Leto Vl(l5 stev. 33 c=s Izhaja ob 4. ijutraj. .ssg 1 r""""""™ Stane mesečno Dm »5-—; ra иго--emstvo Din 40— neobvezno. Ogla» po tariiu. SrednitlWM Ljubljana, Knaflova ulica, Stejvsfl. Telefon štev. 71, ponoči "tudi' Stev. 34. Ljubljana» torek 8. februarja 1927 'oitnlna pavšalirana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UprmvniStvo: LJubljana, Preiernova ulica it. 54. — Telefon št. 36. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 49s Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček.zavoda : Ljub-јала St. 11.84a - Praha čialo 78.180. Wicn, Nr. IOS.S4S. Klerikalci očitajo SDS da je МЏШ Ker je za finančni zakon predlagala izenačenje in znižanje davkov, odpravo davka na telesno delo, davčno prostost za nove gradnje in zadoščenje državnim nameščencem in upokojencem! Na Svečnico ie SLS v finančnem odboru javno glasovala skupaj z NRS proti našim predlogom za finančni zakon, med drugim: . 1.) o izenačenju davkov v vsej državi; . . ., 2 ) o znižanju 30 odst hnearne doKla-de letos za 15 odst, prihodnje leto za nadaljnih 15 odst.; 3 ) o znižanju eksekucijskih pristojbin; 4.) o odpravi gostilniške takse po tar. post. 62. zakona o taksah v krafih, kjer se plačujejo trošarine na vino ali žganje; 5.) o ureditvi monopolov; 6) o davčni prostosti novih gradenj; 7.) o odpravi davka na telesno delo; 8 ) o znižanju davka na poslovni promet letos za 50 odst, prihodnje leto za nadaljno polovico; 9.) o uklnjenju naredbe, s katero so bile v korist poplavljencem znižane dra-ginjske doklade javnim nameščencem; 10.) o izenačenju upokojencev in izdatnih merah, da se ne zavleče izplačilo penzij. Poleg teh predlogov je SLS glasovala še proti tridesetorici drugih važnih predlogov za ureditev naše administracije in državnega gospodarstva. Ker je «Jutro» pred javnostjo pribilo, da je SLS odklonila te čisto zmerne in izvedljive gospodarske in socijalne zadeve SDS, ki so obenem zahteve ogromne večine voliicev v Sloveniji, nas glasilo SLS ljuto napada, češ, da smo T«лг1 îti tol'A i—1:1.,-. k: LM« J» LJ forma obstoječega stanja mora iti, tako je ta hip položaj, skozi finančni zakon. Druga pot SDS ni bila na razpolago in lahko se reče, da je dan glasovanja o finančnem zakonu višek parlamentarnega dela. «Slovenec» mi zameri, da nisem prisostvoval vsem sejam finančnega odbora. Zalibog nisem član odbora. Kadar pa sem v Beogradu, vedno posečam finančni odbor vsaj kot poslušalec Tako je bilo tudi 2. t. m. Ni mi žal, da sem bil prisoten. Kajti s svojimi očmi sem videl žalostno dejstvo, da je SLS glasovala za visoko dohodarino, za 30 odstotno linearno doklado vsem. davkom, za davek na poslovni promet, za davek na telesno delo, za 500 odst. doklado na zemljarino, za inkameriranje bivše deželne doklade kot «jedinstveni državni prirez», za centralistično obravnavanje mestnih občinskih proračunov, za izenačenje učnega načrta srednjih šol še pred zakonom o srednjih' Šolah, za uničenje Višje pedagoške šole v Zagrebu itd. Videl sem jo glasovati proti našim predlogom, dasi so bili zmerni in realni. vsaj toliko poštena naj bi bila, da bi bila preprečila njeno uzakonitev potom finančnega zakona. Še grše je postopala SLS s kronskimi upokojenci. Da pa je glasovala celo proti našemu predlogu, naj se uradniku ne ustavijo plačila, dokler mu ni penzija likvidirana, tega kar ne bi verjel, če ne bi bil sam prisoten in opazoval poslancev SLS! In zato smo boljševiki, kaj ne, ker smo storili svoj dolžnost! Ker smo pri prometnem davku predlagali, naj se vajenca ne šteje za pomočnika! Ker nočemo, da je od 1. januarja 1926. pač davka prosta vsaka nova hiša v Beogradu, ne pa v Ljubljani ali Mariboru! Ker nočemo, da upokojenci preklinjajo državo! In ker smo stavili zmerne prehodne predloge za olajšavo davkov! SLS je šla v vlado zgolj iz vlado-hlepja, ni pa prinesla volilcem nobenih uspehov. Ce se je to jasno pokazalo že na Svečnico, mi ne moremo za to. Radikali pa si manejo roke, češ, tako poceni nam še nihče ni hotel pomagati vleči našega voza iz jarka.- Meni se pa močno zdi, da ostaneta v blatu i radikalni voz i SLS. Nar. posl. dr. Žerjav, Vojaški upor na Portugalskem udušen? Madrid, 7. februarja, s. Danes so bila v Oporto odposlana ojačenja. V mestu je obstreljevanje povzročilo požare. Razbur* jenje v Lizboni je vedno večje. Uradno se poroča, da se je pod vodstvom vojnega ministra zopet pričelo obstreljevanje me« sta, ker uporniki niso hoteli sprejeti brez» pogojne predaje. Vlada poziva v posebni proklamaciji civilno prebivalstvo, naj za» pusti Oporto. London, 7. februarja, s. «Daily Express» poroča iz Lizbone, da je upor v Caviri, ki je izbruhnil istočasno z uporom v Oportu, u dušen. Uporniki so se udali, ko so pričele mesto obstreljevati topničairke. V Oportu -o uporniki odklonili, da bi se brezpogoj» no udali ter so se med močnim artilje» rijskim ognjem umaknili pred vladnimi če» tami v notranjost mesta. Deiinitivni pogreb mikada Tokio, 7. februarja, (be.) Danes se je vr» šil pogreb mikada. Pogreba se je udeležilo 10.000 ljudi, med njimi 4000 vojakov, тот= naxjev in uradnikov. Pred stavko zdravnikov v Avstriji? Dunaj. 7. februarja, ds. Že delj časa se vleče spor med zdravniki bolniških blagnjn in vlado. Zdravniki izjavljajo, da bodo, ako bo potrebno, posegli tudi po stavki. Zahtevajo, da jim ostanejo pridobljene pravic: ker gre za njihovo eksistenčno vprašanje. Zdravniki izjavljajo, da se ne vmešavajo v zadeve volilnih blagajn in prepuščajo vladi, naj prevzame garancijo za njihove prejemke pri bolniških blagajnah. Dosedanji predlog je šel za tem, da plačajo bolniške blagajne za vsakega svojega člana po 2 groša (16 par) na teden v posebni garancijski fond, ki na; bi jamčil za prejemke zdravnikov. Ako pride do stavke, bodo zdravniki bolniških blagajn ordinirali le kot zasebni zdravniki. Zapreti se bodo morali najbrže tudi skoraj vsi am-bulatoriji in stavka bi imela neljube posledice tudi na bolnišnice. Zdravniki ne zahtevajo zaenkrat nikakega zboljšanja svojega gmotnega položaja, ampak le jamstva, da bodo svoje prejemke tudi res dobili. Do stavke najbrže ne bo prišlo. Pogajanja trajajo dalje. Jutri jih nadaljuje sekcijski »a&toik ministrstva. Upati je. d:> pride, ker kažeta obe tirani dobro voljo, v kratkem do sporazuma. Vsa prizadevanja za ojačanje vlade brezuspešna Slab vtis vladne deklaracije novinarjem. - Še Nikiču se zdi režim KUN premalo resen. — Kriza v Demokratski zajednici Beograd, 7. februarja p. Včerajšnji in današnji dan sta potekla brez vidnih pomembnejših političnih dogodkov. Sobotna »deklaracija vlade« novinarjem je napravila slab vtis. Niti eden list je ne vzame resno, splošno se jo smatra za reklamno izjavo, ki v stvari nasprotuje dejanskemu-stanju, vstvarjenem s sprejetjem proračuna in ki bi naj za nekaj časa le zaposlila pozornost javnosti ter jo odvrnila od težav, s katerimi se ima boriti g. Uzunovič. Vlada sama vsak dan bolj utrjuje javno mnenje v prepričanju, da ne bo več dolgo živela, ker neprestano išče novih zaveznikov. G. Uzunovič je obnovil svoje poskuse, da pridobi Nikičevo skupino, kateri je ponudil ministrstvo agrarne reforme in radikali so včeraj že širili vest, da je sporazum dosežen. Danes se ta govorica iz Nikičevih vrst odločno demanti-ra, češ, Nikič vztraja pri svoji prvotni zahtevi, v ostalem pa sploh ne želi vstopiti v to vlado, ker se mu zdi pre- malo resna. Zadnje dni tudi ne manjka poskusoy, da bi se navezali zopet stiki z davidovi-čevci. Toda tudi tu je vse zaman. Demokratska zajednica ima, kakor se zdi, opraviti sama s seboj dovolj. Vse kaže, da se pripravlja notranja kriza, ker se med prvaki stanke pojavljajo vedno večja nasprotja. Dr. Voja Marinkovič je podal ostavko na članstvo glavnega odbora Davidoviceve stranke, ki je bil kakor znano pred dnevi izvoljen. Kot vzrok ostavke se navaja nesoglasje Marinkoviča z osebno sestavo glavnega odbora. Marinkovičev korak je vzbudil nemalo senzacijo ter se živahno komentira kot začetek težke krize v Demokratski zajednici. Popoldne od 5.15 do 6.15 je bil na dvoru ministrski predsednik Uzunovič. Po avdijenci je dejal vašemu dopisniku, da mu ne more ničesar reči o njej. G. Uzunovič je sprejel danes več politikov. Razgovori so trajali do 8. zvečer. Anketni odbor pred odločitvijo Senzacionalna izjava inž. Pavlovica. — SDS zahteva uvedbo preiskave proti osumljenim ministrom. — Vsa opozicija za njen predlog. — Odločitev odvisna od SLS. — Vlada v mučnih skrbeh. —■ G. Uzunovič se Beograd, 7. februarja p. Ožji odsek anketnega odbora, ki ga tvorijo po en zastopnik vseh strank, je dopoldne in popoldne razpravljal o predlogih, ki imajo priti pred skupščino kot poročilo anketnega odbora. Zastopnik radikalov Ranko Triiunovič je izjavil, da njegova stranka ne more sprejeti poročila, ki ga je izdelal samostojni demokrat dr. Svetislav Popovič. Poročilo SDS najprej ugotavlja dejstva in na podlagi teh dejstev stavila Narodni skupščini nastopni predlog: »1) Narodna skupščina naj postopa, da ugotovi odgovornost in krivdo ministrov v tej zadevi. 2) Narodna skupščina naj pozove ministra pravde in ministra za saobra-čaj, da v roku 30 dni izročita Nar. skupščini poročilo o tem, kakšni koraki so bili storjeni, da se ugotovi odgovornost in krivda poedinih činovnikov, o katerih je upravičeno prepričana, da so kršili zakon in svojo uradno dolžnost, kakor tudi o tem, kakšni koraki so bili podvzeti, da se ugotovi krivda privatnih oseb. o katerih se upravičeno veruje, da so na nepravilen in nedovoljen način došle do denarja na škodo države. Razvila sp je živahna debata, ki so se je udeležili posl. dr. Svetislav Popovič (SDS), Ranko Trifunovič (NRS), Kosta Timotijevič (DZ) in Dimitrije Vujič (Zemlj.). Opozicija je naglašala, cja mora poročilo vsebovati formalen predlog za skupščino oziroma predlog, da Narodna skupščina obtoži ministre na podlagi zakona o ministrski odgovornosti. To pričakuje vsa javnost, uvide-vajoč važnost tega predloga, ker je anketni odbor oni forum, ki najbolj pozna zadevo. Motivacija mora biti v predlogu, ker je glavno težišče obtožbe. Ker se odsek ni mogel zediniti, je sklenil, naj se na plenarni seji anketnega odbora glasuje o obeh predlogih, namreč o predlogih radikala Ran-ka Trifunoviča in samostojnega demokrata dr. Popoviča, ki ga .podpira ostala opozicija. Medtem se je cela afera znova poostrila. Radikali so namreč, da branijo svoje ministre, sistematično skušali valiti vso krivdo podrejeno uradništvo in so glede ada-movske zadeve zlasti obdolževali upokojenega načelnika strojnega oddelka v ministrstvu saobračaja inž. Pavloviča. Zdaj pa se je oglasil inž. Pavlovič z odprtim pismom, ki ga zaključuje z vzklikom: Kdor je kradel, naj daje odgovor! V tean pismu izaav-lja Pavlovič. da je vodil strojni oddelek polnih 14 let. Zloglasni aranžma, z dne 31. decembra 1923 s tovarno v Adamovem je bil zaključen pod ministrovanjem radikala dr. Dragutina Kojlča. Aranžma je nasprotoval predlogu, ki ga Je pismeno stavil načelnik Pavlovič. Izplačilo zahtev tvrdke v Adamovem je najbolj umazana afera, ki se je odigrala v naši državi S tem izplačilom Je bila država oškodovana za več kot 80 milijonov dinarjev. Za to škodo mora biti nekdo kriv in odgovoren. Pavlovič poziva predsednika anketnega odbora, naj ga Javno obtoži, da je povzročil gornjo škodo s tem, da je uvedel v svojem oddelku slabo upravo, kakor se je ueki dan trdilo v anketnem odboru, kjer se je na ta način hotelo odvaliti krivdo z drugih ramen ter oblatiti poštene osebe. Ako se stvar izroči sodišču, se bo z lahkoto našlo krivce, tatove in načine na katere se je kralo in oškodovalo dTŽavo. Pavlovič izjavlja, da bi se v tem slučaju ugotovilo, kdo so osebe, ki so prejele čeke, glaseče se na donositelje v skupni višini 26,855.100 Din. Doznalo se bo tudi, kako se Je s tem denarjem kupovalo briljantno nakitje. Načelnik Pavlovič odklanja od svo jega strojnega oddelka vsak sum. da hi bil zakrivil gori navedeno škodo :n navaja pri godbo iz francoskega parlamentarnega življenja, kjer - je neki minister izjavil,7 da »osvetuje z Rado Pašičem? pomeni parlamentarna anketa v bistvu negacijo vsake pravice in »zabašurenje« afer Pavlovičeve izjave so naravno napravile na vso javnost ogromen utis in so znatno podprle stališče SDS, ki zahteva preiskavo in obtožbo proti osumljenim ministrom. Ako bo SLS držala besedo, bo Po-povičev predlog v plenumu anketnega odbora prodrl, ker so zanj vsi zastopniki opo zicije in se je tudi zastopnik SLS posl. Hodžar pred dnevi izrekel za stališče posl. Popoviča. Proti bodo torej glasovali le radikali. Raziprava v plenumu Nar. skupščine bo torej velezanimiva in velepomembna. Tam se bo pokazalo ali je ta parlament sposoben in voljan speljati resno akcijo proti korupciji, ko ima pred seboj eno naj bolj grdih afer. Vlada je očividno radi poostritve položaja v anketnem odboru v velikih skrbeh. Včeraj popoldne je min. predsednik Uzu novič konferiral s posl. Rankom Trifunovi čem. Govori se, da je pozneje bil poklican h g. Uzunoviču tudi Rade Pašič. Danes do-poldne so se konference med radikalskimi voditelji nadaljevale. Efekt je za enkrat ta, da bodo radikali skušali čitn najbolj odlagati odločitev. Opozicija zahteva takojšno sklicanje seje anketnega odbora, na kateri se naj definitivno glasuje, kateri predlog je izročiti Narodni skupščini v obravnavo. Kastrirana novinarska organizacija v Italiji Rim, 7. februarja, s. Odbor za ustanovi» tev novinarske sindikalne organizacije v okvirju sindikata duševnih delavcev je končal pregled vseh dosedanjih članov strokovne organizacije, ki bodo pripuščeni v novo organizacijo. V rimskem okraju je bilo zato 1700 pripravnikov, ki so bili do» sedaj organizirani v splošni časnikarski zvezi. 1356 novinarjev je bilo iz političnih moralnih ali drugih vzrokov brez nadalj« nega črtanih, 77 pa je bilo sprejetih s pri» držkom. Tako bo štela rimska sindikalna novinarska organizacija 344 Članov; štiri petine novinarjev pa je bilo kratkomalo črtanih. Novi načelnik italijanskega generalnega štaba Rim, 7. febraurja. (be.) Kakor piše «Tri» buna», je imenovan za vrhovnega načelni« ka generalnega štaba maršal Badoglio, na njegovo mesto pa pride kot načelnik gene» ralnega štaba general Ferrari. Aretacije komunistov na Dunaju Dunaj, 7. februarja, d. Snoči so priredili frontkampferji v Sofijinih dvoranah svo» jo vsakoletno predpustno veselico. Komu« nisti so z letaki in v «Rote Fahne» pozivali svoje pristaše, naj primere demonstracije proti svojim političnim nasprotnikom. Že okrog 6. zvečer se je zbralo pri dvoranah nekaj mladih komunistov, ki jih je pa po» licija razpršila. Pri tem je bilo aretiranih 51 oseb, ki so se upirale redarjem. Pri sed» mih aretirancih je našla policija prepove« dano orožje in nabasan revolver. Spomladansko zasedanje Društva narodov Berlin, 7. februarja, s. Svet Društva na» rodov se bo sestal dne 7. marca v Ženevi. Na začasnem dnevnem redu je 28 točk. O nekaterih gospodarskih vprašanjih bo po. •ročala Nemčija. Macia v Belgiji Bruselj, 7. februarja, (be.) Voditelj kata» lonrkih separatistov Macia, ki je bil pred kratkim obsojen v Parizu, je prispel sem» kaj. Reforma državne uprave vČSR Uvedba deželnih zborov in odborov brez avtonomije. — Poslanci bodo deloma izvoljeni, deloma imenovani. — Deželni zbori bodo imeli ie naredbeno pravico na podlagi državnih zakonov. Praga, 6. februarja s. Ministrski svet je po dolgih razpravah odobril načrt novega zakona o reformi državne uprave, ki bo prihodnji teden predložen parlamentu v razpravo. Novi zakon je posledica kompromisa za avtonomistično slovaško ljudsko stranko, ki je doslej vztrajala na popolni avtonomiji Slovaške, a se je pri vstopu v vlado zadovoljila s kompromisom, ki dejansko pomenja popolno kapitulacijo avto-nomističnega načela. Z novim zakonom bo razveljavljen zakon iz leta 1920., ki je predvideval razdelitev države v samoupravne župe, po podobnem sistemu, kakršen je upeljan v Jugoslaviji. Država bo v bodoče razdeljena v štiri upravne edinice (češko, moravsko-šlezijsko, slovaško in podkarpatsko), dežele, katerih vsaka bo imela svoj deželni zbor, deželni odbor, deželni urad z deželnim predsednikom na čelu. Deželni zbor bo štel na Češkem 94, na Moravskem 54, na Slovaškem 51 in v Podkarpatski Rusiji 18 članov. Vsaka dežela bo razdeljena v okraje z okrajnimi zastopstvi in odbori in z okrajnimi uradi, katerim bodo načelovali okrajni glavarji. Okraji bodo šteli najmanj 40.000 in največ 100.000 prebivalcev. Nova ureditev uprave po deželah predstavlja kombinacijo samouprave z državno upravo v smeri dekoncentracije in decentralizacije, pri čemer pa je načelo avtonomije potisnjeno energično v ozadje. Nove deželne uprave so postavljene pod 'direktno nadzorstvo in neposredni vpliv države odnosno centralne vlade. Le dve tretjini deželnih poslancev je voljenih ln sioer po proporcionalnem volilnem redu, eno tretjino poslancev imenuje vlada iz vrst strokovnih organizacij. Novi deželni zbori tudi nimajo nobene zakonodajne pravice. Koncedirano jim je le pravo izdajati izvršilne naredbe k po-stoječim državnim zakonom, ne morejo pa izdajati »uredbe«, kakor n. pr. jugosloveo-ske oblastne skupSčlne. Vse ttrartalštvo bo državno to ie tudi v tem oziru neposredni vpliv centralne vlade na nove deželne uprave ogromen. Aktivna volina pravica za deželne zhore se prične še le s 24. letom, pasivna s 30. Odredbe deželnih uprav so podrejene presoji upravnih sodišč. Akoravno vladni nafirt še ni v vseh podrobnostih znan se je o njem vendarle že razvila živahna, deloma jako Dstra j'.vna debata. Opozicijske stranke ga označujejo kot atentat na demokracijo ter zlasti pov-darjajo, da bo imela vlada moč v vsakem deželnem zboru sestaviti svojo veči io, ker je že 17% izvoljenih poslancev dovolj da postanejo s pomočjo vlade, ki imenuje 33% poslancev, večinska stranka. Novi zakon o deželnih upravah naj stopi s 1. januarjem 1928. v veljavo. Briand za mir Pariz, 7. februarja, d. Zveza bojevnikov na solunski fronti je priredila obed. pri katerem je povzel besedo tudi zunanji mi« nister Briand. Dejal je, da zmagovita Fran« cija, ki nima imperijalističnih namenov, lahko zakliče svetu, da mu izjavlja svojo miroljubnost. Briand nikakor ne spada k onim, ki pri vsaki priliki govoričijo o mi« ru. Zmagovita država, kakršna je Franci« ja, zna storiti vse previdnostne korake za vsak primer. Zunanji minister bo sam nad» zonorval vse potrebne ukrepe in odpravil vse, kar bi utegnilo motiti mir. Zmagoviti vojaki Francije se danes združujejo z zu« nanjim ministrom v stremljenju, da se ohrani mir na svetu. Na naslov Nemčije, ki je po ministrovem mnenju velik narod z dobrimi in slabimi lastnostmi, je zaklical Briand: «Bili smo se stoletja. Ali mislite da bo to večno trajalo? Ali se moramo tepsti periodično vsakih deset let?» Vprašanje nevtralizacije Šanghaja Pariz, 7. februarja, s. Po vesti »Newyork Heralda« iz Hankava je maršal Čangtsolin formalno pristal na Kelloggov predlog, nai se pas okoli Šanghaja nevtralizira. Zunanu minister Cen je izjavil angleškemu zastopniku O' Malleyju, da nacionalistična armada ne bo poskušala zavzeti Šanghaja s silo Peking, 7. februarja. (Io) Voditelji severnih kitajskih armad so indiferentni do ame-rikanskega predloga za nevtrazacijo Šanghaja. Čangtsolin je izjavil ameriškemu poslaniku, da je vprašanje Šanghaja zadeva guvernerja Sunšuanfanga, ki je gospodar Šanghaja in vodi vojno proti kanton-skim četam. Hankav, 7. februarja (pa) Kantonski minister Čen je naznanil angleškemu pooblaščencu O' Malleyu, da nadjonaKstična stranka ne namerava zasesti Šangtuja s silo. Šanghaj, 7. februarja (ri) Maršal Čangtsolin je v prašanju netralizacije Šanghaja na strani Kantoncev. Sovjeotska vlada zbira za kanton sko armado m odteguje v to svrho državnim uradnikom gotov znesek. Kleroradikalski državni proračun prava nevarnost za narod in državo Poročila in predlogi SDS ▼ plennmu Narodne sknpšSne. Beograd, 5. februarja, r. Poročilo kluba SDS o predlogu proračuna za L 1927./28. po debatah in glasovanju v finančnem odboru, je za Narodno skupščino naslednje: Predlog proračuna za 1. 