki so ga presadili v januarju 1989 bolniku z akutno levkemijo. Začetke presajanja krvotvornih matičnih celic so spremljale nekatere organizacijske težave, vendar so jih uspešno in sproti reševali, navajajo v UKC Ljubljana. V teh letih so opravili skupno 606 presaditev, letos pa jih predvidevajo več kot 100. S predvideno selitvijo v nove prostore bodo število opravljenih presaditev lahko postopno povišali na 140 do 180 presaditev na leto. S tem se bo slovenska he-matologija lahko enakopravno kosala z najbolj razvitimi državami Evropske unije, menijo v UKC. Klinični oddelek za hemato-logijo sodeluje tudi v programu presajanja perifernih krvotvornih matičnih celic pri zdravljenju srčnega popuščanja. (STA) Drago Mirošič kandidat za slovenski parlament SEŽANA - Sodeč po poročanju slovenskih časnikov se bo na septembrskih volitvah za mesto v slovenskem parlamentu potegoval tudi Drago Mirošič (na sliki), ki bo kandidiral na listi stranke upokojencev DESUS. Mirošič, ki je doma iz Lokev, je znana osebnost i» tudi v slovenski manjšini, saj je bil svoj-čas generalni konzul SFRJ v Trstu, potem pa slovenski veleposlanik v Bosni-Herce-govini in na Češkem. Na listi stranke, ki jo vodi obrambni minister Karel Erjavec, bo kandidiral tudi Mitja Meršol, nekdanji odgovorni urednik Dela. Gabrovec: Več denarja za fotovoltaično energijo TRST - Deželni svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec zahteva dodatna finančna sredstva za spodbujanje fotovoltaične energije. V tozadevnem deželnem skladu namreč za to ni več denarja, zato bi bila potrebna dodatna sredstva, meni slovenski deželni svetnik. Dežela je za spodbujanje tega alternativnega vira energije v zadnjem obdobju potrosila 2,2 milijona evrov. Komarča usodna za španskega planinca BOHINJ - V ponedeljek zvečer se je med sestopom čez Komarčo hudo ponesrečil španski planinec, v torek pa je v Splošni bolnišnici Jesenice podlegel poškodbam, so včeraj sporočili s Policijske uprave Kranj. Nesreča se je zgodila kljub temu, da je imel 58-letni španski državljan ustrezno gorniško opremo. V ponedeljek okrog 18. ure mu je spodrsnilo med sestopom čez Komarčo proti slapu Slavica: padel je 15 metrov po pobočju, pri čemer se je hudo poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili reševalci bohinjske gorske reševalne službe, nato pa ga je brniška ekipa za reševanje v gorah s pomočjo helikopterja slovenske vojske prepeljala v jeseniško bolnišnico, kjer je v torek umrl. (STA) Pri Trbižu požar na vlaku s kemičnimi snovmi TRBIŽ - Na lokomotivi, ki je vozila na progi Trbiž-Videm, je prišlo včeraj zjutraj do kratkega stika in posledično do požara. Na lokomotivo sta bila priklenjena dva vagona s cisternama za kemične snovi: ogenj k sreči cistern ni dosegel. Z gašenjem so se ukvarjali trbiški, tabeljski in videmski gasilci, nesreča pa ni povzročila težav v železniškem prometu. Nevarno divjanje po portoroških cestah PORTOROŽ - Mlad voznik je včeraj zjutraj z drzno vožnjo po Obali povzročil kar nekaj preplaha. Okrog 7. ure je neka občanka obvestila koprsko policijsko upravo, da skozi Portorož divja bela škoda octavia s koprsko registrsko številko. Policisti so kmalu izsledili avto, ki je bil parkiran v garažni hiši TPC v Luciji. Ko je voznik opazil policijsko patruljo, je naglo zbežal in z drzno vožnjo zapeljal na območja Seče, Liminjana in Lucana nad Lucijo. Med vožnjo je po navedbah policije ogrožal vse udeležence prometa, na številko 113 v tem času poklicalo več občanov. Na koncu so piranski policisti ugotovili, da je škodo octavio upravljal 19-letnik iz Lucije, ki je napihal 0,72 miligramov alkohola na liter izdihanega zraka. Mladeniča, ki je vozniško dovoljenje opravil pred dobrim letom, so pridržali, zaradi raznih prekrškov pa so mu naložili 1420 evrov globe. / ITALIJA Četrtek, 7. avgusta 2008 5 VLADA - Predstavitev finančnega zakona za leto 2009 Letta: Tremonti je izvedel revolucijo v javnih financah Sindikat stanovanjskih najemnikov SUNIA kritičen do vladne stanovanjske politike RIM - Finančni zakon za leto 2009 bo odobren še pred koncem septembra skupno z državnim proračunom. Tako je povedal gospodarski minister Giulio Tre-monti na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj priredil v Palači Chigi skupno s podtaj-nikom pri predsedstvu vlade Giannijem Letto ter z ministri za poenostavitev zakonodaje Robertom Calderolijem, za javne uslužbence Renatom Brunetto in za delo Mauriziom Sacconijem. Govorili so o novem finančnem zakonu, za katerega je vlada odobrila temeljne smernice na svoji torkovi seji, Tremonti je dejal, da se bo finančni zakon 2009 držal treh temeljnih načel, in sicer lizbonske razvojne strategije, davčnega federalizma ter stabilizacije javnih financ, ki v skladu s pravkar odobrenim triletnim finančnim manevrom predvideva izenačeno državno bilanco do leta 2011. Kar zadeva lizbonsko strategijo EU, je gospodarski minister dejal, da jo je Italija za dve tretjini že uresničila in da bo vlada v dogled-nem času predstavila v parlamentu predloge za udejanjenje zadnje tretjine. Šlo bo za vrsto ukrepov, od centralizacije evropskih sredstev do privatizacije občinskih podjetij. V tej zvezi je minister Sacconi napovedal, da bo vlada za 41% zmanjšala obremenitev podjetij na področju socialnih prispevkov in davščin. O uvedbi davčnega federalizma je govoril minister Calderoli. V bistvu je potrdil, da bo vlada zadevni zakonski predlog predvidoma odobrila 11. septembra. Minister Brunetta pa je predvsem zagotovil, da bo novi finančni zakon omogočil obnovitev delovnih pogodb javnih uslužbencev, pri čemer je poudaril, da bodo skušali v večji meri nagraditi zaslužnejše. Tremonti je na srečanju s časnikarji med drugim povedal, da je njegovo zamisel Robin Hood davka za višjo obdavčitev dobičkov naftnih koncernov in denarnih zavodov osvojil tudi Barack Obama. Veliko pa je govoril o vladnem načrtu za izgradnjo 20 tisoč novih stanovanj, ki naj bi ga omogočil finančni zakon. Na to pa se je kritično odzval sindikat stanovanjskih najemnikov SUNIA, ki je poudaril, da bo novi finančni zakon črtal sredstva za izgradnjo 12 tisoč socialnih stanovanj, ki so bila že v načrtih, in da bo novi načrt koristil predvsem gradbenikom. Sicer pa je na srečanju s časnikarji največ govoril podtajnik Letta, ki je dejal, da je Tremonti »genialno« rešil problem finančnega zakona s tem, da je predhodno dal odobriti triletni finančni manever. »Gre za pravo revolucijo v italijanski finančni politiki,« je dejal Letta. GIanni Letta in Giulio Tremonti na včerajšnji tiskovni konferenci ansa OI - Predsednik CONI proti bojkotu Petrucci zavrnil predstavnike vlade PEKING - Italijanski šport je bil vedno proti bojkotu olimpijskih iger in italijanski športniki se bodo jutri redno udeležili mimohoda ob slovesni otvoritvi. Tako je povedal predsednik italijanskega olimpijskega odbora (CONI) Gianni Petrucci na tiskovni konferenci, ki jo je skupno z »azzurri« včeraj priredil v kitajskem glavnem mestu. S tem je zavrnil nekatere predstavnike vladne večine, kot sta načelnik Ljudstva svobode v senatu Maurizio Gasparri in ministrica za mladino Giorgia Meloni, ki sta italijanske športnike pozvala, naj bojkotirajo slovesno otvoritev v znak protesta zaradi nespoštovanja človekovih pravic na Kitajskem. »Zakaj in čemu bi moral šport delati to, česar ne dela politika?«, se je polemično vprašal Petrucci, upoštevajoč dejstvo, da se bo odprtja med drugimi udeležil italijanski zunanji minister Gianni Petrucci ansa Franco Frattini. »Je kdo npr. zahteval od industrijcev, naj ne vlagajo na Kitaj -skem?«, je nadaljeval Petrucci in zatrdil, da olimpijske igre pomenijo za športnike priložnost, na katero so se leta pripravljali. »Predsednik Napolitano je izročil zastavo našemu zastavonoši Antoniu Rossiju in Rossi jo bo jutri na mimohodu tudi nosil na čelu italijanske reprezentance,« je zaključil Petrucci. GORE - Smrtni nesreči na Monte Rosi in v Dolomitih Novi tragediji v višavah Na Monte Rosi en mrtev in trije poškodovani, pri Bellunu umrl planinec iz Vajonta AOSTA, BELLUNO - Italijanske Alpe so včeraj terjale dve življenji, do gorskih nesreč je prišlo na Monte Rosi in v venet-skih Dolomitih. Štirje alpinisti iz Nemčije so včeraj zjutraj ob 8. uri v navezi plezali proti vrhu Lyskamm, v skupini Monte Rose. Na nadmorski višini kakih 4000 metrov se je enemu od štirih spodrsnilo, s seboj pa je v prepad povlekel še soplezalce. Eden je umrl, ostali so se težje poškodovali (eden od preživelih ima zlome na hrbtenici in hude udarce v prsih). Alarm so sprožile skupine plezalcev, ki nemočno spremljale dogodek. Preživele je po posegu gorskih reševalcev iz Aoste prepeljal v dolino helikopter, po truplo pa se je odpravila finančna straža iz Cervinie. Vremenske razmere so bile za plezanje optimalne. 62-letni Renzo Corona iz Vajonta je umrl ob stezi, ki v venetskih Dolomitih vodi iz koče S. Marco do Palusa S. Marco, pod Sorapisom, v občini Auronzo. Izgubil je ravnotežje in padel z neke police v 200 metrov globok graben. Izkušeni gornik in trgovec s športno opremo je v preteklosti predsedoval sekciji C Al v Maniagu. Pogorje Monte Rosa, prizorišče ene izmed včerajšnjih tragedij ansa EVRO 1,5478 $ -0,06 Bossi ne bo kaznovan zaradi žaljenja himne BENETKE - Beneški javni tožilec Carlo Mastelloni je predlagal arhiviranje obtožnice, po kateri naj bi minister za reforme Umberto Bossi minulega 20. julija na kongresu Lige Venete v Padovi žalil italijansko državo. Bossi je tedaj z dvignjenim sredincem zatrdil, da prebivalci Padanije ne bodo »sužnji Rima«, kot naj bi zahtevalo Mameli-jevo besedilo. Preiskavo je odprlo sodišče za ministre, Mastelloni pa je ugotovil, da Bossi tedaj ni nastopil kot minister. V furlanskih bankah »prali« milijone evrov VIDEM - Videmska finančna straža je pred dvema letoma začela preiskovati posle nekega podjetnika, naposled pa je naletela na mednarodno kriminalno združbo, ki je preko treh bank v FJK prala milijonske zneske. Denar v vrednosti približno 80 milijonov evrov naj bi izviral iz velikih borznih goljufij in namernih stečajev na račun ameriških varčevalcev. Nekatere goljufe sta pred časom že aretirali ameriški ustanovi FBI (Federal Bureau of Investigation) in SEC (Security Exchange Commission). Na vi-demskem spisku je 14 preiskovanih oseb, 9 od teh so bančni funkcionarji. Trije preiskovani naj bi v izmed videmskih bank praznili nek bančni račun in si nakopali tri milijone dolarjev. Žrtev oz. lastnik računa je Hajtam Tarik Tajmur Al Said, princ iz sultanata Omana. Umor transseksualca MILAN - 19-letni Davide Giuseppe Grasso iz Rozzana in 17-letni maroški državljan sta umorila transseksualca, potem ko sta ga strahovito mučila. Vse to, ker ni hotel ustreči njihovim spolnim zahtevam. Žrtev je 30-letni Brazilec Gustavo Rangel Brandau, znan kot Samantha. »Nikoli nismo videli takšnega nasilja,« so dejali policisti, potem ko so prijeli hudodelca. ODPRAVA NA K2 Confortola dokončno na varnem ISLAMABAD - Italijanskega alpinista Marca Confortolo so včeraj s pakistanskim helikopterjem končno rešili iz baznega tabora na drugi najvišji gori sveta K2, ki ga je kot zadnji od štirih planincev po petkovem plazu uspel doseči v torek. Confortola se je v torek uspel spustiti na višino dobrih 5000 metrov in doseči tamkajšnji bazni tabor, kjer pa je moral zaradi slabega vremena ostati še eno noč. "Marca (Confortolo) je iz baznega tabora davi rešil helikopter," je povedal tiskovni predstavnik italijanskega veleposlaništva Oddo Sergio in dodal, da naj bi Confortolo prepeljali v mesto Skardu, kjer ga bodo zdravstveno pregledali, potem pa naj bi odletel naprej v Islamabad. Italijanski alpinist je medtem v torek že izrazil svoje veselje ob uspešni akciji. "Vesel sem, da sem živ. Ugotovil sem, da so vsi mrtvi in da smo preživeli le trije," je svoji ekipi v Italiji povedal Confortola. Med 11 žrtvami petkovega plaza so trije Južnokorejci, dva Pakistanca, dva Ne-palca, Francoz, Norvežan, Srb in Irec. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. avgusta 2008 evro (povprečni tečaj) valute 6.8. 5.7. ameriški dolar 1,5478 1,5487 japonski jen 168,16 10 5996 167,06 106173 kitajski juan ruski rubel 36,5000 74611 36,4325 7,4606 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,79205 9,4458 0,79285 9,4622 JVCUJNO M Ulici norveška krona 8,0280 23,980 8,0315 23,928 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6291 1,6312 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 236,28 3,2398 235,13 3 2159 UUMjM LlUL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,6159 1 6920 1,6168 1 6890 avjUaDM UUlol bolgarski lev IV\mi mCKl 1,9558 3,34780 1,9558 3,3965 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 30,375 3,4528 30,375 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7049 2,4333 0,7049 2,4308 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti lira 121,56 1 7977 122,74 1 7882 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,2230 7,2173 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 6. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46188 2,8025 3,10125 3,26688 LIBOR (EUR) 4,47813 4,96438 5,10625 5,35313 LIBOR (CHF) 2,27 2,75167 2,9 3,19333 EURIBOR (EUR) 4,487 4,967 5,166 5,354 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.324,85 € +112,59 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. avgusta 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,62 IMTTTDCI IDDDA +1,20 KRKA 1 1 IKA KOPER 94,36 5709 -0,45 +0,95 +1 06 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 231,01 +0,65 +0 19 TELEKOM SLOVENIJE 540,49 238,66 -0,50 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 82,49 DELO PRODAJA -rrm IQQAI +0,60 ii on ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTD A D CM "7 7Û13 _L1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 27,23 K AO +0,26 KOMPAS MTS -' - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 83,82 28,08 -0,72 +0,32 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATFŽ 680,00 680,00 430,00 -2,86 +1,37 -10 00 IERME ČAIE7 ŽITO 257,40 214,80 +5,97 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 6. avgusta 2008 +1,02 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,284 6,59 18199 -0,48 +1,23 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,459 1 934 +6,35 +2,79 +1 26 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,68 1 235 +1,95 EDISON ENEL ENI 6,272 21 21 -0,64 +1,57 FIAT FINMECCANICA 11,085 1911 +1,14 +1,11 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,27 -0,31 -0,84 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 23,02 4,38 +0,44 -1,71 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,852 21,12 16 345 +0,57 -0,24 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,826 +0,34 -0,02 +1 03 PARMALAT PIREMI e C 9,63 1,768 04318 +1,03 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,5 4 168 +2,54 +2,17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,686 +0,80 +2,56 TENARIS TERNA 1,143 19,164 -0,95 +4,34 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,645 16,17 -0,08 +0,00 MNIPOL 3,96 1,74 +0,08 +0,75 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 118,35 $ -0,69 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.797,49 +0,50 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.748,63 116,28 +0,54 +0,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ RanialnUa 3.638,41 +0,01 FIRS, Banjaluka - - RaLvIt; R^/iraz-J 1 /l")Q _fï QQ SRX, Beograd BIFX Sarajevo 836,78 3.797,97 +0,03 -0,30 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.932,99 5.360,94 -0,80 +0,13 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.656,07 2.378,37 +0,35 +1 21 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.289,18 1.360,736 6.535,18 +0,33 +1,65 +0,25 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 5.466,50 5.466,50 4.431,85 3.665,99 +0,22 +1,04 +1 97 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.442,3 3.396,79 +0,16 +0,49 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.254,89 2.886,78 2.719,37 15.073,54 +2,63 +0,92 +1,06 +0,75 6 Četrtek, 7. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it FINANČNI ZAKON - Stališče parlamentarcev Demokratske stranke »Tudi za naše kraje samo klestenja in nič razvoja« Rosato: Vlada eno govori, drugo dela - Blažina: Hude posledice tudi za šolstvo Finančno-proračunski odlok, ki ga je parlament odobril v torek, predvideva za Furlanijo-Julijsko krajino samo klestenja in nobenega konkretnega ukrepa za razvoj naših krajev. To je dokaj klavrna slika, ki sta jo na včerajšnji novinarski konferenci predstavila poslanec Ettore Rosato in senatorka Tamara Blažina. Zastopnika Demokratske stranke sta bila zelo kritična do rimske vlade, ki je popolnoma »pozabila« na našo deželo. V pravkar odobrenem dekretu opažamo le nove davke in proračunska klestenja, ukrepi za so-cialo in za manj premožne sloje pa so po Rosatovem mnenju le pesek v oči. Zelo demagoški se mu zdijo tudi proglasi ministra Renata Brunette o uslužbencih v javnem sektorju, kjer je po ministrovem prepričanju preveč lenuhov. Za našo deželo je ta ocena naravnost žaljiva, saj je splošno znano, da so pri nas javne službe in strukture učinkovite, javni uslužbenci pa na splošno vestni in marljivi. Besede ministra Brunette, da krvodajalci ne bi smeli imeti pravice do nekaterih olajšav na delovnem mestu, se Rosatu zdijo naravnost škandalozne. Demokratska stranka ne vidi nobene potrebe, da vojaki patru-ljirajo po ulicah nekaterih velikih mest. Gre za propagandno potezo, v resnici pa je vlada v tem odloku močno krčila sredstva za policijo in druge varnostne sile, je pristavil Rosato. Skratka nič dobrega, ampak samo ukrepi, ki bodo zavirali razvoj. Blažinova je izpostavila, da je to prvič, ko vlada spreminja tako pomembna proračunska poglavja z dekretom in z zaupnicami, ki onemogočajo normalno parlamentarno soočenje. Sama je predložila več popravkov o Primorskem dnevniku, zaščitnem zakonu za slovensko manjšino in njenih šolskih vprašanjih, ki jih senat zaradi zaupnice sploh ni vzel v pretres. Te popravke bo spet predložila v jesenskem postopku za finančni zakon. Glede slovenske manjšine je Blažinova pozvala šolsko ministrstvo, naj pri morebitni šolski reformi upošteva določila zaščitnega zakona iz leta 2001. Manjšinsko specifiko bi morala vlada upoštevati tudi pri napovedani racionalizaciji (krčenje števila učiteljev in profesorjev) šolske mreže v Furlaniji-Julijski krajini. Nediskriminirano klestenje hudo prizadene kulturo, šolstvo, raziskovanje in gospodarski sektor. Finančni minister Giulio Tremon-ti in ostali ministri so se tudi pri teh vprašanjih izognili vsakršnemu soočenju z opozicijo. Vlada je na osnovi predvolilnih obljub res ukinila davek na nepremičnine (ICI), kaj bo to v resnici pomenilo za občinske uprave in za lokalne davke pa bomo žal videli jeseni, ko bodo zlasti revnejši sloji preizkusili negativne posledice te enosmerne gospodarsko-proračunske politike, je poudarila še slovenska senatorka. Med edine redke svetle točke tega proračunskega ukrepa je Ro-sato omenil t.i. logistično platformo v tržaškem pristanišču, za katero je denar sicer dobila prejšnja vlada Romana Prodija. Vsaj tega niso izbrisali, pač pa so precej zmanjšali finančno dotacijo Sklada za Trst. Tamara Blažina in Ettore Rosato sta zelo kritična do vladnih finančno-proračunskih ukrepov kroma FINANČNA STRAŽA - Roberto Danese v hišnem priporu Sumljivi prispevki Organizator dogodkov naj bi z goljufijo v 3 letih pridobil 300.000 evrovjavnih prispevkov - Enočlanski kulturni društvi Finančni stražniki tržaške davčne policije so v okviru preiskave, ki še ni končana, aretirali 50-letnega Roberta Dane-seja, organizatorja dogodkov in novinarja, ki je osumljen goljufije