LISTEK. Ustanovitev domobranstva. Način Napoleonovega vojskovanja začetkom minolega stoletja je zahteval ogromnih človeških žrtev in vse države, ki so se morale bojevati s francoskimi četami, so se potrudile, kar le možno, da izkoristijo do skrajnosti človeški material. Posledica tega napora je bila ustanovitev domobranskih čet. V Avstriji je bil izdan cesarski patent z dne 9. junija 1808, s katerim se zapoveduje ustanovljeDJe deželne brambe. Te določbe so skoraj neznane, v primeri z današnjo organizacijo domobranstva, pa zgodovinsko važae in zanimive. Mialim torej, da ustrežem marsikomu, ako priobčim glavne točke omeojenega cesarskega patenta, ki leži pred raenoj tiskan v nemškem, slovenskem in laškem jeziku ter naslovljen na deželno vlado v Gorici. Po besedilu slovenskega prevoda bi se smelo soditi, da ga je napravil Vodnik. Deželna bramba se sestavlja iz batalijonov in kompanij ter so ji podvrženi Tsi moški od 18. do 45. leta, ki v vojaških polah niso označeni s posebnim zakonom za vojsko, za vojaške voznike ali nosače; izvzeti so duhovni, plemenitaši, javni uradniki, honorijoni, oni meščani, umetniki, rokodelci in kmetje, ki jih izključuje že zakon od Tojaške službe. Vsi za vojaštvo, vožnjo ali nosače sposobni moški, ki še niso dodeljeni reservnim bataljonom, se morajo, ne glede na njih število, izvežbati v orožju pri deželnih bataljouih ter dobe izkaznico, da so namenjeni za reservo. Število za deželno brambo klasificiranih mož se za sedaj omeja na ono število, ki ga določijo okrožne oblastnije. Tem možem se vroči izkaznico, za kateri domobranski batalijon so določeni. Ker zaradi omejenega števila ne morejo vsi za orožje sposobni možje biti uvrščeni v deželne bataljone, se bodo ti srečkali, koga se uvrsti. Pri žrebanju mora biti navzoč komisar nabornega okraja, zastopnik okrožno oblasti, dotični župnik in občinski načelnik. Kdor je izžreban, lahko postavi namestnika iz istega razreda, pa le pred začetkom žrebanja in z vednostjo naborne oblasti. Temu namestovanju je glavni namen, pridobiti za deželno brambo doslužene kapitulante in druge sposobne moči. Zdravniška preiskava se za moštvo deželnih batalijonov ne predpisuje, vendar se pa ne smejo sprejeti osebe, ki imajo očividne telesne pogreške. Oblasti morajo takoj po dovršenem žrebanju, napraviti imenik mož, vzetih k deželneftiu batalijonu, ter imenik ostalih sposobnih neizžrebanih, in oba imenika doposlati okrožni oblasti. Vsak okraj se razdeli na vež batalijonov, ki se imenujejo po dotičnem okraju. Vsak batalijon naj ima 800 do 1200 mož, zapoveduje mu štabni oficir. Batalijoni se dele po številu moštva v 4, 6, kvečerau v 8 kompanij pod poveljstvom stotnikov. Kompanije so razdeljene v 4 ali 6 vodov, vsak vod pa v toliko korporalstev, kolikor župnij ali občin je uvrščenih v njega. Vodom so zapoveduiki subalterni častniki in korporalstvom pa podčastniki. Ako se vpokojeni častniki sprejemajo v službo deželne brambe, jim pritiče prosto stanovanje in kurjava na stro&ke stanovanjskega zaloga. Na službenem potovanju imajo oficirji pravico na prisego. Zapovednike batalijonov imenuje cesar na pr^dlog civilnih in vojaških pooblaščencev. Zapovednike stotinj in druge oficirje imenuje poseben pooblaščenec na predlog okrožnega glavarja in vojaškega komisarja. Imenovanja podčastnikov predlagajo gospodstva in zapovedniki stotnij okrožnemu glavarju in vojaškemu komisarju. Vežba se vsako nedeljo in praznik po eno do dve uri, navadno po dovršeni službi božji, v župnijah ali korporalstvih pod nadzorovanjem nadčastnikov in podčastnikov. Ako je več občin blizu skupaj, se združijo za vežbanje. Vsak mesec enkrat se pozove po en vod, ako v dotičnem okraju ni močnejših oddelkov, da ga uri oficir. Zbirališče se mora tako določiti, da nima nobeden mož več nego tri ure hoda. Eeservisti lahko prisostvujejo vežbam ia se jih more po potrebi rabiti kakor izvežbovalce. Za red na vežbanju morajo skrbeti občinski načelniki. Zapovednik batalijona in stotniki nadzorujejo v svojem okraju vežbe in morajo poedine postaje večkrat inšpicirati. Batalijoui deželae brambe dobe puške in bajonete iz cesarske zaloge, hranijo pa se r občini pod odgovornostjo župana. Stroške za njih vzdrževanje in popravo nosijo naborne občine. Vsak domobranec si mora preskrbeti sam torbo za 30 du 40 patron in vrečo za kruh. Podčastnikom je -dovoljeno nositi sabljo in palico, raorajo si pa oboje sami nabaviti. K brambovskim batalijonom pristopivši oficirji stalne vojske obdrže svojo uniformo; civilnega stanu pa nosijo na Goriškem zelenosive hlače, temnozelene suknje s svetlomodrim ovratnikom in ošivi, rumene gumbe in okrogle klobuke. Moštvo uosi lastno obleko, na klobuku kokardo v deželnih barvah, svetlomoder ovratnik in enake našive. Ustanove se tudi lahko posebne stotnije strelcev, kisejih izvežba za predstražao vojsko. Ako je deželna meja v nevarnosti, se skličejo batalijoni, se jib. zapriseže na zastavo in stavi pod poveljstvo zapovedujočega generala. E d i n o s t.