1927./28. je bil sicer predložen Narodni spupščini r ustavnem roku, toda finančni odbor vendar nI imel dovolj časa. da bi ga dobro proučil. V momentu, ko bi bil finančni odbor moral pričeti svoie delo. je predsednik vlade gosp. Uzunovič otvoril krizo vlade, opravičujoč to s potrebo «rečje ekspeditivnoeti» v poslovanju vlade in Narodne skupščine Dejansko pa je tedaj zastalo vsako delo. In ko Je bila sestavljena peta vlada gosp. Uzunoviča s prvenstveno nalogo, da sprovede proračtm skozi Narodno skupščino, je dotedanji finančni minister, ki je izdelal predlog proračuna, zapustil svoje mesto ter ga odstopi! novemu finančnemu ministru, da nadaljnje staro pcgrešno finančno - gospodarsko politiko, taior jo predstavlja oredlo? proračuna za !. 1927. /-28. Namesto, da bi se novi frnan&i minister odločil, da predlog proračuna svojega predhodnika predela in 9 tem v zvezi inavgurira novo finančno orijentacijo, ie skupno e finančnim odborom v neverjetno kratkem roku ter z minimalnimi redukcijami v predlogu proračuna pravzaprav samo obdržal linijo «tare finančne politike srojih prednikov, ki so dovedli do sedanje teške krize celokupno naše gospodarstvo. Vendar pa z izgovorom po manjkanja časa, ki je bil vladni ~ kombinaciji na razpolago za provedbo proračuna skozi finančni odbor, _po krivici šefa vlade, ki se ra vsako eeno hoče vzdržati na vladi, kar ima za posledico eamo oviranje in sabotiranje vsakega resnega dela. — obljubljajo finančni minister in škupine. K ga podpirajo, še nekatere izpre-membe v finančnem zakonu poleg proračuna za leto 1927. /28. ; iz tega ie razvidno, da ie dek> finančnesa odbora 'udi lelos kakor lani nedokončano ter nedefinitivno in da se ie finančni odbor zadovoljil s tem, da «.pravi'proračun pred Narodno skupščino ne £Lede na to. ksl'Sen je. prav tako kakor lani. Tako se v naši državi «vaja stalen sistem nereda. A tndi te obljubljene naknadne izpremcmbe зе predstavljajo odločnega ксгака т prevcu ге?етапја naše gospodarje krise. Kreta H se morajo v mejah že izvršene redukcije proračuna. ki določa znižanje Števila dj-žarnili uslužbencev za 3006 oseb in znižanja državnih izdatkov za 225.230.303 dinarjev. Treba je torej računati kot z gotovim dejstvom, da bo proračun za 1. 1927./2S. rrMal 11 in pol milijarde dinarjev, kar pomeni. da se bo nadaljevalo aniSevanje na-««■sa rosjvodftrstta in da bo kriza теАпе težja. Glede na številčno znižanje proračuna m L 1927- /28. napram lanskemu sa eno milijaroo dinarjev, te treba ugotoviti, da ta številka ne predstavlja taktičnega znižanja bremen za narod. Koliko znaša šivamo znižanje državnih dajatev napram lanskemu proračunskemu letu, se najbolje vidi pri primerjanju določenih dohodkov od neposrednih in posrednih davkov ter od monopola. Pri posrednih davkih bo za letoânie proračunsko leto dohodek тгптап za 143.lSS.i65 Din. Glavno znižanje je v tsm. da se na račun davčnega dolgova-nja is prejšnjih let določa 100 milijonov dinarjev manj dohodkov v ivesi s plačevanjem ca obroke davčnih dolgov in sprejemanjem 20% kronskih, primarne na račun odplačevanja teh dolgov. To znižanje dohodkov od davčnih dolgov torej ne izvira iz taktičnega miianja. odnosno delnega oprošeanja davčnih doleov. kakor smo to mi zahtevali in predlagali glede na povečano vrednost dinarja. "kajti danee itrumio takšno situacijo, da po krivdi državne finančne uprave niso bili davki povsod pravočasno razpisani in se torej šele sedaj plačujejo z mnogo več vrednim dinarjem kot davčni dolg iz prejšnjih let. a po zadolžitvi z mnogo manj vrednim dinarjem tudi o', dohodka, ki danes predstavlja glede na tedanjo manjšo vrednost denarja znatno manjši dohodek napram sedanji vrednosti dinarja. Sedanje plačevanje davčnih doisrov iz prejšnjih let v potnem iznosa predstavlja pravzaprav znatno povečanje davkov in veliko krivico, kar se bo vse gotovo še povečalo tekom časa. v kolikor bi dinar še zrastel. Ta problem ni rešen, vendar pa ss bo moral rešiti, ker bo odlašanje te rešitve le poslabšalo naše že itak slabo gospodarsko stanje. Skupni dohodki od neposrednih davkov so določeni za proračunsko leto 1927./2S. s vsofo 1.706,250.600 Din. Z ozirom na povečano vrednost denarja in na težko gospodarsko krizo se kljub malemu številčnemu snasjšanju napram dohodkom ia L 1926. /27. more reči, da bo to davčno breme prej težje tn večje kakor pa manjše. Isto velja tudi z» posredne davke, ki obsegajo trošarino, takse m carino. Tu je izvršeno neznatno zmanjšanje določenega dohodka za proračunsko leto 1927. /28. napram proračunskemu I. 1926./27. t vsoti 18360.000 Din, pri čemer je določen skupni dohodek od posrednih davkov- na 3.501.690.000 Din. Ta ogromna vsota državnih dohodkov ho imela za posledico neznosne draginjo. ki bo vplivala na žrvl jenske razmere našega naroda, vsled česar bo postaja! vedno bolj siromašen. Obenem pa zahtevajo tako visoki posredni davki drage proizvajalne stroške. Vse to pomenja ndržavanie in ojačer.-e gospodarske krize. Določeni monopolski dohodki znašajo 2.296.947.000 Din. Četudi ie prejšnji finančni minister г računsko operacijo številčno zmanjšal vsoto monopolnih -îoitodkov napram proračunskemu 1. 1926/77 in dasi je sedanji finančni minister določil zmanjšanje dohodkov od monopola soli za 30 "jc, vendar pa so dohodki od monopola za proračunsko leto 1927./"28. dejansko večji sa 26/66.000 Din. Upoštevajoč določene dohodke od nep->-srednih in posrednih davkov ter od monopola. vidimo, da naša «kopno «manjšanje os pr&m proražnnskema letu 1926. /27. 160 milijonov 548.165 Din. kar pomeni, da ostajajo državne dajatve v proračunskem leto 1927./2S. v glavnem iste, v koRkcr niše še •sžje Is spredaj navedenih razlogov. Z ozirom na to se številčno zmanjšanje proračuna sa 1 milijardo napram proračunskemu letu i 926. /27. poleg računske operacije, ki jo je v proračunske« predlogu za leto 1927./28. izvrš3 prejšnji finančni minister, nanaša v gb«aem na državno gun}>*lAiat>o. vendar pa to imanjfanje ne pomeni obenem manjšanja n. pr. prometnih tarif, peitiih taka itd, kar bi bilo isto tako potrebno za ublažitev sedanje gospodarske krize. Tndi tu ee je samo nadaljevala dosedanja praksa, da M brutto-proračuni poedinlh gospodarskih državnih ustanov iz pušča jo is državnega proračuna in da se gospodarstvo a njimi odvzema izpod kontrole Narodne вкчрбНп©. Razen tega predstavlja veliko rmanffanje dohodkov državnega gospodarstva napram proračunskemu letu 1928./27. v skupnem iznosu od 730,191338 Din — od «82,168.167 na 3351^76.329 — na eni strani neuspeh državnega gospodarstva z gospodarskimi podjetji, na drugi strani pe praviînejïo oceno, si pomenja priznanje nezadovoljivih reral-tator državnega gospodarstva. Proračun za leto 1927. /28. v zneska 11 in pol milijarde dinarjev smatramo kot škodljiv ra narod ln narodne gospodarstvo. Naše še nerazvito, v glavnem poljedelsko gospodarstvo ne more preneeti tako ogromnega proračuna in obresnenjeaja, kaknšnega določa. Proračun a 18 ministrstvi, s velikimi die-pozicijskimi fondi, bogatimi izdatki aa reprezentanco, s krediti ta investicije ia dragocene mnogoštevilne ustanove, z uradniškim aparatom, ki sam troši do 40 % vteh dohodkov, kljub temu, da imaroo pravo anarhijo v administraciji — je j-rava nevarnost za driaro In narod. Zdi se, da vladajoča kombinacija tako pod četrto, kakor pod peto in šesto vlado goep. Uzunoviča ne more in noče videti te nevarnosti ter podvrsti ukrepov, M so potrebni Mi smo tekom debate v finančnem odboru pokazali na v?e one odločne in radikalno ukrepe, H so danes potrebni drfavi in narodu, vendar pa pri tem nisnjo uspeli. Svojo dolžnost smo s tem storili ter odvrnili vsako odgovornost od sebe. No, dočim se aa eni strani preveč troši, vsled česar je državni proračun tudi tako visok, se na drogi strani ne upoštevaje ait! najvažnejše narodne potrebe, kakor so narodna orosveta. skrb za socijalno slabe in onemogle, za pospeševanje kmetijskega go-sroodarstva ter ustvarjanje pogojev navoja proizvajalnih sil. Proračtmi prizadetih ministrstev to najbolje dokazujejo. Krediti ra te svrhe so kar moč zmanjšani napram prorv čunskemn ietn 1926. /2". Tako je predvsem zmanjšan kredit ra gradnjo o*«ornih šol ta 40 %, od 20 milijonov na 12 milijonov. So-eijalna politik« skoro več ne obstoji. Za Invalide in invalidske ustanove eo zmanjšani krediti za vee kot SO milijonov. In kaj naj šele rečemo o tem, da ee sploh nič ne upošteva kako pri nas siromašni ljudje stanujejo, temveč se n. pr. na tisoče želesničarekih družin pusti že leta stanovati v vagonih, medtem ko se v neposredni bližini take oči-vldne bede grede z državnimi sredstvi najmodernejše in bajeslovno drage palače. Končno bi bilo v državi, ki je po svoji strukturi poljedelska, logično ln moralno, da se pospeševanju kmetijskega gospodarstva posveti največja skrb in da se t ministrstvom za kmetijstvo postopa kakor a najvažnejšim ministrstvom. Vsekakor bi se morali podvzeti največji napori za povzdigo kmetijstva sedaj, ko je kriza objela tudi naše poljedelstvo, ki je temelj vsega našega gospodarskega življenja. Medtem pa Izkazuje proračun ministrstva ia. kmetijstvo in vode popolno pomanjkanje vsake skrbi ca napredek na tem polju. Proračun tega ministrstva, je zmanjšan napram proračimu za leto 1926./27. dejansko za več kot 40 milijonov dinarjev. Sploh stoji proračun ministrstva za kmetijstvo in vode v sktrpn! vsoti 268 milijonov 252.320.50 Din med proračuni ostalih ministrstev z oziram na visokost vsote šele na 13. mesto! Za njim so po visočlni kredita samo še ministrstva zunanjih zadev, ver, trgovine in industrije, agrarne reforme 1er izenačenja zakonov, a to poslednje ministrstvo figurira v proračunu kot neko čudo, ker se kot izdatki tega ministrstva določajo samo plača ministru, plača šoferju in vzdrževanje ministrovega avtomobila — nič več. V proračunu ministrstva za kmetijstvo se nahajajo tudi vodne zgradbe. Koliko se je skrbelo za ta dela, ki so prvovrstne važnosti. dokazuje zadostno naslednji primer: Za vzdrževanje in zboljšanje plovnih tn eplavnfh rek, kanalov, prezimovališč ter izvršenih objektov in instalacij na njih je določen kredit v vsoti 7 milijonov dinarjev, kar je za več kot 50 % manj napram proračunu za leto 1926./27., dasi je že o lanskih kreditih minister za kmetijstvo in vode v svojem eks-pozeju izjavil: *aše kmetijsko gospodarstvo je preveč obremenjeno r državnimi in samoupravnimi dajatvami, ker je že prenehalo biti rentabilno. Nezadostne in predrage komnnikaeije igrajo pri tem istotako veliko ulogo. Zato predstavlja nreditev eest ln prometnih sredstev neodložljivo narodno potrebo. Zal, tudi v tem pogledu ni upanja za zboljšanje, še več. proračnn ministrstva za javna dela ni samo nezadosten, temveč so tudi krediti v njem povsem nepravično in partikularistično razvrščeni Eno eamo okrožje dobi tu na račun zgraditve cest, mostov in zgradb skoro istotoliko kred; i a, kolikor kraji, ki obsegajo dve tretjini ozemlja naše države! Pristojna ministrstva za javna dela in za promet nista predložila predlogov o korenitih reformah, ki bi pomenjale kako izpremembo na boljše, temveč sta nam samo obljubila ureditev eest ln železniškega prometa za tedaj, ko bi dobili v to svrho milijardo dinarjev t izključitvijo investicijskega posojila. Upanje za tako posojilo pa je tudi minimalno. deHer se v naši državi ne opusti sistem državnega gospodarstva t izročitvijo državnih podjetij privatni imeijatiri, poleg teea pa i^ede režim popolne pravne sigurnosti ter izvrši depolitizacija uradniškega aparata. Id bo držeč se strogo zakona služil edino in izključno državi in narodu ter ne eamo vladajoči stranki, kakor se to godi sedaj. Na koncu moramo povdariti tudi to, da izkazuje stekanje dohodkov v tekočem pro-račtmsikera letu nerealaost proračuna. Bazen tega obstoje tudi «gromni neurejeni riseS dolgovi kot staiaa nevarnost sa naše državne finance, kajti brez ureditve teb dokpv ostane proračun dejansko neuravnotežen. Državni dohodki se večinoma porabljajo ae-radjonalno in neproduktivno in da obetoji «dejstvo ргеокгегаеајевј» in neenakosti r •bremenjevanjo narodnih mučilo po pravilni oceni gosp. dr. Bogdana Markoviča. dokler Se d bil finančni minister. Nato sledijo predlogi SDS, ki bi potom finančnega t"1"""» odpravili vaaj najbolj kričeče gorostaanoeti sedanje davčne preobremenitve ter popravili nekatere najvažnejše socijalne in gospodarske krivice. Ti predlogi eo bili stavljeni, kakor znano, že v finančnem odboru, a jih je tam klero - radi-kalska večina vse odklonila. SDS jih znova predic^a plénum u Narodne skupščine. -3$S- Zakaj so klerikalci vstopili v vlado? Svetozar Pribičevič bere klerikalcem levite, — Na kaj vse je SLS pristala, predno fe stopila v vlado? Zavrnili smo že «Slovenčevo» insi- 1.) da sprejme generale v vlado; 2.) da pristane na nettonske konven- nuacijo ia izmišljotino, da je SDS pošiljala k SLS emisarje, da bi prišla skupaj s klerikalci v vlado, kakor smo tndi primerno komentirali strah SLS pred SDS. Sedaj se je oglasil tudi Svetozar Pribičevič, ki je klerikalcem odgovoril v beograjski «Politiki» tako-le: «Z ozirom na pisavo «Slovenca», glasila klerikalne stranke, da je ta stranka vstopila v vlado zato, da ne vstopi Pribičevič, ki je jedva čakal na poziv, moram izjaviti to-le: Moje stališče napram g. Uzunoviču in njegov} vladi je znano celokupni iavnostl Kroni sem svetoval volitve kot najbolj zdravo rešitev ne pa imenovanje vlade g. Uzunoviča z mano. Lahko izjavim še to, da je bilo dr. Korošcn dobro znano, da jaz in moji prijatelji ne mislimo vstopiti v vlado g. Uzunoviča. Neki bivši minister in narodni poslanec je interpeliral g. Korošca, zakaj in kako more vstopiti v vlado g. Uzunoviča. G. Korošec je odgovoril, da bo vstopil Pribičevič, ako ne vstopi on. Ako se pa do 4. are popoldne prepriča, da g. Pribičevič ne vstopi, da tudi oa ne vstopi. Takoj sem obvestil g. Ko-rošča, da nam niti na pamet ne pride, da vstopimo v vlado g. Uzunoviča in da lahko povsem mimo spi, ako hoče iz strahu pred nami vstopiti v vlado gospoda Uzunoviča. Zato mi je popolnoma nerazumljivo, kako more pa teh dejstvih glasilo stranke g. Korošca tako drzno trditi, da sem jedva бака! na poziv, da vstopim v vlado g. Uzunoviča. Vendar ie obenem dobro, ako se v javnosti ve, zakaj ima stranka g. Korošca pred nami rešpekt in da je dozdevno it strahu pred nami pristaja: cije: 3.) da odobri državni proračun skoro 12 milijard; 4) da je glasovala proti vsakemu znižanju davčnih bremen, ki jih je prej pobijala, zlasti da je glasovala za davek na ročno delo, za nezmanjšano dohodari-no, za neizpremenjene davke na poslovni promet, skratka da je zavrgla ves svoj gospodarski program; 5.) da je odklonila nujnost predloga, da se izvob' odbor za znnanje posle, ki ga je vedno zahtevala; 6.) da je ublažila svoje stališče napram когарсШ; 7.) da je zavrgla svoje dosedanje nazore glede čistosti in svobode volitev. Istotako odbijam energično trditev glasila g. Korošca, da je SDS proti oblastnim samoupravam in da bi mogli preko centralne oblasti velikega župana preprečiti delovanje oblastnih skupščin. Mi bomo vložili v Narodni skupščini predlog, naj odstopi država del svojih dohodkov samoupravam, da bi lahko delovale, ne da bi morale narod obremeniti z novimi dokladami, ki jih ne bi mogel prenašati Dr. Korošcu pa bomo prožili priliko, da dokaže z dejanji in z delom, ali je zaljubljen v oblastne samouprave, proti katerim se je on doslej vedno boril z izgovorom, da pomeni razdelitev Slovenije na oblasti — parcelacijo Slovenije. S ponosom lahko izjavim, da sem s svojimi prijatelji kot prvi v drŽavi na veliki skupščini v Sarajevu 14. februarja 1919. postavil načelo dekcmcentra-cije državne oprave in zahteval oblastne samouprave. Pri tisti priliki sem rabil izraz: centralistična vlada, toda de-centralistična uprava države». Ogorčenje v Kranju Radi afere Kobter. — Pokret za pra-voslavje? Iz Kranja nam pišejo: V mesto in okolici razpravljajo ie dni ljudje samo o nečuvenem nastopu škofa Jegliča proti dekanu Ant KoWerju. In ni ga človeka, ki bi ta