v obtežilnih okoliščinah za pridobivanje javnih prispevkov, pri čemer naj bi z lažnimi izjavami vodil javne funkcionarje v overovitev lažnih vsebin. Od ponedeljka je v hišnem priporu, njegove tekoče račune so zamrznili. Danese je poznana osebnost, ki se pogosto pojavlja med organizatorji glasbenih in kulturnih dogodkov v Trstu (poleti prireja večere »La Dolce Vita e Rit-mo«). Sedež njegovega istoimenskega podjetja je v Ul. Roma 20, kjer tudi sam stanuje. Ustanovil je kulturni društvi 100 Maestri in Maringa, katerih je edini član. Preiskovalci domnevajo, da je osumljeni v letih 2004-2006 preko nalašč za to ustanovljenih društev pridobival prispevke javnih ustanov (Dežele FJK, Pokrajine Trst, Občine Trst in Trgovinske zbornice), ki so namenjeni neprofitnim organizacijam. Leta 2004 mu je npr. neka ustanova zavrnila prošnjo za prispevek, ker njegovo podjetje ne sodi med ne-profitne in torej upravičene organizacije. Enako prošnjo je nato vložil preko novoustanovljenega društva in prejel 80.000 evrov prispevka. Pri navajanju stroškov za organizacijo dogodkov je baje iste račune predstavljal več ustanovam in s tem prejemal več prispevkov. V treh letih naj bi Danese na ta način pridobil 300.000 evrov, finančni stražniki pa se sedaj ukvarjajo z njegovim delovanjem v zadnjih 2 letih. Heinichen v odboru nove ustanove LAS Pisatelj nemškega porekla Veit Heinichen bo zastopal pokrajinski upravi Trsta in Gorice v POBUDA OBČINSKE UPRAVE - Zadovoljstvo Reta in Romite V Nabrežini velik uspeh poletnih razvedrilnih večerov pod zvezdami Tudi letošnje poletne prireditve Občine Devin-Nabrežina z naslovom Poletni večeri pod zvezdami so doživele velik uspeh. Na trgu pred na-brežinskim županstvom se je skoraj vsak večer gnetlo ljudi, kar sta na zaključni pobudi z zadovoljstvom poudarila župan Giorgio Ret in podžupan Massimo Romita, ki je tudi odbornik za kulturo. Oba sta se zahvalila vsem nastopajočim ter društvom in združenjem, ki so sodelovali pri tej pobudi. Župan Ret je posebej izpostavil, da so bile vse prireditve namenjene predvsem občanom in občankam Devina-Nabrežine, zadovoljen pa je, da se jih je udeležilo tudi mnogo obiskovalcev iz sosednjih občin in iz drugih krajev. Občina se je tudi letos povezala z nekaterimi mednarodnimi festivali, kot sta festival etnične glasbe Folkest in Onde Mediterranee, uspešno pa je bilo tudi sodelovanje s priznanim gledališkim festivalom Ave Prireditve pred nabrežinskim županstvom je vsak večer spremljalo veliko ljudi Ninchi. upravnem svetu nove Lokalne akcijske skupine, ki se bo zavzemala za razvoj kraškega območja. To izbiro bodo predstavniki pokrajinskih uprav predstavili na današnji tiskovni konferenci (ob 12. uri) na sedežu Pokrajine v Trstu. Heinichen že vrsto let živi pod Križem in je uveljavljen pisatelj v Italiji in v Nemčiji, prevedli pa so ga tudi v slovenščino. Pred kratkim je izšel italijanski prevod njegovega zadnjega kriminalnega romana "Totentanz" (Danza macabra-Mrtvaški ples). Več kolonoskopij na oddelku za gastroenterologijo Kolonoskopija (pregled črevesa z endoskopom) omogoča zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje predrakavih sprememb (polipov) in raka na debelem črevesu oziroma danki. Na oddelku za gastroenterolo-gijo katinarske bolnišnice so zato okrepili tovrstne storitve, po katerih sprašuje vse več občanov. V omenjenem oddelku so začeli delovati še en zdravnik in dva bolničarja, tako da bodo tedensko opravili 32 pregledov in ne le 12. Bolnikov na čakalnih seznamih je danes 970, nekateri so pregled rezervirali še lani. Operaterji t.i. call centra bodo v prihodnjih dneh poklicali bolnike na seznamu in jim spremenili datum pregleda. Kdor bi želel odpovedati pregled, naj čim prej pokliče na 040/6702011. Pri Opčinah tihotapci z ljudmi Tržaška mejna policija je v torek zvečer blizu Opčin ustavila avto in kombi, ki sta ga upravljala slovaška državljana. V vozilih je bilo 8 indijskih državljanov brez dokumentov za vstop v Italijo, zaradi česar so policisti oba Slovaka odvedli v zapor. Osumljena sta tihotapstva z ljudmi. Pribežnike so pospremili nazaj v Slovenijo, kot določajo pravila dvostranskega sporazuma. V četrtek, 30. julija, so policisti blizu Op-čin že ustavili 8 Indijcev, takrat pa so se jim tihotapci izmuznili. Člani te kriminalne združbe pripeljejo pribežnike v Italijo, jih zapustijo nekje med Ferne-tiči, Opčinami in Bani ter se sami vrnejo nazaj. »Pretok nezakonitih priseljencev je v resnici mnogo večji, pa čeprav nadzorujemo ceste 24 ur na dan,« so dejali pri mejni policiji. Na avtocesti gorel tovornjak Včeraj dopoldne je prišlo do požara na avtocesti v smeri proti Tržiču, v bližini izvoza za Zgonik. Pregrete zavore so zanetile požar na tovornjaku, ogenj pa se je razširil do trave ob cesti. Gasilci so bili na delu med 11. in 13. uro, hudih prometnih zastojev ni bilo. / ITALIJA Četrtek, 7. avgusta 2008 7 TRŽAŠKA PREFEKTURA - Prvo srečanje vodstva in sindikalnih organizacij o krizi v tržaškem podjetju Stock bo »zaenkrat« še proizvajal svoje likerje in žgane pijače v Trstu Legalni sedež pa bo januarja »romal« v Milan - Podjetje se je obvezalo, da bo v kratkem predstavilo razvojni načrt Stock vsaj »zaenkrat« ne bo zapustil Trsta. Vodstvo podjetja je za zgodovinsko tovarno likerjev in žganih pijač pripravilo razvojni načrt, ki med drugim predvideva tudi za osebje sporno premestitev komercialnih uradov v Milan. Te novice, deloma rožnate, deloma sive, so zaznamovale včerajšnje srečanje na tržaški prefekturi, na katerem se je vodstvo podjetja dobre tri tedne potem, ko je 40 uslužbencem odposlalo pisma za premestitev v Milan, končno soočilo s sindikalnimi organizacijami. Začetku sindikalnih pogajanj so botrovali zagnanost tržaškega pre-fekta Vincenza Balsama (predstavnike podjetja je trikrat poklical na sestanek, tretjič mu je uspelo...), zahteva tržaškega župana Roberta Dipiazze in predsednice pokrajine Marie Teresa Bassa Poropat, da se vodstvo vendarle izreče o bodočnosti obrata, in solidarnost več kot 10.500 Tržačanov, ki so s svojimi podpisi podčrtali, naj Stock ostane v Trstu. Največje zanimanje je veljalo za poseg pooblaščenega upravitelja podjetja Stock Claudia Rive. Ta je zanikal, da bi se lastnik, ameriški finančni sklad Oak Tree, hotel otresti podjetja ali ga pošteno oklestiti. Prav nasprotno: podjetje je pripravilo razvojni načrt za okrepitev proizvodov Stock na italijanskem in tujih tržiščih. V ta namen se je povezalo z družbo za konzulence FIS. Njegovi izvedenci so pred meseci že izvedli »kolokvije« z uslužbenci, da bi se seznanili s sedanjim načinom dela, in -verjetno - ugotovili, kaj gre spremeniti za boljši učinek. Premestitev komercialnih oddelkov v Milan naj bi sodila v ta načrt. Riva je dal razumeti, da se podjetje temu ne bo odreklo. Sindikalne organizacija pa so že dale vedeti, da bodo izkoristile vse možnosti za zaščito tistih uslužbencev (30 od 40 izbranih), ki bi se -predvsem zaradi družinskih razlogov -odrekli premestitvi. Mnogo teh se je ob uri srečanja zbralo pred prefekturo. V ponedeljek so se začeli njihovi kolektivni poletni dopusti; večina jih je ostala doma, da bi pobliže sledila dogajanju, ki se jih neposredno tiče. Mnogo jih dela v podjetju 30 in več let. Ob zavrnitvi premestitve v Milan bi jih verjetno čakala mobilnost. To je 820 evrov mesečne plače za tri leta, potem pa... Mnogim bi tedaj manjkalo le še nekaj let do upokojitve. Sindikalne organizacije so si zadale dva cilja: socialno zavarovanje Desno: omizje na tržaški prefekturi; spodaj: uslužbenci Stocka pred tržaško prefekturo kroma uslužbencev, ki bi zavrnili premestitev, in ohranitev proizvodne dejavnosti podjetja Stock v Trstu. Riva je deman-tiral govorice o skorajšnji premestitvi proizvodnje v tujino (češki Plzen), ni pa mogel zagotoviti, da bo Stock čez tri ali pet let še proizvajal svoje likerje in žgane pijače v Trstu. Tega ne more zagotoviti noben podjetnik, je podčrtal. Potrdil pa je tisto, česar so se sindikalisti bali in na kar so nekateri tržaški občinski svetniki že namignili med izredno sejo mestne skupščine o krizi v podjetju Stock: če bo šlo vse tako, kot predvideva razvojni načrt, bo legalni sedež Stocka januarja premeščen v Milan. Vsa nagovarjanja župana Dipiazze, da bi se odrekli tej nameri, češ da je tudi zavarovalnica Generali ohranila svoj legalni sedež v Trstu, so bila, vsaj tako kaže, zaenkrat zaman. Na prefekturi je bilo vendarle dogovorjeno nadaljnje srečanje med vodstvom podjetja in sindikalnimi organizacijami. Prvotno je bilo sporočeno, da bo sestanek, na katerem bo vodstvo končno predstavilo razvojni načrt podjetja, 19. avgusta, po srečanju Rive na županstvu z Dipiazzo in deželno od-bornico za delo Alessio Rosolen pa je bilo preloženo za teden, na 26. avgust. M.K. PODJETJE STOCK - Pooblaščeni upravitelj Claudio Riva »Imamo načrt za razvoj« »Premestitev komercialnega oddelka v Milan nujna, ker so naši klienti vsi iz Milana« Pooblaščeni upravitelj Claudio Riva, ali bo podjetje Stock zaprlo svojo zgodovinsko tovarno likerjev in žganih pijač v Trstu? Absolutno ne! Ne vem sploh, od kod ta novica. Vem pa, da je popolnoma neutemeljena. Kaj pa je v tej zadevi res? Premestitev štiridesetih ljudi iz komercialnih oddelkov v Milan, da bi omogočili nadaljnjo rast podjetja. Zakaj je premestitev potrebna? Tako predvideva razvojni načrt. Predvidene so investicije in porast prodaje naših proizvodov v javnih lokalih. Naši klienti so vsi iz Milana. Premestitev je s tega vidika povsem logična, predstavlja pa le en del razvojnega načrta. Ali to pomeni racionalizacijo ali z drugimi besedami krčenje? Nikakor. Ali mislite, da bi ameriški finančni sklad, ki je šele pred enim letom investiral v Stock, sedaj zaprl podjetje? Kaj takega ne bi imelo smisla.« Koliko je investiral? Claudio Riva Oprostite, ampak to so rezervirane informacije. Kaj predvideva vaš načrt? Razvoj podjetja predvsem na območju dobička. V preteklosti so posvetili pozornost predvsem stroškom in rezultati niso bili dobri. V zadnjih petih letih smo izgubili svoj položaj na tržišču. Zato je za podjetje nujno potrebna rast. Kako? Možnost obstaja. Naša proizvoda Limonce in Keglevich se zelo dobro prodajata. V javnih lokalih prodajamo 33 odstotkov proizvodov; povprečna vrednost trga znaša 45. Pomeni, da imamo tu veliko možnost za izboljšanje. Uslužbence žuli predvsem premestitev v Milan. Ali bodo imeli pri tem kake ugodnosti? Mi bi hoteli premestiti v Milan vse uslužbence komercialnih oddelkov. Pripravljeni smo oceniti položaj vseh posameznikov. Doslej se je za premestitev izreklo le 10 od 40 uslužbencev. Zavedam se, da nekateri zaradi družinskih zadev tega ne bodo sprejeli. Ali ste že razpravljali o morebitnih socialnih padalih? Doslej ne. Ali bi lahko zagotovili, da bo Stock vsaj še pet let deloval v Trstu? Kaj takega ne more zagotoviti noben podjetnik. Kaj pa legalni sedež podjetja? Načrt predvideva premestitev v Milan v začetku prihodnjega leta. M.K. TRŽAŠKI ŽUPAN ROBERTO DIPIAZZA »Proizvodnja ostane v Trstu!« Župan Dipiazza, kako ocenjujete začetek pogajanj z vodstvom tovarne Stock? Na srečanju na tržaški prefekturi sem se zavzel predvsem, da bi proizvodna dejavnost tostala v Trstu, saj je zgodovinsko tu prisotna od ustanovitve. Vodstvo podjetja je tako na prefekturi, kot na srečanju na županstvu, ki se ga je udeležila tudi deželna odbornica za delo Ales-sia Rosolen, zagotovilo, da bo proizvodnja ostala v Trstu, kar je zelo pomemben dosežek. Pooblaščeni upravitelj Stocka Claudio Riva je na prefekturi rabil izraz »zaenkrat«... da bo »zaenkrat« proizvodnja ostala v Trstu. To je že nekaj. Ne smemo pozabiti, da je v zadnjih desetletjih prodaja likerjev in žganih pijač močno padla, kar se je poznalo pri proizvodnji. Pomembno pa je še nekaj. Kaj? To, da je bilo končno vzpostavljeno omizje s sindikalnimi organizacijami za re- Roberto Dipiazza šitev sindikalnih vprašanj, ki so se zastavila po odločitvi o premestitvi nekaterih tržaških uradov podjetja Stock v Milan. Kakšna bodočnost čaka Stock? Vodstvo Stocka je sporočilo, da ima pripravljen načrt za razvoj podjetja. Zagotovilo je, da ga bo predstavilo na prihodnjem sestanku. Kdaj? Na prefekturi je bil omenjen 19. avgust, po vsej verjetnosti pa bo zadev zdrknila za teden dni, na 26. avgust. M.K. 8 Četrtek, 7. avgusta 2008 TRST / VILA SARTORIO - Poletna pobuda Muzeji zvečer letos v imenu sončne Grčije Ob torkih in sredah zvečer vodeni ogledi muzejske zbirke in koncerti pristne grške glasbe Topla atmosfera in omamen vonj po jasminu sta v torek zvečer sprejela goste mestnega muzeja, vile Sartorio, ki so se polnoštevilno odzvali vabilu poletne prireditve Muzeji zvečer (Musei di sera). Pobuda, ki se je rodila pred 15 leti, je med Tržačani izredno priljubljena, saj se ob torkih oziroma sredah v avgustu radi zbirajo v parku vile in v večerni tišini prisluhnejo kakovostnemu koncertu na sporedu. Prirediteljem, občinskemu odborništvu za kulturo, Mestnim muzejem za zgodovino in umetnost ter mestnemu, gledališkemu muzeju Carlo Schmidl, sta se letos pridružili še italijanska sekcija Fundacije za helenistično kulturo in grška skupnost iz Trsta, saj so Muzeji zvečer letos posvečeni ravno grški kulturi. Na odru parka vile Sartorio bo zaživel pravi festival grške glasbe, ki zaobjema tako staro liturgično petje, kot sodobnejše kompozicije in nepogrešljivo ljudsko, tradicionalno glasbo prežeto s poezijo in čutnostjo. Na torkovem uvodnem večeru se je direktor Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Adriano Dugulin zahvalil mestu za tako srčen sprejem, pri tem pa opozoril na pomoč mecenke Fulvie Costan-tinides, vdove dolgoletnega predsednika grške skupnosti v Trstu Giorgia Costantinidesa, in pa nezane-marljivo sodelovanje številnih prostovoljcev. V parku je nato zadonela grška ljudska glasba, ki sta jo ma- Protagonistki torkovega, uvodnega glasbenega večera (levo), je predstavil direktor Mestnih muzejev Dugulin (desno z občinsko odbornico Vlach in predstavnico Fundacije za helenistično kulturo); več ljudi se je podalo na vodeni ogled vile Sartorio (spodaj) kroma gično pričarali Eleni in Suzana Vouyioukli s petjem ob klavirju, kitari in tolkalih. Občinstvo je poldrugo uro z užitkom prisluhnilo petim zgodbam o ljubezni in revščini, o sanjah in samoti, ki sta jih izvajalki podali z doživeto strastjo. Poleg grške melodije pa je bilo slišati tudi portugalsko glasbo fado, ameriški blues, srbske in italijanske melodije. V program prireditve so vsak torek in sredo vključeni tudi vodeni ogledi palače in zbirke. S pomočjo izkušenih vodičev bodo obiskovalci izvedeli marsikaj zanimivega o preteklosti premožne druži- ne Sartorio ali si ogledali bogato zbirko likovnih del (več je Tiepolovih slik). Marsikoga pa bo privabil svojevrsten ogled kuhinje; tu nas je v torek pričakala družinska »kuharica« Armida oz. igralka Ornella Sera-fini, ki je skupini radovednežev postregla s simpatičnimi anekdotami o kulinaričnih navadah tržaške družine. Med bakrenimi lonci, ponvami, raznoraz-nimi posodami, krožniki in čašami je ob »špargertu« ponudila slastne sardone, nato pa predstavila spe-cialitete, ki si jih je družina Sartorio lahko privoščila. (sas) Korejski kino v svetoivanskem parku K-park ali sedem srečanj s korejsko filmografijo v parku bivše umobolnice pri sv. Ivanu; od jutri do 17. avgusta bo tržaška publika lahko segla po južnokorejskem filmskem ustvarjanju na prireditvenem prostoru pri prenovljenem gledališču. Prvi bo jutri ob 21. uri na sporedu film »A Bittersweet Life« Kima Jee-woona, v soboto pa bodo ob 21. uri predvajali komedijo »Hi, Dharma« Parka Cheol-Kwana. Filmi bodo v originalni verziji s podnapisi. Vstop je prost. Septembra prva izvedba »VN v Trstu« V soboto in nedeljo, 13. in 14. septembra, bo v mestu poseben shod zgodovinskih avtomobilov z nazivom »1. Velika nagrada v Trstu« (1. Gran premio di Trieste). Organizator je avtomobilski klub Venti all'ora v sodelovanju s Fundacijo CRTrieste, Občino Trst, Deželo FJK in združenjem ljubiteljev zgodovinskih vozil AAVS. Prireditve se bodo udeležili ljubitelji zgodovinskih avtomobilov, proizvedenih med letoma 1920 in 1960. Vozila so zelo prestižna, saj so nekatera izmed njih v preteklosti dirkala tudi v Le Mansu, Monzi in Brooklandsu, pa tudi na krajevni dirki Trst-Opčine. Ob znamkah Bu-gatti, Ferrari, Maserati in Alfa Romeo si bo mogoče ogledati nekatere zelo redke primerke. Med temi sta avta lea francis hyper iz leta 1929 in squire iz leta 1935 (slednji model je štel samo pet primerkov!). Nekateri avtomobili bodo v soboto, 13. septembra na ogled na Borznem trgu, naslednjega dne pa bodo vozili po nabrežju in mestnih ulicah. Ne bo šlo za pravo dirko, saj bo najvišja dovoljena hitrost 40 kilometrov na uro. Tržaški občinski odbornik za velike prireditve Franco Bandel-li je na predstavitvi izrazil željo, da bi se tekmovanje s časom razširilo v velik tržaški dogodek. Večeri na mestnih trgih V okviru poletne pobude SerEsta-te bo jutri ob 21. uri na Verdijevem trgu zaživela komedija tržaškega amaterskega odra »La vera storia dei Blus Braders«, medtem ko bo ob isti uri na Trgu Hortis protagonist-ka predstava »Poesia e musica«. V soboto se bo dogajanje na Verdijevem trgu začelo ob 21. uri s koncertom skupine Boogie Nites in plesnimi vložki plesno športne akademije. Na Trgu Hortis pa bo predstava »La storia di Trieste«. Vstop je prost. ITALIJANSKE ŽELEZNICE - Konec leta formalni zaključek transakcije Prodali postajo pri Sv. Andreju Na dražbi z osnovno ceno 8 milijonov evrov si je skupek zgradb zagotovila družba Sviluppo 70 iz Trevisa - Usoda železniškega muzeja pod vprašajem Po dveh letih poskusov in pogajanj je italijanskim železnicam uspelo prodati več kot 10 tisoč kvadratnih metrov obsežne nepremičnine, ki sestavljajo zgodovinsko železniško postajo pri Sv. Andreju. Nekdanja začetna oz. končna postaja Bohinjske proge, ki je od leta 1906 povezovala Trst in Dunaj, bo z novim letom prešla v roke družbe Svi-luppo 70 iz Trevisa, ki si jo je zagotovila na dražbi. Družba Ferservizi, ki upravlja premoženje italijanskih železnic, je na dražbi postavila začetno ceno 8 milijonov evrov. V prodajo so poleg glavne stavbe postaje vključeni dve zgradbi na Trajanskem nabrežju in prostori na odprtem. Ferservizi bo formalno še do 31. decembra lastnik nepremičnin. Na postaji pri Sv. Andreju je danes tudi železniški muzej, katerega usoda je še pod vprašajem. Muzej so odprli leta 1984 na pobudo uslužbencev italijanskih železnic, zdaj pa ni jasno, ali bo še obstajal. »Še vedno plačujemo najemnino, z Občino Trst pa žal ni komunikacije,« je potožil predsednik društva železničarskih prostovoljcev Roberto Ca-rollo. V poslopju bivše postaje so tudi stanovanja z 12 družinami bivših železničarjev in bar Tender. Najemninska pogodba bo potekla konec decembra, nakar se bodo morali dogovarjati z novim lastnikom. / ITALIJA Četrtek, 7. avgusta 2008 9 Včeraj danes [13 Lekarne Q Kino Čestitke Danes, ČETRTEK, 7. avgusta 2008 KAJETAN, GOJKO Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 12.52 in zatone ob 22.43. Jutri, PETEK, 8. avgusta 2008 DOMINIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,1 stopinje C, zračni tlak 1016,1 mb raste, veter 27 km na uro vzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. Naša BOŽENKA praznuje danes obletnico rojstva. Mama, oče in mož ji želijo še polno zdravja in zadovoljstva še na mnoga leta! Vsi pri SK Devinu se veselimo prihoda novega člana MATEJA. Iskrene čestitke našima učiteljema Eleni in Marku, Mateju pa želimo obilo sreče in uspehov. M Osmice Do sobote, 9. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (040 390898), Largo Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 1, Ošiek Osoppo 1, Ul Cavana 11. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. BERTO je v Trnovci odprl osmico. OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel.: 040-299450. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. S Poslovni oglasi ŠPEDITERSKO PODJETJE V TRSTU ZAPOSLI uslužbenca/ko, starost največ 40 let, v komercialnem uradu za tujino, z odličnim znanjem angleščine in dobrim znanjem hrvaščine. Prioritetno bo tudi poznavanje in uporaba raznih temeljnih tipov software-ja. Svoje podatke, napisane v slovenščini, pošljite na poštno številko 2151. ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Il Cavaliere oscuro«. ARISTON - 21.15 »Rewind - L'acc-hiappafilm«. CINECITY - 16.00, 17.15, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.00 »Il Cavaliere os-curo«; 16.00, 17.30, 20.10, 22.15 »Hellboy: The Golden Army«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Agente Smart - Casino totale«; 16.05, 19.50, 22.00 »Funny games«; 16.05, 18.15, 20.05 »Ken il guer-riero: La leggenda di Hokuto«; 18.00, 22.00 »Wanted - Scegli il tuo destino«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.45 »Impy e il mistero dell'isola magica; 18.00, 20.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.20, 21.45 »Caravaggio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.20, 21.45 »12«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00 »Iskan«; 17.10, 19.20 »Kung fu Panda«; 21.30 »Zohan je zakon«; 22.15 »The X-Files: Hočem verjeti«; 18.10, 21.00 »Princ Kaspijan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.30, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Che la fine abbia ini-zio«; 18.00, 20.15 »Wanted - scegli il tuo destino«; Dvorana 3: 16.30 »Underdog«; 18.15, 20.15, 22.15 »Il divo«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«; 18.20 »L'in-credibile Hulk«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 21.15 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 19.20, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »Hellboy 2: The Golden Army«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »Il nascondiglio«; Dvorana 5: 19.50 »Ken il guerriero: la leggenda di Hokuto«; 22.00 »Wanted - Scegli il tuo destino«. polago do 23. avgusta na tel. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. S Izleti B Mali oglasi 5 PSIČKOV mešančkov, majhne rasti (3 samčki in 2 samički) iščejo dobrega gospodarja. Telefonirati na št. 048178154 (ob večernih urah) ali na 3471243400. DVE OMARI v avstroogrskem stilu družinskih prednikov, restavrirani, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dva simpatična, enomesečna mlada psička. Tel.: 040-229224. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z balkonom-ve-rando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PRODAM knjige za bienij in trienij znanstvenega liceja. Tel. na št.: 3398503606. PRODAM AVTODOM elnagh magnum 4, ducato 2500 TD, letnik '96, prevoženih 70.000 km, v odličnem stanju. Klicati v večernih urah na tel. št. 040220284. PRODAM LANCIO Y 1.2 - 16 V LX, letnik 2000, sivo metalne barve, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, air bag, servo volan, elek. pomična prednja stekla, meglenke, prevoženih 28.000 km, lepo ohranjen. Po želji avtoradio MP3 z zvočnikoma, cena 4.000 evrov. Poklicati v večernih urah na tel. 333-4872311. PRODAM RABLJENE KNJIGE liceja Prešeren (vse smeri). Tel. 040-38 2810 v večernih urah, od ponedeljka do četrtka tudi št. 340-6880119. PRODAM knjige za vse razrede srednje šole Srečko Kosovel. tel.: 339-3280638 ali 040-213011. PRODAM ročni malen in prešo. Skupna cena 200,00 evrov. Tel. 040-229243. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni ; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico MIŠK@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor MIZICA POGRNI SE! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na raz- LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Pohitite, saj je še malo prostih mest. Lahko se nam pridružijo tudi Krašovci in Tržačani. Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada) ob uri kosila ali zvečer. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. TPK SIRENA prireja tradicionalno KA-RAMALADO od 8. do 11. avgusta. V petek, 8. avgusta in v ponedeljek, 11. avgusta ples z ansamblom »Old Stars«; v soboto, 9. avgusta ples z ansamblom »Roby & Daniela«; v nedeljo, 10. avgusta ples z ansamblom »Happy Day«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 320-4511592 ali na www.ri-cmanje.org. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25.av-gusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, 11.avgusta odprta, od 13.avgusta do 1.septembra (vključno) pa bo knjižnica zaprta zaradi letnega dopusta. KMEČKA ZVEZA TRST IN GORICA TER PATRONAT INAC obveščajo svoje člane, da bodo uradi zaprti od 11. do 14. avgusta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo v ulici Ginnastica 72 zaprto od 11. do 14.avgusta. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 11. do 15.av-gusta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). REPENTABOR VABI NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA 13. avgust: začetek praznovanja. Ob 20. uri bo otvoritev razstave Sive Bogatez in Laure Stor. Prva bo razstavljala ikone kot »Podoba nevidnega », druga pa bo v tehniki graverstva podala kraško tematiko. 14. avgust: na predvečer praznika v torek, 14. avgusta, ob 21. uri, bo klavirski koncert. v okviru festivala »Med zvoki krajev«. Koncert je pod pokroviteljstvom občine Repen-tabor. Pianist Giacomo Fuga bo izvaja dela E. Schuberta, F. Chopina in C. De-bussy-ja. 15. avgust: sam praznik Marije Vnebovzete je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda. Zjutraj bo 10 uri bo slovesnost vodil tržaški škof Ev-gen Ravignani. Popoldanski shod ob 17. uri bo ob somaševanju domačih duhovnikov vodil openski dekan in re-pentaborski župnik Anton Bedenčič. Oba verska shoda bosta na prostem pred cerkvijo. Preko celega dne bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. 16. avgust: praznovanje sveta Roka. Svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri. Jutranje bogoslužje bo vodil profesor na rimski univerzi UPS gospod dr. Jože Baj-zek. Ob 20.30 bo koncert nabrežinske godbe na pihala. Vse štiri dni bodo odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi slikarska razstava. KRUT obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta do četrtka, 14. avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo od 11. do 15. avgusta uradi zaprti. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo od 18. avgusta do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudi-ni). Vodil jih bo pater dr. Silviin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040299409 (Norma). SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob petju se bodo zvrstile športno- razvedrilne dejavnosti, srečanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yc-cupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKD TABO R-O PČINE sporoča vsem cenjenim članom,da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust,in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obveščamo, da sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu bo zaprt skozi celi mesec avgust. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPCINAH bo v avgustu zaprt. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. H Prireditve KD IVAN GRBEC (Škedenjska ulica 124) praznuje svojega patrona z veselo »country« glasbo skupine Maple Sugar v petek, 8. avgusta, ob 21. uri. OBČINA ZGONIK IN DRUŠTVO MERLINO MULTIVISIONI s pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabita v petek, 8. in soboto, 9. avgusta, z začetkom ob 21.30, na prireditveni prostor pred Županstvom na »Potovanje z multivizijo«. Vsak večer bodo na sporedu predvajanja kratkih dokumentarnih filmov in diapozitivov. V soboto, 9.avgusta koncert skupine Barbapedana (TV). ZDRUŽENJE ZA KRIŽ Kriški teater in Mednarodna akademija za petje v Križu vabijo na IV. Festival morja. Program se bo zaključil s komedijo »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou...«, v kateri nastopajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec-Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Ur-šiča. Uprizoritve bodo od nedelje, 10., do nedelje, 17.avgusta, ob 21. uri. Vse predstave bodo na »Srenjskem bor-jaču pri Očarjevih« v Križu. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV, na kateri razstavljajo do 10. avgusta Paolo Pascutto (slike), Claudia Raza (slike), Franca Kovačič (slike) in Bogomila Doljak (kamen in les). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še številni drugi umetniki. SKD VIGRED pripravlja razne prireditve v mesecih september in oktober, kar pomeni pestro dogajanje na zamejskem Krasu. V ponedeljek, 1.sep-tembra, ob 20.30, v Štalci v Šempola-ju, gostovanje prosvetnega društva Štandrež s prizoroma »Gremo v teater« in »Stari greh«. V torek, 9.sep-tembra, ob 19.uri, v Štalci v Šempo-laju, prva vaja mladinske glasbene skupine. V sredo, 10.septembra, ob 10.uri, bo otvoritev razstave kamnitih izdelkov Giuliana Košute, z večerom o kamnu. Razstava bo na ogled do srede, 17.septembra. Več informacij v priponkah, na tel. št.: ++39-380-358-4580 in ++386-31-397938 ali na www.skdvigred.org. Prispevki V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič darujejo županovi z Dola 100,00 evrov za Onkološki center v Avianu. V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič darujejo Angel in Pavel Bak ter Francesco Sulinas z družinami 350,00 evrov za Onkološki center v Avianu. V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič daruje Claudia 20,00 evrov za cerkev na Padričah. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič darujejo Paolo, Zdenka in Petra 25,00 evrov za popravilo cerkve na Padričah in 25,00 evrov za MePZ Skala Slovan. V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič darujejo: Luciana in Stanko 20,00 evrov, Giuliana 20,00 evrov, Igor Grgič (193) 20,00 evrov, Oskar in Neva 20,00 evrov, Ivanka Grgič 20,00 evrov, Adriano in Ana 10,00 evrov, Li-vio Miolin ter Daniela in Giorgio 50,00 evrov, Alma in Sandro 20,00 evrov, Bojana 50,00 evrov, Ariella 20,00 evrov, Irina in Michele 100,00 evrov, Alba 25,00 evrov, Drago, Danica in Barbara 100,00 evrov, Nataša in Ace 20,00 evrov, Anna Toraldi 20,00 evrov, Marija Žagar 50,00 evrov, Giulio in Elena Dimini 50,00 evrov, Renato in Marta z družino 50,00 evrov, Liliana in Davide Krmec 20,00 evrov, Paola in Iztok Smotlak 20,00 evrov, Luciana, Giulio in Alberto 20,00 evrov, Martina in Sara Gregori 20,00 evrov in Paola Gregori 20,00 evrov za Casa via di Natale v Avianu. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič daruje Grozdana Stubelj 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga Giorgia Pettirosso in Longo Žalostno vest sporočajo mož Antonio, hči Morena z Michelejem, sin Christian z Barbaro, sestra Susanna s svakom Edijem ter priljubljeni vnuki Federico, Jacopo in Alice Pogreb bo v soboto, 9. avgusta ob 10.00 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v bor-štansko cerkev. Trst, 7. avgusta 2008 Pogrebno podjetje Zimolo 10 Četrtek, 7. avgusta 2008 AVTOMOBILI / VW - Motorju pomaga turbinski polnilnik S 1400-kubičnim bencinarjem se touran uspešno bori s konkurenco Za doplačilo dobite lahko še šesti in sedmi sedež v tretji vrsti Volkswagnov mali enoprostorec (mali seveda v relativnem smislu, saj meri 440 cm) touran je najbrž idealna izbira za tiste, ki potrebujejo veliko prostora v notranjosti, a je zanje večji model, sharan, prevelik. VW touran ima dokaj klasično zunanjo obliko, ki pa se odlikuje z odlično preglednostjo, z veliko praktičnostjo in notranjo prostornostjo. Glavna posebnost testnega vozila so tri sedežne vrste (zadnjo dobite za doplačilo). Sprednji sedeži so dobro nastavljivi, sedi se nekoliko višje, kot je za enoprostorce značilno in spodobno. Zadnja vrata se odpirajo klasično in niso drsna kot pri nekaterih konkurenčnih avtomobilih. Tudi na zadnjih sedežih se sedi udobno, čeprav so sedišča trša. Sedeži se lahko pomikajo vzdolžno, lahko se tudi podrejo ali po potrebi odstranijo. Potniki zadaj imajo na voljo tudi »letalske« mizice, pritrjene na prednja naslonjala, so zelo pripravne, če imate s seboj 5-let-nega vnuka, ki mora vedno imeti s seboj svoje priljubljene igrače. Tretja vrsta je skrita v prtljažnem dnu. Postavljanje zadnjih sedežev je enostavno opravilo, manj enostaven je dostop do njih. To naredimo preko druge vrste, pri čemer premaknemo sedež. Ob pogledu na zadnjo vrsto nam je hitro jasno, da so sedeži zasilna rešitev zaradi utesnjenega prostora, ki je bolj namenjena otrokom. Ampak možnost je. Volkswagnovci so opremili touran z ogromno predalčkov in odlagalnih mest, ki so za nameček prav vsa uporabna. Odlagalna mesta so na stropu, v naslonjalu za roke, pod sedeži itd. Armaturna plošča je bogato založena in klasično nemško urejena. Oblikovana je z ravnimi linijami in povsem v skladu kon-cerna VW. Osvetlitve so modre barve na prikazovalnikih in rdeče na stikalih. S touranom se peljemo zelo dobro. Imeli smo na voljo model TSI s 1400-kubi-čnim bencinskim motorjem s turbinskim polnilnikom, ki je pridelal 140 KM in 220 Nm v razmahu od 1500 do 4000 obratov. Motor je nekoliko prešibak za težo avtomobila (100 kg) in to je razvidno predvsem v hribovitih območjih, kjer je treba večkrat pretikati. 6-stopenjski ročni menjalnik je pa resnici na ljubo zelo dober. Najbolje se seveda touran znajde na daljših potovanjih, najsi bo po avtocesti ali po navadnih cestah. Lega na cesti je zanesljiva, vzmetenje je nemško trdo, tako da ni strahu, da vas v kakem ovinku odnese. Tudi zavore so za 15 kvintalov težko vozilo primerne in svoje delo opravijo brezhibno. Vse to pa dobite za približno 27 tisoč evrov. Stran pripravil Ivan Fischer Glede na svoje zunanje mere se touran dobro odreže tudi v ozkih ulicah mestnih središč SLOVENIJA Vinjete gredo za med FORD - Prenovljeni malček Novi ka bodo predstavili na pariškem salonu TABLE - Zmešnjava na pokrajinski cesti Vprašanje za bistre glave: Kako iz Bazovice do Trebč? Na oktobrskem avtomobilskem salonu v Parizu bo Ford končno predstavil novo generacijo svojega malčka ka. Prvi Kaji so zagledali luč sveta pred 12 leti, njegov naslednik pa se ponaša s prav tako mladostno obliko. Novi ka je kar prijetne zunanjosti, novi slog pa so poimenovali „kinetic design». Dokajšnjo prenovo je doživela tudi notranjost Fordovega malčka, ki jo odlikuje dinamičnost in eleganca, izraža pa se z drznimi barvnimi odtenki. V prvih šestih mesecih letos so prihodki od cestnin v Sloveniji po prvi oceni znašali približno 88 milijonov evrov, od tega sta približno 52 odstotkov prispevala prva dva cestninska razreda, za katera so od 1. julija obvezne vinjete, preostalih približno 48 odstotkov pa vozila nad 3.500 kilogramov, ki še vedno plačujejo cestnino na klasični način. DARS je do vključno 21. julija 2008 prodal skupno približno 1,2 milijona šestmesečnih vinjet za osebna vozila po ceni 35 evrov (skupaj z DDV) ter približno 20.000 šestmesečnih vinjet za motorna vozila (17,5 evra z DDV), kar znaša približno 42,35 milijona evrov. Do sedaj je DARS izstavil račune za 26,3 milijona evrov (brez DDV) slovenskim prodajalcem za obdobje do 15. julija 2008. Poleg tega so v okviru lastne mreže prodali še za 1,6 milijona evrov (brez DDV) vinjet. Poročila o prodaji v tujini bodo prispela do 10. t.m. Do vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo, se tovorna vozila (oz. vsa vozila nad 3.500 kg) še vedno cestninjenja po klasičnem sistemu. Tuji turist, ki privozi po pokrajinski cesti št. 1 mimo Bazovice v smeri Opčin, se na izhodu iz vasi znajde pred tablo, ki smo jo posneli. Kazalo bi, da so prva vas, na katero bo naletel Trebče in že tu se bo popraskal po betici: „Kako», bo rekel Nemec, „na zemljevidu vidim, da so Padriče bližje od Trebč, kje se za vraga nahajam?« Upajmo le, da bo zaupal zemljevidu ali navigatorju, če ga ima in se nikakor ne bo zanesel na tablo, ki so jo pred leti postavili možje s Pokrajine. POTOPIS Četrtek, 7. avgusta 2008 1 1 V LETU OČETA SLOVENSKE KNJIGE POTOVANJE NA BAVARSKO IN WURTTEMBERŠKO S Skupino 85 po nemških poteh Primoža Trubarja Mesto Ulm je pravi biserček. Zleknje-no ob bregovih Donave razkazuje kot prevzetna deklica svojo lepoto. Reka se leno pomika med zelenimi bregovi, kot da bi jo utrudili dolga pot iz Črnega gozda in misel na še daljšo pot do Črnega morja. Po prihodu smo seveda najprej krenili proti katedrali. Na trgu pred cerkvijo je mrgolelo stojnic s sadjem in zelenjavo. In seveda turistov. Od nekod je prikorakala godba v rdečih uniformah in nabijala koračnico. Tistega dne (bila je sobota) je bilo v Ulmu sploh posebno praznično in živahno. Kako in z nepogrešljivimi živobarvnimi freskami, ki mu, kot v drugih nemških mestih dajejo slovesnejši videz. Posebna zanimivost Ulma (ki pa v tem pogledu nima ekskluzive) je ta, da so ob boke veličastne gotske katedrale, slikovitega županstva in drugih zgodovinskih poslopij postavili zgradbe super modernega videza, ki predstavljajo pravi arhitekturni izziv. Kakor se gotska katedrala bori z zakoni težnosti, tako se te moderne zgradbe borijo z zakoni estetike in kot je katedrala zmagovita v svojem boju, tako se po zaslugi pogumnih načrtovalcev zmagovito in harmo- bi tudi ne bilo, saj je potekalo tradicionalno srečanje predstavništev mest, ki jih obliva Donava. Srečanje se odvija vsaki dve leti in privabi v mesto velike množice ljudi, ki se zberejo vzdolž obeh bregov reke, ob neštetih stojnicah s tipičnimi enogastronomskimi spe-cialitetami posameznih obdonavskih krajev. Kot vemo, teče Donava skozi več držav in skozi kar štiri prestolnice: Dunaj, Bratislavo, Budimpešto in Beograd. Slišati je bilo vse jezike teh krajev in videti je bilo tudi nekatere skupine v narodnih nošah. Srečanje je priložnost tudi za kulturne izmenjave in športne turnirje. Skratka veselo vzdušje, v katerem bi bilo prijetno preživeti še kakšen dan, a nas je gnalo naprej, po Trubarjevi poti. A prej smo si le ogledali glavne značilnosti tega mesta na modri Donavi, ki je sicer svojo modrino že zdavnaj izgubila. O gotski katedrali bi lahko pisali razprave. Že pred samim vhodnim portalom bi bil človek ob kakšno uro, če bi si hotel podrobneje ogledati vse podrobnosti fantastičnega lesoreza na več nivojih, ki prikazuje prizore iz Svetega pisma. To je nekdanjemu neukemu in nepismenemu ljudstvu dejansko služilo kot pripoved svetopisemskih zgodb v likovni obliki, namesto današnje televizije. Če se ozreš navzgor proti vrhu zvonika, se ti ob pogledu na neštete arkade, oporne loke, opornike vseh velikosti, stolpe in stolpiče kar zavrti v glavi. Kaj mora šele biti, če pogledaš z vrha navzdol, potem ko preplezaš 768 stopnic, ki jih mi zaradi kroničnega pomanjkanja časa seveda nismo preplezali. Prav tako veličastno vzdušje vlada v notranjosti katedrale, ki je ne bomo posebej opisovali, ker bi terjalo preveč časa in prostora in bi z besedo najbrž ne znali opisati njenega izrednega umetniškega bogastva. Naj povemo le zgodbico, ki je vezana na dolgoletno gradnjo katedrale. Zgodilo se je, da so se delavci znašli v težavah, ko je bilo treba prenesti dolge in debele tramove skozi sorazmerno ozke vhodne in okenske odprtine. Iz zagate jih je rešil vrabček, ki je z dolgo bilko v kljunčku pokazal, kako je treba bilko obračati, da jo spraviš skozi tesne prostore. Legenda o vrabčku se je tako priljubila ljudem, da je postal nekakšna maskota mesta. Velikega bronastega vrabca s slamico v kljunčku lahko vidimo na strehi katedrale ter v njeni notranjosti in v najrazličnejših velikostih, pozah in preoblekah ga lahko občudujemo na številnih izveskih nad vrati