čin nasilnosti odobraval, še manj pa skuša! zagovarjati Ves Kranj brez razlike strank je enodušen v sodbi, da je discipliniranje dekana Ko-blerja škandal ki mora revoltirati vsakega poštenega Človeka. Kaj pa je zagrešil dekan Kobler, da je zaslužil cerkveno kazen? Ali je morda kršil božje in cerkvene zakone, ali je morda dajal javno pohujšanje s škandaloznim življenjem, ali se je morda izkazal za nesposobnega v vodstvu dekanatskih poslov, ali je telesno že tako slab, da ne more več opravljati te službe? Ničesar od tega! Vzoren in takten svečenik je, vzgledno živi, je eden najinteligentnej-ših in najsposobnejših duhovnikov v škofiji in fizično še tako čvrst in krepak, da lahko brez truda opravlja še vse dolžnosti svojega duhovniškega pokli- C2,« in prav zaradi tega, ker je to vsakomur znano in ker ves svet ve, da so kazen, ki jo Je naložil škof dekanu Kob-lerju, narekovali čisto politični motivi je ogorčenje radi tega škofovega čina splošno. Zato se tudi ni čuditi, da je marsikdo, ki mu je vera bila in je svetinja, že jel razmišljati, dali je združljivo z njegovo vestjo, da še nadalje ostane član cerkve, ki preganja svoje naj-vzornejše svečenike zgolj zategadelj, ker nočejo biti hlapci in sužnji one politične stranke, ki ji načeluje škof Jeglič Vse kaže, da se pripravlja pokret ki meri na to, da bi Kranj reagiral na nasilstvo škofa Jegliča z energično akcijo za prestop v pravoslavje. Nedvomno se v mnogih baš vernih krogih širi razpoloženje za tak korak, o katerem so mnogi mnenja, da bi bil najučinkovltej-S protest proti zlorabi vere v politične svrhe s strani politikojoče cerkve. Me to beležimo kot znak ogorčenja ln dokaz, da bi mogei škof dobiti odgovor, kakršnega je najmanj pričakoval. Velik uspeh napredne misli pri obe. volitvah v logaškem okraja V nedeljo, 6. t m. so se vršile na Rakeku občinske volrtve, lz katerih je zopet izšla Samostojna demokratska stranka kot zmagovalka. Od 632 volilnih upravičencev jih je glasovalo 499. Prva je Ma skrinjica SDS, И je dobila 2S3 glasov in deset občinskih odbornikov od celokupnega števila 17. Druga skrinjica je Ma SLS. ki je dobila 159 glasov in pet odbornikov, tretja pa ra-dičevska lista, kl je dobila 57 glasov in dva občinska odbornika. Ako pregledamo rezultate vseh dosedanjih volitev, ki so sa vršile na Rakeku od prevrata, vidimo, da klerikalci stalno padajo, dočim demokratska stranka vedno narašča. Pri skupščinskih volitvah leta 1923. je dobila SLS 156 tlasov, demokrati pa 61. leta 1925. pa klerikalci 214 m demokrati 182. Pri oblastnih volitvah meseca januarja t. L so dobili klerikalci še samo 187 glasov, dočhn so iih dobffl demokrati 186. Še večji prepad nam kažejo občinske volitve. Prve občinske volitve leta 1923. so dale združenim naprednim strankam, tedaj nazvanetim naprednemu bloku, 224 glasov, pri nedeljskih volitvah pa je dobila SDS sama 283 glasov. Konsolidacija razmer se vidi v občini tudi v tem, da so bile pri občinskih volitvah leta 1923. štiri skrinjice, dočim Jih je Mo včeraj samo troje. Bili pa bi celo samo dve, da se niso zopet našli «možje», ki vse najbolje vedo in znajo. Ljudstvo imenuje te ljudi z gaga rie. Iz uspeha SDS je tudi razvidno, da je bila dosedanja občinska politika pravšna. Ne gre tedaj zadolževati občine in z izposojanjem denarja graditi fn popravljati na levo ia desno. Občina je majhna in revna in ne prenese velikih bremen. Novoizvoljeni občinski odbor bo moral urediti zadevo kaldnrnne, rešiti šolsko vprašanje, pobrigati se za elektrifikacijo občine, skrbeti za popravilo ceste Ivanje selo—Laze, zanimati se za razširjenje kolodvora na Rakeku, oziroma zasledovati vprašanje za oži-votvoTjenje mednarodne postaje na Rakeku itd. Dvigniti je treba tudi zavest, da smo predstraža naše miade države na jugozapadu, da smo zavedni Jugo-slovenJ in napredni Slovenci, ki hočemo veliko in močno državo, v kateri bo belega kruha za vse dovoli. V Gornjem Logatcu je imela doslej izmed 9 odbornikov SDS 6, SLS pa 3. Tokrat klerikalci niso mogli postaviti пШ lastne kandidatne liste ter so vseh 9 mandatov dobili sam. demokrati Tudi v Dolnjem Logatcu so napred-niaki močno napredovali dasi je volilna udeležba znašala 88 odst ter so klerikalci spravili na volišče vse, kar so mogli. Pri prejšnjih občinskih volitvah so vse napredne stranke na skupni listi doMe 74 glasov in 4 odbornike. Pri nedeljskih volitvah sta Mi postavljeni dve napredni listi, ki sta se medsebojno vezali Čista lista SDS ie dobila 98 glasov, lista narodnega strokovno organiziranega delavstva pa 70 glasov, skupno torej 168 glasov. Dobili sta šest odbornikov. Klerikalci so od prejšnjih 13 re-šBi še II mandatov. Naše obmejne občine se krasno držijo! Politika v ministrstvu prometa «Ujedinjeci železničar» pri občuje v svo» jI zadnji števffiri besedilo pisma, ki ga je eden od ljubljanskih radiktlskih voditeljev poslal žeL uradnika X. Pismo se glasi: *Čast mi je Vam sporodti, da je imela intervencija od strani Dr. Ravnlharja гг* ieijen uspeh in Vi ste prestatjeni ra na» čeinika v Velenje. Apeliram na Vas po nalogu izvri. odbora, da stopite tam s..... v stik tn ustanovite radikalno stranko Vse kakor ca držite zadevo za tajno toliko ča> sa, dokler nf premestitev cd strani gene« raine direkcije potrjenaj List pristavlja: «Ker je uradnik, ki je dobil to pismo in za katerega se je irvr» šila intervencija, tndi odbornik in vpliven funkcironar r.eke organizacije, se čodimo, kako da ne ukrene potrebnih korakov zs drnge delavce. Ka drugi strani pa je res Sodno, da pri «nepolitični direkciji» tako uspejo intervencije gospodov radikalov, ako gre za imenovanje načelnikov. Aii t-. ne odločuje sposobnost, daljša sLužbs. bol;, še kvalifikacija?» Iz člančiča v liUjedinjenem železničar-Ju», odnosno iz gorenjega pisma izhaja, da se v resort u prometnega ministra g. gene. rala Milosavijeviča še vedno uganja par. tiranstvo, dasi je g. minister ob svojem nastopu slovesno razglašal, da mora polif tika iz železniških obratov ven. Kakor jc videti je to načelo bilo le krilatica, ki je ostala na papirju in bo ostala pobožna že« Ija, dokler bodo podrejeni organi g. min: strs uganjali strankarsko politiko na njegov konto in na račun države. Velenjsk; slučaj pa ni le običajno partizanstvo, mer. več tudi čin najgrše korupcije, ker je m-. tervencij* dr. Ravniitarja za premestite^ železniškega nridnika in postavitev za na< čeinika bila porabljen» v ta namen, da « omogoči ustnovitev radikakke politične o-, ganizacije. Iz omenjenega sledi torej, da v Sloveč: tudi pod ministrom Milosavljevičem ni š-prenehalo identificiranje železniške uprave z radikalsko stranko in se z zasedbo ničeln išk it in drugih vodilnih mest v žu. lezničarski službi nastavljajo radikalski or< ganizatorji in agitatorji. Slovenska radika» Uja, ki se sestavlja po večini iz podkuj-ljenih in koritarskih elementov, je sicer navzlic temu dobila pri oblastnih volitvah v celokupni Sloveniji Ie dobrih 1000 glasov. A k&ko se radikalski privrženci «sku-spravljajo», za to nam nudi dr. Ravniha.--jeva intervencija naravnost klasičen dokaj V interesu naroda in države je. da ta br-ruptni in železničarje demoralizujoči stem v Sloveniji preneha. Kakor smo izve-sčeni Je posL dr. 2erjev v gorenji zadc\ •. stavil ns ministra promet« nujno vprašanje Politične beležke Tožbe se boji Tožbe se boj! kleveœîk, ki le SDS oč\-tal, da Je upopastila. pokojnega taž. Šege. Sedal se izgovarja, da ni doižii »vodstva SDS«, temveč »podrejeni organ«. Kater, »organ« je to? Glede upokojitve inž. Sege pravi, da se da točno dokazati, kdo vse :e povzroči! njezovo upokojitev. Ker srne istega nazora, zato Je vodstvo SDS vložilo tožbo te kievemlk bo imel torej priliko da »točno dokaže«. Kar se tiče 100.000 D'-Siavenske baake, ki Jih le prejela blagajr.i ljubljanske NRS, srr.o že zadnjič povedal:. da so bfB po izjavi takratnega šefa radikalne «tracke v Sioveai& bivšega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, ki ga morda na.teovejšl radikali vendarle tudi š« poznajo, izročeni g. Segi kot tedanjem'. blagajniku NRS. M Je NRS smela ali ni smela ta denar sprejeti, ali je to bilo »izdajstvo« ail ce, to naj rad tkalska gospe-da «ned seboi opravi. Klevetnik pa bo ime', priliko, da se o dejstvu prepriča pred soč-ntjo. S terv smo zaključili Javno polemiko v tadevi, v kateri smo morali spregovor-t£, ker se nas Je ca najaesrairaejši r-* Izrivalo. Kako poroča takozvani «katoliški list» Znano Je, da Je »Slovenec« edea iztned najslabših informacijskih listov v Jnscsb vijl Vesti o svetovnih dogodkih priobčn;: navaden šele, če so dosegle za®j potrebno starost, aîi pa Jih sploh ne omenja. Dosti boljše oi s dnevnim! domačhrš dogodki, domače notranje politične vesti pa so skoraj vedno prikrojene za potrebo ia slepi'c pristašev SLS te drugih ljudi, ki ne zna:-mislitt s svojimi možgani. Edino pol'e, kle-bi mogel »Slovenec, imeti monopol in vitko prednost pred drugimi noviaami. so vesti o duhovniških Izpretnembah, ker dobiva tozadevne vesti iz prvega vira. »Вггг-rerski« listi pe prejemajo poročil iz škof: ske pisarne. »Slovenec« Je pa tudi v cerkvenih zadevah začel popuščati Navzlic сз-Sî opetovani urgenc! do sedaj še ni obvestil svoie bralce, da je izstopil iz katoliîkc cerkve g. dr. Izidor Cankar in se nato civilno porpči!. Sedaj Je škof dr. Jeglič odstavi! kranjskega dekana, a »Slovenec-: rudi molči. Morda знј gospod škof niso ?c-slaH te vesti, ker so se sramovali svoie?--dejamja ,аК pa so se sramovali pri »Slover-cu« objaviti to vest o svojem aekdsrje-dolgoleinem sotrudniku in bivšem odborn -ku Katoliškega tiskovnega društva, kar b: dejansko pomeeik odpor prod vrhovnenr: polcrovitelju. Vsekakor Je »Slovenčev« moi-: za njegovo objektivnost in poročevalk •: zelo značilen. Če ima škof prav, — ia škof Ima vedno prav po trditvah klerikalnih !:-stov, — potem ni nobenega vzroka, da fc; »Slovenec« ne smel poročati o tako vs?-nem dulnopasiirskem dogodku, že rad: svarilnega vzgleda vsem župnikom ne. Če -v. škof nima prav. potem pa рсхпепја »S!ove:> čev< mots nezaupnico škofu. Ce pa Je •?>■-vesec« prt tem res cedolžen m ni dobil nobenega poročila iz škofije, mu priporočajo, naj poœadsne »Jutrovo« poročilo. —prav nič se ce bomo radi tega zgražali, — objav: bo resnične poročilo Ia ajegovi naročniki ne bodo mogli reči, da Je *S!oveaec< sarco pristranski škofijski vestnik ia pa hujskaški- službeni organ SLS, iz katerega ззј îr-T»a!o omejenost le klerikalni agitator''. Moderniziranje anglikanske cerkve London, 7. februarja, (lo.) V englešker bogoslovju pride v kratkem do večjih sprememb, ln jih je uvedel vrhovni poglsvgr anglikanske cerkve. Vprašanje teh sprememb je staro že tristo let in s« je rešilo sedaj na podlagi kompromisa med evai:» geličani ns eni in med an flota tolik i v.s drugi strani. Spremembe se tičejo obhajil, kateri ofered naj se prilagodi modercite zahtevam in razmeram. Zanimivo je, da vsebuje novi molitvenik molitve za tndi;« strijalni mir in za Društvo narodov. Naši kraji in ljudje Dom Rdečega kriza v Beogradu V Beogradu se je vršila v nedeljo izredno slovesna posvetitev novega Doma Rdečega križa. Svečanosti se je udeležila tudi kraljica Marija v spremstvu dvorne dame gospe Hadžičeve in dvornega maršala, generala Damjanoviča, ministrski predsednik Nikola Uzunovič, minister za javna dela, Dušan Sernec, cerkveni dostojanstveniki vseh veroizpovedi, številni zastopniki humanitarnih, kulturno-prosvetnih in nacionalnih institucij, vsi tajniki oblastnih odborov Pomladka Rdečega križa, ki je imel v soboto svoj kongres v Beogradu, ter veliko Število drugih odličnih gostov. Posvetitev Doma je izvršil patrijarhi Dimitrije osebne ob asistenci več protojere-jev. Nato je imel krasen govor o vzvišeni in človekoljubni nakgi Rdečega križa, o edinstvu in bratstvu med narodi. Predsednik Rdečega križa, Marko Leko, je podal kratko zgodovino delovanja prejšnjega Srp-skega Rdečega križa in izrazil svoje trdno prepričanje, da bo delo sedanjega še mnogo uspešnejše, ker bo v novem društvenem domu tudi mnogo več energije. Po njegovem govoru je akad. pevsko društvo »Obi-fič« zapelo narodno himno, ki so jo kraljica ta vsi navzoči poslušali stoje. Katoliški nadškofijski vikar Gecan se je nato kot zastopnik katoliške cerkve zahvalil kralju in kraljici za izdatno pomoč in visoko zaščito ia izrazil željo, da bi vsi državljani pravilno pojmovali idejo krščanske ljubezni in se zavedali svojih dolžnosti napram Rdečemu križu. Končno sta izpregovorila še vrhovni mufti ja Mehmed Zeki in vrhovni rabin dr. AOcalaj, ki sta povdarjala, da naj bo Dom Rdečega križa simbol ljubezni in dobrodelnosti, v kateri naj tekmujejo vsa tri plemena trdmenega naroda. Kongres naših planinskih društev V Beogradu se Je vršil v nedeljo kongres planinskih društev iz vseh pokrajin naše države. Živahna diskusija se je razvila glede železniških olajšav, ker je prometni minister sprejel v novi pravilnik določbo, po kateri imajo planinci pravico samo do treh voženj na leto za polovično vozno ceno. Govorniki so oaglašali, da to znači zelo pomanjkljivo pojmovanje važnosti planinstva v higijenskem, prosvetnem, socijalnem in ^ocijalno-političnem, najbolj pa v gospodarskem pogledu. Izvoljen je bil poseben odbor, kateremu je poverjena naloga, da sestavi spomenico o tem vprašanju. Kongres je nadalje sklenil delovati na to, da se planinska društva oproste plačanja davkov. Glede skupnega izleta v Južno Srbijo Je bil storjen sklep, da se bo izlet vršil letos meseca julija ali avgustta. Organiziralo ga bo Srbsko planinsko društvo v sporazumu z ministrstvoma trgovine in vojske. n« • T V«v Pismo iz l rzica Tržič, 6. februarja NESREČA V VLAKU Kakor v vsakem kraju, tako je tudi v Tržiču vedno kaj novega. Toda kaj takega, kar se je pripetilo v petek na tržiškl železnici, ki slovi po svoji hitrosti in udobnosti po vsem svetu, se pa ne primeri vsak dan. Zato Je prav, da rešimo ta izredni dogodek pozabljenju ln ga sporočimo zanamcem, da bodo videli in se veselili, kako smo mi pred njimi pojmovali življenje in cenili udobnost. Tržiški vlak ima, kakor je vsem popotnikom prav dobro znano, navadno po dva osebna vozova sistema Pul-tnan oa osem osi in šestnajst peres. Ker sta silno težka, jih vleče mala lokomotiva z največjo hitrostjo proti Tržiču. V Kranju stoji vlak na vidnem mestu, da ga nihče ne more zgrešiti. Pa se b torej v petek pripeljal iz Ljubljane naše gore list gospod Er-lah iz Bistrice, ki tehta po najnovejših podatkih samo 142 kg. Pozna ga vsakdo, tako v Tržiču kot po vsem Gorenjskem, prav posebno pa še ljubljanske nežne gospodične, ki nosijo njegove plesne čeveljčke tako lepo storjene, da se lahko primerjajo s »Peko« izdelki. Z lahkoto, ki bi mu jo človek ne prisodil, se je med gnečo Izrinil iz gorenjskega vlaka ter jo mahnil najprej k »Zadnjemu grošu«, to je namreč gostilna pri kranjskem kolodvoru, da si priveže dušo. Vračal se je nato z na oči potisnjenim »iz- veličarjero«, to je namreč njegov široko-krajni klobuk, in vihtečo palico proti trži-škemu vlaku. Vprašal Je vljudnega sprevodnika, kjer je Se prostor. Pa mu je nakazal sedež v zadnjem vozu, ki ga niso čebljajoče delavke kranjske predilnice še zavzele, češ, da je tam še cela? klop za tri prazna. Vesel, da mu ne bo treba stati do Tržiča kakor vedno, se je povzpel v višino in sedel na široko na prazno klop. Še malo časa in vlak jo je jadrno odkuril. Morda je gospod Erlah zadremal, morda so se Pul-manovi vozovi le preveč zibali vsled velike hitrosti; ni namreč dolgo trpelo, ko je začelo pod lahkim potnikom zmanjkovati tal, nižalo se je vedno bolj in bolj, dokler oi v zadnjem trenotku podal sopotnik gospodu Erlahu roko in ga vzdignil od tal. Trisedežna dvojna klop se je sesedla in do dobra pokončala. Kaj sedaj? Kakor bi ga kdo klical, je prišel v tem trenotku gospod sprevodnik in na lastne oči videl vso to žalostno storijo. Potniki so v strahu pričakovali, kaj bo? Začeli so prebirati različne, po stenah viseče razglase, ki naj stalno opozarjajo, da ie treba paziti na Spe, na snago in bogzoa aa kaj še vse. Sedaj pa je cela kiop pokončana in nihče ne more vedeti, kaj bo z gospodom Erla-hom. Kakor je Aleksander Veliki presekal gordijski vozel, tako je ta slučaj rešil gospod sprevodnik. Vzel je svojo beležnico in začel pisati protokol. Najprej je zaslišal gospoda Erlaha. Ta je kot bi vsak na njegovem mestu ugotovil, da je sedel na klopi, kjer je prostora za tri. Da sicer tefata 142 kg, kar še dolgo ni toliko, kakor če se vsedejo tri odraščene osebe skupaj. On torej ne more biti kriv, kriva je klop, ki ni mogla zdržati treh, to se pravi dveh, kajti on je šele za slaba dva. Sprevodnik ie uvide! upravičenost takega zagovora. Tržiška železnica je za železniško upravo kot zlata jama; saj je to edina železnica v vsej državi, ki ie ne samo aktivna, temveč prav visoko aktivna. Zato pa tudi potniki upravičeno pričakujejo, da se razmere končno urede. Ta dva Pulmana naj se uranžirata k orijent-ekspresu ali pa naj se jih pošlje v zasluženi pokoj, ki sta ga že davno zaslužila. Tržiču pa dajte take vo-zcive. ki bodo vsaj dobre klopi imeli. Ga. Kadrnka-Reichmann (Hašk) iz Uljanika pri Daruvaru, letošnja zmagovalka za pokal JZSS. Bila je trikrat av» strijska prvakinja, leta 1923. pa si je priborila drugo mesto pri svetovnem prven« stvu na Dunaju za go. Szabo. Danes se izvaja v Kinu Matica film, ki nam prikazuje prosto drsanje ge. Kadrnke pri prvenstvenem tekmovanju. V obrambo francoskega jezika na naših srednjih šolah Na članek, ki ga je objavilo «Jutro» v št. 32 z dne 6. februarja in ki ga ie podpis sal g. dr. St. Leben, bi si dovolil nasledi nje pripomniti: Ker so piščeva izvajanja v prilog fran» ccščine tako «stvarna in prepričevalna», ne sme ostati vprašanje, je4i gre na naših slednjih šolah prednost irancoščini ali nemščini, odprto, temveč se mora čim prej končnoveljavno rešiti. V ta namen prede Lgam toslc: «Z nemškim jezikom je treba v vsej na» ši javnosti in v vseh naših šolah korenito obračunati. V svoji brošuri zagovarjam si» cer pouk nemščine z raznimi kulturnimi in praktičnimi razlogi, sklicujoč se na pro» svetno tradicijo, na vsakdanje potrebe, na nemške literarne sklade v naših javnih in zasebnih knjižnicah, na mnenje naše naj» širše javnosti itd. Toda motil sem se, hudo motil. «Peržgal si žark mi nôve luči!» Zdaj vem, da je le eno potrebno: Zatreti vse pojave in vplive nemškega jezika v naših pokrajinah. V knjižnicah, državnih, javnih in zasebnih, se mor- dejati neruška litera» tura pod ključ! Knjižniški uradniki, ki bi se drznili, naročiti nemške knjige, naj se disciplinirajo — tudi tisti v Zagrebu in Beogradu! Knjigarne, ki bi v svojih izlož» nicah nudile nemške knjige, kavarne, ki bi imele ra položene nemške časopise; trgov» ci in industrij«, ki po potrebi tudi nemški dopisujejo, naj se bojkotirajo! Učenci, ki bt se na željo svojih staršev hoteli privât» no učiti nemščine, naj se izključijo: profe» sorji, ki bi bili pripravljeni nemščino po» učevati, naj se ožigosajo kot državi nevar» n1 elementi! Na univerzah se uporaba nem ških znanstvenih knjig profesorjem in slu» šateljem kratkomalo prepove! Kopitarjevi, Miklošičevi. Jagicevi. Oblakovi, Murkovi nemški spisi naj se vržejo med staro šaro! Sploh naj se ukaže, da шота vsak, kdor še zna nemški, vse to pozabiti; ako bi pa hotel v javnosti še nadalje uporabljati nem ški jezik, naj se proglasi za «vogelfrei»! Tako bomo vsaj približno posnemali me» todo francoskih revolucionarjev, da bo proti našim Radamantom njih Robesmçrre le — muha! Le tako se more naše ozračje razkužiti in očistiti nemških miazmov. Kdor bi se drznil, še nadalje zagovarjati potrebo znanja nemškega jezika, s tem pa po francoskem vzorcu: â la lanterne! V nekaj letih nam zašije zlata doba nove kulture!» Toliko odziva za sproti, da ue bi kdo mislil, da mi je ob omenjenem članku sapa z? stala. Resnèje pa, če bo treba o drugi priliki, raz in če mi dotlej ne odleti glava pod guillotino! Na drugo predpustno nedeljo 1927. Jos. W ester. fvortiica : Crrist'an Gotffieb Welnei d. d. Auerhammer b) Aue. Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotica. Samo še danes ob 4. И6. 348. in 9-Naša najboljša nemška tragedlnja Henny Porten v pretresljivi zakonski tragedij „Plamen laže" Danes zadnjikrat! Danes zadnjikrat! imuAmM DVOR Film je dosegel tudi v Ljubljani veliko zanimanje in so bile vse dosedanje predstave razprodane. V karnevalskem razpoloženju Ljubljana, 7. februarja Ljubljana stoji v znamenju čaščenja princa Karnevala. Skoro dan za dnevom аП bolje noč za nočjo se vrše razne prireditve v znamenju barv, strok itd Pleše se charl-ston, shimy, valček m makar tudi polka. Razna društva se kar trgajo za dvorane in težko se je skoro odločiti, na kateri prireditvi bi človek prebil večer. LJubljana pleše in se veseli. Pretekla sobota je Ljubljančane in Ljubljančanke neznansko utrudila. Kar niso nočnega časa prehodili od veselice do veselice, so preplesali. saj sedeli so bolj malo, tako malo, da so celo pijačo zanemarjali. Pijejo pa Ljubljančani letos res dokaj manj kakor pretekla leta in s tem oči vidno kršijo stare tradicije. Menda nam radi tega svet ne bo delal očitkov. Plesati smo se navadili tudi, ako ga nimamo v glavi, samo plesati pa menda ni greh, saj plešejo celo orni od KD v Unionu, pa čeprav treska s prifnice na deželi, kakor pohujšljiv in kako Bogu ne-dopadljiv je ples. V nedeljo čez dan se je vleglo nad mesto nekako mrtvilo. Kdor je bil svež in spočit, je ušel že zgodaj ziutraj iz megle na solnce. Jutranji vlaki so potegnili kljub utrudljivi noči na Gorenjsko na stotine ljudi, oborožene s smučmi, sankami ali pa samo z gorskimi čevlji podkovane. Tudi po cesti proti Podutiku so se vlekle že v zgodnjih jutranjih urah dolge procesije smučarjev ш sankačev, ki so se porazgubili v hrib in se ustavili na raznih gričih, s katerih se je dalo smukniti V dolino. Velik obisk pa Je doživela zopet Sv. Katarina, kjer se je zbrala čedna mešana družina ljubiteljev zimske narave. Istotako veliko ljudi je privabila Šmarna gora, ki so se na večer pozabavali v raznih prijemih gostilnicah 'v Medvodah, Št. Vidu, na Posavju itd. Zvečer je Ljubljana zopet oživela in kdor ni živel v spominu na prejšnjo noč, si je gotovo poiskal spomin na nedeljsko noč, ki ga je naslednji dan občuti! v obliki prav predpustnega ponedeljskega mačka. Stari del Skoplja pogorel V soboto ponoči je nastal v Skoplju požar, ki je kmalu zavzel velike dimenzije. Goreti je začelo v muslimanskem delu mesta, v Dušanovi ulici. Bila je nevarnost, da bo pogorelo vse staro Skoplje. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč, ko je bilo že več hiš v plamenu, so mogli omejiti požar le na ta način, da so porušili nekoliko sosednjih hišic. Škoda znaša več milijonov dinarjev, ker je bilo v prodajalnah uničeno vse blago. A ta požar še ni bil pogašen, ko se Je ob šestih zjutraj po.-avli že drugi na nasprotni strani muslimanskega dela mesta. Zgorelo je več privatnih hiš. Kako je ogenj nastal, še ni znano Zanimivo je, da Je bil to že peti požar tekom enega tedna. Predrzen roparski napad V Jagodini v Srbiji je bil v soboto popoldne izvršen razbojniški napad, ki močno spominja na svoječasne napade na trboveljskem premogovnem revirju. Knjigovodji tovarne za salame, Boži Nikoliču, ki je nesel s seboj 342.000 Din za izplačilo delavcev, je bil ves denar ugrabljen. Knjigovodja Boža Nikolič je že pred svojim odhodom iz Beograda obvestil ravnateljstvo tvornice v Jagodini, naj ga počakata na jagodtaski železniški postaji radi varnosti dva uradnika. Ravnateljstvo je v resnici odposlalo na kolodvor enega s puško oboroženega n.oškega in dečka, ki naj bi prevzel torbo z denarjem. Vsi trije so odšli potem s postaje vzdolž proge poleg skladišč, kjer se nahaja v bližini tudi tovarna in Nikolidevo stanovanje. Ko so prišli v razgovoru v bližino porušene džamije, so nenadoma stopili pred nje štirje maski-rani in do zob oboroženi moški: Pobili so oba spremljevalca knjigovodje Nikoliča na tla, nato pa zavpili na Nikollčem: »Parel« Prestrašen je takoj pokazal na dečka, ki je imel torbo z denariem. Razbojniki so mu denar takoj odvzeli in se nato Izgubili v sosednjem gozdu. Domneva se, da so Izvršili zločin delavci, ki so bili svolečasno odpuščeni iz tovarne in so bili natančno Informirani, kdaj prinaša knjigovodja Nikolič iz Beograda denar. Grozen umor slovenskega vojaka v Skoplju Iz Skoplja je došla vest o groznem umoru v tamkajšnji garniziji. Kot žrtev je padel mlad Slovenec, redov 21. pešpolka Ivan Peternel, rodom Iz Ljubljane. Umoril ga je Dragotin Horvat, rodom Preknrurec iz D. Lendave. Strašni dogodek se je odigral tako-le: Narednik Horvat je prišel precej razkačen v konjiško vojašnico tet začel trpinčiti vojake na ta način, da so se na gnojišču morali neprestano vlegati, pa zopet naglo vstajati. Ko je to že precej dolgo trajalo, je redov Peternel začel zaradi tega godrnjati proti naredniku ki Je nato zgrabil puško navzočega stražarja z nasajenim bajonetom ter zabodel Peteniela s tako močjo, da je ostrina bajoneta prodrla skozi hrbet Smrt je nastopila momentano. Narednik Horvat je pobegnil proti albanski meji, vendar ga je tetovska žandarmerija že istega dne aretirala blizu albanske meje. FAUST Svetovni veletflm! Začarana igra IJubavi, greha in smrti 1 Pride v kino Ljubljanski dvor Pred sodnih! Stanko iz Zelene jame je mlad, zal font Po poklicu je pekoveki pomočnik in peče ponoči zemlje in kruh, a podnevi epi in pohajkuje ter krade dekletom srca. Januarja letos je prišel h kmetici Katri v Hrast;©. Videl je njeno hčerko Francko, ki je duševno precej omejena. Deklič se mu je ljubez-njivo smehljal in podjetni Stanko je takoj začel ljubavno razmerje. Fant je ljubkoval s Francko, obenem si je ogledal tudi njeno kamrico ter videl, da ima Katra v omari okoli 1700 Din. Zaljubljena Francka je gledala samo svojega «šoceljna» in je bila za vse drugo slepa. Stanko je segel z desnico v omaro in vzel denarce, a z levico je objel svojo Francko ter ji prisegal večno zvestobo. Katra, Franca in Stanko so se sestali pred senatom, kjer je fant dobil 8 tedenski dopust, da mu ne bo treba kruha peči; a ta čas bo prestal v ječi. Katra se je nad njim jezila, a Frahcka se mu je zaljubljeno nasmehnila, ko ji je pred vrati poredno p> mežtknil. • V Kamniku sta se skregala dva soseda radi ograje. Mimo vrta kmeta Jakoba pelje namreč pot, ki jo smejo uporabljati sosedje xa vožnjo. Da bi si vrt zavaroval, ga je Jaka obdal z žično ograjo. Prišel je sosed Jože, ki mu je ta ograja delala napotje, ker je segala predaleč na pot in je ograjo u-v žagal ter izruval par kolov. Iz tega ee je izcimila civilna pravda. "Pri pravdi sta se soseda poravnala; Jaka je obljubil, da bo ograjo zožil in prestavil 15 cm od dosedanje črte. To je bilo že lani aprila meseca. Jože je čakal in čakal, a Jaka ni premaknil ograje. Ker je ni premaknil Jaka, jo je Jože spet nažagal in Jaka ga je tožil. V Kamniku so naložili Joži 24 ur, a se je pritožil. Ker ni mož imel hudobnega name-, na in je samo uveljavljal svojo pravico, ga je senat oprostil. Kulturni pregled Gledališki repertoar ji Ljubljanska drama Torek, 8.: Zaprto. Sreda, 9.: «Gobsek». D. f-etrtek, 10.: «Triglavska bajka». A. Petek. 11.: «Ugrabljene Sabinke». E. Sobota, 12.: ob 16.: «Macbeth». Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Torek, 8.: «Tannhâuser». E. Sreda, 9.: Zaprto. Četrtek, 10.: «Mrtve oči». B. Petek, 11.: «Nižava». C. Sobota, 12.: «Cosi fan tutte». A, Mariborsko gledališče Torek, 8.: «Manon». A. Kuponi. Sreda, 9.: Zaprto. Četrtek. 10.: «Cigan baron». Slavnostna predstava, 251etnica g. Razbergerja. Izv. . Ž njo proslavi svojo 251etnico gosp. Raeberger, ki je opereto tudi zrežiral. Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da vplačajo nadaljni obrok vsaj do 12. februarja. Hasenclever: „Gobsek" Premijera v ljubljanski drami. Walter Hasenclever (roj. 1890., dijak or-fordske univerze, nemški llierat in popotnik, pesnik ta dramatik, sedaj pariški dopisnik nemških dnevnikov), je začel pisaH tik pred svetovno vojno. Med vojno je občutil eilio razdvojenost; omagoval je intelektualno^ in nravno pod težo dosodkov. Po vojni j*e pisal proteste zoper družbo, konvencijonalnost, staro umetnost, staro miselnost To je shema njegovega literarnega razvoja. To je on sam: nemiren, nezadovoljen, namenjen z Wedekindom in Strindbergom v neko novo, še nerazodeto dramatiko. Ali v obnovo starih misterijev, v izhodišče k novemu razvoja, k romantiki, alf pa v nemočno propada- nje naturalizma? Za sedaj je v vseh njegovih delih protest V , v c Ljudeh», v «Kugi», v «Onostranstvu*. Tudi v «Gobseku». Plameneč protest zoper staro, neuteše-na težnja po no veni. Ta revolucijonarec moderne nemške drame je storil prav, ko je krenil k Balzacu. Ni si Balzac zaman svojil zasluge, da je prvi spisal veliko človeško zoologijo. Galerija njegovih tipov je ogromna. Hasenclever ee je ustavil pri Gobseku, tem tajnostnem prototipu ljudi, ki bolehajo za «svetim gladom po zlatui, Gobseku, ki ljubi en sam užitek: denar. Balzacov «Gobsek> je blesteča povest, polna življenja ta pretresljive človeške usode. Hasenclever jo je uporabil za dra-matski eksperiment ki naj pokaže nov stil in novo odrsko dinamiko. Njegovo delo pa je problematično kakor vsak poizkus. Gobsek sam je balzakovsko močan, do mistike občuten, osamljen, segajoč v bresdanjost. To ni človek, to je tip človeškega pohlepa, ki osredotočuje vse strasti m vse duševne sile v eno samo življensko formo, v ono, ld se kleše v izpovedi: «Vsi užitki so minljivi, samo eno je neminljivo: zlato!» Ples okoli zlatega teleta je dobil v tem tipu skrajno-stno noto. Ali druge osebe eo v Hasenclever-jevi luči medle. Tako notar Derville in hči Estera. Nekoliko jasnejša sta grofica in grof Restaud. Gobseku je ovil Hasenclever glo-rijo nadčloveka, ki zavestno mrzi ljudi in je v tej mržnji hladen kakor zlatnik, svetal, a brez gorkote kakor luna; medtem ko je Balzacov Gobsek resničnejši. bolj človeški: i vemo odkod izvira njegova mržnja do ljudi in kaj mu je pripustilo vse razen zlata in njegovih denarnih relacij. Radi tega nima Hasencleverjev Gobsek zadosti prepričeval-nosti. Sicer napeto dejanje, ki se osredotočuje okoli njega, ne vpliva na odru s pristno življensko silo. Tragedija Estere je uprav pohabljena in vidimo zgolj konec brez začetka. Avtor je šel v kompoziciji v velike dimenzije, ali vse oeebe razen Gobseka in grofice (zakaj njena usoda je še najmanj zagonetna), so v tej prostornosti premalo Izrazite in hodijo mimo nas s svojo usodo kakor sence. Dejanja eo razdrobljena v devet slik, ki so nekatere prav kratke (zlasti 8.). Koncentracija je razdeljena v glavnem na dve točki: 6. in 9. sliko. Dialog je mestoma suh in opfljen, ekspresijomstično kratek in preprost Dejanje radi grotesknosti naslovne osebe mika gledalca, čeprav ga ne prepričuje v polni meri. In — «konec je molčanje». In dvom ... • Dramo je zrežiral gosp. O. Š e e t Podčrtal je dve njeni res karakteristični strani: Gobseka, W nadkrfljuje vse druge in v čigar notranji veličini eo ostali ljudje kot lutke, na drugi strani pa simboličen značaj okolice. Gobsekov podzemni brlog ni mogel biti podan naturalistično, ker bi postal banalen in bi trpela karakterizacija naslovnega tipa: veliki, tajnostni kamin, ki se izgublja v neznane višine in ki je na njem «zapisana usoda človeštva» in njegovih minljivih re lacij, simbolizira tapojačuje Gobsekovo silo. Tej potrebi po ekspreeivnem izražanja ce je prilagodil oder tudi v drugih ambientih. Režiser je hotel s prižnico, raz katere govori Gobsek evoje najvažnejše besede, ločiti dva svetova: realnega od nerealnega, razpoloviti Gobseka v človeka in v simbol. Ta interpretacija je pri Hasencleverju pravilna, ali pa je tudi zadosti odrsko učinkovita ta jasna, je drugo vprašanje, ki bi naj o njem razmišljal avtor. V trenutku, ko je razlagaj Gobsek svoj «credo:», svoje življenske maksi-me, je vsa pozornos^^brnjena na vizijona-ren, v resnici pa čisto realen prizor v zabavišču To je efekt razblinilo. V ostalem pa je pričala režija o velikem in resnem trudu, da se uprizori moderen komad z vsemi akcenti od reflektoreke razsvetljave do kostumov. Učinkovit je bil prizor v zabavišču in vso režijsko spretnost je očitovalo zlasti deveto dejanje. Tu se je spustil mrežasti zastjr kot simbol dveh svetov: enega toetran. drugega onstran. Vsa teža igre je ležala na goep. S k r -b i n S k u, ki je moral vtelesiti nadčloveško, «koraj vizionarno osebnost. Njegov Gobsek je bil naštudfran s polnim umevanjem ta potenciran z vsem hotenjem, da se izrazi veliko bogastvo tega tipa. Učinkovit v maski in izdelan v posameznih situacijah Je vsilil občinstvu vsaj doživetje grotesknega ln na'i-človeškega, če mu ni mogel dati gorkote in pristnosti človeškega Gobseka. Grofica go. Nablocke je bila najbolj naravna ln neposredna, ker je tudi najmanj problematična. Zato pa t? moçla priti do izraza Estera (ga. š a r i č e v a), Kj« tragedija je osta'a neizdelana. Grof goep. Kralja ln Dervffle i «JUTRO» št. 33 .r . . Domače vesti Danes zadnji dan Potopljeno brodovje Posledice sarajevskega atentata. — Kivava bitka pri Skageraku. — Pretresljiva drama dveh zakoncev. Predstave ob 4. pol 6. pol 8 in 9 uri. Kine Id Deset mesecev — deset vlad V ^Politiki« čitam: Uzunovidevo nanizavanje vlad spominja na pripovedko o ciganu, ki je ubil človeka, da bi ga oropal, ter našel pri ubitem samo en groš. Pri preiskavi je sodnik vprašal cigana: »Zakaj si, nesrečnik, ubil človeka radi enega groša?« .Ne govorite tako, g. sodnik,c se je cigan resno razjezil »En človek en groš, sito ljudi sto grošev, to pa je že denar!« Ena Uzunovičeva vlada mesec, dva, toda deset vlad ste dve leti! M. A. C. * Z ljubljanske univerze. Uprava ljubljanske univerze objavlja seznam predavanj na univerzi za letni semester 1927. Inskripcija traja od 7. do 12. februarja. Letni semester se zaključi dne 2-8. junija. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. V zimskem semestru 1926-27 je bilo na ljubljanski univerzi in-skribiranih 1298 slušateljev in slušateljic in sicer 1259 rednih in 39 izrednih slušateljev ter 89 rednih in 16 izrednih slušateljic Posamezne fakultete so imele slušateljev in slušateljic: tehnična 510, juridična 311, iilozofska 299, teološka 90 in medicinska 88 * Francoski poslanik Grenard zapustil Beograd. Dosedanji francoski poslanik na našem dvoru g. Grenard je v soboto odpotoval iz Beograda. Na kolodvor so ga spre mili člani diplomatskega zbora, predsednik Narodne skupščine, pomočnik zunanjega ministra in drugi odlični predstavniki naše javnosti. * Pogreb volvode Vukotiča. V nedeljo popoldne se je vršil v Beogradu pogreb vojvode Vukotiča. V saborno cerkev, kjer ie bilo pokojnikovo truplo na katafalku, ie prišlo mnogo sveta, največ Črnogorcev, da se poklonijo ostankom skadarskega zmagovalca. Ob dveh popoldne je patrijarh Dimitrije opravil opelo, kateremu je prisostvoval tudi kralj, ministrski predsednik in ostali člani vlade, predsednik Nar. skupščine. vojni atašeji ter generaliteta in oficirji. Govorila sta patrijarh in bivši minister Pilepič. V povorki so nosili tudi srebrn kraljev venec. S častno salvo ie oddelek vojske izkazal zadnjo čast junaškemu generalu. * Gripa v Ptuju. Val gripe je prispel tudi v Ptuj. Tretjina ljudi je bolnih. To čuti vsaka rodbina zlasti pa tudi bolniška blagajna. Smrtnih slučajev pa ni. Najbolj žalosten bo karneval, ker sa plesali v postelji. * Osebne vesti s pošte. Za poštne tajnike pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani poštni uradniki Miroslav Brumat, Robert Olifčič in Fran Pire. * Unija slovanskih učiteljskih društev. Ob priliki velike ekskurzije naših učiteljev ln učiteljic na Češkoslovaško in Poljsko, se bo vršila v Varšavi predkonferenca delegatov, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi unije slovanskih učiteljskih društev. Akcijo za ustanovitev unije je pričela Zveza učiteljskih organizacij v Varšavi. * Inžettjerska zbornica za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 5. februarja ob 15. (3.) url popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljub Kani. * Izpremembe v gerentstvih. Veliki župan mariborske oblasti je v občini Ciikeč-ka vas, srez murskosobočki, razrešil Janeza Filo dolžnosti gerentskega sosvetnika in postavil na njegovo mesto Aleksandra Krčmarja, posestnika v Čikečki vasi št. 27 — V občini Kruplivnik, srez murskosobočki, je na lastno prošnjo razrešen gerent-skih dožnosti Franc Železen in postavljen za novega gerenta te občine Franc Cvôr- LOVCI ! CY ANK ALI - kapsule najučinkovitejši strup za roparice. Kos Din 6. Strychnin original Merck v ste kleničicah po 5 in 10 gramov. Fosforna pasta. Dobi se vse sveže v drogeriji Sanitae, Celje ali pa v Ljubljani. Pre šernova ulica 5. goep. P e d k a sta bila dobro izdelana in prepričevalno igrana; tonila pa sta v Gob-sekovi senci in je ostal zlaeti notar nepojasnjen, čeprav ni zgolj satelit, ki se mrtvo suče okoli svojega žarišča, temveč je izrazit balzakovski tip. Grofičinega ljubimca je kreiral gosp. L e v a r, manjše uloge pa so absolvirali gdč. Danilova in Ježko-v a in gg. Sancin, Cesar in Jan. Ga. Nablocka in goep. Skrbinžek sta dobila v znak priznanja venec, oziroma šopek. Občinstvo je bilo ugotino razpoloženo, med dejanji se je drama živahno komentirala. Najbolj je občutila mladina. Iz Hasencleverjevega dela dise kljub oddaljeni dobi časovnost. In protest zoper vsegamoč-nost zlata ... B. Borke. Peniiek-Danijel. Ljubljanski Peniiek, katerega pozna iz »Grofice Marice« prav vsa Ljubljana je prevzel v Strauseovi opereti >Terezina< komično vlogo brivca Danijela ter jo izvaja danes v nedeljo popoldne prvič na našem odra. Današnja predstava >Tere-zine« je ljudska po znižanih cenah. Chopinove svečanosti v Varšavi V Varia vi so se pravkar zaključile Chopinove svečanosti, na katerih se je vršila tekma domačih in inozemskih pianistov, prednaSajoSh Chopinove skladbe. Prva nagrada je bila prtooje-na Rusa Leona Oborinu, droga Poljaku Leopoldu Szpmalakemu, tretja Poljakinji Rod Etkinovi, Četrta Rusu Gregorju Ginsborgu, Deta oljaku Henriku Sztompku. Ostali konkurenti so prejeli častne diplome in diplome o udeležbi natečaja za Chopoen nagrado. njek, posestnik v Kruplivniku hšt 28. — V občini Trdkova, srez murskosobočki, je razrešen gerentskih dolžnosti Franc Koll-mann in je za novega gerenta ob enem imenovan Kail Kolman, posestnik v Trd-kovi hšt. 64. Istočasno so mu bili prideljenl v gerentski sosvet Jožef Zrim, Janez Su-kič in Mihael, vsi posestniki v Trdkovi, ker so trije dosedanji sosvetniki odstopili oziroma umrli. — V občini Dankovci srez murskosobočki je razrešen gerentskih dolž nosti Adam Banko ter imenovan za novega gerenta te občine Jožef Cug, posestnik v Dankoveih hšt 14. * Himen. Včeraj se je poročil g. Štefan Ferluga, davčni izvrševalec v Mariboru, z gdč. Jerico Hlebanjevo iz Kranjske gore. Bilo srečno! * Smrt očeta pesnika Zupančiča. V soboto zjutraj je umri v Ljubljani v 79. letu starosti gospod Franjo Zupančič, oče slovenskega pesnika in dramaturga narodnega gledališča v Ljubljani, g. Otona Župančiča. Pogreb se je vršil včeraj ob obilni udeležbi prijateljev in častilcev našega pesnika iz vseh krogov ljubljanskega prebivalstva. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! * Smrtna kosa. V soboto je preminul po daljši bolezni mag. phar. Franc Pehate star., lekarnar v Trbovljah. Pokojnika so položili včeraj k večnemu počitku. — V nedeljo dopoldne je umrla v Liubljani gospa Ana Habe. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — Včeraj ie umri g. Franjo Kunaver, nad-paznik prisilne delavnice v pokoju. Pogreb bo danes ob 3.30 pop. iz hiše žalosti, Poljanska c. št. 19. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Odlikovanje. Na predlog ministra za narodno zdravje je dr. Milivoje Rankov, šef instituta za tropske bolezni v Skop'.ju odlikovan z redom Belega orla petega razreda. '* Znižana cena bosenskemu premogu. Rudarska direkcija v Sarajevu je znižala cene premogu iz bosenskih premogokopov za 2 Din pri 100 kg. Vzrok znižanja cene je zmanjšan konzuan vsfled letošnje razmeroma tople zime. * Inženjer Ferdo Lupša v Zagrebu. V »Pučkem sveučiiištu« je dne 4. februarja predaval naš popularni raziskovalec in ortientalist inž- Ferdo Lupša o svojih zanimivih ekspedicijah v Zadnji Indiji. Zagrebška publika, pred katero je predavatelj že nekaterikrat uspešno govoril, je sledila z navdušenim zanimanjem vsem njegovim originalnim izvajanjem. Naš neutrud ljivi rojak postaja popularen tudi med brati Hrvati. * Vojaška vest. Gojenci tretjega letnika vojne akademije, ki so bili na vajah v Sarajevu, končajo praktične vaje koncem prihodnjega meseca in bodo 1. aprila imenovani za podporočnike. * Važna odredba za trgovce z avtomobili in motornimi kolesi. Mednarodna zveza avtomobilskih koostrokterjev s sedežem v Parizu je priznala VII. mednarodni vzorč ni velesejem v Ljubljani, ki se vrši od 2. do 11. julija ugodnim za razstavo avtomobilov in priporoča vsem svojim članom-to-varaam udeležbo. To je zlasti važno za tukajšnje zastopnike inozemskih avtomobilskih tvornic, ker se onih sejmov, katerih Zveza ne priznava, ne smejo udeležiti. Priporoča se, da vsi trgovci navedene panoge takoj prijavijo udeležbo na velesejmu, da si tako zasigurajo ugodne razstavne prostore. * Z Zidanega mosta. V Hrastniku so pri g. Streharju neznani zlikovci vlomili in odnesli razne stvari. Aretirana sta bila Ka-rol Frencl in Valter Funk, ker sta bila osumljena tatvine. Izkazalo pa se je, da sta bila nedolžna, nakar sta bila takoi izpuščena na svobodo. Tatov doslej še niso izsledili.— V Milanu pri Zidanem mostu ie nagle simrti umrl Drago "Peterkovič, star šele 13 let Plačilnemu natakarju g. Bre-zovšeku je umrl dveletni sinček Dušan. Gripa je razsajala tudi tukaj, ni pa bilo drugih smrtnih slučajev. V nedeljo, 6. t. m. so imeli narodni železničarji pri Juvančiču veselico. Obisk je bil povoHen, dasi so prireditelji pričakovali boljše udeležbe. Je pač pust in so povsod prireditve in zabave. * Kaznovanje železničarjev in naša javnost Prometni minister je odredil, da se vse one kazni, ki so bile izrečene nad prometnim osobjem za pregreške iz koristo-ljublja al! za nezgode in nesreče, ki so jih povzročili, morajo objaviti v službenih listih in drugih dnevnikih, da tudi javnost vidi skrb železniške oprave za vzdrževanje reda in varnosti Na ta način se bo utrdilo zaupanje do te važne državne institucije, kateri občinstvo zaopa svoje življenje in svoje Imetje. * Izvolitev Fanamentovfl» kraljic lepote. V schônbrunnskem ateljetju na Dunaju se ie v nedeljo zvečer vrSH sprejem ln reduta кта-1Лс lepote. Posamezne kraljice lepote so bfle fotografirane v kratkih vlogah. Jnry se ni mogel odločiti, kateri bi priznal prvenstva Izmed lepotic bodo angažirane dve aH tri, v prvi vrsti Dale ZagreManka ŠteBca VMaHČ, v drugem Lotišktaia Margareta Kalnsova ter eventualno kot trefla še Grktnia iz Aiene. * Zbudi v mladini zanimanje za čebelarstvo! To je najzanimivejša in pa dobiča-nosna panoga kmetijstva. Knjigo »Naš panj« dobiš po vseh knjigarnah, ali fran-ko po pošti ja Din 42.50 pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 145 * Tkanina «Eternum» glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7- «ГГО» zobna pasta najboljša! * Calderara milo za britje .ie v kakovosti neprekosljivo. 60 III. zabavni večer »Grafike' 6. februarja v «Kazini» Iz Ljubljane u— Avtomatična ljubljanska telefonska centrala se bo otvorila v bližnji bodočnosti. Dneva slovesne otvoritve težko pričakovane moderne telefonske reatrale sicer še ne moremo navesti, ker manjka še r.e-kaj telefonskih aparatov. V tiskarni tukajšnjega poštnega ravnateljstva se tis's-jo »Navodia, kako je treba telefonirati«. Ta pripomoček za telefoniranje dobe vsi ljubljanski telefonski naročniki. Post tôt discrimina rerum bomo vendar rešeni vseh ne-prillk in muk, ki nam iih že leta in leta povzroča sedanja telefonska centrala. u— Obnova uradnega poslopja ijublian-ske glavne pošte. Popravila so trajala skoraj vse lansko leto, a vendar se niso zavr-šila. Ostalo je še par uradnih lokalov v Prešernovi ulici. Tukaj so pričeli s popravili pretekli teden. Ker občinstvo siho pogreša nabiralnik v Prešernovi ulici, naj bi poštna uprava pri tej priliki vendar ustregla splošni želji ter napravila sličen nabiralnik pod dvojnim oknom blizu glavnih treh vhodov, t j. na vogalu Prešernove in Šelenburgove ulice. u— Osebne vesti s pošte. Luka Guzelj, uradnik ljubljanske glavne pošte, je na last no prošnjo upokojen. Načelnik glavne ljubljanske pošte Josip Vertovec je nastopil 1. t m. dopust. Po dovršenem dopustu stopi v stalni pokoj. Vodil je poštne posle eno leto. Njegovo mesto je začasno prevzel g. Ivan Junc. u— Redek primer na univerzi V pondeljek, dne 7. februarja so se pričeli pravno-zgodovinski državni izpiti na Juridični fakulteti pod predsedstvom g. dr. Danila Majarona. Takoj pri prvem terminu so nastopili kandidatje Vladimir Šmid iz Jur-kloštra, Gorazd KušeJ iz Gradca in Robert Kramberger iz Litije, pa so napravili vsi trije izpit z odliko iz vseh predmetov. Prvi, a lep primer tako odličnega uspeha, od kar obstoji naša univerza. Po3 najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze v sredo, dne 16. februarja 1927. v hotelu «Union». Tretja seja damskega komiteja za prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze bo v torek, ob 15. uri v damski sobi kavarne »Emone«. u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okrai Danes ob 8. zvečer bo predaval v društveni knjižnici prof. R. Pavlič: »O strahovih«. Vstop prost — Izobr. odsek. u— Šentjakobska knjižnica v LJubljani Stari trg 11, je izposodila januarja 4478 strankam 17.145 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. popoldne do pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na raz polago tiskani imeniki knjig, ki si jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. u— 'Zanimiva prireditev. Lani in letos obstojajo na naših učnih zavodih tečaji češkega jezika, ki jih je uvedla Jugosbven-sko-češkoslovaška Liga. Ti tečaji izkazujejo zlasti letos izredno številen poset, kar je dokaz, da se naša učeča se mladina dobro zaveda, kako velikega pomena je za njo znanje češkega jezika. A da je potrk uspešen, se hočejo gojenci in gojenke po- Česki večer pod pokroviteljstvom «Ceskoelovenske li* ge» in pokrovitelji SJSU Preporoda prirede srednješolci ljubljanskih čeških tečajev v sredo, dne 9. t. m. ob 8. zvečer v dvorani naprednega dijaškega doma (Arena Narodnega doma). Na sporedu deklam acija, oktet, solisti, orkester etc. Vabimo vse prijatelje naše napredne dija* ške mladine na večer navdušenja za kult turno delovanje. 1634>a Robno „(Ion Koster" nova pošiljatev svežega blaga v najfmepih kvalitetah prispela. kazati na akademiji, ki jo priredé v sredo 9. t. m. ob 20. v prostorih »Jadrana« (areni Narod. doma). To je gotovo razveseljiv pojav, ki dokazuje resnost njihovega strem ljenia. Mladini bo v bodrilo, ako poseti 4-večer čim največ prijateljev naše mladine in jugoslov.-češke vzajemnosti. u— Klub ljubiteljev športnih psov sklicuje na dan 9. t m. ob 20. redno sejo v Ljubljanskem dvoru soba 3. — Tajnik. u— Nedeljski izletniki na Gorenjsko — pozor! Pri vlaku 942, ki odhaja iz postaje Ljubljana gor. kolodvor ob 8.15 je vsled športne sezije ob nedeljah in praznikih vedno velika frekvenca. Potniška blagajna — po potrebi tudi druga — je predpisno redno uro pred odhodom vlaka odprta, ali zastonj. Ker noben potnik ne pride uro pred odhodom, večinoma še le neposredno, večkrat celo z avtomobili zakasnjeni k blagajni, službujoči blagajnik v zadnjih 5 do 10 minutah ne more odpraviti stotine potnikov. Velika pogreška izletnikov je tudi da pridejo s stotaki k blagajni za vozovnice kratkih relacij. Izletniki naj imajo denaT pripravljen in preštet. Pri tem vlaku se mora tudi strogo upoštevati določba, da se pet minut pred odhodom vlaka več ne izdajajo vozovnice, ker potniški vozovi odpeljejo izpred postaje na gornji konec, kjer se priklopijo na tovorni vlak. Potniški vlaki radi odprave potnikov ne smejo napraviti pod nikakim pogojem nobene zamude. Izletniki se končno opozarjajo tttdi na predizdajo vozovnic pri »Put-niku«. »Putnik« izdaja karte za tekoči, naslednji ta veljavne celo za tretji dan popolnoma po želji izletnikov. V slučaju neupo-rabe sprejme »Putnik« vse neuporabljene karte nazaj. Donesti se morajo »Putniku« najkasneje na datum, ki je na karti utis-njen. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 sam tatvine, 1 telesna poškodba, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 poskušen vlom, 2 prestopka prekoračenja policijske ure in 1 prestopek pasjega kontumaca. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi splošnega suma in 2 radi telesne poškodbe. u— Vlom v barako. Ko je prišel vrvar Anton Albreht včeraj zjutraj v svojo barako na Ledini, kjer je imel spravljenih več vrvarskih izdelkov, je opazil, da so vrata na široko odprta, v vratih pa izrezano odprtino. Bilo mu je takoj jasno, da se je ponoči splazil v barako kak svedrovec posebno še, ker je videl da manjka dokaj vrvi in da mu je bilo odpeljano tudi 1500 Din vredno kolo znamke »Diamant». Albrehta je vlomilec oškodoval skupno za nad 4000 Din vrednosti. Že dopoldne je bil aretovan v mestu neki O. ki je prodajal ukradene vrvi, ni pa še ugotovljeno, ali je O. pravi vlomilec, ki ga polletja še zasleduje. u— Ubegel um »bolnik. V soboto zvečer je pobegnil iz hiralnice Sv. Jožefa gluhonemi in umobolni, okrog 30 letni mladenič neznanega imena. Ubežnik je bil oblečen v staro avstrijsko vojaško bluzo in je nosil na glavi navadno čepico. Ubežnik se zadržuje bržkone v ljubljanski ukoM. u— Prepoden vlomilec. Albina Pfeifer, služkinja pri trgovcu z usnjem Jožefa škr-lju na Karlovski cesti št 11, ie v soboto ponoči čula, da skuša nekdo odpreti vežna vrata. Ker pa je odpiranje trajalo predolgo se ji je zdela stvar sumljiva. Nagnila se je skozi okno in zaklicala: »Kdo le?« Tisti hip pa se ie odtrgal od vrat neznan moSu in jo ubral na cesto, ne da bi dal kak odgovor. Zjutraj je trgovec škrlj ugotovfl, da je neznanec hotel vlomiti v hišo s pomočjo ponarejenega ključa, hoteč se iz veže splaziti v trgovino, kier se je nahajalo za okrog 30.000 Din nsnja, Jd ga Je predrz-než bržkone hotel odnesti. u— Mož z zavojem tobaka. Ko je stal mitnJčaT Anton Stritih v soboto zvečer okrog 20. ure pri prelazu na Erjavčevi cesti se je nenadoma pojavi pred njim neznan moški, noseč pod pazduho večji zavitek. Mltničar ga je vprašal, kaj nosi. Čim pa je neznanec začni vprašanje, je brez besede odvrgel zavitek v sneg in jel bežati po Erjavčevi cesti. Stritih ga je zasledoval, vendar mu je begunec ušel v Levstikovo ulico in se izgubil v temo. Prišedši nazaj, ie Stritih zavod dvignil in ga odprl ter ugotovil, da se nahaja v zavoju večja količina tobaka. Odkod tobak izvira, še ni ugotovljeno, bržkone pa ga Je vrgel čez zid ob Poti v Rožno dolino kak delavec v tovarni, ki ga Je prišel zvečer iskat a je imel pri odnašanju smolo. o— Klub esperantistov v Ljubljani otvo-ri danes dne 8. t. m. nov tečaj esperant-skega jezika za začetnike. Kdor se želi v šttrimesečnem tečaju priučiti tega velevaž nega mednarodnega jezika, naj se priglasi v šentjakobski šoli ob pol & zvečer. Učni-na mesečno Din 15. za dijake Din 10. u— V soboto, dne 12. februarja priredi JNAD Jadran na Taboru svoj »VII. slovan ski večer«. Upamo, da bo narodbo občinstvo tudi letos posetilo edino prireditev napredne akademske omladine in tako podprlo stremljenja, ld jih ie ta ©mladina stavila. S plesom je zvezana akademija, ki na njej sodelujejo najodličnejši umetniki in umetnice našega opernega gledališča. J. N. A. D. JADRAN VII. SLOVANSKI VEČER pod pokroviteljstvom ge. d* Battu čeve, Kalafatovičeve, dr. Tavčarjeve in častnega damskega komiteja. Sobota 12. II. 1927. na Taboru. u_ Kongres narodov. Za kongres narodov dne 36. februarja na Taboru so priprave v polnem teku. Oblastni odbor ljubljanske sekcije deluje pomnožen z ostalim: delegati evropskih narodov z vso vnemo, da bo bivanje visokih gostov v LJubljani čim prijetnejše. Zastopniki so se zedimli, da bo imel predsedstvo pri otvoritvi kongresa francoski delegat, ki pa še ni imenovan. Kakor doznavamo se množijo tudi prijave izvenevropskih naroderv. Iz Indije prispe večje število najvplivnejših in na'-slavnejših knezov, pa tudi daljna Japonsks noče zaostati in bo častno zastopana. u_ Orkestralno društvo Glasbene Matice vabi vse svoje člane godalnega in osta lega orkestra, da se zanesljivo udeleže skušnje, ki se vrši danes, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer. — Odbor u— Komite natakarjev priredi dne 10. t m. svoj valčkov ples v veliki dvorani hotela «Union». Začetek ob 8. vstopnim 15 Din. Za obien obisk se priporoča — komite. 205 n— Ne zamudite prilike ter si oglejte žensko in moško blago, katero ie pravkar dospelo iz Anglije in češke. Cene znatso nižje kakor lansko leto. — Josip Šllba:. Ljubljana, Stari trg 21. 202 n— Najnovejše na poliu kosmetike Ora-do masaža. Izvršuje salon Fettich-Frank-heim Abonma. Prva aplikacija brezplačno. 180 Iz Maribora a— Konkurenca poslancev in ministrov. V nedeljo je imel mariborski »Slovenec« dve zanimivi poročili, vredni, da bi jih ove-kovečil ljubljanski Macailzelj. Na eni strani je poročilo, da se je požuril poslanec oblastne skupščine za ljutomerski srez gospod Hrasti z intervencijo pri velikem županu radi živinske bolezni v ljutomerskem srezu in da le tudi dosegel, da so poslali v Ljutomer živinozdiravnika na študijsko potovanje. Na drugi strani pa so g. oblastnega poslanca blamirali s poročilom, da je o tej živinski bolezni že mnogo bolje informiran minister Kulovec v Beogradu, ki ni poslal samo uradnika na študijsko potovanje, terr-več že tudi 30.000 Din za bolne vole in krave. S tem je očitno demonstriral, da je bilo le bolje, ko so izbrali samo Ljubljančane za ministre in da zastopata tudi mariborsko SLS na Štajerskem rojeni g. Dušan in t Gosar. V mariborski SLS so seveda zopet zeleni in divji od jeze. a— Knez Boris Obolenski t. V nedeljo zjutraj ob 8. uri je v Mariboru nenadoma zadet od srčne kapi v svojem 65. letu preminul ruski knez Boris Obolenski. Bi! ie član ene najstarejših knežjih rodbin bivše velike carske Rusije in Izvira njegov rod iz familije Rurekovld od leta 862. Pogreb ra:-nega bo v torek ob 3. popoldne. Naj пгј bo. zemlja Jugoslovenska, katero je ljubi! kot svojo rodno, lahka. Njegovi družini pa Izrekamo naše najsrčnejše sožalle! a— Prosta stanovanja: 1) Puškinova uii-ca 3, podstrešje, 1 soba, kuhinja in pritikli-ne od stranke Karla ČepeL 2) Židovska ulica 12, pritličje na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritlkline od stranke Jožefe Krois. 