prodajaln in gostišč po vsem mestu. Nekoliko nižje, v smeri reke, gremo mimo županstva z zanimivo astronomsko uro nično skladajo z okoljem starinskega videza tudi moderne arhitekturne izbire. Zato na primer visoka steklena piramida zraven županstva ne iznakazuje trga, temveč ga ovrednoti. Besedo velikega občudovanja zasluži tudi ribiška četrt ob nabrežju Donave, skozi katero tečejo razni pritoki in kanali. Okolje s pravljičnimi rešetkastimi hišami naravnost očara obiskovalca. Prečni, navpični in drugače postavljeni temni hrastovi tramovi iz Črnega gozda, med katere so zadelani svet- bingenu in Derendingenu, krajema, ki sta poleg Rothenburga nad Taubero, Bad Uracha, Kemptena in drugih krajev južne Nemčije zaznamovali del usode Primoža Trubarja in s tem tudi del usode slovenskega naroda, jeziku in kulturi katerega je Trubar prav iz nemških krajev polagal temelje. Vodička Štefanija nam med približevanjem mestu postreže z vrsto informacij. Kot običajno je njeno znanje bogato, vendar tokrat vemo o Tübingenu stvari, ki jih ona ne ve. Za Trubarja je izvedela tik pred našim prihodom in se na hitro dokumentirala, nekaj več pa je o njem izvedela prav od nas, tako da smo si vzajemno oplajali znanje o würt-temberški zgodovini. Mesto Tübingen se potaplja v čudovito gričevnato naravo. V njem nam je takoj toplo, in ne samo zaradi ugodnih vremenskih razmer. Šegreje te tudi pogled na cvetje, ki krasi vse kotičke mesta. Že na mostu čez zeleno reko Necker, podrhtevajočo v objemu odsevov vrb žalujk in postavnih, s tramovi vezanih hi mestnih hiš, se prikupno smehlja gost špalir visečih vaz s petunjami in drugim cvetjem. V ozadju se nastavlja očaranim pogledom Holderlinov stolp, Necker pa se tam v bližini razčleni v dva tokova in stvori z bujnim drevjem poraščen otok zaljubljencev. Barvitosti in zelenja je tu na pretek. Nič čudnega, ko izvemo, da tu županuje mladi in na širši državni ravni uveljavljeni pristaš stranke Zelenih Boris Palmer, ki uspešno bojuje ekološko bitko. Nič čudnega tudi, da je bil Tübingen po neki javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil Der Špiegel proglašen za mesto z najvišjo stopnjo kakovosti življenja med vsemi nemškimi mesti. Vendar v tem trenutku ni časa za uživanje lepot in življenjske kakovosti kraja. Nekje po mostu nas čaka gospod dr. Zvone Štu-belj in že se zapeljemo za njim proti Deren-dingenu. Vožnja je kratka, saj je kraj že nekakšno predmestje Tübingena. Štrubljev avtomobil se ustavi na dolgi ulici pred neko obcestno tablo. Pozdravi nas z Lubi Slovenci in pokaže na tablo. Na njej piše Primus Truber Strasse. Dospeli smo torej v osrčje Trubarjevega izgnanstva. Sledovi za njim so krepko zaznamovani, če so mu v Derendingenu posvetili eno najpomembnejših ulic, na kateri je razvrščenih kar pet višjih srednjih šol. turne prireditve in v katerem je tudi otroški vrtec. V vhodnem atriju je njegov doprsni kip, ki ga je izdelal slovenski kipar Peter Černe, enak tistemu, ki krasi osnovno šolo Primoža Trubarja v Bazovici. V glavni dvorani nas čaka novo presenečenje. Ob simbolnih znamenjih Kristusove krone in treh teoloških kreposti - vere, ljubezni in upanja, pred katerimi potekajo evangeličanski verski obredi, je postavljen gledališki oder s kuliso, ki prikazuje notranjost kmečke domačije z mlinskim kolesom. Očitno gre za Trubarjevo rojstno hišo v Raščici na Dolenjskem. Nekje sredi dvorane vidimo kmečki voz z vinskimi sodi, na katerih je z velikimi črkami zapisano Trubarjevo ime. Očitno ponazarjajo sode, v katerih je Trubar tihotapil svoje knjige na Kranjsko in druge slovenske dežele. Večer pred našim prihodom v Tübingen je bila v tej do zadnjega kotička natrpani dvorani predstava dobre tri ure trajajočega dramskega dela, nam je povedal dr. Štru-belj. Člani dramske slupine evangeličanske skupnosti iz Derendingena so uprizorili delo Primus Truber - der Dolmetscher Gottes (Primož Trubar - božji tolmač) po bese- Na sliki levo zgoraj legendarni vrabec, ki je pomagal graditi ulmsko katedralo, desno zgoraj ukrivljena hiša v Ulmu, spodaj, imenitni gostitelj, dr. Zvone Štrubelj med razlago v Derendingenu lo blato in opeke, ustvarjajo posebno privlačnost. In bolj kot so ukrivljeni, šepasti in grča-vi, večje občudovanje vzbujajo. Tu se čas razstopi v mehke trenutke uživanja lepote. Čas postane skoraj nezaznaven, breztežen, skratka relativen, kot bi rekel Albert Einstein, največji in najpomembnejši sin Ulma. DERENDINGEN Pol dneva je mimo, v drugi polovici pa nas čaka tisto, zaradi česar smo se sploh odločili za potovanje v Nemčijo. Bližamo se Tii- Vsakdo, ki gre skozi njihove klopi, ne more ne spoznati Pirimoža Trubarja, ali Primusa Truberja, kot se je sam podpisoval, njegovega dela in pomena in posredno tudi njegove domovine, danes samostojne suverene države in članice Evropske unije. Peljemo se po Trubarjevi ulici in nekako na pol poti, v strogem centru mesteca, se razcepi uličica, v kateri naletimo na drugo pomembno znamenje Trubarjeve popularnosti in priljubljenosti v teh krajih, in sicer evangeličanski Primus Truber-Haus -Dom Primoža Trubarja, v katerem potekajo poleg evangeličanskih obredov razne kul- dilu in v režiji Rolanda Brutscherja, ki je zajel v celoto Trubarjevo življenje in delo od zibelke do groba. Slavnega Raščičana pri devetem letu starosti pooseblja Christoph Beyer, pri šestnajstih letih Arun Herzog, v zrelih letih pa Stefan Schade. Igro so seveda ponovili zvečer istega dne našega obiska v Tü-bingenu in v naslednjih dneh, toda naš čas je bil drugače odmerjen in si je žal nismo mogli ogledati. Bila pa je doživetje, nam je povedal dr. Štrubelj. Ljudi je tako prevzela, da so imeli na koncu igralci in gledalci solze v očeh. Dr. Štrubelj nam je pred kuliso Tru- barjeve rojstne domačije pripravil pravo predavanje. Med drugim je poudaril, da so Nemci ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva tako z igro, kot z raznimi drugimi pobudami pokazali izredno pozornost do slovenskega pridigarja, česar morda sami Slovenci ob tako pomembnem jubileju nismo pokazali v zadostni meri. Pri tem je omenil klavrno zgodbo načrtovanega filma o Trubarju, ki bi moral biti prioriteta v okviru proslavljanj, a ki ni in v zamišljeni obliki tudi nikoli ne bo dočakal svojega rojstva, kar je prava sramota za Slovenijo. Kvečjemu bo izšla, z zamudo seveda, znatno skrajšana verzija. Dr. Štrubelj je nato orisal Primožev lik, njegovo neomajno delavnost, široko vizijo in skrajno nepopustljivost, njegove vizionarske in preroške sposobnosti, ki so mu pomagale »stati in obstati«, ter njegovo vseslovensko in evropsko razsežnost. Primerjal ga je »hrastu, ki ima močne korenine, ravno in trdno deblo ter veliko krošnjo, ki je pokrivala dobršen del takratne Evrope«. Njegova velika zasluga je, da je z utemeljitvijo knjižnega jezika povezal v en narod »Dolenjce, Kranjce, Štajerce, Korošce, Kraševce, Istrane, Goričane in Bezjake«, dotlej še ne razpoznavne pod skupnim imenom Slovenci. Hkrati je tudi njegova zasluga, da se je slovenščina kot enakopraven jezik pridružila drugim evropskim jezikom v Bruslju in da je bilo v letu slovenskega predsedovanja združeni Evropi, ki je hkrati Trubarjevo leto, razglašeno evropsko leto dialoga prav v slovenskem jeziku. Kljub vsemu temu je bilo potrebnih veliko let, da je začel slovenski narod pravilno vrednotiti Trubarja in njegovo delo, je dejal dr. Štrubelj. Spoznavali smo ga po koščkih, od Slomška in Prešerna naprej, toda liberalci so v njem videli zgolj nasprotnika katoliškega pollitičnega tabora, katoličani pa heretika. Pred sto leti, ob 400. obletnici Trubarjevega rojstva, je kritično pripomnil dr. Štrubelj, so onemogočili, da bi njegov spomenik stal sredi Ljubljane. Potisnili so ga nekam v park Tivoli. In do pred pol stoletja je bilo v Raščici prepovedano dati novorojenčkom ime Primož. Čisto pred kratkim pa so v Rubijah pri Gorici ob postavitvi spomenika Trubarju, preprečili, da bi spomenik blagoslovili. V vzdušju nerazumevanja in omalovaževanja smo prišli do poltisočletnice rojstva in čas je, da končno damo Primožu Trubarju vse tisto, kar mu gre. Z gesto, polno pomenljivosti in simbolike, je dr. Štrubelj na koncu vzel v roke kitaro in zapel ganljivo pesem Domovina. Dvorano so preplavili otožni verzi, ki na neki način ponazarjajo tako Trubarjevo, kakor tudi Štrubljevo bolečino izseljencev: »Žalost mene premaguje,/ ker zapustil bom svoj dom,/ šel bom daleč v kraje tuje,/ več nazaj prišel ne bom./ Domovina, domovina,/ zbogom, zbogom zadnjikrat,/ bogve k'tera bo ravni-na,/ grob dajala mi enkrat.« »Toda Trubar ne počiva več v tujini,« je zaključil svoj pevski nastop dr. Štrubelj ob plahi spremljavi gostov - tržaških Slovencev, »Zdaj smo vsi v Evropi doma«. (Se nadaljuje) 1 2 Četrtek, 7. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Ob koncu meseca bodo poverili izdelavo dokončnega in izvršnega načrta Nov korak v postopku za odprtje slovenskih jasli Število prošenj za občinske jasli iz leta v leto višje - Kar 55 otrok na čakalni listi Cen*er .C'andTestino * J J J Tehniki dežele FIK so qi 23. mina ool Odpirajo predel Travnika Jutri ob 12. uri bo podjetje Luci Costruzioni »vrnilo« mestu del Travnika pred prefek-turo. Gradbišče bodo odprli do stopnic pred vladno palačo in do novega podstavka, kamor bodo po restavratorskem posegu namestili kip sv. Ignacija. Pešcem sta že dostopna vhod v Raštel in širši hodnik pred trgovinami in kavarnami, ki sega do palače Bombi. Postopek za uresničitev slovenskih otroških jasli v ulici Rocca v Gorici napreduje. V sredo, 27. avgusta, bodo namreč tehnični uradi goriške občine odprli kuverte s ponudbami za izdelavo dokončnega in izvršnega načrta. Med kandidati, ki so se prijavili na razpis do 8. maja in ki so izpolnjevali zahtevane rekvizite, bo namreč tehnična komisija, ki je bila sestavljena 13. maja, izbrala najboljšega ponudnika in še istega dne določila načrtovalca, direkcijo del ter koordinatorja za načrtovanje in izvedbo načrta. Okvirna vrednost navedenih storitev, ki jih bodo čez tri tedne zaupali enemu izmed prijavljenih podjetij, znaša 63.626 evrov, uresničitev celotnega načrta z gradbenimi deli vred pa 360 tisoč evrov. Dober del stroškov za odprtje prvih slovenskih jasli v mestu, za katere se ob konzulti pri goriški občini in slovenskih predstavnikih v občinskem svetu zavzema celotna goriška slovenska narodna skupnost, bo krila dežela Furlanija-Julijska krajina. Le-ta je za uresničitev novih otroških jasli, v kateri bi morali po besedah občinske odbornice Silvane Romano pridobiti trideset novih mest za goriške malčke, že lani zagotovila občini prispevek v višini 260 tisoč evrov. Pristojni deželni urad je v začetku januarja sporočil, da so bila sredstva za ureditev poslopja v Svetogorski četrti potrjena, nakar je goriška odbornica za šolstvo takoj pritisnila na funkcionarje, da bi čim prej sprožili postopek za dodelitev priprave dokončnega projekta. Za pridobitev preostalega denarja - približno 100 tisoč evrov -, ki bodo služili za ureditev notranjih prostorov poslopja v Svetogorski četrti, se je občina odločila za posojilo. Zaenkrat je še težko napovedati, kdaj se bo začel gradbeni poseg na poslopju v ulici Rocca, ki potrebuje temeljito obnovo. Romanova je večkrat zagotovila, da želi uprava čim prej predati namenu obnovljeno stavbo. »Vodja tehničnih uradov predvideva, da bodo gradbišče lahko odprli že januarja,« pravi odbornica, predsednik slovenske konzulte pri goriški občini Ivo Cotič pa izraža zadovoljstvo nad napredovanjem postopka in pristavlja, da »bo konzulta še naprej pozorno spremljala to vprašanje in spodbujala upravo k spoštovanju obvez«. Letošnji podatki o vpisih v občinske Opuščeno poslopje v ulici Rocca, v Svetogorski četrti, ki je namenjeno novim občinskim jaslim (desno); šlo bo za prve slovenske jasli v mestu, v kolikor se izobraževanje otrok v slovenskem jeziku danes začenja še vedno v vrtcih (spodaj vrtec v ulici Brolo) bumbaca DOBERDOB Začasna je šole jasli v Gorici zgovorno pojasnjujejo, zakaj se občini pri odprtju novih jasli tako mudi. »Število prošenj za vpis v jasli vsako leto krepko presega število razpoložljivih mest, zato bo odprtje slovenske ustanove še kako dobrodošlo,« je včeraj povedala vodilna občinska funkcionarka Manuela Salvadei in postregla s podatki. Za šolsko leto 2008-2009, ki se bo uradno začelo 1. septembra, so občinski uradi prejeli 126 prošenj; 56 otrok so sprejeli v občinske jasli, kar 55 malčkov pa ostaja na čakalni listi. Funkcionarka je še pojasnila, da bo nove jasli upravljala goriška občina, po vsej verjetnosti pa bo njihovo delovanje zaupano zunanjemu podjetju. (Ale) V Doberdobu vneto potekajo dela za preureditev notranjih prostorov tamkajšnje nižje srednje šole, s katerimi bodo v prihodnjem šolskem letu kljubovali porastu števila učencev in nekoliko omilili prostorsko stisko. Nova ureditev bo le začasna. Danes bo namreč v Irstu prišlo do podpisa sporazuma med tržiškim mestnim okrožjem in vlado Furla-nije-Julijske krajine, na podlagi katerega bo dežela med drugim dodelila 540.000 evrov za širitev doberd-obske nižje srednje šole. Dodatnih 60.000 evrov za širitveni poseg na nižji srednji šoli, s katerim naj bi začeli v drugi polovici prihodnjega leta, bo prispevalo devet občin, ki sestavljajo tržiško zvezo ASTER. »Občina v teh dneh ureja prostore, kjer bomo v prihodnjem šolskem letu imeli dodatno učilnico in profesorsko sobo. Od septembra dalje se bomo namreč spopadali s prostorsko stisko, saj bomo imeli šest razredov. Zaradi višjega števila vpisov bo vsak razred imel paralelko,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Sonja Klanjšček. Doberdobski župan Paolo Vizintin je pojasnil, da bo protokol, ki ga bosta danes na tržaškem sedežu dežele podpisala koordinator tržiškega mestnega okrožja Mauro Piani in deželna od-bornica Federica Seganti, omogočil občinski upravi, da bo končno razpolagala z denarjem in lahko začela postopek za izdelavo preliminarnega načrta za krvavo potrebno širitev šolske stavbe. »Naložba, ki znaša 600.000 evrov, bo omogočila izgradnjo dveh novih učilnic, novih stranišč in ureditev knjižnice v spodnjih prostorih poslopja,« je povedal Vizintin. (Ale) Tehniki dežele FJK so si 23. julija ogledali poslopje v Ulici Ponte del Torrione, pri pevmskem mostu, kjer je nekaj let deloval center Clandestino. Odredili so očiščenje prostorov in popolno zaprtje stavbe. O tej odločitvi je včeraj v deželnem odboru poročala odbornica Sandra Savino, ki je poudarila, da bo pristojni urad kmalu predstavil nekaj pobud za uporabo poslopja. Prefekt pri društvu Alighieri Prefekt Roberto De Lorenzo je včeraj srečal Antonio Blasina, novo predsednico združenja Dante Alighieri, in znanstveni odbor ustanove na sedežu v ulici Codelli v Gorici. Društvo skrbi za ovrednotenje italijanskega jezika, med pobudami, ki so jih predstavili odhajajočemu prefektu, pa so tečaji italijanščine za tujce. Prefekt je izrazil upanje v plodno sodelovanje med združenjem in prefekturo s ciljem, da se bosta v multietničnem in čezmejnem goriškem prostoru še naprej spodbujala negovanje in študij italijanskega jezika. Vzdrževanje občinskih stavb Goriški občinski odbor je včeraj odobril dokončni projekt za vzdrževanje tehničnih naprav, ldimatizadje in naprav za sanitarno toplo vodo v vseh občinskih poslopjih (tudi v šolskih stavbah). Pogodba z videmsko družbo AMGA Calore bo namreč v kratkem zapadla, zato bo občina razpisala novo javno dražbo za dodelitev omenjenih del, ki skupno znašajo 91.500 evrov. Odkupili družbo Boma Družbo Boma s sedežem v Vilešu je odkupilo podjetje Solution Tipes. Pogodbo za prevzem družbe, ki izdeluje lepilne trakove, so podpisali v Milanu 1. avgusta. Družba Boma je v Vilešu lastnica dveh obratov, v katerih je zaposlenih okrog 80 delavcev. Z nalepkami proti cirkusu Člani združenja 100% Animalisti so prejšnjo noč prekrili s protestnimi nalepkami številne reklamne lepake dunajskega cirkusa, ki je nastanjen v Gradežu. Dresura živali v cirkusu je namreč po mnenju ani-malistov pravo trpinčenje, zato pozivajo družine, naj si ne ogledajo gradeških spek-taklov. IRIS - Upravni svet o načrtovani spojitvi »S ponudbama nismo zadovoljni« Nič ni še odločeno. Tako poudarjajo člani ožjega odbora županov iz goriške pokrajine in predsednik IRIS-a Armando Querin glede načrta postopne spojitve pokrajinskega podjetja za javne storitve, ki so ga delničarji na začetku julija poverili upravnemu odboru družbe. Zaenkrat je vodstvo IRIS-a prejelo dve ponudbi - prvo je vložilo tržaško podjetje AcegasAps, drugo pa videmsko podjetje AMGA -, Querin pa zagotavlja, da bo odločitev padla po pogajanjih. »V tem trenutku smo v preliminarni fazi preverjanja dveh predlogov, ki smo jih prejeli s strani družb AcegasAps in AMGA. Prvo je vložilo le okvirno ponudbo, drugo pa je za odkup plinskega in električnega sektorja ponudilo 80 milijonov evrov,« je včeraj povedal Querin in pristavil: »Takoj lahko povem, da z vsebino obeh ponudb nismo zadovoljni. Gre za poskusni ponudbi, s katerima podjetji sondirata naša pričakovanja. Na spojitev ne nameravamo pristati za vsako ceno. V nadaljevanju pogajanj bo- Armando Querin bumbaca mo postavili tudi vprašanje osebja družbe IRIS in prihodnosti okoljskega sektorja, o katerem bo tudi treba začeti razmišljati.« Goriški župan Ettore Romoli je včeraj izjavil, da bo do odločitve prišlo šele septembra. »Upravni svet bo preveril najboljšo ponudbo, nato pa se bo na ta račun izreklo še 25 delničarjev, ki so župani goriške pokrajine. Do spojitve plinskega sektorja in sektorja električne energije bo prišlo do marca 2009,« je še pojasnil Romoli. (Ale) GORICA - Za črpalkarje je problem rešen »Cene goriv izenačene« Rizzi: Naš glavni cilj je pridobiti nazaj še avtoprevoznike, ki odnašajo velike denarce v Slovenijo Z včerajšnjim dnem je cena deželnega goriva v Gorici izenačena s slovenskimi cenami. Če pa so razlike, so minimalne. Črpalkarji si sedaj obetajo, da bodo ponovno osvojili italijanske voznike, ki so zaradi ugodnejših cen romali čez mejo. »Naš glavni cilj je pridobiti nazaj še av-toprevoznike, ki na podlagi pogodbe s slovensko družbo odnašajo velike denarce v Slovenijo,« pravi Manuel Rizzi, mladi črpalkar iz ulice Lungo Isonzo in član trojice, ki je s protestnimi pobudami dosegla posluh občinske uprave in dežele. Prepričan je, da je zalegla predvsem grožnja avtocestne blokade. »Prejšnjo noč so bile izkaznice za nabavo zelenega bencina prilagojene slovenskim cenam,« pojasnjuje Rizzi, kar pomeni, da je strošek za liter goriva na obeh straneh enak. Če so razlike, so to posledica izbir italijanskih družb. Rizzi računa, da se bo cena deželnega goriva avtomatično prilagojevala občasnemu nihanju slovenske cene. »Vse kaže, da je zadeva končno rešena,« pravi Rizzi, ki se zahvaljuje kolegoma-protestnikoma, za izkazano solidarnost pa tudi občinskemu odborniku Ser-giu Cosmi in svetniku Andrei Bellaviti. Tako je rešena tudi par condicio. Goriškim črpalkarjem je odleglo balbi TRŽIČ Prvi dogovor za prevzem tovarne Ineos Podpisan je bil preliminarni dogovor o odkupu objektov in površin v ulici Timavo, ki odpira pot dokončnemu dogovoru pred koncem leta, na osnovi katerega bo družba Mangiarotti postala lastnica bivše tržiške tovarne podjetja Ineos. Gre za pomemben podpis predvsem za približno sto delavcev Ineosa v dopolnilni blagajni, ki naj bi bili po nastopu novega lastnika ponovno zaposleni. Pogojnik je obvezen, v kolikor je dogovarjanje o namenih družbe Mangiarotti zdrknilo na september, tedaj pa bo vseh 98 delavcev že odslo-vljenih. Dopolnilna blagajna se bo namreč zanje zaključila 16. avgusta. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. avgusta 2008 13 BRDA - Mehki zeleni griči, skrbno obdelani vinogradi, stara vaška jedra očarajo na prvi pogled Briške lepote in gurmanske užitke odkrivajo tujci, zlasti Angleži in Irci Večina od okrog dvesto ležišč je v poletnih mesecih zasedena, turisti pa so dobro podkovani o krajevnih znamenitostih Za Goriška Brda pravijo, da tujce očarajo na prvi pogled. Sončna pokrajina, mehki zeleni griči, skrbno obdelani vinogradi, vsepovsod narava, ki pa ne utesnjuje pogleda na nebo, stara vaška jedra, skrivnostni vinski hrami - kdo ne bi v tem našel čarobnosti? Prijetna gostoljubnost domačinov pa daje vsemu temu dokončni pečat. Skorajda vsak Bric obdeluje svoj vinograd in prideluje svoje vino, zato ni čudno, da v tistih krajih ne manjka vinskih leti in gostišč, v katera obiskovalci tako radi zahajajo na pokušine domačih dobrot. Brda pa poleg kakovostnega vina, sadja in oljčnega olja ne ponujajo le gurmanskih užitkov. Čas si velja vzeti tudi za odkrivanje naravnih lepot in kulturnih spomenikov - neštetih cerkvic in gradov. Da Brda radi odkrivajo tudi tujci, priča podatek, s katerim so postregli na Turistično informacijskem centru (TIC) na Dobrovem. V juliju so med tujimi turisti prednjačili Irci in Angleži, kar 52 so jih našteli, na drugem mestu so Italijani (39) in prebivalci Beneluksa (39). Tudi Avstrijci in Nemci prihajajo v lepem številu, skupno so jih minuli mesec zabeležili 35. Prihajajo pa še Francozi, Skandinavci in seveda slovenski turisti, ki so najbolj številčni (56). Večina turistov, tako domačih kot tujih, na TIC-u povprašuje po restavracijah, znamenitostih Brd in sprehajalnih ter kolesarskih poteh, pridejo pa tudi po druge informacije in publikacije. Tudi mene je prijazna študentka, ki tam začasno dela, založila s prospekti, mimogrede pa sem opazila tudi, da je pred kratkim izšla serija ličnih petih razglednic o Brdih. Večina od okrog dvesto ležišč v Brdih je v poletnih mesecih zasedena, turisti pa so kar dobro podkovani o krajevnih znamenitostih in dobrotah, kar je verjetno tudi precejšnja zasluga svetovnega spleta. Že na Dobrovem si lahko obiskovalci ogledajo prvo znamenitost. Tamkajšnji grad je v 17. stoletju zrasel na ostalinah še Tipičen briški »prton«, v ozadju se odpira pogled na Gradnikovo domačijo v Medani (levo); z razglednega stolpa se zdijo Brda kot na dlani (desno), domačija Maria Bizjaka skriva veliko zanimivosti (spodaj) foto k. m. starejšega gradu. V enem od grajskih stolpov je kapela, posvečena sv. Antonu Pa-dovanskemu, v njej je danes stalna razstava gotskih fresk iz severne Primorske. Zanimiva je Viteška dvorana v gradu z grbi plemiških družin in bogatimi poslikavami. V gradu sta na ogled še galerija grafik svetovno znanega slikarja Zorana Mušiča in del zbirke zadnjega lastnika gradu, grofa Baguerja. Vipolže se ponašajo kar z dvema gradovoma: mlajšem v zgornjem delu vasi in tistem, ki izvira iz enajstega stoletja v vzhodnem delu vasi - nekoč reprezentančna vila in lovski dvorec goriških grofov je sicer nerestavriran, med bodočimi projek- ti občine pa je tudi njegova obnova. Brda zaznamujejo tudi številne cerkvice. Nekatere med njimi skrivajo prave posebnosti: v cerkvici sv. Križa nad Kojskim, denimo, se nahaja veliki gotski krilni oltar iz leta 1515, ki je največji takšen oltar v Sloveniji. Cerkev sv. Andreja na Vrho-vljah pri Kožbani se ponaša z najstarejši- mi freskami na območju Brd, cerkev v Gradnem zaznamuje križev pot, ki ga je med drugo svetovno vojno naslikal Mušič. Zanimivih cerkvic bi lahko še naštevali, a pomudimo se še pri eni posebnosti Brd: pri 23-metrskem razglednem stolpu v Gonja-čah. Do vrha vodi 144 stopnic, ki so vmes prekinjene s štirimi razglednimi ploščadmi, z njega pa se zdi pokrajina kot na dlani. Poleg njega se nahaja eden številnih spomenikov in spominskih plošč v Brdih: posvečen je 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Poleg razglednega stolpa se nahaja domačija Maria Bizjaka, ki preseneti s številnimi zanimivostmi: z maketo obeh solkanskih mostov - čez železniškega celo pelje vlak -, pod njima pa se vije smaragdna Soča. Mosta sta okovana s številnimi kovanci stare valute, gospodar pa je poseben kotiček posvetil tudi letalcu Josipu Križa-ju. Na domačiji je še muzej kmečkega orodja, ki ga je Bizjak sam uredil. Preden se boste sprehodili po njegovi domačiji, pa ga le poiščite in povprašajte za dovoljenje, tako vam bo rad marsikaj pokazal. Na slovenski strani Brd velja omeniti še Medano in Šmartno, pa rastišče lepega Jegliča pri Golem Brdu, ki je sicer tipična rastlina visokogorja, tam pa uspeva na 100 metrih nadmorske višine in bujno cveti aprila, in še naravne kotline na potoku Kožbanjščku in slikovita korita Krčnik. Več kot dovolj razlogov za to, da se bo treba v Brda še vrniti. Katja Munih GORICA - Na torkovem večeru so se prepletali verzi, zvoki, vici in ples Osvežujoče Kapljice nadvse dobrodošle Po dobri udeležbi in ploskanju sodeč, si Goričani želijo tovrstnih oblik »neinstitucionalne« kulture - Vsakič uvodni pozdrav v štirih zgodovinskih mestnih jezikih Protagonisti torkovega večera: z leve Giulio Nerini, Laura in Lucia, Nicolina Dragonetto in seveda publika foto balbi Kapljice kulture so v torek ponovno osvežile vroči poletni večer. In spet so se izkazali posamezniki, ki so mestu podarili kratka kulturna sporočila. Po dobri udeležbi in ploskanju sodeč, pa je ta oblika »neinstitucionalne« kulture pri Goričanih zelo dobrodošla. V imenu ZSKD-ja so uvodoma v slovenščini, italijanščini, nemščini in furlanščini pozdravili Vesna Tomsič, Metka Strosar in Marisa Pelesson, nakar so na prizorišče eden za drugim priklapljali goriški ustvarjalci. Najprej se je predstavil duo pihal, klarinet in saksofon »Ne bodi ga treba«. Glasbenika, ki prihajata iz Doberdoba in Ricmanj, sta se predstavila z miksom priljubljenih starejših in novejših polk. O novih medsebojnih spoznanjih in ljubeznih, ki nastanejo preko interneta, je spregovorila Nicolina Dragonetto, ki je občinstvu prebrala odlomek iz svojega romana »In-vernodalupo«. Da je ljubezen gibalo, ki giblje cel svet, in da vsakdo nekoga mora imeti rad, je potrdila Slavica Radinja, goriška študentka primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani, ki je recitirala znane verze Ivana Minattija. Kapljico furlanske kulture je prinesla Isa Dorigo s poezijo »Estat«. Večer je nato razgibala Meta s pesmijo Spremeni me, s katero je pred tremi tedni nastopila na festivalu novih slovenskih skladb Fens v Kopru. Naslednjo kapljico je oblikoval goriški kitarist Giulio Nerini, ki je poklonil skladbo »Caprin Road«, napisano po spominih iz otroštva, ko je še živel v ulici Caprin. Goričanki Laura in Lucia, plesalki plesne šole Da-hab el Sahar, pa sta s telesno govorico pričarali eksotične dežele. Zadnji je nastopil Paolo Todisco, ki je z vici poskrbel, da je torkov večer minil sredi splošnega navdušenja. Osvežujoče Kapljice kulture bodo v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu kapljale tudi nocoj med 21. uro in 21.30 in vse do petka. (VaS) 1 4 Četrtek, l. avgusta 2008 GORISKI PROSTOR GORICA - Rekorden odziv mladine Overnight s pet tisoč potniki Z nočnim avtobusom varno na zabavo bumbaca Mladina čaka na vstop na nočni avtobus GORICA Marko Munih prevzel zbor Cecilia Seghizzi Slovenski dirigent Marko Munih je prevzel vodstvo novoustanovljenega komornega zbora Cecilia Seghizzi, ki so ga letos ob stoletnici rojstva te skladateljice ustanovili na pobudo zborovskega tekmovanja v Gorici. Tekmovanje od 1962 prireja Združenje C.A. Seghizzi; poimenovano je po skladateljičinem očetu, ki je bil prav tako komponist. Pobudo, da bi v čast še živeči skladateljici ustanovili pevski zbor, je dal predsednik tekmovanja Italo Montiglio. K vodstvu 12-članskega mešanega sestava, v katerem so poleg italijanskih pevcev tudi štirje slovenski, so Muniha povabili kot mednarodno uveljavljenega dirigenta. Poleg tega je bil Mu-nih na tem tekmovanju večkrat član žirije. Zbor je premierno nastopil ob začetku letošnjega tekmovanja Segh-izzi, jeseni pa naj bi začel gostovati po krajih, kjer potekajo ostala tekmovanja za evropski zborovski grand prix. Za repertoarno usmeritev so si izbrali glasbo 20. stoletja, predvsem skladbe Cecilie Seghizzi in skladateljev iz Slovenije in FJK. Prodajal mamilo Novogoriški kriminalisti so v torek odvzeli prostost 32-letnemu moškemu iz Solkana. Ugotovili so, da je pred tem najmanj dvema osebama prodal heroin in kokain, sicer pa so omenjenega moškega iz Solkana policisti in kriminalisti v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Kriminalisti so na podlagi sodne odredbe novogoriškega okrožnega sodišča opravili pri osumljencu hišno preiskavo ter našli in zasegli približno 20 gramov heroina, več pripravljenih zavitkov kokaina, namenjenih za nadaljnjo prodajo, elektronsko tehtnico in večjo vsoto denarja ter mu vse zasegli. Na podlagi dokaznega gradiva so zoper 32-let-nega Solkanca, ki je šele pred kratkim prišel iz pripora zaradi enakih kaznivih dejanj, na novogoriško okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Moškega iz Solkana so kriminalisti včeraj s kazensko ovadbo izročili dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici. Preko pet tisoč potnikov iz goriške pokrajine v manj kot dveh mesecih. Avtobusna proga Overnight, ki jo organizirata pokrajina in prevozno podjetje APT, dosega letos rekorden uspeh. Za sobotni nočni avtobus, ki brezplačno pelje v Sesljan in nazaj, se je od junija do danes odločilo resnično veliko število mladih iz Gorice in Tržiča; radi se ga poslužujejo tudi Novo-goričani. V osmih sobotah je v Gorici izbralo varno zabavo 1.829 mladih, v Tržiču pa 3.184 njihovih vrstnikov. Višek uporabnikov je družba APT zabeležila prejšnji vikend, ko je morala priskrbeti še tretji avtobus. Sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do 6. septembra. Iz Gorice bo kot v prejšnjih tednih startal ob 21.45. Ob 22.15 bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Valentinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. Pobudo Overnight, ki pripomore k večji varnosti na cestah in obenem nudi možnost najstnikom, da se soočajo s socialnimi delavci in zdravstvenim osebjem, prirejataže tretje leto zapored pokrajina in podjetje APT v sodelovanju z goriškim zdravstvenim podjetjem, zadrugo La quercia, združenjem Etnoblog, socialno agencijo Duemilauno in Združenjem upokojenih karabinjerjev. (Ale) [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »II cavaliere oscuro«. Dvorana 2: 19.20 - 22.00 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Hellboy II: The Golden Army«. Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »Il nascondiglio«. Dvorana 5: 19.50 »Ken il guerriero: la leggenda di Hokuto«; 22.00 »Agente Smart - Casino totale«. SGP GORICA V čigave roke zemljišča v mestu? Lastniki novogoriškega gradbenega podjetja SGP Gorica so včeraj soglasno izglasovali likvidacijo te družbe, kar pomeni prodajo njenega premoženja, poplačanje upnikov in prenehanje z dejavnostjo. Ravno tako včeraj je bil na sodišču razpisan narok v stečajni zadevi SGP Gorica. Javnost se sedaj sprašuje, v čigave roke bodo prišla sporna zemljišča v mestu, katerih zemljiškoknjižni lastnik je SGP. Gre za številna parkirna mesta, zelenice in pločnike. Jih bo kupila novogoriška mestna občina, ki je v likvidnostnih težavah? Razprava na sodišču je bila že po petnajstih minutah prekinjena za dve uri, saj je SGP le pet minut pred njenim začetkom vložilo predlog za postopek prisilne poravnave. Na željo odvetnika Emila Mozetiča, ki zastopa predlagatelja stečaja, družbo Gofin, se je narok za dve uri prekinil, da bi v tem času lahko pregledal predlog za začetek postopka prisilne poravnave, saj je šlo za obsežen sveženj gradiva. V tem času so lastniki SGP-ja na skupščini soglasno izglasovali likvidacijo družbe in potrdili prenos njenega sedeža v Ljubljano, to pa pomeni, da se reševanje sodnih sporov prenese na tamkajšnje sodišče. Za začetek likvidacijskega postopka je uprava SGP-ja potrebovala vsaj 75-odstot-no podporo delničarjev. Med večjimi lastniki so družba Pozicija, katere lastnik je tudi predsednik uprave SGP-ja Miha Šegula z 52 odstotki, družba Trafic ima dobrih deset odstotkov, ajdovsko Primorje pa 26 odstotkov vseh delnic. Zato je bilo odločilno glasovanje slednjega. »Na Primorju smo ocenili, da je likvidacija družbe v danih razmerah najboljše, da zaščitimo svoj poslovni delež,« je potezo družbe komentiral njen predstavnik za stike z javnostmi, Edo Pe-licon. Predsednik stečajnega senata na okrožnem sodišču, Ervin Šuligoj, je na podlagi informacije o izglasovani likvidaciji družbe odločil, da bo sodišče v roku 15 dni izdalo pisni sklep o predlogu o prisilni poravnavi, narok za naslednjo obravnavo stečaja pa je preložen za nedoločen čas. Kaj se bo torej zgodilo z zemljišči v novogoriški mestni občini? Ima občina še kakšno drugo možnost, da pride do njih razen tako, da jih kupi? Župan Mirko Brulc je včeraj povedal le, da se mora o nastali situaciji posvetovati z odvetnikom, zato zadeve še ne želi komentirati. (km) Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: 9. avgusta, ob 21. uri bo v beneški trdnjavi v Gradišču koncert z naslovom »Le nozze di Malvel«; vstop prost, informacije na tel. 0481-531326, www.dramsam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: sobota, 9. avgusta, ob 21. uri v cerkvi v Šlovrencu koncert pianista Gorana Filipca; vstop prost. V OKVIRU OBELEŽENJA 40. OBLETNICE pobratenja z Metliko ženski pevski zbor iz Ronk in župnija Sv. Lovrenca prirejata v petek, 8. avgusta, ob 20. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ron-kah orgelski koncert Mirka Butkovi-ča iz Tržiča in Eve Dolinšek iz Mirna; sodeloval bo flavtist Fabrizio Nardi iz Štarancana. 13 Prireditve KAPLJICE KULTURE: vsak večer med 21. in 21.30 do 8. avgusta bodo v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici nastopali posamezniki ali skupine s pesmijo, glasbo, plesom, recitacijo ali z drugo kulturno točko; informacije na sedežu ZSKD, v kavarni Kubik na Verdijevem korzu ali na tel. 0481-531495. Ženski Pevski Zbor Iz Ronk in Župnija sv. Lovrenca Ob sklopu praznovanj 40. obletnice pobratenja z Metliko vabita na orgelski koncert Mirka Butkoviča (Tržič) in Eve Dolinšek (Miren) sodeloval bo tudi flavtist Fabrizio Nardi iz Štarancana Petek, 8. avgusta, ob 20. uri Cerkev sv. Lovrenca v Ronkah H Čestitke Dragi nono LUČO, vse najboljše za tvoj praznik ti voščijo Valentina, Erik, Gaja, Sara in vsi, ki te imajo radi. H Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE V ŠTANDREŽU bo potekalo od 18. avgusta do 5. septembra v štandreški osnovni šoli Fran Erjavec in bo delovalo med 8. in 13. uro. Sprejeli bodo 40 otrok med 6. in 10. letom starosti in pet mladih med 14. in 18. letom starosti. Mladi ani-matorji iz štandreških društev bodo poskrbeli za zabavo, igre in ekskurzije, učitelji pa bodo otroke pripravili na ponoven povratek v šolo; vpisovanje poteka v župnijskem uradu (tel. 048121849 med 8.30 in 10. uro). DVOTEDENSKA PREŠOLA V ROM-JANU za otroke, ki so obiskovali zadnji letnik vrtca in vse razrede osnovne šole bo začela 25. avgusta v prostorih šole v ulici Capitello. Igre, prepevanje, gledališče, šport in razne aktivnosti v slovenskem jeziku bodo otroke od ponedeljka do petka med 8. uro in 12.30 pripravile na vstop v šolo; informacije in vpisovanje do 12. avgusta na tel. 334-6060899 (tudi s sms sporočili) ali na »zs.romjan@libero.it«. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na licejskem polu »Trubar-Gregorčič« v slovenskem šolskem centru v ul. Puccini, 14 v Gorici. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem korzu v Gorici zaprt do 30. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta urad zaprt in da bo potem do 31. avgusta urnik od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Škabrijelova ul. - petek, 8. avgusta, 9.30-10.30; drevored Colombo - torek, 12. avgusta, 17.3018.30; ul. Kugy - četrtek, 14. avgusta, 9.30-10.30; Svetogorska ul. - ponedeljek, 18. avgusta, 17.30-18.30; ul. III. Armata - četrtek, 21. avgusta, 9.3010.30; ul. Garzarolli - torek, 26. avgusta, 17.30-18.30; drevored 20. septembra - petek, 29. avgusta, 9.3010.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL iz Gorice obvešča, da bo zaprta do 16. avgusta; od 18. do 5. septembra pa bo odprta -/ po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure. POLETNI KOŠARKARSKI KAMP športnega združenja Dom bo potekal od 25. do 29. avgusta med 9.30 in 12.30 na odprtem košarkarskem igrišču v Dijaškem domu (ob slabem vremenu v telovadnici Kulturnega doma) s trenerjem Ja-nom Zavrtanikom. Namenjen je osnovnošolcem in učencem prvega razreda nižje srednje šole ter tistim, ki želijo spoznati košarko. Za udeležence kampa, ki bo letos brezplačen, bosta poskrbljeni malica in pijača, ob koncu pa bo vsakdo prejel malo nagrado; prijave in informacije v popoldanskih urah na tel. 0481-536014. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad zaprt od 11. do 14. avgusta. V ostalih delavnikih pa je urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. Poletni urnik bo v veljavi do 31. avgusta. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bodo v organizaciji občine Doberdob filmska poletna srečanja, v ponedeljek, 11. avgusta, ob 21. uri »Petelinji zajtrk«. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 11. do 15.av-gusta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 5-dnevni izlet »na mandarine« in v Črno goro od 15. do 19. oktobra z naslednjim programom: iz Gorice v Dubrovnik, Boko Kotarsko, na Lovcen, Cetinje, Rivjero Budve in Skadarsko jezero. Ob vračanju bo nabiranje mandarin v dolini Neretve, pot ob obali Makarske, postanek še v Veprovcu, ki ga imenujejo Hrvaški Lurd. Sledil bo ogled slapov reke Krke; vpisujeta do zasedbe mest na avtobusu Ivo Tomsič (tel. 0481-882024) za Sovodnje in Goriško, Ana Kuzmin (tel. 0481-78061) ob večernih urah za kraško območje; na račun 150 evrov. KD SOVODNJE organizira avtobus za ogled opere Aida v nedeljo, 31. avgusta v areni v Veroni; odhod iz Sovo-denj ob 14. uri, prihod pozno v noči; informacije in vpis do 12. avgusta na tel. 349-3666161 (Erik). L. Mali oglasi KUPIM KNJIGE za 3. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel. 340-2581017. KUPIM knjige za 5. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni. Tel.: 0481-78000. PRODAM knjige za 1., 2., 3. in 4. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM popolno opremo za trgatev in dva jeklena soda po 5 hl vsak; tel. 0481-32365 ob uri obedov. Pogrebi DANES V GORICI: 9.45, Rosa Mukerli vd. Zulian iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.30, Oberdan Cava v kapeli splošne bolnišnice na pokopališče v Zagraju. DANES V ROMANSU: 10.30, Anna Ia-koncic vd. Tofful (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v kraju Fratta. OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA Od 11.08. do 17.08. sprejemamo naročila za male oglase, osmrtnice, sožalja, čestitke in okvirjene oglase samo po: • e-mail naslovu oglasi@tmedia.it • faxu, na št. 0481 32844 , • brezplačni telefonski št. 800 912775 / ITALIJA Četrtek, 7. avgusta 2008 15 KITAJSKA - Včeraj, dva dni pred slovesnim odprtjem olimpijskih iger V Pekingu aretirali štiri tuje protibetanske protestnike Bela hiša vnaprej objavila govor, v katerem predsednik Bush kritizira Kitajsko PEKING - Pred nacionalnim stadionom v Pekingu, kjer bo jutri potekala otvoritvena slovesnost olimpijskih iger, so se včeraj zbrali protibetanski protestniki. Štiri - dva Američana in dva Britanca - naj bi policija aretirala, potem ko so razvili dve zastavi s protibetanskimi napisi. Dva moška iz skupine Študenti za svoboden Tibet iz New Yorka sta pred stadionom Ptičje gnezdo splezala na dva droga za razsvetljavo in razobesila zastavi. Druga dva protestnika - moški in ženska - sta jima pri tem pomagala je povedala izvršna direktorica omenjene skupine Lhadon Tethong. Ena zastava je nosila napis "Tibet bo svoboden", druga pa slogan olimpijskih iger "En svet, ene sanje" skupaj z napisom "Svoboden Tibet". Policija in predstavniki varnostnih sil so protestnike po eni uri mirno odstranili, je še povedala Tethon-gova in dodala, da z njimi še niso prišli v stik. Zaenkrat sicer še ni potrjeno, da so člane skupine priprli. Tiskovni predstavnik organizacijskega odbora olimpijskih iger Sun Weide se na omenjena poročila prav tako ni odzval. Bela hiša je včeraj objavila govor, ki ga bo predsednk George Bush imel danes v tajskem Bangkoku. V njem bo na dan, ko bo prispel na obisk na Kitajsko, izrazil "globoko zaskrbljenost" nad položajem človekovih pravic v tej državi. "Amerika odločno nasprotuje priporu političnih disidentov, zagovornikov človekovih pravic in verskih aktivistov," bo dejal Bush v glavnem govoru na svoji turneji po treh azijskih državah. "Mi glasno govorimo o svobodi medijev, svobodi združevanja in pravicah delavcev, ne zato, da bi nasprotovali kitajskim voditeljem, temveč zato, ker je podelitev več svobode ljudem edini način, da bo Kitajska polno razvila svoje potenciale," bo poudaril Bush. Bush bo imel govor danes v konferenčnem centru v Bangkoku pred množico tujih diplomatov, predstavnikov tajske vlade in gospodarstvenikov, nato pa bo odpotoval na Kitajsko. Bela hiša je besedilo objavila skoraj 18 ur pred govorom, ko je Bush letel iz Južne Koreje na Tajsko. Po napovedih naj bi bil Bushev govor v Bangkoku povzetek njegovih pogledov na ameriške interese v Aziji in njegove politike do tega strateško pomembnega območja v času njegovega predsedovanja. V govoru izstopajo njegove opazke glede Kitajske, ki so ena najbolj neposrednih kritik te države do zdaj, komentira ameriška tiskovna agencija AP. (STA) Protestniki so pred stadionom Ptičje gnezdo razobesili napis Tibet bo svoboden v angleščini in kitajščini ansa AFRIKA - Po daljši politični krizi Mavretanska vojska aretirala predsednika in izvedla državni udar NOUAKCHOTT - Vojska Ma-vretanije je včeraj izvedla državni udar, pri čemer je aretirala predsednika Sidija Oulda Cheikha Abdallahi-ja in premierja Yahyo Oulda Ahmeda Waghfa ter prekinila oddajanje državnega radia in televizije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vojska je medtem že vzpostavila novo vojaško hunto. Mavretanija se je znašla v politični krizi v ponedeljek, ko je 48 poslancev izstopilo iz vladajoče stranke. To se je zgodilo slaba dva tedna od izglasovanja nezaupnice vladi, zaradi katere je prišlo do menjav v kabinetu. "Smo v stiku z našim veleposlaništvom, da bi dobili potrditev dogodkov, ki naj bi se odvijali v Nouakchot-tu. Glede na prve informacije kaže, da je skupina generalov pridržala premiera," je za AFP v Parizu povedal tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva. Medtem je mavretanska vojska že predala sporočilo o vzpostavitvi nove hunte, ki jo bo vodil dosedanji vodja predsedniške garde Mohamed Ould Abdel Aziz. Kratko sporočilo, ki sta ga posredovala državna televizija in radio, po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ne navaja drugih podrobnosti. Abdallahi je postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Mavre-tanije po prehodnem obdobju, ki ga je nadzoroval vojaški svet, ki je avgusta 2005 brez prelivanja krvi strmoglavil prejšnjega predsednika. Mavretanija ima sicer pestro zgodovino državnih udarov vse od neodvisnosti od Francije leta 1960. Uporni poslanci so predsednika Abdallahija kritizirali, da izvaja "osebno oblast" in da je "razočaral upanja Mavretancev". Abdallahi je minuli mesec zagrozil, da bo razpustil parlament, ko so poslanci vložili predlog za glasovanje o nezaupnici proti njegovi novi vladi, ki je nato odstopila. (STA) Sidi Ould Cheikh Abdallah V Teksasu usmrtili mehiškega državljana AUSTIN - V ameriški zvezni državi Teksas so v noči na sredo usmrtili mehiškega državljana Joseja Ernesta Medellina, ki je leta 1993 sodeloval pri posilstvu in umoru dveh najstnic. Usmrtili so ga kljub pozivom generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moo-na, naj tega ne storijo, in odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da s tem kršijo mednarodno pravo. Za Medellina se je v torek zavzel celo generalni sekretar ZN, potem ko je ICJ 16. julija ugotovil, da ZDA kršijo mednarodno pravo, s tem ko izvajajo usmrtitve tujih državljanov, ne da bi jim pred sojenjem omogočile dostop do konzularnih predstavnikov njihovih držav. ICJ je odločil, da morajo ZDA zaustaviti usmrtitve kakih 50 mehiških državljanov, dokler se njihovi primeri znova ne pregledajo in se ugotovi, ali je bila kršena Dunajska konvencija o konzularnih odnosih iz leta 1963. Teksaški državni uradniki v tem niso videli problema in so poudarjali, da se je začel Medellin na pravico do dostopa do konzularnih predstavnikov svoje države sklicevati šele štiri leta po tem, ko je že bil obsojen na smrt, kar pa sicer ni bistveno, saj bi mu morale teksaške oblasti to pravico omogočiti že takoj po aretaciji. Večji problem je bil v tem, da je Medellin prišel v ZDA že v starosti treh let in je tam tudi odrasel. Britanski raziskovalci izrisali meje na Arktiki LONDON - Britanski strokovnjaki so izrisali prvi podroben zemljevid interesnih območij na Arktiki, ki bi lahko sprožil spore glede obsežnih nahajališč nafte in plina na skrajnem severu Zemlje. Raziskovalci z Mednarodne enote za raziskave meja (IBRU) na univerzi Durham so na zemljevidu narisali sedanje meje in možne ozemeljske zahteve v prihodnosti. Rusija je lani zakoličila svoj kos ledenega ozemlja na Arktiki, ko je v morsko dno pod Severnim polom zasadila svojo zastavo. V razdelitev območja so se nato vključile še Kanada, ZDA, Danska, Islandija in Norveška. Predstavnik IBRU Martin Pratt je povedal, da so na zemljevidu poskušali prikazati vse znane zahteve - dogovorjene meje in številna sporna območja, ki si jih lastijo Kanada, Danska in ZDA, česar ni na drugih zemljevidih. Strokovnjaki so pri risanju meja uporabili posebno programsko opremo. Pratt je spomnil, da po ocenah ameriškega geološkega inštituta znotraj arktičnega kroga leži petina neodkritih svetovnih zalog nafte. "Domnevam, da je za vsako državo nadzor na ogljikovodiki pomemben, medtem ko drugih virov zmanjkuje," je poudaril. (STA) RUSIJA - Včeraj v Donskem samostanu v Moskvi Na Solženicinovem pogrebu tudi ruski predsednik Medvedjev MOSKVA - V Donskem samostanu v Moskvi so včeraj pokopali velikega ruskega pisatelja, nobelovca in disidenta Aleksandra Solženicina, ki je umrl v nedeljo v starosti 89 let. Pogreba v samostanu, zadnjemu domu številnih ruskih emigrantov, se je udeležil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Medvedjev se je na pogrebu, ki ga je neposredno prenašala ruska nacionalna televizija, nekaj minut zadržal v pogovoru z Solženicinovo vdovo Natalijo, njegovim sinom in sorodniki. Kot je na pogrebu povedal pesnik in politični zapornik v času Sovjetske zveze Vitold Abakin, ostajajo Solženicinove ideje žive: "On je oče ali brat vseh političnih zapornikov." Solženicin se je kot pravi kristjan na svojo smrt pripravil že dolgo pred tem, ko ga je doletela. Pisatelj je pred petimi leti za dovoljenje, da bi bil pokopan v Donskem samostanu, prosil patriarha Alekseja, ki je ustregel njegovi želji. Solženicin si je želel umreti na domu ob svojih bližnjih, in to v poletnem času. Njegova želja se je uresničila do potankosti. (STA) Predsednik Medvedjev polaga venec na grob ansa ZDA - Pred posebnim sodiščem Obsojen nekdanji voznik Osame bin Ladna NEW YORK - Šestčlanska vojaška porota posebnega vojaškega sodišča za teroristične osumljence v Guan-tanamu na Kubi je včeraj nekdanjega voznika vodje mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna, Sa-lima Hamdana, spoznala za krivega zaradi podpiranja terorizma, oprostila pa ga je za sodelovanje v teroristični zaroti. Ne glede na včerajšnjo odločitev pa Hamdanu še vedno grozi dosmrtni zapor. Hamdan je odločitev sprejel s solzami v očeh, njegovi odvetniki pa so povedali, da kaj drugega ni bilo pričakovati, saj je sistem narejen tako, da oprostilne sodbe skoraj niso možne. Sodniki so namreč sprejeli dokaze, ki jih ne bi sprejelo nobeno drugo civilno ali vojaško sodišče, prav tako so upoštevali njegova priznanja, do katerih so prišli s "prisilnimi tehnikami". Hamdan je dejal, da so ga mučili, in je želel, da s tem nehajo, zato jim je povedal vse, kar so si želeli. Prvi sodni proces pred posebni- mi vojaškimi sodišči, ki so zaradi pravil izpostavljena domačim in mednarodnim kritikam, se je začel pred desetimi dnevi. Hamdan je bil obtožen, da je novembra 2001 v Kandaharju v Afganistanu po nalogu domnevnega terorističnega voditelja in glavnega organizatorja napadov na ZDA 11. septembra 2001 Kalida Šejka Mohameda na bojišče vozil rakete. Hamdan je trdil, da je bil tam le na humanitarni misiji reševanja žensk in otrok, med njimi lastne žene in hčerke. Njegovi odvetniki so skušali poroto prepričati, da je bil le navaden uslužbenec, ki ni bil povezan s terorizmom. Namestnik tiskovne predstavnice Bele hiše Tony Fratto je medtem sporočil, da je administracija predsednika Georgea Busha zadovoljna, ker je Hamdan dobil pošteno sojenje. Organizacija Human Rights Watch pa je celoten proces hudo kritizirala z mnenjem, da sojenje, ki je odvisno od oviranja dela obrambe, ne more biti pošteno. (STA) 1 6 Četrtek, 7. avgusta 2008 PRIREDITVE LOCARNO - 61. filmski festival Osemnajst filmov za zlatega leoparda V švicarskem Locarnu se je včeraj začel 61. mednarodni filmski festival. V tekmi za glavno nagrado, 90.000 švicarskih frankov (56.000 evrov) vrednega zlatega leoparda, je 18 filmov iz 17 držav. Častnega leoparda bo prejel izraelski režiser Amos Gitai, častno priznanje festivala, ki bo trajal do 16. avgusta, pa ameriška zvezdnica Anjelica Huston. V glavni sekciji je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pet mednarodnih koprodukcij z nemškim vložkom. To so »33 Szenen aus dem Leben« (Poljska, Nemčija), »Yuris Tag« (Rusija, Nemčija), »Dioses« (Peru, Argentina, Francija, Nemčija), »Son-bahar« (Turčija, Nemčija) in »The Market - a Tale of Trade« (Nemčija, Velika Britanija, Turčija, Kazah-stan). Francoska tiskovna agencija AFP je med tekmovalnimi filmi izpostavila celovečerce »März« avstrijskega režiserja Klausa Händla, »Liu mang de sheng yan« kitajskega režiserja Pana Jianlina in »Mar Nero« Italijana Federica Bondija. Na zlatega leoparda pa lahko, kot je mogoče razbrati na festivalski spletni strani, upajo še filmi iz Južne Koreje, Francije, Nizozemske, Velike Britanije, Španije in Portugalske. Oce- njevala jih bo sedemčlanska žirija, v kateri sta med drugim srbski režiser G oran Paskaljevic in njegov italijanski kolega Paolo Sorrentino. Velika atrakcija tega ob Berlinu, Cannesu in Benetkah najpomembnejšega filmskega festivala v Evropi so premiere, ki jih vsak večer predvajajo na prostem na Piazza Grande. Nove filme si na velikem platnu pod zvezdami lahko ogleda okoli 8000 gledalcev. Letos bo po poročanju AFP kar 78 svetovnih premier. Ob uradnem programu in projekcijah na Piazza Grande bodo obiskovalcem ponudili eksperimentalno video umetnost ter jih seznanili z aktualnim iz Latinske Amerike, s študentsko produkcijo in še marsičem. Skupaj bodo na festivalu prikazali okoli 400 kratkih in celovečernih filmov. Retrospektiva bo posvečena režiserju Nanniju Morettiju. Iz Slovenije bosta v Locarnu gostovala dva filma. Nov kratki film scenarista in režiserja Jana Cvitko-viča z naslovom Vem bo tam doživel mednarodno premiero, kratki film Vučko študenta ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Matevža Luzarja pa bo tekmoval v mednarodnem programu kratkih filmov Leopardi prihodnosti. (STA) MURSKA SOBOTA - Od 9. avgusta Grossmannov festival filma in vina FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KRIŽ (TRST) ■ Festival morja 2008 Srenjski borjač pri Očarjevih Od 10. do 17. avgusta ob 21.00 / Komedija: »Zakonske zdrahe: štorja lju-bljezni j'nu ruagou ...«. Igrajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec - Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Uršiča. _SLOVENIJA_ PLISKOVICA Pod Latnikom evropskega prijateljstva V nedeljo, 10. avgusta ob 18.00 / Veseloigra dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg Danes, 7. avgusta / 100 učiteljev - Ritem! Prvi kabaretni festival mesta Trst. 12. avgusta / The Original Klezmer Ensemble, koncert. 13. avgusta / Koncert ansambla Dik Dik, posvečen Luciju Battistiju. 15. avgusta / Koncert: Nuova Orchestra da camera Ferruccio Busoni. Trg Verdi Jutri, 8. avgusta / Tržaški mladinski oder - Resnična zgodba Blus Bradersov, glasbena komedija. 9. avgusta / Twins Club - pripovedni večer, nato koncert skupine Bogie Nites ter akademski športni plesi 10. avgusta / Gledališka skupina San giovanni, »Canta canta che te daro' el pignol«. Trg Hortis Jutri, 8. avgusta / Poezija in glasba, nastopa Nuova Compagnia di prosa. 9. avgusta / L'Argante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. 15. avgusta / Quartetto di sassofoni Ac-cademia, koncert. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri Danes, 7. avgusta ob 21.00 / Alja Vel- kaverh - flavta in Lukas Kuen - klavir. V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Peter Milič - klavir. V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar- tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu Danes, 7. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Leon Matek s spremljevalno skupino. V četrtek, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smolar. Tartinijev trg V soboto, 9. in v nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. Portoroška plaža V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert na plaži: Matija Bazar. PORTOROŽ V petek, 15. in v soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Glasbeni lungomare. V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij Jutri, 8. avgusta ob 21.00 / Koncert: Alya, pop glasbenica. V soboto, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Cubismo, hrvaški ansambel, ki izvaja kubanske ritme. V soboto, 16. avgusta ob 21.00 / Koncert: Vlado Kreslin in Mali Bogovi. V petek, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. V soboto, 30. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival, Salzburg Chamber Soloists. Solist in umetniško vodstvo, Lavard Skou Larsen - violina. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grossmannov festival filma in vina se širi iz Ljutomera v Mursko Soboto, letošnja filmska bera pa prinaša 25 fantastičnih, grozljivih, divjih in kultnih filmskih projekcij. Med 9. in 16. avgustom se bo na petih festivalskih prizoriščih zvrstilo kar 70 dogodkov. Med gosti festivala bo po napovedih organizatorjev ameriški oskarjevec Cuba Goo-ding Jr. Festival je prerasel ljutomersko infrastrukturo, postal je bolj odmeven in prav zato so poiskali prostor, kjer lahko zagotovijo več projekcij in privabijo čim več gledalcev, je o širitvi festivala v Mursko Soboto na današnji novinarski konferenci v ljubljanski kinoteki dejal organizator festivala Peter Beznec. Filmski program po besedah programskega vodje Tomaža Horvata prinaša 22 celovečercev, 12 dokumentarnih filmov in 20 kratkih filmov. Začel se bo v ponedeljek, 11. avgusta, s projekcijo filma Branka Buriča Traktor, ljubezen in rock'n'roll. Novost letošnje festivalske izdaje je sklop Hrupni mački, namenjen glasbenim dokumentarcem. S projekcijami ljubiteljskih filmov v kategoriji Slakovi hudi mački se bodo organizatorji festivala poklonili lani preminulemu režiserju Franciju Slaku, ki je bil tudi velik podpornik festivala. Daljšo retrospektivo bodo namenili režiserju in producentu Rogerju Cormanu, znanemu po filmih Vran in Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Zimski vrt vile Revoltella: do 10. avgusta so na ogled instalacije Giuliane Balbi iz Trsta, Ande Klančič iz Kopra, Elene Silvio Sperandio iz Trevisa in Cri-stine Treppo iz Vidma pod naslovom »Duša in telo«. Ogled je možen od torka do nedelje od 16.30 do 19.00, ob ponedeljkih je zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 10. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Paolo Pascutto (slike), Claudia Raza (slike), Franca Kovačič (slike) in Bogomila Do-ljak (kamen in les). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike, Pino Zorzi (slike in fotografije), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Mar-telanc (glineni izdelki), Mafalda Di Brazzano (slike), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Andrej Mervic (kamniti izdelki), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Bencich Nadia (slike), Luca Monet (kamen). Maska rdeče smrti. Corman se bo festivala tudi udeležil, na programu pa bo - poleg projekcij filmom, ki so, tako Horvat, pomembni za slovenski prostor - tudi pogovor z njim. V sklopu festivala bosta na ogled še retrospektivi Briana Yu-zne (Re-Animator in Združenje) in Slobodana Šijana (Davitelj proti davite-lju in Kako me je sistematično uničil idiot). Organizatorji so pripravili tudi delavnice, kjer bodo izdelovali maske v slogu »lovecrafta«, na festivalu pa bo z enournim programom izbranih animacij gostovala Animateka. Med pisano bero spremljevalnih dogodkov bosta snemanje znane hrvaške televizijske oddaje Nočna mora Željka Malnarja in odprtje ambasade Republike Peščenice v Republiki Prleki. Festival vsako leto združuje filmske projekcije s predstavitvijo bogate prleške vinske ponudbe. Kar šest vinskih kleti bo med letošnjim festivalom odprlo vrata in pripravilo brezplačne degusta-cije. »Hudi mački bodo za vse,« so se pošalili organizatorji. Poskrbljeno bo tudi za glasbeni program. Med izvajalci, ki bodo poskrbeli za večerno druženje ob glasbi v sklopu festivala, so Štefan Kovač Marko banda, Mlada Beltinška banda, Muškat Hamburg in Mi2. Zaključni večer festivala pa bodo glasbeno podkrepili reški Let 3. (STA) GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo danes, 5. avgusta, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; na ogled bo do 7. septembra od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razsta- -/ va ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. GLASBA / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 7. avgusta 2008 17 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2008: Ansambel Notranjci 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Kratki film: Beautiful Kreplje (r. Dario Frandolič) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita E. Daniele in L. Giurato) 10.10 Film: Il silenzio del tradimento (dram., 'ZDA, '95, i. K. Jackson) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nad.: Don Matteo 3 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.30, 0.40 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Dok.: Superquark 23.35 Dok.: Overland 11 Rai Due 6.30 Dok.: Sulle sponde della Manica 6.45 Dnevnik - Zdravje, sledi Quasi le sette 7.00 Variete: Random 10.00 Nan.: 8 semplici regole 10.20 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.35 Dnevnik 11.20 Nogomet: Italija - Honduras 13.00 Dnevnik, E...state con Costume, sledi Medicina 33 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 14.50 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 15.40 Nan.. The District 17.15 Nan.: La coplicata vita di Christine 17.35 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.20 Risanke 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 21.50 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Renzo Arbore in giro per la Cina Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: Edustrada - Explora on the road 9.05 Film: L'uomo di paglia (dram., It., '57, i. P. Germi) 10.40 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Šport: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.15 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: Delitti inquietanti (srh., ZDA, '96, r. J. Gray, i. S. Seagal) 22.55 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.15 Nan.: La nuova squadra 0.