3) Pobrežje, Ptujska cesta 8., podstrešje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranka Franca Stopniška. a— П. veliki jugoslovenski ples, ki ga priredi Jugoslovenska Matica 12. t. m. v Gôtzovi dvorani, bo zelo pestro dekorira::. Za prireditev se zanima tudi podeželsko ljudstvo. Želeti je, da pridejo dame kolikor mogoče v narodnih nošah, da dobi prireditev docela natodni značaj. Posebno so dobrodošle noše iz zasužnjenega Primoria in Koroške, kar se bo zelo skladalo s kočami iz tamkajšnjega ozemlja. Pripominjamo, da je čisti dobiček prireditve namenjen našemu naraščaju v Korotanu in Primorju. _a— JČiiga. Danes ob 18. sestanek v Grajski kleti, kjer poroča predsednik dr. Pivko, ki se udeleži potovanja naše parlamentarne delegacije v Prago. a— Slovanska čitalnica in Ljudska knjižnica imata v sredo zvečer ob 16. obini zbor v Narodnem domu. Na dnevnem redu je tudi odpoved sedanjih prostorov za čitalnico in knjižnico ter poročilo o delovanju Ljudske knjižnice v letu 1926. a— Pri Treh ribnikih so v nedeljo zope« otvorili drsališče. Led pa ni bil dober. Kljub temu se Je mladina vese!o drsala. Edino pravi originalni film PRATERMIZZI predvajal se bo v kratkem v kino Ideal ln ravnokar predvajana «Micka iz Pra-tra» nI Identična s tem filmom. Iz Celja e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS v Celju se vrši v sredo ob 8. zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Ker jc sestanek velike orgamizatorične važnosti, je za vse odbornike in zaupnike stranke obvezen. — Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje-okolica bo v četrtek cb 8. zvečer v gostilni Wilson v Gaberju. Opozarjamo vse zaupnike in odbornike krajevne organizacije, da se sestanka sigurno in točno udekjžijo. Odbor. e— Iz okrožnega tajništva SDS v Celju. Vse srezke in krajevne organizacije celjskega okrožja ponovno opozarja podpisano tajništvo, da se marajo v teku tega meseca izvršiti vsi občni zbori krajevnih in srezkih organizacij, izpolniti zapisniki občnih zborov in poslati- oblastnemu tajništvu ter okrožnemu tajništvu v Celju. Obenem se opozarja vse organizacije na izvedbo volilnih reklamaçij v mesecu februarju, ker je ta mesec določen mesto januarja za uradne popravke. Krajevne organizacije so doline o teh izvršenih poslih poročati okrožnemu tajništvu. — Okrožno tajništvo SDS Celje. e— Opravljanje stalnih volilnih imenikov. Mestni magistrat cejjski razglaša: Na podlagi ČL 2 in 13 zafeona o volilnih imenikih mora mestni magistrat od 3. februarja do 6. marca uradoma izvršiti popravke v volilnih imenikih. Volilno pravico za volitve v Narodno skupščino, oblastno skupščino, srezko skupščino, in v občinski zastop imajo vsi moški državljani naše kraljevine, ki bodo vključno 6. marca dovršili 21. leto in do tega dneva vsaj že 6 mesecev redno bivajo v mestni obilni celjski. Za javne nameščence veljajo posebna določila. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa in še niso vpisane, naj se zglase od 10. do 23. februarja med 10, in 12. uro dopoldne v sobi št 2 mestnega magistrata. S seboj morajo prinesti potrebne dokumente. e— Sokolskl plesni venček. Pod pokroviteljstvom celjskih narodnih dam se je vršil v soboto, dne 5. t. m. v gornjih prostorih celjskega Narodnega doma zaključni sokolski plesni venček. Poleg gojencev ln gojenk plesne šole se je zbralo tudi lepo število Sokolu naklonjenega občinstva. V Celju se je tokrat prvič plesala originalna čeSka narodna četvorka v pristnih čeških narodnih nošah. Med najlepšim razpoloženjem se je starosta br. dr. Milko Hrašovec s primernim nagovorom zahvalil požrtvovalnemu plesnemu učitelju g. Ljubi Сетпе-tu iz Ljubljane za niegov veliki trud in tudi lep uspeh, ki ga izkazuje že več let na svojih plesnih šolah v Celju. Učenci in učenke plesne šole so se mu oddolžili z lepim darilom Med zvoki Negodefavega Jazz -banda le plesala mladina ter s tem zabavala tudi ostalo občinstvo. Da je večer tako lepo potekel, gre največja zasluga in zahvala tod! narodnim damam ter vsem darovalcem in darovalkaim, ki so brezplačno oi>remlli šotore. e— Občni zbor Sokolskega doma se bo vršil v četrtek, dne 10. februarja v društveni posvetovalnici i običajnim društvenim redom. e— Kmetijsko nadaljevalna šola za Celje okolico, ki se je otvorila z letošnjim šolskim letam, prav zadovoljivo napreduje. Šteje primerno število učencev, ki obiskujejo pouk s potrebno zrelostjo in z zanimanjem. Vodstvo te šole je med drugim stavilo v svoj učni načrt, da se bodo vršila za časa šolskega pouka večkrat poučna gospodarska predavanja, tako n. pr. o živinoreji, čebelarstvu, hmeljarstvu, sadjarstvu i. dr. Ciklus teh predavanj je otvoril v nedeljo, dne 6. t. m. revizor celjske Zadružne sveže g. Smodiš, ki je predaval učencem na lep in na prav lahko razumljiv način o zadružništvu ter jim na podlagi zgodovinskih ln praktičnih pojasnil predočil velik pomen zadružništva za praktičnega gospodarja. Uspeh takih in sličnih predavanj ne bo izostal e— Umrli so meseca januarja v mestu Celju: Čander Urša, dninarica 72 let; Stra-šek Marija, šivilja, 54 let; Gradnik Marija, slikarjeva žena, 53 leb; Kuder Terezija, trgovka. 58 let; Ocvirk Uršula, zaaebnica, 77 i et; Selič Marija, žeaa upokojenega železničarja, 54 let. V celjski javni bolnici: Knez Helena, dninarica iz Petrove, 68 let; Repič Martin, šolski upravitelj v pok. iz Dobrne, 74 let; Malker Fran«, prevžitkar iz celjske okolice, 71 let; Markovič Filip, zidar iz Loke pri Zidanem mostu, 49 let; Gedliczka Janez, trgovec iz Polzele, 40 let; Sramel Martin, posestnik iz Kostrivnice, 39 lett; Macuh Marija, dninarica iz Brezovice, 46 let; Znidar-$ič Urban, dninar iz Radeč, 68 let; Krulc Fani, zasebnica i(e Celja, 37 let; Dvoršak Marija, šivilja iz, Rimskih Toplic, 33 let; •Tezernik Marija, delavčeva žena iz Trnovelj, 26 let; Fras Franc, brezposelni, 26 let; Puk-lič Alojzij iz Donačke gore, 37 let V invalidskem domu: Poličnik Rok, 34 let iz Kranja r— Razburjenje radi prenosa dekanijske» g a sedeža iz Kranja v Cerklje. Razkritja nedeljskega «Jutra» o resničnosti namera« vanega akta ljubljanskega škofa glede pre« nosa dekanijskega sedeža iz Kranja v Cer» kije so vplivala nap rebivalstvo brez izje» me uprav senzacijonalno. Vsi odločno ob« sojajo krivični akt radi škofove politične persekucije nad kranjskim dekanom g. An» tonom Koblerjem, ki velja za eneca naj» odličnejših duhovnikov v ljubljanski ško» fiji Na drugi strani ima ta incident značaj ponižanja ugleda kranjskega mesta, s ka» terim je bil združen skozi 140 polnih let dekanijski sedež, česar se zaveda vsak tu» kajšnji prebivalec. Ta škofov korak bo imel le zle posledice za ugled in interese cerkve, ki so bili v tej škofovi aferi tako evidentno izrabljeni v politične kupčije. Kakor čujemo, so pod vzete razne privatno« icicijativne akcije za pobiranje podpisov prebivalstva v protest proti škofovemu ko» raku. Govori se celo o nameravani akciji za skupni prestop v pravoslavje, oziroma v starokatoliško cerkev. Tudi med duhov« ščino v kranjski dekaniji vlada splošen od» por. Odločen protest očitujejo tudi tukaj« šeji klerikalci, ker se veliki popularnosti kranjskega dekana ne morejo izogniti r— Živahna nedelja. Topot je imela ne« delja že prve obrise predpustnega vrvenja in razpoloženja. Prvo letošnjo maskerado je priredil zvečer v svojem domu stražiški Sokol, ki je bila dobro obiskana in z&do» voljivo organizirana.. Nekatere tukajšnje gostilne so imele tudi domače veselice v obiležju harmonik... V Narodnem domu je imela zvečer «Edinost» svoj ples. Edina kulturna prireditev je bila popoldanska po» novitev komedije «Revizor» od tukajšnje agilne gimnazijske mladine v Narodnem domu. Lepo solnčno vreme je izvabilo mnogo ljudi v okolico, zlasti na bližnje hribe; najbolj je bilo živo pri St. Joštu, kjer so poleg številnih ljubljanskih izletni» kov zvesti gosti kranjski smučarji in smu» čarke. Iz Trbovelj t— Prijavljenje vseh hišnih stanovalcev. Občina pcxziva vse hišne posestnike in pod» iiajemnike, da prijavijo v svrho naložitve volilnega imenika najkasneje do četrtka 10. t m. vse hišne stanovalce moškega spo« la, ki so izpolnili 21. leto starosti, so naši državljani ter bivajo v občini že nad 6 me» secev. Kršitev tega poziva se bo odstopila okrajnemu glavarstvu v postopanje. t— Borza dela za domače delavstvo. Bor» za dela v Celju se je obrnila na Dukičevo podjetje v Trbovljah, da bi nameščalo v prvi vrsti domače delavstvo, ne pa tkzv. sezonskih delavcev, ki prihajajo z vseh strani v Trbovlje in se mude tu v službi samo čez zimo. Posledica nameščanja tujih delavcev je, da so domačini brez dela in da mora občina neprenehoma intervenirati zanje. Upamo, da se bo podjetje radevo» Ije odzvalo vlogi borze dela in tako pripo» moglo k omiljenju socijalne bede. t— Zgradba vodovoda v Planinski vasi. Občina je poslala Higijenskemu zavodu v Ljubljani steklenico vode iz izvirka v Pla» ninski vasi, da se dožene, v koliko je užit» na in zdrava. Pričakovati je, da se bo pri» čel graditi vodovod že tekom prihodnjega meseca. t— Penzijski fond trboveljske občine. Službena pragmatika, ki sta jo izdelala žu« pan Siter in podžupan Vodušek, obsega 65 paragrafov in 5 dodatkov. Ker občinski uslužbenci v smislu § 7 za zavarovanje delavcev niso k zavarovanju obvezani, bo skušala občina dobiti že vplačane prispev» ke pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Le ti znašajo do danes okoli 200.000 Din. S tem denarjem se bo osnoval poseben pen zijski fond, iz katerega se bodo vbodoče črpale pokojnine. Občinskim uslužbencem se bo s sprejetjem službene pragmatike odvalil velik kamen od srca. t— Trboveljski drobiž. G. Kosi si je v Trbovljah ob glavni cesti postavil barako za trafiko. — Nasproti Vebrove gostilne je okrajni zastop tamošnji zelo ostri cest» ni ovinek zmanjšal na minimum. — Nova pekarna Kačič nasproti Sušnika je pred kratkim pričela obratovati Brezplačne vzorce od INDIAN PASTE za čevlje dobite v vsaki trgovini INVENTURNA PRODAJA posrebrenlh servisov », 3 nastavkov po znatno znižani ceni F. Čuden Ljubljana Prešernova ul 1. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, 7. februarja 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj i Cas ^.-zavanja 7. & 14. 21. 8. 7. Ë ? « ae « Smer vetra o §2 O %4 e in brzina " 1 05 M o f- ž" metri1- S* 7b9'; i -1-9 8/ mirnri 10 769-6 -1-0 88 W 05 10 769-2 2-2 6 NE 3 9 770-9 0-H 74 NE 4 9 770 6 -2-0 98 NW 15 10 /6-.-8 1-0 71 NE 5 10 768-4 -1-0 93 N 15 8 76 vb -4'Q 92 mirno 10 768-0 1-0 76 S 05 9 764-9 5-0 2S E 1.5 0 /6»-2 5-0 51 NNE 7 10 |. 23 0-0 - N 3 10 Ljubljana (dvorec) . , Maribor . . Zagreb . . . Beograd . . Sarajevo . , Skoplje . . . Dubrovnik Split .... Praha ... Solnce vzahaja ob 7.14, zahaja ob 17.15; lun«, vzhaja ob 10.11, zahaja ob 2334. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 3.4, najnižja — 2.6 C. Povprečni barometei j< danes v Ljubljani višji za 1.0 mm kot včeraj. Dnnajska vremenska napoved za torek: Deloma oblačno, sicer brez bistvenih padavin. Slana. Severni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za torek: Močni vetrovi iz vzhoda m severovzhoda. Nebo spremenljivo. Temperatura od 3 do 6 stopinj. Morje razburkamo. Vrsta padavine ob opuovmnjn • ш do 1. nt megla medeno snežinke sneg morj« tmerno 1.4 4.0 0.3 03 Novodospele slovite Trifollam likersKe esence v 24 različnih vrstah se dobe po Oin 6'— komad v Droge riji Sanitas Celje, Ljubljana, Prešernova ulKa 5 Sport Nedeljske zimskosportne prireditve Drsalne tekme v Ljubljani V nedeljo dopoldne se je vršila na dr» sališču Ilirije domska drsalna tekma za pre hodni pokal JZSS. Udeležile sta se je ga. Kadrnka»Reichmann (Hašk) in gdč. Urban» čičeva (Ilirija). Tretja konkurentinja gdč. Spindlerjeva se ni udeležila tekmovanja, ker ni bila pravočasno obveščena. Program je obsegal obvezne like in pro» sto drsanje. Obvezno šolsko drsanje je ab« solvirala ga. Kadmka v brezhibnem slogu, vendar je tudi gdč. Urbančičeva izvršila predpisane like v precejšnji skladnosti z onimi svoje prednice. Pri prostem drsanju pa je ga. Kadmka pokazala vso gracioz» nost pristne dunajske šole. V njenem pro» gramu internacijonalne višine so zadivile predvsem piruete, v katerih se je odliko» valo vse njeno obvladovanje drsalk. Več njenih figur in način izvajanja spominjajo na prejšnega svetovnega prvaka dr. Fuch» sa. Gdč. Urbančičeva se je udeležila tek« movanja docela nepripravljena, saj je bi» la telefonično pozvana na drsališče. Zato j* bilo njeno prosto drsanje dokaj brez« programsko. Kljub temu pa je pokazala, da bi ob primernem sistematičnem trenin« gu dosegla za izvedbo primernega progra» tra odgovarjajoče znanje. Ga. Kadrnka, ki si je to pot z lahkoto priborila prehodni pokal JZSS. je za naš razvijajoči se drsalni sport velika pridobi» tev. Ne le, da je sama drsačica interna» cijonalnega razreda, bo tudi naš naraščaj ob dobrem vzgledu napredoval in se izpo» polnil, da bo ob pravem času pokazal svoje zmožnosti pri mednarodnih prireditvah, V mladinskem moškem tekmovanju je zmagal Ig. Košak. Drugo mesto je zasedel Avčin, tretje pa Thuma. Pri mladinskem ženskem tekmovanju sta nastopili samo dve drsačici Prva je bila gdč. Schmalova. druga pa gdč. Negoveti» čeva. Zvečer se je vršila maskerada na ledu, k- je prav dobro uspela. Nagrado za naj» lenšo masko je dobila gdč. Sonja Kosova. Smuško prvenstvo Slovenije Ob krasnem vremenu so se v soboto in nedeljo vršile v Mojstrani smuške tekme za prvenstvo Slovenije, katerih so se ude» Itžili zimski športniki Hermesa, Ilirije ter ljubljanske in jeseniške Skale. V soboto se je vršilo tekmovanje na 18 km, pri kate» rem je startalo 12 tekmovalcev, od teh pa za kombinirano tekmovanje (18 km in smu ške skoke), ki je merodajno za prvenstvo samo dva, namreč Skalaš Kveder in Iliri» jan Pogačar. Oba pa sta imela smolo. Re» zultati tekme na 18 km so: 1. Boris Jenko (II.) 1:23:28, 2. por. Bor. Predojevič (Ska» la) 1:24:2, 3. B. Režek (D.) 1:25:24. Kveder je zgrešil pot in se ni plasiral. V nedeljo dopoldne so prišle na vrsto tekme za damsko prvenstvo. Kljub temu, da se je gdč. Minca Rabičeva (Skala) vozi« la vso noč iz Cortine d' Ampezzo ter je šla takorekoč iz vlaka na start, je zmaga« la po ostrem boiu z gdč. F. Naglasovo (LSK) v času 26:55. Tretja je bila gdč. D. Kuraltova (Skalal. Vsesa skupaj je star« talo 6 tekmovalk. Najbolj zanimiva točka dneva so bili vsekaikor smuški skoki. Skakalnica, ki je delo vrlih Mojstrančanov, odgovarja vsem predpisom ter je edina moderna skakalni» ca v državi Ima krasen iztek proti Savi ter leži popolnoma v senci. Skakalnica je pri» bližno 100 m visoka. Gornji zalet je ves vsekan v skala Prav razveseljivo je dej« stvo, da lahko ugotovimo, da imamo v smuSkih skokih prav dober naraščaj. Od» likoval se je zlasti Hermežan Subert s svo» jo absolutno sigurnostjo in mirnostjo. Lep stil v skokih ima tudi Kveder. Od ostalih treba omeniti še Goloba, Guerro in Pre« daliča. Pogačar je topot odpovedal. Brez padca so izvedli skoke Subert in Kveder po dva, Predalič in Golob po enega. Re» zultati so bffi: 1. V. Šubert (Hermes) 43.9 točk, najdaljši akok brez padca 21.50 m, 2. J. Kveder 38.6, 3. L. Golob (Skala) 27. Najdaljši skok, vendar s padcem, je izve» del Skalaš Guerra, in sicer 26 m. Ker pa ni rioben od tekmovalcev izpol« nil vseh pogojev, ostane mesto smuškega prvaka Slovenije za leto 1927 nezasedeno. Tekmovanju je prisostvovalo mnogo do« mačega in ljubljanskega občinstva. Smuško prvenstvo Hrvatske in Slavonije Na Plješivici se je na 15 km dolgi pro» gi vršila smuška tekma za letošnje prven« stvo Hrvatske in Slavonije. Startalo je 12 tekmovaloev, od katerih je prišlo 9 na cilj. Prvak je postal Benkovič v času 1:31:15. Sledili so Valentekovič 1:37.30, 3. Agič 1:42:34. 4. Obadič. Zadnje nogometne tekme ZAGREB: Coooordia : Hašk 3 : 2 (3:0). MALTA: Gradjanski : Floriana 1 : 1, Gradjanski : Saint Georges 3 : 3. PRAGA: Pokalna: Sparta : Slavija 2 : 2 (0 : 1). DUNAJ: Pokalne: Rapid : Vienna 6 : 4, normalni čas 3 : 3 (2 : 1), Simmering : Hakoah 3 : 2 (1 : 0), BAC : Wacker 3 : 2 (2 : 2), FAC : Slovan 3 : 1 (0 : 1). HAMBURG: Severna Nemčija : Zapad» na Nemčija 4 : 3 (1 : 2). SK Jadran. Seja upr. odbora danes ob 20. uri pri Mraku. Ob 1930 naj se zglasi» jo radi gotovih informacij gg. Januš, Ko» tar, Koman, Hudales, Markič, Bras, Gârt» ner istotam. — Tajnik. SK Slovan. V petek, 11. t. m. se vrši v restavraciji «Lloyd» sestanek vseh čla» nov radi estave kandidatne liste na obč« nem zboru. Sestanek se prične točno ob 20.30, podrobnosti na klubovi deski Mari» jin trg. Po sestanku prijateljski razgovor. SK Slovan, veselični odsek. Pozivam vse člane veseličnega odseka in vse one, kateri so na karnevalu sodelovali, za da» nes ob 20. uri v gostilno Volkar na Po» ljanski oesti Točno I — Načelnik. Gospodarstvo Peronospora na hmelju Poslovodja Zveze belgijskih hmeljarskih društev v Poperinghe A. de Jaegher piše o novi bolezni na hmelju naslednje: Hmeljišča Belgije, Anglije, Nemčije in Jugoalavjie so tekom dveh let dokazala, da se percmospoA loti bmfcljske rastline vsake starosti Bolezen se je prvič pokazala leta 1920. v Angliji, L 1924. v Belgiji. Nemčiji in Jugoslaviji in 1. 1925. tudi v Franciji Strokovnjaki mislijo, da eo naša hmeljišča že tudi poprej bolehala na tej boleani, vendar le v neznatni meri in zaradi tega neopazovano. Mnenje, da bi bila bolezen prešla od okpriv na hmelj, ni utemeljeno. Peronospora se pokazuje na spodnjih delih starejših listov v treh oblikah in se razločuje po vijoličastomodri, sivi in črnikasti barvi Z gospodarskega stališča je škoi.4. ki jo bolezen povzroča na listih, manj občutljiva. Bolezen se loti pa tudi mladih listov panog in poganjkov, M so komaj prirasli iz zemlje ter povzročujejo na njih takozvane kuštrovce (nemško = Bubikčpfe). Bolezen pa postaja zelo opasna, kadar ee loti kobul. Spočetka zarjavevajo večji kobul-ni listi, potem tudi manjši. Vsa kotmla postane potem Usasta in naposled popolnoma rjava ter se posuši. Na notranjih straneh kobulnih listkov se opazuje rjava plesnoba. ki so prašniki škodljive glivice. Po mnenju nekaterih strokovnjakov prezi-mujejo trosi peronospore ne le na listju, panogah in poganjkih, nego tudi v koreniki. Peronospore na hmelju se obranimo le: 1.) s pravilnim in pravočasnim škropljenjem s pravilno sestavljeno bakrenogalično-apnovo brozgo in 2.) s pravilnim uničevanjem (sežiganjem) napadenih listov, panog in poganjkov. Navedem naj še, kako se Nemčija pripravlja na obrambno delo zoper peronosporo in druge bolezni na hmelju. Bavarsko državno ministrstvo je naprosilo državno vlado v Berlinu, da ukrene vse potrebno v obrambo hmeljekih rastlin proti boleznim. Državno ministrstvo za kmetijstvo je zaradi tega odredilo, da se bo na deželnem zavodu*za vzgojevanje semen v Weihen-stephanu ustanovil posebni pod zavod za preiskovanje hmeljskih bolezni. Vodstvo tega podzavoda je ministrstvo izročilo vladnemu svetniku prof. dr. Korffu. Da ee hmeljarji obranijo peronospore na hmeljski rastlini, je treba, kakor piše Nemško hmeljarsko društvo, škropiti z bakreno-galično - apnovo brozgo. V to svrho so potrebne motorne in ročne brizgalne. Ker je njihova nabava precej draga, se bodo manj premožnim hmeljarjem delile podpore iz javnih sredstev. V ta namen je sicer dovoljenih le 36.100 mark (v naši valuti okrog 487.000 Din), kateri znesek se bo razdelil med hmeljska okoliša razmeroma po velikosti s hmeljem zasajenesa zemljišča. Državna podpora se naj uporablja ali za nabavo škropilnic ali pa za obrestovanje posojil, ki se bodo najela za nabavo škropilnic. 7.a primer, da bi domači denarni zavodi ne dovolili takšnih posojil, obljubuje državno ministrstvo za kmetijstvo svojo pomoč. V nekaterih hmeljskih okoliših, nadaljnje isto društvo, pričnejo hmeljarji z obrambnim delom šele potem, ko so bili od mer»-dajne strani v to pozvani. To naziranje je popolnoma napačno. Vsak posamezni hmeljar mora sam opazovati in čuvati svoje nasade ter po potrebi takoj pričeti z obrambnim delom. Nadalje je dolžnost vsakega hmeljarja, da pazljivo zasleduje poročila n širjenja bolezni po domačih in inozemskih hmeljiščih. Vse navedeno naj velja tudi za savinjske hmeljarje. A. P. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (7. t. m.). Pšenica: baška, 75 kg, 1 vagon 300; baška, 75 kg, ponudba 302.50; baška, 76 kg, ponudba 307.50. Turščica: baška, april-maj, 16 vagonov 166; baška, okolica Novi Sad, 1 vagon 180. Moka: baška, «0g>, 1 vagon 455; banatska, <5>, 1 vagon 306. F i -žol: beli. 2—3 2 vagona 155. Tendenca mirna. = Stanje Narodne banke SHS. Po izkazu Narodne banke od 31. januarja t. 1. se je v zadnjem tednu januarja t. 1. zmanjšal obtok novčanic za 81 milijonov na 5503.7 milijona dinarjev. Posojila so padla za 17.7 milijona na 1578.1 milijona dinarjev. Kovinska podloga se je znižala za 3.6 milijona na 425.3 milijona dinarjev v zlatu in neznane vrednosti. = Jugoslovenska in romunska kvota v mednarodnem železarskem kartelu. Po časopisnih vesteh zahtevajo jngoslovenske in ru-munske železarne za pristop k mednarodnemu železarskemu kartelu letno kvoto 500 tisoč ton, odnosno 1.75 odstotka. = Konferenca gospodarskih zbornic * Splitu. Tajniki naših gospodarskih soornic iz vse države so na sestanku v Beogradu določili dnevni red letne konference gospodarskih zbornic, ki se bo vršila 5. in 6. maja t 1. v Splitu. Pretresalo se bo samo vprašanje novega obrtnega zakona. To vprašanje je razdeljeno na deset točk in vsaka zbornica, ki bo dobila svoj del v obdelavo, bo o tem delu izčrpno referirala na konferenci. Vsi referenti morajo najkasneje do 5. aprila t 1. dostaviti svoja poročila vsem zbornicam, da bodo mogle te pravočasno pripraviti svoje pripombe in formulirati svoja stališča. Na splitski' konferenci se bo tudi določil dnevni red za gospodarski kongres, ki se bo vršil v jeseni v Beogradu. = Revizija delovnih dovoljenj inozemskemu delavstvu. Iz Beograda poročajo, da bo ministrstvo notranjih del sporazumno z ministrstvom za socijalno politiko izvršilo revizijo vseh dovoljenj za delo tujim delavcem in uradnikom v naši državi. = Proti ukinjenjo državnih zavodov za pospeševanje indnetri in obrti. Iz Beograda poročajo, da je Obrtniška zbornica v Beogradu izročila ministra za trgovino in industrijo spomenico, v kateri zahteva preklic odloka o ukinjen ju zavodov za pospeševanje industrije in obrti. V spomenici se navajajo uspehi ki jih je že zabeležila ta ustanova, ter se izvaja, da je ta ustanova neobhodno potrebna našemu gospodarstvu, kateremu lahko mnogo pomaga do usrpešnega razvoja. = Lipski relesejem se bo otvoril 6. marca t. 1. Splošni vzorčni vel esejem bo trajîl do 122., čevljarski in usnjarski do 9., enako tekstilni tehnični in stavbeni do 18. in obratnotehnični do 20. marca t. 1. Nemški vizum za obiskovalce je brezplačen, бе ga posreduje častno zastopstvo (Stegu in drug, Ljubljana. Gledališka 8). Zaračunajo se samo poštni stroški za priporočilno pismo in ee Ima zastopstvu v to svrho podati t potnim listom IS Dia. Avstrijski transitai vizum za tja in nazaj stane 80 Dm in ga na željo preskrbi tudi častno zastopstva Sejmeka legitimacija stane 40 Din. Na vseh nemških državnih železnicah imajo obiskovalci Lip-skega velesejma 25 odstotni popust. Vomi listki, katere izdaja le častno zastopstvo ee morajo nabaviti za tja in nazaj obenem z legitimacijo in imajo 17dnevno veljavo, in sicer za vožnjo v Lipsko od 8.—Ô. marca t L ter za vožnjo iz Lipskega od 6. do 19. marca t L Vožnja se lahko tja in nazaj po enkrat prekine. 25odstotni popust velja tndi na jugoslovenskih železnicah. Za stanovanje poskrbljeno. = Madžarska bo potrebovala velike količine mehkega lesa. Kakor poročajo is Budimpešte, se bodo letos v Madžarski vršila velika gradbena dela, pri katerih bodo poleg države sodelovale tudi zasebne banke z velikimi vsotami Zaradi tega je madžarsko lesno tržišče preplavljeno s ponudbami avstrijskih, češkoslovaških in rmmmskib lesnih tvrdk za letošnjo dobavo mehkega gradbenega lesa, dočim iz naše države, kakor čitamo v listih, ni nikakih ponudb, dasi so pri nas zaloge znatne. Opozarjamo naše lesne izvoznike, naj poskusijo spraviti na madžarsko tržišče naš mehek les, ki ima na mednarodnih tržiščih dober sloves. Borze 7. iebruarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 83—83 (83), Vojna Škoda 842—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 930 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 80 — 0. Trbovlje 375 — 0, Vevče 120 — ti. Stavbna 55 — 65. ŠeSir 104 — 0. — B1 a -g o: Zaključeno 5 vagonov lesa. Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. ZAGREB. Bančne vrednote so ob zmernem prometu obdržale svojo višino. Industrijske vrednote dalje čvrste. Tendenca za Vojno škodo čvrsta. Kasa je bila zaključena po 344 — 346, za februar po 347 — 348, za april po 351. — Na deviznem tržišču ni bilo znatnejših sprememb. Italija se je začela trgovati po 244 in je proti koncu popustila na 243 in tri osminke. Skupni devizni promet 7.7 milijona. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 22805 — 22865, Dunaj izplačilo 801 — 804, Berlin izplačilo 13491 do 1352.1, Italija izplačilo 242.78 — 244.78. London izplačilo 275.99 — 276.79. New York izplačilo 56.75—56.95, Pariz izplačilo 228.875 do 225.375, Praga izplačilo 168.25 — 169.05. Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: lire 240 — 242; efekti: bančni: Eskomptaa 105 — 107, Poljo 16 — 17, Kreditna Zagreb 106 — 110, Hipo m — 65.5, Jogo 102—10S. Obrtna 49 — 50. Praštediona 925 — 930. Srpsika 185 — 186. Ljubljanska kreditna 149 — 150, Etno 161 _ 178; industrijski: Dubrovačka 395 — 406, Gutmann 265 — 280 Isis 48 — 52, Slaveks 190 — 150, Slavonija 34 — 35, Trbovlje 877.5 — 880, Union 805 do 320, Vevče 150 — 152, Sečerana Osijek 510 - 515, Drava 465 — 485; državni: investicijsko 84 — 84.5, agrarne 55 — Бв, Vojna škoda promptna 846 — 847, kasa 8465 do 847. februar 847 — 848, marc 847 — 358. april 351 — 852. BEOGRAD. Devize: Dtmaj 8005 do 803.5. Berlin 13485 — 13515, Bruselj 7925 do 795.5, Budimpešta 997 — 1000, Italija 242.6 - 244.6, London 276 — 276.8, New York 56.75 - 56.95, Pariz 22854 — 22851. Praga 168.25 - 169.05, Švica 1094 — 1007. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.225. New York 519 in 15 šestnajstink. London 25.21 in pet osmink, Pariz 20.4375. Milan 22.18, Praga 15.40, Budimpešta 90.875, Bukarešta 2.97. Sofija 3.75, Dunai 73.275, Varšava 58.50. TRST. Devize: Beograd 41 — 41.75. Dunaj 328 — 334, Praga 69 — 69.50. Pariz 92 — 92.50. London 118.25 — 118.75, New York 23.25 - 23.45, Curih 447 - 450, Budimpešta 407 _ 413, Bukarešta 11.75—12.50: valute: dinarji 40.50 — 4150, dolarji 23 do 23.30. DUNAJ. Devize: Beograd 12.44—12.4?. Berlin 167.92 — 168.42, Budimpešta 123.91 do 124.21. Bukarešta 4ЛЗ — 4.05, London 34.3625 — 34.4625. Milan 30.19 — 30.2f». New York 708.45 — 710.95. Pariz 27.855 «lo 27.965, Praga 20.9825 — 21.06225. Sofija 5.105 — 5.145. Varšava 79.19 — 79.60, Curih 186.25 — 136.75; valute: dinarji 12.44 do 1250, dolarji 706.25 — 710.25. Deviza Beograd n« ostalih borzah: v Pragi 59.20. v Berlinu 7.406. Gripa se zopet pojavlja! Pn njej so se pokazale vedno za osobito dobre Pspirinove tablete .Bayer' Najslavnejši po:avi — groznica (mrzlica), glavoboli in ostale boli se odstranijo brzo Ktayiçc z zn amko in žiaom najboljša,najirpežnejife. zatfiL PGiCCndŠC Iz življenja m sveta Stare in nove afere na Češkoslovaškem (Pred zasedanjem parlamenta. — Zakon o davčni reformi — Odstop dr. Be-neša? — Vročekrvni poslanci pred sodiščem. — Afera nar. socljallstov. — Odmevi Sllvestovega v vili dr. Capka.) IKS. Praga, v začetku februarja. Še vedno smo v stadiju priprav za parlamentarno zasedanje, ki bo sklicano — v toliko je sedaj približno gotovo — okrog 10. februarja; natančen datum bo določen v bližnjih dneh. Parlament se bo najprej bavil z novelo zakona o župah, ki se pravkar pretresa j v ministrskem svetu. Vzlic temu, da je ; osnutek vrlo obširen in važen, se sodi, da ga bo ministrski svet tekom tega tedna odobril, tako da utegne biti prve dni prihodnjega tedna dostavljen poslanski zbornici. ' V proračunskem odboru se razpravlja o davčni reformi. Socijalni demo-kratje so jo pozdravili z napadi na vladne stranke; posl. dr. Meissner je v debati očital, da se obravnava preveč naglo in da je osnutek sam na sebi reakcionaren in nesocijalen. V resnici pa se izdeluje osnutek že od leta 1924. sem. Sedanji izpremenjeni tekst imaijo poslanci že dobra dva meseca v rokah. Očitek reakcijonarstva in nesocijalno-sti ne drži, ker sloni osnutek na soci-jalnih načelih in upošteva pri posameznih davkih, n. pr. dohodnini rodbinske razmere davkoplačevalca, število njegovih otrok, dohodke rodbinskih članov itd. Pri socijalno šibkejših je davčna mera nižja kot je bila doslej. Sicer pa poteka razprava o davčni reformi dokaj mirno; debata je stvarna in tudi med koaliranimi strankami ne nastajajo na njih posvetovanjih resnejša nesoglasja. Tako lahko upamo, da bo prišla davčna reforma še ob pravem času pred parlament in da bo veljala tudi za nazaj od 1. januarja t. 1. * O ministru dr. Benešu, ki se je bil vrnil z bolezenskega dopusta, se v političnih krogih vzdržujejo vesti, da bo odložil ministrstvo zunanjih zadev, ker je sedanja vlada sestavljena iz samih meščanskih strank. Dr. Beneš bo šel za poslanika v kako važnejšo državo; drugi pa trde, da se bo vrnil na svojo katedro na češkem vseučilišču v Pragi. Nobena skrivnost ni več, da res obstoji težnja po izpremembi v ministrstvu zunanjih zadev, težko pa je reči z gotovostjo, ali bodo zasnove nekaterih političnih krogov uspele aii ne * Pretečeni teden se je zaključil proces s štirimi komunističnimi in enim na-rodno-socijalističnim poslancem, ki so bili obtoženi zavoljo nasilnih dejanj v juniju lani v parlamentu, ko se je glasovalo o carinskem zakonu. Vladni in opozicijski listi so obsežno poročali o poteku procesa, ki je trajal več dni in je vzbujal javno pozornost tako po svojem obsegu kakor po pričah, ki so nastopile in med katerimi so bili številni odlični politiki in poslanci. Vzlic temu, da so priče potrdile nevarnost, ki je pretila napadenim poslancem — neka priča je burni prizor karakterizirala z besedami, da se je zdelo, kakor da bi se plašila živina v hlevu in potrgala verige — so obtoženci še dokaj dobro odrezali. Komunista Harus in Jilek sta bila obsojena na 4 mesece, komunist Safranko na 3 mesece brezpogojno, medtem ko sta bila Kreibich (kom.) in Knejzlik (nar. socijalist) oproščena. Obsojenci niso izgubili političnih pravic. Te zmerne obsodbe pa javnost ni sprejela s simpatijami in so se lahko črtale v tistih ostre kritike. Tudi državni pravd-nik se ni zadovoljil ne z oprostitvijo obtožencev in ne z odmero kazni. Med procesom se je pokazalo, da funkcija poročevalca v parlamentu ni pod zaščito zakona za varstvo republike in stranke vladne večine že razmišljajo o novelizaciji zakona v tej smeri. Afera z vojnimi posojili, ki jo ima na-rodno-socijalistična stranka, zavzema vedno večji obseg. Kakor je dognala preiskava, je bila država oškodovana za 104 milijone Kč. Razen ravnateljev Salde in Groha je eden izmed krivcev generalni tajnik narodno-socijalistične stranke senator Šole, kateremu se bo v najbližjih dneh pridružil še neki nar. soc. senator. Deželno kazensko sodišče je že zahtevalo njegovo izročitev. Obremenjujejo ga beležke ravnatelja Groha, ki jih je le-ta predložil sodišču in dopis R. Novaka, katerega je poslal nar. soc politikom tajno iz zapora, kjer tiči zbog sleparij v nar. soc. hranilnici «Potva». Dopis so oblasti zaplenile in bo sedaj Novak zaslišan. Nič manj hrupa je vzbudila takozva-ua «silvestrovska afera» pisatelja doktorja Karla Čapka. Priredil je na Sil-vestrovo v svoji vili večer, ki se ga je udeležilo kakih 10 do 12 pisateljev in časnikarjev, pristašev levičarske smeri. Večer je posetil kot gost tudi g. prezi-dent Masaryk s svojim sinom. Igralci vinogradskega gledališča so uprizorili pred zbrano družbo sceno s tremi kralji, ki so predstavljali min. predsednika Švehlo, dr. Kramara in ministra mons. Šramska. Zadeva se je izvedela in desničarski tisk jo je odločno obsodil, češ, da se na ta način žalijo, in sicer v navzočnosti prezidenta republike osebe, ki so zaslužne za državo. Dr. Čapek je ostro odgovoril ter zlasti napadel urednike «Nar. listov» Zaradi tega se je afera razplela še naprej in se bo obravnavala pred sodiščem. Ni izključeno, da bo o nji razpravljal tudi parlament. Borodin, sovjetski poslanik na Kitajskem, ki mu Angleži očitajo, da hujska Kitajce proti njim. Smrt Carusovega impresarija V Cataniji je te dni umrl Giuseppe Cavallaro, klasičen tip impresarija izza časov velike opere in koncertov. Nešteto pevcev je postalo slavnih po njegovi zaslugi Nekoč se je šetal Cavallaro po nabrežju Santa Lucia pri Napolju. Naenkrat je zaslišal petje, prihajajoče iz tenorskega grla. Neznani pevec je pel neko narodno melodijo tako ljubko, da se je Cavallaro začel zanimati zanj in ga je naposled res našel. Bil je — Caruso. Že po prvih sestankih je impresarij spoznal, da se mu obeta bogat zaslužek pri Carusu. Kmalu je priredil javen koncert. Potem je šel ž njhn v Sicilijo, kjer je žel Caruso velikanske uspehe Toda prav tako močan kakor Carusovi uspehi je bil opoj sicilijanskih vin, s katerimi je sklenil Caruso kmalu najtesnejše prijateljstvo. In tako se je dogodil ob neki priliki velik škandal. Caruso bi bil moral nastopiti pred neko operno komisijo, kateri ga je priporočil Cavallaro kot dobrega tenorista. Toda prišel je na oder tako vinjen, da ni bilo nič i'z njegove hoje in še manj iz njegovega glasu. Ko je impresarij videl, kaj je pevec napravil, je raztrgal pogodbo, kupil Carusu karto za povratek v Napoli ter odvlekel pevca na parnik. Tenorsko vlogo v «Luciji Lamermorski» pa so zasedli z drugim pevcem. Toda občinstvo, ki je že poznalo in vedelo ceniti glas priljubljenega Carusa, je naenkrat začelo besneti ter zahtevalo, da se Caruso pripelje iz ladje na oder. Tako se je zgodilo, Caruso se je nekaj časa majal in vreščal, pozneje pa je začel dajati od sebe čistejše glasove in slednjič je za-blestel njegov tenor v polnem sijaju. Cavallaro je poleg Carusa odkril tudi druge izredne pevce. Po njegovi zaslugi sta prišla na oder veliki baritonist Galeffi in Tita Ruffo, ki je bil izprva navaden ključavničarski pomočnik v Pis;. Najslavnejša leta Cavallarova pa so bila leta gostovanj v Rusiji, kjer je vodil italijanske operne sezije m si nakopičil ogromno premoženje. Najnovejše vesti o gripi Zdravstveni odsek Društva nar< Ženevi je izdal o gripi sledeči naj ši buietin: V Albaniji razsaja gripa širor dežele. Potek epidemije pa je la! bolezen se že krči. V Avstriji o miji gripe ni govora; enaka p< prihajajo tudi iz škotske. V Belg iezen pojema. V ameriških Zedi državah se drži bolezen v norma šini, enako tudi v Egiptu. V Špan pa nazaduje V skandinavskih d se je ponekod šele pojavila. Ti Poljskem je več obolenj, kakor prvotno mislilo. Na Portugalske teka bolezen normalno, v Jugosla fripa širi najbolj v južni Srbi vedskem pa razsaja pravzapr; fluenca, ki dosega komplikacije na dveh točkah, v južnem Malm v severni provinci Norboten. N škoslovaškem je stanje bolezni ra no, iz sovjetske Rusije pa javlja sar za narodno zdravje, da epii gripe Rusija letos ne pozna Edison in ženska mo< V nekem članku, ki je izšel pi dnevi v ameriški reviji «Weekb patch», zavzema slavni izumitelj mas Edison stališče napram si ženski modi. «Ženska toaleta», piše Edison staja od dne do dne priprostejša ša, V tem se najbolje opaža naj civilizacije. Zakaj znano je, da so prvi raziskovalci Afrike naleteli želi solnca na mlade zamorke, tehtale 95 funtov, dočim so im< sebi okrasov m dragotin, kojih t često presegala 120 funtov. Da stvar druga. Toaleta modne dame z vsemi dragulji in lišpom vred nekoliko gramov.. Tudi žena sa izgubila na teži. Njej ni več do ob in jaz ji v tem pritrjujem.» Edison je star osemdeset let . MICKA 12 PRATI* A VBSito /ZABAVNO EtecANTkjo' v«e * MAPO L NO.' PftviS v J Na splošno željo in zahtevo mnogošte* vilnih kinoobiskovalcev se podaljša še za danes izvrstna in nad vse uspela pristna Micka iz Pratra ki je dosegla velikanski uspeh pri vseh dosedanjih predstavah. V glavnih vlo» gah najboljši in najbolj priljubljeni nem» ški igralci MADY CHRISTIANS Brich Kaiser.Titz, Herman Picha, Jack MylongsMunz, Julius Falkenstein itd. Ne zamenjajte to izvrstno veseloigro z ame» rikanskim filmom sličnega naslova! Predstave danes ob: 4-, pol 6., pol 8. in 9. Prvovrstni orkester svira pri vseh pred« шЗГт!» stavah — Izven programa: Umetno drsa» m» nje jugoslovenske prvakinje ge. Kadrn» ka*Reichman. Elitni kino Matica vodilni kino v Ljubljani — Telefon 124. e-c-. Prve izkopanine rimskega mesta Herculanum, ga je poleg Stabij in Pompejev zasul Vezuv leta 79. po Kr. Andrej -SoboOev: Poslednja noč (Iz zapuščine Andreja Soboljeva.) V eni iz celic ječe so bili zaprti štirje jetniki, obsojeni na smrt. Iz okenca celice št. 12 je spustila roka tanko vrvico, na kateri je bil privezan listič. Ta listič z vrvico je padel skozi zamreženo okence celice št 13. Eden iz jetnikov ie zagrabil listič in je po bliskovo prebral vsebino. Listič je šel iz roke v roko. Jetniki so prebledeli. Nastala je smrtna tišina. Vsebina lističa je bila tale: »Danes vas odvedejo iz ječe... V interesu stranke je. da se preprečijo vse nepotrebne žrtve... Sprejeti morate obsodbo molče. Brez hrupa. Brez odpora. Brez moči smo. Morate se obvladati. Ne demonstrirajte. V mestu je pogrom. Kozaki so v mestu.