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.15 Aktualno: Off Hollywood 2008 6.15 Nan.: Chips 7.40 Nan.: Bella e' la vita 8.15 Nan.: T.J. Hooker 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.20 Nan.: Kojak 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Balko 16.00 Nad.: Sentieri 16.45 Film: C'e' un sentiero nel cielo (kom., It, '57, i. C. Villa) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv 19.50 Nan.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Renegade 21.10 Film: Nessuna pieta' (polic., ZDA, '86, r. R. Pearce, i. Richard Gere) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.20 Film: Serafino (kom., It., '68, r. P. Germi, i. O. Piccolo) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: In fuga col nemico - Corsa per l'inferno (dram., ZDA, '94, i. M. O'Keefe) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: My life 15.55 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Film: Rosamunde Picher: per amo-re e per passione (dram., Nemčija, '07, i. R. Rossa) 18.50 Nan.: Everwood 20.00 1.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Film: Quando meno te lo aspetti (kom., ZDA '04, r. G. Marshall, i. K. Hudson) 23.30 Film: Romantica Jeana (kom., ZDA'05, i. E. Warren) C/ Italia 1 6.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 7.50 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Summer Dreams 16.25 Nan.: Summer Crush 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Friends 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Nan.: La vita secondo Jim 21.10 Variete: Colorado Summer 23.05 Film: Cursed - Il maleficio (hor., ZDA, '05, r. W. Craven, i. C. Ricci) 1.00 Dnevnik - Športne vesti ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 9.30 Dokumentarec o naravi 10.30 Nan.: La vita di Leonardo Da Vinci 12.35 Proza: L'inferno 12.45 Aktualno: ADN Kronos 13.30 Aktualno: ... Zoom 14.00 Klasična glasba 15.00 Talk show: Il meglio di 1x1 Giova- ni a confronto 19.05 Inf. odd.: L'Ape Regina 20.00 Inf. odd.. Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nad.: Police rescue 22.35 Inf. odd.: Ratatouille 23.35 Dialog z ...Aktualno: Incontri al Caffe' de la Versiliana LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.15 La 7 Aktualno: Omnibus estate Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: I cosacchi (pust., It. '59, i. J. Barrymore) Nan.: Il ritorno di missione Im-possibile Nan.: Il commissario Scali Nan.: Murder Call 1.05 Dnevnik Variete: Markette - Doppio brodo Nan.: Stargate SG-1 Nan.: Sex and the City Dok.: Delitti (T Slovenija 1 7.00 Odmevi 8.00 Na zdravje! (pon.) 9.10 15.45 Risana nanizanka 9.40 Pod klobukom (pon.) 10.10 Nan.: V dotiku z vodo 10.45 Dok. odd.: X v znanosti 11.35 Sveto in svet 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Stari in novi obrazi Evrope: Malta (pon.) 13.40 Nad.: Strici so mi povedali: Zemlja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - hidak 16.10 Štafeta mladosti: Nevladne organizacije 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Enajsta šola 17.55 Kratki. dok. film.. Maša na meji 18.10 Duhovni utrip 18.35 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Olimpijski spregod 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Igra moči 11011 Berlin (pon.) 0.50 50 let Televizije (pon.) (t Slovenija 2 9.30, 12.30, 1.20 Zabavni infokanal Infokanal 11.00 Otroški infokanal Brez reza - Alenka Puhar: Pogovori nad črno luknjo Dok. serija: Azijske poti pod nebom Nad.: Vedrana Grisogono Nemeš (pon.) 50 let televizije Gledamo naprej (pon.) Evropski magazin Med valovi Mostovi-Hidak (pon.) Dnevnik Tv Maribor: Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Z glasbo in plesom 28. tekmovanje slovenskih godb Posnetek 3. dejanja opere: Tristan in Izolda Nad.: Hujšamo! (pon.) Film: Moštvo (pon.) Angl. zabavna odd.. Nekaj zlega sem korači 6.30 7.00 8.00 13.55 14.10 15.10 15.35 16.00 16.25 17.00 17.25 18.00 18.25 18.35 18.55 19.30 20.00 21.30 22.40 0.05 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV -TGR FJK -deželne vesti 14.20 Euronews 15.00 26. mednarodni pokal v plesih 15.45 Globus 16.15 20.25 Kulturni magazin: Artevi-sione 16.55 Športna oddaja 18.00 Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Fanzine 19.55 Potopis 20.55 Dok. oddaja 21.55 Avtomobilizem 22.50 Glasb. Odd.: Fens Festival 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mladi upi 18.45 Koper Izola Piran 19.45 Kulturni utrinek 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Spomini borcev 21.30 Planet polka - Tapravi faloti 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Soncu naproti; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Is-higuro - Ostanki dneva (2. nad.); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Rock roko umije; 22.30 Od glave do Rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Presežki v Sloveniji; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.15 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Četrtek, 7. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it PEKING 2008 - V nedeljo se bo začel moški košarkarski turnir Ameriški »dream team« želi ob naslovu tudi spoštovanje ljudi Po polomih v zadnjih letih so Američani zelo motivirani - Nevarnih tekmecev je več PEKING - Na letošnjem olimpijskem košarkarskem turnirju ne bo ne olimpijskega podprvaka Italije ne Slovenije. Pravico do nastopa na OI imajo namreč gostitelj iger (Kitajska), svetovni prvak (Španija), najboljši dve ekipi z ameriškega prvenstva (ZDA in Argentina), najboljši dve ekipi z evropskega prvenstva (Rusija in Španija, ki pa si je nastop na OI zagotovila na svetovnem prvenstvu, tako da se je na OI uvrstila tretjeuvrščena Litva), azijski in afriški prvak, prvak Oceanije ter najboljše tri ekipe na olimpijskih kvalifikacijah. Slovenci so imeli po sedmem mestu na evropskem prvenstvu z Nesterovičem na čelu dobre možnosti za nastop na olimpijskem turnirju, a jih je poraz v četrtfinalu olimpijskih kvalifikacij v Atenah proti Por-toriku stal vozovnice za Peking, kamor so odpotovali Grki, Hrvati in Nemci. Italija pa se zaradi slabih nastopov na evropskem prvenstvu, kjer se kljub prisotnosti v ekipi NBA igralcev Bargnanija in Belinellija ni prebila med najboljših osem ekip in se tako na olimpijske kvalifikacije sploh ni uvrstila. Italijanske odbojkarice brez Aguerove Najboljša tolkačica italijanske odbojkarske reprezentance, Kubanka z italijanskim potnim listom Tai Aguero, je zaradi zaskrbljujočega zdravstvenega stanja svoje mame včeraj odpotovala na Kubo. Za italijansko odbojkarsko reprezentanco je to hud udarec, Aguerove, ki je izrazila željo, da bi bila v tem trenutku ob umirajoči mami, pa seveda v Pekingu niso zadržali. Italijanska reprezentant-ka bi se lahko v Peking vsekakor vrnila 14. avgusta, to je še pred koncem kvalifikacijskega dela. Iztok Čop med kandidati za MOK Veslač Iztok Čop, dobitnik zlate, srebrne in bronaste kolajne, je slovenski kandidat za športno komisijo Mednarodnega olimpijskega komiteja. Na letošnjih igrah v Pekingu bodo sodelujoči športniki namreč med 20 kandidati izbrali štiri predstavnike v MOK, ki bodo kot člani športne komisije zastopali interese športnikov pri vseh ključnih vprašanjih, ki jih sprejema Mednarodni olimpijski komite. Stoletni prostovoljec Med številnimi prostovoljci, na igrah bo za nemoten potek tekmovanj in spremljevalnih prireditev in vsega, kar je potrebno za izvedbo tako velikega dogodka, zadolženih 400.000 Kitajcev, izstopa najstarejši. Fu Yiquan pri 103 letih po svojih močeh prispeva k uspešnemu projektu Peking 2008. "Ne morem več na stadion, da bi tam pomagal, to delo pa še lahko opravljam. Skrbim, da je okolica urejena in čista. Ponosen sem, ker lahko sodelujem na igrah," je pojasnil čili stoletnik, ki trikrat na dan v svojem okolišu nadzira odvoz smeti in pomaga domačinom in turistom pri iskanju želenih naslovov. Prireditelji so možakarju, ki v prestolnici živi od leta 1940, ponudili tudi vstopnico za slavnostno odprtje iger, a je povabilo zavrnil, češ da noče biti nikomur v nadlego in si bo spektakel raje ogledal po televiziji. Glavni favorit za osvojitev zlate olimpijske kolajne je ekipa ZDA, ki je v Peking prispela danes in takoj poskrbela za množično navdušenje domačih ljubiteljev športa, ki so več ur čakali na letališču, da bi svoje junake izpod košev videli v živo. Nazadnje pa se jim čakanje ni preveč splačalo, saj so prireditelji ameriške zvezdnike "pretihotapili" skozi stranska vrata, še prej pa so Američani oddaljenim navijačem, skrbno pospravljenim za žičnato ograjo, poslali nekaj nasmeškov in jim pomahali. Kobe Bryant in tovariši si po nekaj letih bledih predstav znova želijo na vrh in pokazati, da je bil bron v Atenah le slučaj. Takrat je neposredno pred olimpijskim nastopom svoje sodelovanje odpovedal marsikateri zvezdnik NBA, kar je bila kmalu boleča stran ameriške ekipe, ki se je tako na parketu znašla s starejšimi igralci. Ti so sicer pokazali boljši ekipni duh, a ta za zmage še zdaleč ni bil dovolj. Ameriška košarka je tedaj razvila triletni program, ki naj bi ekipi vrnil ugled, kot ga je nekoč že imela (Američani so morali namreč pred premiernim nastopom »sanjskega moštva NBA« na OI leta 1992 le dvakrat v zgodovini olimpijskih nastopov nasprotnikom priznati premoč). »Bili smo zelo nastopa-ški, govorili smo, to je naša igra. Pa ni. To je svetovna igra, iz ZDA le izvira,« je spoštljivo dejal selektor ZDA Mike Krzyzew-ski in dodal: »Spoštovanje, ki smo ga pokazali mednarodni košarki v zadnjih dveh letih, se obrestuje in če bomo takšni še naprej, se lahko spet povzpnemo na svetovni oder. Občudujem svojo ekipo, mislim, da nas bo v Pekingu dobro predstavljala.« Vodja ameriške reprezentance Colangelo pa je dejal: »Ne želimo si le naslova olimpijskih prvakov. Hočemo, da nas ljudje spoštujejo.« Glavni konkurenti »dream teama« v boju za zlato kolajno bodo Španec Pau Ga-sol in tovariši, ki so leta 2006 postali svetovni prvaki (takrat so Američani izgubili že v polfinalu z Grki), poleg njih pa sodijo med nevarnejše tekmece ZDA še branilci olimpijskega naslova Argentinci, Kitajci z Yao Mingom na čelu, Litovci, evropski prvaki Rusi, Nemci z Dirkom No-witzkijem (nemški košarkarski zvezdnik bo tudi nemški zastavonoša na uvodnem shodu) in Grki. Rusijo in Litvo je ameriški »dream team« na pripravljalnih srečanjih že gladko premagal. Prva kvalifikacijska srečanja bodo v nedeljo, ko bodo na sporedu dvoboji: Rusija - Iran, Nemčija - Angola, Španija -Grčija, Litva - Argentina, Avstralija -Hrvaška, ZDA - Kitajska. Skupina A: Hrvaška, Iran, Litva, Argentina, Rusija, Avstralija.Skupina B: Kitajska, Nemčija, Grčija, Angola, Španija, ZDA. Najboljše štiri ekipe iz vsake skupine se bodo uvrstile v četrtfinale. Zvezdnik severnoameriške košarkarske lige NBA Kobe Bryant se je samo nasmehnil, ko so ga vprašali, kakšni so njegovi načrti za poletje, potem ko bo tekem v končnici prvenstva NBA konec. »Ena od stvari na mojem seznamu je preprečiti Špancu Paulu Gasolu, da na olimpijskih igrah v Pekingu osvoji zlato kolajno,« je dejal letošnji najkoristnejši igralec v NBA PEKING 2008 - Nogometaši že na igrišču Casiraghijeva Italija danes proti Hondurasu CAS odločil, da Messi, Diego in Rafinha ne smejo igrati na OI PEKING, LOZANA - Še pred uradnim začetkom iger se je začel kvalifikacijski del olimpijskega nogometnega turnirja. Na igrišče so najprej stopile nogome-tašice, ki so prva srečanja odigrale že včeraj, danes pa se bo začel še moški turnir, na katerem nastopa tudi Italija, ki se bo ob 17. uri (ob 11.00 po našem času) pomerila s Hondurasom. Casiraghijevi varovanci bi morali svoje nasprotnike brez večjih težav premagati. Danes bosta na igrišče stopili tudi Argentina in Brazilija, ki pa bi morali glede na včerajšnjo razsodbo Mednarodnega športnega razsodišča igrati brez Messija oziroma Diega in Rafinhe. Mednarodno športno razsodišče (CAS) v Lozani je namreč včeraj v sporu med Mednarodno nogometno zvezo (FIFA) in evropskimi klubi Barcelona, Werder Bremen in Schalke glede igranja njihovih mladih nogometašev na OI v Pekingu odločilo v prid slednjih. Messi, Diego ter Rafinha se morajo tako po odločitvi CAS vrniti v svoje klube, ki se niso strinjali z odločitvijo FIFA, da morajo Messiju, Diegu in Rafinhi dovoliti nastop v Pekingu. FIFA je zahtevo po njihovem nastopu utemeljevala s tem, da so vsi trije mlajši od 23 let, kolikor je starostna meja (s tremi starejšimi izjemami) za nastop na OI, klubi pa so jo spodbijali, češ da olimpijskega turnirja ni na uradnem koledarju tekmovanj FIFA. V taborih Argentine in Brazilije, ki se bosta danes pomerili s Slonokoščeno obalo oziroma Belgijo, sicer vseeno pričakujejo, da bodo Messi, Diego in Rafinha na OI vseeno igrali, njihovi klubi pa trdijo, da morajo spoštovati razsodbo Mednarodnega športnega razsodišča. V uvodnem krogu kvalifikacij ženskega turnirja so se olimpijske podprva-kinje iz Aten Brazilke z Nemkami razšle z neodločenim izidom 0:0, neodločeno (2:2) je bilo tudi na tekmi med Japonsko in Novo Zelandijo, Kanada in Kitajska sta z 2:1 premagali Argentino oziroma Švedsko, Severna Koreja je z 1:0 odpravila Nigerijo, olimpijski prvak iz Sydneyja Norveška pa z 2:0 branilke olimpijskega naslova iz Aten ZDA. PEKINSKI DNEVNIK Tik pred odprtjem iger Dva dni pred otvoritveno slovesnostjo se je italijanski olimpijski komite (CONI) uradno predstavil na novinarski konferenci, na kateri je predsednik Giovanni Petrucci odgovarjal na vprašanja novinarjev. Teme pogovora so bile najrazličnejše, največ vprašanj pa je bilo namenjenih reakcijam Conija na pozive nekaterih italijanskih politikov, ki so pozvali športnike, naj ne sodelujejo na slavnostni otvoritvi letošnjih iger. Predstavniki Conija so v svojih odgovorih s tem v zvezi poudarjali, da so se športniki na ta dogodek pripravljali leta, z željo, da bi se na olimpijskih igrah čim bolj izkazali. Nihče torej nima pravice, da od njih zahte- va, naj se odpovejo nastopu. Tudi zato, ker na primer v zadnjih mesecih nihče ni zahteval od italijanskih trgovcev zaprtja uradov in obratov na Kitajskem. Pri Coniju želijo, da nihče ne bi očital športnikom, ker se niso politično opredelili, saj so prav politiki tisti, ki nimajo jasnih javnih mnenj. Predsednik Petrucci je predstavil tudi športnike, ki bodo nastopili v 29 različnih disciplinah in je še dodal, da se je denarna nagrada za zmagovalce zlatih kolajn zvišala na 100.000 evrov. Po pričakovanju je bilo precej pozornosti namenjene tudi dopingu. Predsednik Conija je izrazil razočaranje nad zadnjimi primeri uporabe nedovoljenih poživil med italijanskimi športniki. »Taki primeri seveda prizadenejo vse, izključitev pa je neizbežna. Dobro bi bilo, da bi športniki razkrili, kdo jim je posredoval prepovedana zdravila,« je dejal Pe-trucci. Vzvezi z novinarskim srečanjem lahko povem, da je večina novinarjev in gostov prišla v Dom Italija že za kosilo. Vendar so bili vsi prisotni oblečeni v kratke hlače ali v hladne neuradne obleke, ker je v Pekingu zelo vroče in vlažno. Trideset minut pred začetkom srečanja pa se je večina pre-oblekla v uradne večerne obleke, ženske so si nadele tudi čevlje z visokimi petami... vendar komaj so se video naprave ugasnile, so se vsi spet pre-oblekli v prejšnja hladna oblačila. Tehniki televizije RAI včeraj še niso začeli s snemanji, zato so bili kitajski fantje, ki nosijo njihove kamere prosti. Povprašala sem jih, kako bodo izkoristili prosti čas. Odvrnili so mi, da gredo na karaoke, saj zdaj njihove zaročenke niso več ljubosumne in jih brez skrbi pustijo, da gredo tja. Ker mi njihova izjava ni bila jasna, -1 NOGOMET Slovo Domžal od lige prvakov ZAGREB - Zagrebški Dinamo si je po zmagi s 3:0 v Domžalah na račun slovenskega prvaka z lahkoto zagotovil napredovanje v 3. kolo kvalifikacij za uvrstitev v ligo prvakov, v katerem se bodo za vstop v ligo pomerili z ukrajinskim Šahtjor-jem iz Donjecka. Dinamo je včeraj premagal Domžale s 3:2 (1:1), strelci pa so bili Biščan v 15.,Hrgovic v 50. in Drpic v 84. minuti za Dinamo, za Domžale pa sta bila uspešna Brezič v 29. in Zec v 81. minuti. NEKATERI OSTALI IZIDI: Dinamo Kijev - Drogheda United 2:2 (2:1), Dinamo Tbilisi - Panathi-naikos Atene 0:0 (0:3), Bate Borisov - RSC Anderlecht 2:2 (2:1), Ventspils - Brann Bergen 2:1 (0:1), Kaunas - Glasgow Rangers 2:1 (0:0). *V mastnem tisku ekipa, ki je napredovala v 3. kolo, v oklepaju izid prve tekme. Prihodnji četrtek Vesna - Triestina TRST - Včeraj so se dokočno dogovorili, da bo že običajna prijateljska tekma med Triestino in Vesno na sporedu v četrtek 14. avgusta ob 18.00 uri na nogometnem igrišču v Križu. Tržaški drugoligaš pa je včeraj odigral prijateljsko tekmo proti Sacileseju in z golom Allegrettija v 15. minuti iz enajstmetrovke slavil z 1:0. Nikola Vujadinovic k Udineseju VIDEM - Udinese je najel branilca Nikolo Vujadinovica. 22-letni nogometaš je svojo pot začel pri Crveni zvezdi, v minuli sezoni pa je igral pri CSKA-ju v Sofiji. Gre za 191 cm visokega igralca, ki lahko igra v vlogi srednjega ali levega branilca. Z videmskim klubom je podpisal petletno pogodbo. Italija 3., Slovenija 77. ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je včeraj objavila jakostno lestvico reprezentanc. Na vrhu ostajajo evropski prvaki Španci, drugi so Nemci, tretji pa Italijani. Slovenija je na 77. mestu, glede na minuli mesec pa se je povzpela za štiri mesta. Po dobrih predstavah na EP so se za eno mesto povzpeli Rusi, ki so zdaj deseti, Nizozemci so peti, Brazilci šesti, Ar-gentinci pa sedmi. Francozi so iz deseterice izpadli in so zdaj 12. sem jih vprašala za podrobnejšo razlago. Razložili so mi, da večkrat v barih, kjer imajo karaoke, prikupna dekleta ponujajo večerno družbo za denar. Vendar je sedaj zaradi olimpijskih iger večina takih lokalov zaprtih. V tistih pa, ki pa so še odprti, je prostitucija strogo prepovedana. Kitajskim kolegom tako ne ostaja drugega, kot da uživajo v pitju in petju. Nataša Gombač / ŠPORT Četrtek, 7. avgusta 2008 19 ODBOJKA - Dokončen dogovor Sloge in Bibioneja za prestop Kristjan Stopar pri Bibioneju v B1 -ligi V prvem delu prvenstva bi bil lahko standardni korektor JADRANJE - Mladinsko EP 470 Cilj Simona in Jaša vstop v zlato skupino Prisotna bo mladinska svetovna jadralna smetana Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti se po uspešnem nastopu na svetovnem mladinskem prvenstvu na Poljskem, kjer sta bila deveta, že mudita v Zadru, kjer se bo jutri uradno začelo evropsko mladinsko prvenstvo. V hrvaško obmorsko mesto je Čupina posadka pod vodstvom trenerja Antonaza dospela že v torek in opravila prvi trening: »Cilj je uvrstitev v zlato skupino. Fanta dobro poznata vremenske razmere, saj so slične našim v tržaškem zalivu, tako da s tem v zvezi najbrž ne bo težav,« je pojasnil trener Antonaz. V Zadru bo nastopila svetovna mladinska smetana olimpijskega razreda, saj bo prisotnih kar sedem od desetih evropskih posadk, ki so se na minulem svetovnem prvenstvu na Poljskem uvrstile med najboljšo deseterico. V jadranskih vodah bosta nastopila tako mladinska svetovna prvaka Nizozemca Steven Le Fevre in Steven Krol ter bronasta brata Dubbini. Konkurenca bo torej res zelo kakovostna. Naša jadralca bosta z regatami začela v soboto, 9. avgusta. Posadke se bodo pomerile najprej v kvalifikacijskih plovih, od 12. do 15. avgusta pa si bodo sledili finalni plovi po kakovostnih skupinah. Zadnji dan bo deset najboljših posadk opravilo še eno preizkušnjo, odločilno za podelitev kolajn. V ostri konkurenci Skupek in Kovač deveta V istrskem Kašteliru se je v soboto in nedeljo odvijalo kakovostno tekmovanje za dvojice, ki je privabilo kar 83 postav iz Tržaškega, Slovenije in Hrvaške. S pričo visokega denarnega sklada (zmagovalca sta prejela skoraj 2.200 evrov in zlate medalje) so bili prisotni številni državni in svetovni prvaki (predvsem Slovenci z Janžičem Sofronjevskim in Moličnikom na čelu). V tako ostri konkurenci je bila možnost visoke uvrstitve dejansko nična, vendar le Kovač in Skupek sta z odlično igro presenetila vse prisotne, saj sta dosegla odlično 9. mesto. Bolj kot uspeh pa jima bo dalj časa ostalo v nepozabnem spominu skrajno nešportno obnašanje hrvaških balinarjev, ki jima je dejansko onemogočilo v četrt-finalu. (Z.S.) Kristjan Stopar bo igral v B1 ligi Slogin odbojkar Kristjan Stopar bo tudi v naslednji sezoni igral pri Bibioneju. Kluba sta se v torek uradno domenila za dokončen prestop igralca, ki pa se lahko v primeru, da ne bi bil zadovoljen, vrne k matičnemu društvu. Ekipa, pri kateri je nastopal že minulo sezono, bo letos igrala v B1-ligi v spremenjenem sestavu: podajalec Rigonat in tolkač Tomba se selita k VBU-ju, Bibione pa so okrepili številni od-bojkarji iz Veneta. V klubu so Kristjanu ponudili še nekoliko boljše pogoje kot lani: tudi letos mu bo klub nudil stanovanje, povračilo stroškov pa bo višje. »Imeli bomo trening več, tako da bomo trenirali skupno štirikrat tedensko. Nekaj treningov bomo opravili v naši deželi, najbrž v Latisani, da je igralcem bližje,« je pojasnil Kristjan, ki bo letos kril vlogo drugega korektorja. »Svojo odbojkarsko pot sem začel na korektorju, tako da sem z odločitvijo zadovoljen. To sva se seveda domenila s trenerjem Marchesinijem, ki ostaja pri klubu. Ker sem levičar, je meni to mesto bolj pisano na kožo,« je povedal Kristjan, ki je lani večji del sezone igral na krilu. Sloginega igralca so snubili tudi v Vidmu pri VBU-ju, ki je letos napredoval v B2-ligo in pri Five Venezia, ki je letos izpadel iz B1 v B2-ligo: »Naposled sem se odločil za višjo ligo, čeprav vem, da bi v nižji ligi igral več. Dokler sem mlad, imam rad nove izzive,« je utemeljil odločitev. Kristjan bo prvi del sezone najbrž začel v prvi postavi, saj bo prvi korektor Depin odsoten zaradi službenih obveznosti. JADRANJE - Optimisti na Slovaškem Odličen izkupiček Desetčlanska odprava - Med dečki premoč naših jadralcev, med dekleti prvo in tretje mesto Na slovaškem jezeru Velika Pre-hrada pri kraju Namestovo so se minuli konec tedna zbrali jadralci vseh starosti. Na kakovostni mednarodni regati je sodelovala tudi desetčlanska skupina naših mladih jadralcev, ki so tekmovali v razredu optimist in 420. Na daljšem gostovanju sta tekmovalce spremljala trenerja Matija Spinazzola in Alessio Pincin (na posnetku). Od petka do nedelje so optimisti v kategoriji mladincev in kadetov iz Slo-vanške, Češke, Poljske, Madžarske in Ita- lije opravili devet regat, posadke v razredu 420 pa deset. Na mednarodni regati so se pomerili tudi jadralci v drugih olimpijskih razredih. Naši najmlajši jadralci so se odlično odrezali. V konkurenci 65 jadralcev je prvo mesto pripadlo Mattii Ugrinu, članu Sirene, ki sicer trenira pod vodstvom trenerjev Čupe. Drugi je bil Thomas Gruden, tretji pa Mirko Juretič (oba Čupa). Med dekleti je bila Ingrid Peric prva, absolutno pa je zasedla 9. mesto; Chantal Zeriali pa tretja med dekleti. Na Slovaško so odpotovali tudi trije mlajši kadeti, Samuele Ferletti, Sebastian Če-tul in Jana Germani, ki so se dobro odrezali in so se uvrstili na sredino lestvice. V razredu 420 je bila Čupina posadka, ki jo sestavljata Jakob Husu in Matija Čaudek peta. Nastopilo je 17 posadk. Naslednji teden pred nastopi na državnih prvenstvih različnih starostnih skupin bodo Čupini optimisti trenirali s trenerjem Mauriziom Benčičem na Gardskem jezeru. PLANINSKI SVET Obveljali sta vztrajnost in trma Res, s tistimi napovedmi, z gorami ovitimi v oblake in z nevihtnimi nalivi pri Palmanovi in v Carnii, ko je avtobus drvel proti Trbižu, bi se mnogi upravičeno odpovedali izletu in ubrali pot domov. SPDT-jevci pa ne. Sicer so stegovali vratove v sivo nebo, a so trmasto vztrajali in se ob prihodu v raj pod Poncami, v Planico, naglo odpravili in zakorakali v dolino Tamar. Bila je to dvajsetčlanska skupina, ki si je zadala zahtevnejšo nalogo: pešačiti do doma v Tamarju in se po strmi, izhojeni stezi, v pravem planinskem duhu povzpeti osemsto metrov više, na 1909 metrov visoko Slemenovo špico in uživati naravne, gorske lepote sveta pod Veliko Mojstrovko. Prav nič jih niso motili sivi oblaki, ki so se ovijali okrog vrhov. Trmasta vztrajnost je bila poplačana. Ob njihovem prihodu na vrh, jih je obsijalo sonce. Avtobus je mimo Kranjske gore zapeljal proti Vršiču. Mnogi bi si bili ogledali znamenito rusko kapelico. Ob nedeljski proslavi v počastitev spomina na pod plazom umrle ruske vojaške ujetnike, pa se želja ni izpolnila. Postanek je bil nemogoč ob taki množici ruskih in slovenskih visokih predstavnikov in ljudi. Izletniki so, ob počasni vožnji avtobusa, videli le veliko množico pred kapelico in slovenskega in ruskega gardista na častni straži na cesti. Še nekaj ovinkov in izstopila je desetina planincev, ki so si izbrali lažjo varianto izleta: »sprehod« po rahlo se vzpenjajoči, ovinkasti stari vršiški cesti, ki so jo leta 1916, za potrebe avstroogrske vojske na soški fronti, dogradili ruski vojaški ujetniki. Nad Prisojnikom in Razorjem so se trgali oblaki in posijalo je sonce, pohodnikom pa se je s Prisojnikovih ostenj smehljala Ajdovska deklica. Pri Poštarski koči zaslužen počitek. Tretja skupina petnajstih planincev pa se je pripeljala na Vršič, se po predvideni tretji varianti izleta povzpela po strmem pobočju pod Malo Mojstrovko na sedlo Vratca in se napotila na Sle-menovo špico, kjer se je združila s pohodni-ki, ki so prišli iz Tamarja. Na-užili so se gorske lepote, oplemenitili svoja čustva v tem pristnem naravnem okolju in se skupno, v veseli družbi najmlajših planincev, la so mladostno doživljali svoje prve izkušnje v gorah in katerim gre pohvala za prehojeno pot, vračali preko Vratc na Vršič. SPDT-jevci so se potem okrepčali v Tičarjevem domu, se še razgledali po bližnjih in daljnih vršacih, ki so se kopali v soncu in se v počasni vožnji zapeljali v dolino Trente. Še postanek pri spomeniku Juliusu Kugyju, zazrtemu v priljubljeni, mogočni Jalovec , v počastitev 150. obletnice rojstva vzornika, ki je generacijam planincev nakazoval poti v prelestni gorski svet. Vožnja po slikoviti Soški dolini je očarala tržaške planince, ki so se še med postankom v Kobaridu veselili svoje trme in izboljšanja vremena, kar jim je omogočilo uspešen izlet na Slemensko špico in Vršič. Zadovoljni so bili tudi prireditelji, da se je izleta udeležilo toliko mladine, v upanju, da se bo to večkrat ponovilo. (LA.) SPDT in PD Integral na Triglav in v okolico Od 22. do 24. avgusta se bomo člani SPDT in člani pobratenega društva Integral in v spremstvu njihovih vodnikov povzpeli na Triglav, ali pa samo do planinskih postojank pod Triglavom. Predvidene so tri različne smeri. Prva ki je tudi najzahtevnejša, se bo začela pri Aljaževem domu v Vratih 1015 m. Od tu se bodo udeleženci povzpeli čez Prag in mimo Doma Valentina Staniča 2332 m, do Triglavskega doma na Kredarici 2515 m, kjer bodo prenočili. Do tu bo 6 ur hoje. Naslednje jutro se bodo povzpeli na Triglav 2864 m, nato bodo sestopili h Tržaški koči na Doliču 2151 m in nadaljevali pot čez Hribarice 2358 m in nato po dolini Za Kopico mimo Dednega polja do koče na Planini pri Jezeru 1453 m, kjer se bodo srečali z ostalima dvema skupinama in bodo vsi skupaj prenočili. Ta dan bo za 7-8 ur hoje. Druga smer je kondicijsko lažja, ker predvideva vzpon na Triglav s Pokljuke. Od Rudnega polja se bodo planinci povzpeli mimo Vodnikovega doma na Velem polju 1817 m, do Doma Planika 2401 m, pod Triglavom tukaj pustili nahrbtnike in če bo vreme dovoljevalo se še isti dan povzpeli na vrh Triglava in se nato vrnili na Planiko kjer se bo prenočilo. Z vzponom na Triglav je 7-8 ur hoje. Naslednji dan se bo skupina spustila mimo Vodnikovega doma na Velo polje in nato čez Jezerski in Lazovški preval na Planino v Lazu in nato na Planino pri Jezeru, kjer bodo z ostalimi prenočili. Tudi ta dan bo za 7-8 ur hoje. Tretja smer ne predvideva vzpona na Triglav, je pa vseeno naporna, ker je precej hoje in tudi skupne višinske razlike. Z Rudnega polja na Pokljuki se bodo pohodniki povzpeli do Vodnikovega doma 1817 m, kjer bo daljši postanek. Po želji bo možnost vzpona na 2275 m visoki Tosc. Pot bodo nadaljevali čez Velo polje do Tržaške koče na Doliču, 2164 m, kjer bodo prenočili. Ta dan bo 6 ur hoje, kdor se bo povzpel tudi na Tosc pa bo hodil 2 uri več. Drugo jutro je predviden vzpon na 2586 m visok Kanjavec, in nato sestop v dolino Triglavskih jezer. Kdor pa bi se rad izognil vzponu bo lahko obšel Kanjavec preko 2358 m visokih Hribaricah, kjer se mu bodo pridružili tisti, ki so šli čez Kanjavec. Tudi nadaljno pot bo možno izbirati med krajšo varjanto, ki pelje po samotni a vseeno prelepi dolini Za Kopico na Planino pri Jezeru, ali po daljši in bolj atraktivni dolini Triglavskih jezer. Tudi ta dan bo hoje 6 do 8 ur odvisno od izbrane poti. Na Planini pri Jezeru se bodo srečale vse skupine in ta večer bo tudi krst prvih udeležencev pohoda. Naslednje jutro bo prosto za kratek sprehod v okolico koče, ob 11 uri pa bo golaž za vse udeležence, ki mu bo sledila družabnost, nato pa sestop preko Vogarja v Staro Fužino in z avtobusom domov. Za tiste ki se nameravajo povzpeti na vrh Triglava priporočamo, da imajo opremo za samovarovanje in čelado ob primerni obutvi (planinski čevlji). Odhod za vse pohodnike je predviden v petek 22. t. m. ob šesti uri izpred podjetja LPP na Celovški ulici 160 v Ljubljani, od koder se bodo udeleženci z avtobusom odpeljali v dolino Vrata in na Pokljuko. Cena izleta je 40,00 evrov na osebo in vključuje avtobusni prevoz iz Ljubljane in nazaj, prenočevanja, golaž v nedeljo na Planini pri Jezeru in majhen spo-minček na pohod. Vpisovanje na izlet je zaradi rezervacije prenočišč in prostora v avtobusih obvezno do vključno ponedeljka, 18. t. m. in ga sprejema Marinka na tel. 328-4717974. Prevoz do Ljubljane in nazaj bo možen z društvenim kombijem do zasedenosti razpoložljivih mest. Izlet SPDT na planino pri jezeru Ob zaključku večdnevnega potepanja po Triglavskem pogorju prireja SPDT za svoje člane tudi avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Udeleženci se bodo zbrali v nedeljo, 24. avgusta 2008 ob 6.30 na trgu Oberdan, oziroma ob 6.45 pri hotelu Danev na Opčinah, od koder se bodo odpeljali proti Bledu, točneje proti Stari Fužini. Od tu se bodo podali proti Kosijevemu domu na Planini Vogar in se nato povzpeli na Planino pri Jezeru (1453m). Tu se bodo srečali z izletniki, ki se bodo vračali s Triglava. Za planince, ki si ne bi upali na tri-urni pohod preko Planine na Vogar, bo poskrbljeno, da se bodo z društvenim kombijem peljali še na Planino Blato, od koder je le tričetrt ure zložne poti do Planine pri Jezeru. Prijave (čimprej) sprejemata: Livio tel. 040/220155 in Vojka tel. 040/2176855 ali 3335994450. (M.P.) 2 0 Četrtek, 7. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Iz severovzhoda pritekajo nad deželo suhi tokovi. Jutri bo k nam prišla fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 Dolžina dneva 14.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.52 in zatone ob 22.43 A Nad osrednjim Sredozemljem, Alpami, Balkanom in delom srednje ter vzhodne Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Hladna fronta se pomika čez zahodno Evropo proti Alpam. Nad naše kraje doteka toplejši in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in vzpodbuden, le po nižinah bo sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. Takrat se izogibajte večjim naporom na soncu, uživajte lahko hrano in dovolj tekočine. MORJE Morje mirno, temperatura morja 24,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.34 najvišje -1 cm, ob 6.53 najnižje -22 cm, ob 14.38 najvišje 34 cm, ob 22.17 najnižje -18 cm. Jutri: ob 3.16 najvišje -10 cm, ob 5.57 najnižje -12 cm, ob 15.22 najvišje 27 cm, ob 0.37 najnižje -23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..........27 2000 m .........13 1000 m .........22 2500 m .........11 1500 m .........17 2864 m...........9 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 9 in pol, po nižinah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a središče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 15/30 TRBIŽ O 16/29 O 13/27 KRANJSKA G. O TRŽIČ 15/28 O GRADEC 15/29 Ho 15/29 S. GRADEC CELJE 16/30 O MARIBOR O 15/29, PTUJ O M. SOBOTA O 14/29 O ¿25"? KRANJ cT^, > o ^ LJUBLJANA 17/30 POSTOJNA O 15/28 KOČEVJE REKA 20/32 N. MESTO 16/30 „O ZAGREB 16/31 O ^NAPOVED ZA DANES' V nižinah in ob obali bo pretežno jasno ali zmerno oblačno. V gorah bo zmerno do spremenljivo oblačno. V Karniji ni izključena kakšna posamezna ploha ali nevihta. Ob obali bo pihal zmorec. Pretežno jasno bo in vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. 68* TOLMEČ O 13/23 O GRADEC 16/25 Si CELOVEC O 17/26 TRBIŽ O 12/22 6&* ČEDAD O VIDEM O 19/29 o 14/22 KRANJSKA G. tržič ä)< 15/27 O KRANJ O 16/25 S. GRADEC CELJE 16/30 O MARIBOR 016/27 M. SOBOTA O 15/28 O LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 18/28 N. MESTO 16/30 2i/?n 0 20/29 POSTOJNA O 21/30 ^ 20/29 0 14/26 KOČEVJE ZAGREB 16/32 O /30 PORTOROŽ O /> 20/30 PAZIN O K V gorah bo spremenljivo do pretežno oblačno s padavinami in nevihtami, ki se bodo pojavljale že zjutraj. V nižinah in ob obali bo zmerno do spremenljivo oblačno z dolgimi sončnimi premori. Možne pa bodo tudi plohe in nevihte, ki bodo bolj pogoste v popoldanskih oziroma večernih urah. Ob obali bo pihal zmeren jugo. 0 NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo sprva še sončno, čez dan se bodo od severozahoda začele pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo popoldne že kmalu razširile nad večji del Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto se bo delno zjasnilo, povečini bo suho. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka do zmerna burja. JAPONSKA - Ob 63. obletnici prvega napada z atomsko bombo Iz Hirošime tudi letos pozivi k odpovedi jedrskemu orožju HIROŠIMA - Na Japonskem so včeraj obeležili 63. obletnico ameriškega napada z jedrsko bombo na Hi-rošimo. Slovesnosti, na kateri je bilo tako kot vsako leto slišati glasne pozive k odpovedi jedrskemu orožju, se je udeležilo približno 45.000 ljudi, med njimi japonski premier Jasuo Fu-kuda in predstavniki 55 držav. Slovesnost se je začela z minuto tišine ob 8.15 po krajevnem času - ob uri, ko je leta 1945 ameriška atomska bomba v trenutku ubila več kot 140.000 ljudi ter ranila več deset tisoč drugih. Župan Hirošime Tadatoši Akiba je v govoru opozoril, da so ZDA ena od le treh držav, ki nasprotujejo japonskemu predlogu resolucije ZN za prepoved jedrskega orožja. "Lahko samo upamo, da bo novembra izvoljeni predsednik ZDA skrbno prisluhnil večini, katere najvišja prioriteta je preživetje človeštva," je poudaril Akiba. Opozoril je, da so vpliv atomske bombe na duha preživelih dolga desetletja podcenjevali, saj niso "glasovi, obrazi in postave, ki so izginile v peklu", nikoli zapustili src preživelih. Akiba je tudi napovedal, da bo mesto izvedlo dve leti trajajočo znanstveno raziskavo o psihološkem vplivu te grozljive izkušnje na preživele, ki so danes v povprečju stari več kot 75 let. "Ta študija bi nas morala poučiti o izjemnem pomenu resnice, ki se je rodila iz tragedije in trpljenja, da je edina vloga jedrskega orožja, da je odpravljeno," je poudaril. Slovesnosti ob obletnici jedrskega napada na Hirošimo se je letos prvič udeležil tudi predstavnik Kitajske. Mestne oblasti, ki vsako leto na dogodek povabijo vseh osem deklariranih jedrskih sil, so gesto toplo pozdravile. Pred tem so se slovesnosti udeleževali le predstavniki Indije, Pakistana in Rusije. Ostale jedrske sile - Velika Britanija, Francija, ZDA in Severna Koreja - niso prišle nikoli. ZDA so tri dni po bombardiranju Hirošime atomsko bombo odvrgle še na Nagasaki, kjer je umrlo 70.000 ljudi. Japonska je 15. avgusta razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna. (STA) AVSTRIJA - Strta srca Prva ordinacija za ljubezenske težave DUNAJ - Z ljubezenskimi težavami se ne spopadajo samo najstniki, ampak tudi številni odrasli obeh spolov, vseh starosti, slojev in spolnih usmerjenosti. Ker lahko zlomljeno srce povzroči hudo psihično krizo, so na Dunaju odprli prvo ordinacijo za ljubezenske težave, so sporočili iz Agencije za stike z mestom Dunaj. Psihologinja Birgit Maurer in svetovalka Auguste Storkan, ki sta na Dunaju odprli prvo tovrstno ordinacijo, se zavedata, da lahko razočaranje v ljubezni postane hud problem, zato želita s svojim delom pri ljudeh odpraviti predsodke, da bi si upali spregovoriti o svojih stiskah. Odprt pogovor in svetovanje strokovnjaka lahko pomagata ljudem, ki trpijo. Nesrečna zaljubljenost ima namreč lahko usodne posledice za človeka - simptomi se pri nekaterih kažejo v zanemarjanju vsakdanjih opravil in socialnih kontaktov, v najhujših primerih pride celo do izgube volje do življenja. Naval za poroke v olimpijskem duhu SYDNEY - Avstralski matični uradi bodo zaradi velikega povpraševanja po njihovih uslugah na dan začetka olimpijskih iger v Pekingu podaljšali delovni čas. Na glavnem matičnem uradu v Sydneyju je na primer za petek že načrtovanih 96 porok. Predstavnik matičnega urada Greg Curry je povedal, da takšne gneče niso imeli še nikoli doslej, a da bodo z veseljem poročili tako veliko število parov. "Veliko parov je mnenja, da bo poroka na osmi dan osmega meseca leta 2008 še toliko bolj posebna," je še dodal. Olimpijske igre se bodo začele jutri 8. avgusta, ob 8.08, saj Kitajci verjamejo, da število osem prinaša srečo. Muce gospodarja in dom rešile pred požarom LINZ - Tri previdne muce na severu Avstrije so svojega gospodarja in dom rešile pred požarom. Kosmatinke so namreč pred dnevi sredi noči z glasnim mijavkanjem zagnale preplah in tako preprečile, da bi ogenj zajel hišo. 27-letni moški, sicer poklicni voznik, se je v noči na nedeljo vrnil domov zelo pozno. Vozilo je parkiral v garaži, nato pa se usedel pred televizijo in zadremal. Kmalu za tem je zaslišal mačji kraval in odšel preverit, kaj je narobe. Pri kletnih vratih je opazil dim, vnel se je namreč motor njegovega avtomobila. Moški je nemudoma poklical gasilce, ki so požar hitro pogasili. Avtomobila niso rešili, po zaslugi njegovih štirinožnih prijateljic pa so vseeno preprečili širitev ognjenih zubljev na stanovanjsko hišo. 78-letni Indijec v zapor zaradi bigamije NEW DELHI - V Indiji je sodišče 78-letnega moškega po 30 let trajajočem procesu zaradi bigamije obsodilo na leto stroge zaporne kazni. Sodnik je Jagdishu Prasadu poleg tega naložil, da mora svoji prvi soprogi, s katero se je poročil leta 1951, plačati odškodnino v višini 592 dolarjev. Prasadova prva žena Kailashwati je tožbo proti svojemu možu vložila že leta 1971, par pa se je ločil 20 let pozneje. Nižje sodišče je Indijca obsodilo na tri leta zapora, na kar se je obsojenec pritožil. V skladu z indijskimi zakoni je poroka, medtem ko je prvi zakonec živ in si z njim še zakonito poročen, prekršek, za katerega je zagrožena tako denarna kot tudi do sedemletna zaporna kazen. Prasadu so nekoliko omilili kazen tudi zaradi starosti. (STA)