« Iz okna v okno. iz celice v celico gre strašni listič. Vsem jetnikom ledeni kri.. Dva jetni pita. tretji gnete figure îz kruha, četni gleda skozi ključavnico na koridor, kjer hodi vojak s puško na rami sem ter tja. Car je ukazal, da morajo strogo čuvati ietnike. Naša poslednja noč...« šepeče tiho eden iz jetnikov, da ne bi zbudil spečih. »Živeti še hočem... Lačen sem... Ali misliš, da dobimo pred smrtjo še zajtrk?« Leže na deske iu si potegne kaz-njenski plašč čez glavo. »Ne bojim se smrti,« šepeta drugi. »In ti?« Tovariš ga srčne objame in poljubi na čelo. »Mitja,« reče. »Naše življenje se bliža koncu... nikoli več ne vidimo mesta... nikoli več.. * Tisti Čas poizkuša na nekem drugem kraju mesta širokopleč. močan mož žandarmerijsko uniformo in mrmra nejevob'no: »Vraga! Precej sem vedel, da mi je uniforma preozka. Kaj sedaj? Vitka žensKa stoji zraven niega. »Ne jezi se.. Takoj popravim. Tako... Ali je sedaj Drav?« »Ramena so mi kakor zvezana. V sili ne bom mogel niti revolverja vzeti iz žena. » Žena ga preteče pogleda. »Streljati ne smeš. sli5iš. Vse najine odnošaje pretrgam, če to storiš« Žandar se smeje. v n cele hek in epide-jročila iji bo-injenih lni vi-iji gri-eželah udi na se je m po-viji se ji, na iv in-samo lôju in a Ce-armal-komi- ïd 14 Dis-Tho- , «pora lep-jredek n. pr. v de-ki so ele na :eža je nes je ; tehta jedva ma je »Preveč romanov čitaš. Maša. Življenje je treba gledati trezno...« Ženska molči, čez nekaj časa rahlo zašeoeče: »Kolia... ali se bo posrečilo? Ce bomo imeli smolo, ti zbežim.« Širokopleči mož zapne uniformo. »Ne boj se. Dober režiser sem.« Mlad žandar vstooi in strumno javi: »Gospod ritmoister! Telefon kliče.« »Kdo ie prj aparatu?« »Ravnatelj jetnišnice!« »Takoj pridem. »Na drugem kraju mesta drži shiša-k) telefona ravnatelj jetnišnice in govori s tresočim se glasom: »Da. gospod ritmojster. Slušam, gospod ritmojster: dva plombirana voza... brez hrupa, razumem.,, popolnoma tiho... Poveljnik ekskorte je ritmojster Kurenkov... Nimam časti, da bi ga poznal — a seveda, prispel je danes iz Petrograda. Slušam, gospod ritmojster... Razumem, gospod ritmoister.« Uro pozneje sta se peljala dva zaprta voza proti jetnišnici. Voza sta bila obkoljena po orožnikih. Pred vrati jetnišnice se ustavita. Iz enega stopi širokopleč žandar in Chaplinova borba s taščo Iz Hollywooda poročajo podrobnosti o Chaplinovi zakonski tragediji, ki pa so naši javnosti po večini že znane iz «Jutrovih» poročil. Katastrofa se je pripetila neke noči, ko je Chaplinova žena Lita Grey povabila večjo družbo v hotel Ambassador in, ker ji tam menda ni bilo dovolj zabave, še domov v Chaplinovo vilo Chaplinu, ki je bil ves dan zaposlen s snimanjem svojega najnovejšega filma «Cirkus», seve ni bilo ljubo, da mu brezobzirni gostje rušijo nočni pokoj, ter jih je kratkomalo vrgel na cesto. To je Lito Grey tako razjarilo, da je naslednje jutro tudi ona osta-vila dom svojega moža, se vrnila k staršem ter vložila proti «surovemu» zakonskemu drugu tožbo na ločitev zakona. V tožbi je obdolžila Chaplina najhujših pregreh, ki jih more zagrešiti zakonski mož. Navedla je, da je slabo ravnal ž njo, jo zanemarjal, da se ni brigal za svoja otroka in da je imel ljubavno razmerje s šestimi filmskimi igralkami. Nekega drte je Chaplin nenadoma izginil iz Hollywooda in odpotoval v Newyork, kjer se mudi še sedaj. Že naslednji dan je Lita dosegla, da je oblast sekvestirala celokupno Chaplinovo premoženje. Ko je Chaplin to čul, je izjavil v intervjuvu, da je vsem tem neprilikam vzrok njegova zlobna tašča, ki mu hoče z izsiljevalnim manevrom uničiti karijero. Pri tem je povdaril, da ne znaša njegovo premoženje, kakor s prozornim namenom namigava tašča, 15 milijonov dolarjev, nego jedva desetino gornje vsote. Tekom intervjuva je Chaplin navedel nekaj zanimivih številk o svojih filmih. «Lov za zlatom» ga je n. pr. stal 900.000 dolarjev (60 milijonov Din), dobil pa je zanj 2 in pol milijona dolarjev (140 milijonov Din). V «Cirkus» je že dosedaj vtaknil nad 900.000 dolarjev, čeprav še ni dokončan. Ko je zvedel, da zahteva Litin od- potegne za zvonec. Pojavi se ravnatelj jetnišnice. »Alj vam je poznan ukaz njegove ekscelence?« vpraša ritmojster Kurenkov. »So jetniki pripravljeni? Prosim, privedite iih!« Obsojenci prihajajo posamič iz celice. Ritmojster Kurenkov nervozno kadi cigareto za cigareto. Eden izmed jetnikov se nenadoma iztrga žandarom, ali rrrmojster ga zagrabi in ga preda jetniškim paznikom. »Brže!« Ritmojster salutira in zapust jetniš-nico. Vozova se zganeta. Cez pol ure kreneta s ceste v stran in peljeta, na-mestu za postajo, proti reki. Na drugi strani reke je Rumunija. Tedaj se vzdigne ritmoister in reče nervozno: »Sodrugi!... Prosim mir... Tu so samokresi in nekaj denarja ... Mnogo sreče...« In čez pol ure telefonira dozdevni ritmojster domov: »Maša! Lahko ležeš. Nikar več ne čitaj razburljivih romanov ... Vse je v redu ... Lahko noč...« (Iz ruščine Iv. Vuk.) vetnik od njega 1 milijon dolarjev, je imel vsega skupaj le 135.000 dolarjev gotovine. Chaplinova žena je glasom izjave njenega moža tudi zelo zapravljiva. En sam dopoldan je izdala za svoje obleke 8000 dolarjev in 600 dolarjev za čevlje (malone pol milijona Din!) Vse kaže. da je Chaplin žrtev rafini-rano zasnovane intrige, ki se polagoma razkriva v vsej svoji nagoti Vendar bi bilo docela zgrešeno prerokovati, da bo zato Lita Grey proces izgubila. Amerika je čudna dežela, kjer se eks-tremi dotikajo. Poleg najliberalnejše prosvitljenosti cvete tam najreakcijonar-nejša bigotnost, in zato tudi ni čudno, da tira dežela svobode postulat enakopravnosti obeh spolov tako daleč, da ima ameriška žena pravno in dejanske mnogo večje pravice kakor mož. Kadarkoli je v Ameriki kaka pravda med možem in ženo, zavzame široka javnost že vnaprej svoje stališče: za ženo, proti možu. Tako tudi to pot. In v tem je tragika Chaplinove afere: Amerika ga je obsodila vnaprej, ne da bi se vprašala, je li kriv ali ne. Od te obsodbe pa ni odvisna zgolj materijalna plat njegove bodočnosti, nego predvsem umetniška karijera največjega filmskega umetnika sedanjosti Stavka radi poštarjeve čepice Prošle dni so imeli na Dunaju štrajk nenavadne vrste. Šoferji poštnih avtomobilov in pismonoše so zastavkali ra-di incidenta z njihovim tovarišem Kur-som. Ta mož, ki šofira nek poštni avtomobil, je prišel v poštni urad s čepico na glavi. Poštni ravnatelj Riegler, predstojnik oddelka, kjer je šofer vstopil pokrit, je moža pozval, naj čepico sname v uradu. Toda šofer je ostal pri svojem. Moža sta se sporekla in Riegler je celo hotel vreči šoferja skozi vrata. Ker se je incident z obojestranskim nastopom kompficiral, je moral stvar izravnati redar, udruženje poštnih nameščencev pa je zahtevalo, da vlada nemudoma pošlje na dopust ravnatelja in šoferja ter zadevo razčisti. Avstrijska vlada pa je še vedno vneta častilka sv. Birokracija in ji ni šlo v glavo, kako bi morala odpustiti kar dva moŽ2. ko vendar ne more biti kriv oni, ki je na višjem službenem mestu. In je suspendirala samo šoferja. To pa je tako užalilo šoferja in pismonoše, da so brez apela na poštnega ministra začeli stavkati. Seveda pa cela zadeva ni tako nedolžna in brezbarvna, kakor bi si jo predstavljal površni opazovalec. Trdi se, da ima tudi tukaj prste vmes politika, mržnia in nasprotstvo med soci-jalnimi demokrati in med borci s fronte. Dunajčani pa so imeli zopet enkrat političen konflikt, katerega je povzročila topot — poštar je va kapa. X Pot okoli sveta v 24 urah. Iz Newyor» ka poročajo, da namerava ameriški major Gardener v spremstvu svoje soproge na. stopiti pot okoli sveta in prejadrati celi» no v 24 dneh. Seveda ne bo uporabljal na tem potovanju samo ladje, marveč tudi letalo in vlak. Kakor znano, pripada dose, danji svetovni rekord v tem oziru Amen« čanu Winstonu Welsu, ki je prepotoval svet v 28 dneh in 14 urah. X Prva kremacija v Moskvi. Sežiganje mrličev je bilo dosle' v Rusiji malo cenie« co in stvar se je v praksi le slabo izvr» ševala. V najnovejšem času pa so dobili v Moskvi diven krematorij, katereg-a so že začeli praktično uporabljati. Kot prvo je bilo v krematariju sežgano truplo delavca Slovjejeva. Pepel njegevega telesa so položili v žaro, ki ima obliko peterokrake zvezde. Ta žara ostane v krematoriju na spomin na pno krcmacijo pod sovjetsko vlado. X Zdravilo proti revmatizmu. Dr. Wil< liam Krasen, ravnatelj zdravstvenega insti« ti ta v Filadelfiji naznanja v listih, da je iznašel nov lek zoper revmatizem. Zdra« vilo se vbrizgava v žile in leči revmatično gro-znico tér uničuje revmatiône bacile. Učenjaku je pomagal pri izdelovanju -e» ruma tudi zdravnik dr. Gmal. ki izjavlja, da bo revmatikom s tem lekom mnogo pomagano, ker bodo bolniki lahko ozdra« vili tudi na srčnih boleznih, ki so često» krat le posledice revmatičnih obolenj. Proti gripi - astmi - kataru se inhslira Smrekovo olje „Trolist" Razpošil a vsaki dan po povzetju D 15 Trolist Logatec 7it Ш\ onstran Mc p— Ljudsko gledališče «Trgovski Doma, Gorici. Iz Gorice prihaja razveseljiva vest, da se otvori v soboto IZ februarja letošnja gledališka sezona s premijero fv. Cankar: Hlapec Jernej. Režijo vodi g. Ko= juta. Igra se ponovi v nedeljo 13. t. m. p— Osebna vest. Gospod Virgii Sček, tivši državni poslanec, je zapustil mesto rjvnatelja v Katoliški tiskarni v Gorici in stopil službo dušnega pastirja v Avber« ;u na Krasu. p— Aretacija. V Solkanu je bil aretiran tifvši občinski komisar Nibrant. Zadnji čas 5o krožile o njem vesti, ki so razburjale Solkance. Nibrant je bil velik pospeševalec Lšistovskega nasilja v Solkanu. Počasi spe* îcavajo v Gorici take vrste ljudi d— Smrtna kosa. V Vojščici na Krasu je umrl g. Ivan Ferfolja, bivši župan, znan daleč nfokoli kot značajen mož. Na Konto» <-eîo je izdihnil g. Stefan Stare, po tria» ški okolici priljubljen mož in narodni bo» rec iz časov voditelja Iv. Nabergoja. p— Nezgoda slovenskega novinarja v Gorici. Ko je šel urednik «Goriške Straže» g. L Kemperie v sredo ob 11. ari ponoči hotel «Central», ga je prijel pri prehodu jez cesto nek! avto in vrgel na tla. Kem» perle je težko poškodovan in ima zlomlje» zo levo aogo. Prenesli so ga takoj v bol» nico k usmiljenim bratom. Avto je vodil Edvard Knez. p— Živino kradejo po Istri kar naprej, prsta Črlenica v Marčanl sta Sla pred ne» Vaj dnevi zjutraj v hlev. Ko sta vstopila, >ta videla, da sta ponoči izginila dva vola ir. eno tele v vrednosti 6000 lir. Tatvina nadbe z navedbo najnižje cene, vrste Q nakladalne postaje je podati upravi '«ta pod šifro .krompir*. Plačilo ob prevzemu. Dekle zdravo b pošteno темпе ca sobarico k manjši ooi-telji coeps Zorka dr. 8a-dojste, Zenmn. — Meeeïna p№> £00—250 Dta, 4187 Telefonski monter samostojen detavee dobi takoj stalno mesto. Pi«me-м ponadbe na oglaeni oddelek »Jetra» pod znaSko «Zadrsg» *»■ Mlado dekle nuino b peJSteno, k! ua kuhati in prati, iSSe samostojen mlad goepod sa ge-~ " Prednost imajo s dfeiete b ki Ijebijo samoto Dopis« na oglasni oddelek «Jntra» o«d »Hrvatska». 41® Postrežnlco sprejmem sa popoldanske are na 8eln, Poljska eeeta it. 90, vrata 8. 4S№ Kovaškega pomočnika velèega v e e b boljžlh del fa kovanja konj. sprejme v stabo delo Alojzij Batko-vié, котаШ mojster v Kartovea «204 Žagarja vetteg» v bko-jn hrasta na samici ta cîrknlarju, kakor tndi smo Snega popravil lesnih delov, të!em. Pla£a isvan-redna. Ponudbe na oglasa! oddelek «Jatra» pod Šifro «Prvo mesto lanHa». 4193 Prodajalko spretno b smotrov veeh strok trgovine z meSanbi blagom, eprejmem na de-lelo. Ponodbe « sliko naj poSljejo samo one, ki ee oatijo samostojne ln sigurne v govora kakor tndi v pomanjn blaga, pod Šifro «Poltena b zanesljiva» na oglasni oddelek «Jntra». usn Potnika proviziji »prej dobro vpeljan Spričevala o 'dosedanjem delovanja prosim. Ponudbe na ogiami oddelek «Jatra» pod «C. S. M». 4S34 ŠIviUa U tU pomagal» ta«! pri gospodinjstvu, ua« slulbo, event. tndi izven Ljubljane K »slov v oglasnem oddelka «Jatn». 4SS5 BlagaJiHSarko Mvio prodajalko, lltreiba-no v galanteriji ali ïelez-nint, »prejmeta. Ponndb« s prertsi splilesal na o?las. oddelek «Jutra» pod «8999» 4250 Provizij, potnika •prejme električno podjetje Prednost imajo onL kateri se le delovali v tej stroH. Ponudbe as oglat, oddelek Od «T77». ae iščelo Čevljar, delovodjo strokovnjak» «evljar- HaHjanskega stenograflnia veKa knji- prvovretnega v vseh panogah stva, sprejmem v trajno delo. V poMev pridejo samo prvovrstne moči. Ponadbe n*: Ivta Prêtera, Kranj. 8305 Absolventlnja trgovske Éoie, s dobrimi snriSevali, zmožiu sloveo-ekega, nemškega, irbohrr ter deloma jedka, hitra ш strojepiska go vodstva m korespondence, 1X2« slnïbe Prri meeeo gre brezpUiiSno — samo ta oekrbo. Cenjene ponodbe ca oglasni oddelek «Jutra» pod «Kontoristinja SO». 4041 Mlado dekle « dežele teli elaibe kot sobarica pri boHSi družbi ali v hotelu. Nastopi lahko 1. marca. Dopise na oglaeni oddelek «Jutra» pod značko «Vestna 56». 4155 Ekonom veSi v poljedelstvo, tivt-noreji, vinarstva b sadjarstvu, !We službe. Naslov pri podruïnjei «Jutra» v Mar;tvoru pod «Ekoom». 4175 Dekle z dežele iS£e slulbo pri kaki družbi &!i kot natMcarie» Zmotna je gospodinjskega dela. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod S uro «Stefl». 8153 Šofer • mehanik t veiletno prakso b » dobrimi spriS'vali iii!« službo — najraje pri osebnem prometu. Stanko Pire, Zdrnte- ik&rue, d. d., VÎ4 pri 8Ш opek Ljubljani. Šivilja ilifie aluSbo pomoSalce pri kaki bolj« šivilji. Cenjene ponudbe je poelati ga ogl oddelek «Jatra» pod Iifro «Pomočah?» 1». 4071 šivilja gr» ti vat na dom. Ponudbe aa oglasni oddelek «Jutra» pod «Slvflja 27». 4237 Kot vzgojiteljica v popoldanskih arah Ilis službe mlada gospa, bi vi* učiteljica. Naelov v oglas, oddelka «Jatra». 421« Izprašan strojnik z dobrimi »priče službo. Naslov v oddelku «Jutra». " 4308 Pletilja nogavic vzame delo na dom. Naelov ▼ oglas, oddelka «Jatra». 4314 Zastopstvo kakršnokoli prevzamem B» Trbovlje, Zagerje-Hrastnik. Posel bi opravljal v lactnl hiši. Shramba za blago na razpolago. — Ponodbe a» oglaeni oddelek «Jutra» nad «Pomanjkanje». «06 Trg. pomočnik zmožen samostojno voditi trgovfao, tžSe službo. Ceni. ponudbe na oglase] oddelek «Jutra» pod «TakoJSnji nastop 91». 4191 Strojnik in monter veli veeh parnih b drugih strojev, z dolgoletno prakso, želi službo. Ponudbe aa oglasni oddelek «Jutra» pod Ločena žena mlada, Ute službo samo. stojno gocpodbj» k Milemu gospoda. Ceajeae ponudbe na ogtaauai oddelek «Jutra» pod «Loteva lena» Plačilna natakarica perfektna, « kavcijo, znanjem slov., hrv., aemikeg» ta italijanskega jedka ter hitra računano«, Hie s!aï- bo v večji restavracij ali prevzame vodstvo jat«. — Ponadbe n» oglas, oddelek «Jatra» pod «Promet 83». 4233 Vpok. žel uradnik blvSi okrajni »tražmojster, v najboljši molki doM, jedrnatega zdravja, točen b zanesljiv, z doMm nastopom, bče vsled mnogobrej. ne družine primerno služIm pri kakem podjetja ali kaki dragi Instituciji a» Gorenjskem, event. drugje — proti zmernemu honorarju. Ponadbe aa oglaa. oddelek pod «DwWk 83». Kdor preskebi delo meni ali moji hčerki, dobi prvo plačo kot nagrado. — Naelov T oglasnem oddelka «Jatra». 4184 Gospodična srednjih let, dobra kuharica, ki razume samostojno gospodinjstvo, velča tudi v šivanju perila, iiče primerne službe za takoj ali • 15. t. m Gre tudi v gostilno. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutru. 4389 Vs+CXtCUTX Pisalne stroje nove b star« (Isdenrood, Bembgton, Simth, Bron b sa potovanje prvovrstne nudi z garancijo Josip Poki v Celju. — Popravila vzeli znamk. 4018 Svilena maska eleganten «metulj» kompL, samo enkrat rabljena, poceni naprodaj. Naslov por« oglasni oddelek «Jutra». 4040 Bukovi prad Prodam sa promptno dobavo več tisoč komadov Ia bukovih pragov, 260 X 14 X 84 cm, po S« Din ko« tranko meja. Beflektiram samo na reese pismene ponadbe pod značko «Pragi» n» ogbùni oddelek «Jatra» 4063 i Drva hrastove odpadke (odpadke od tage) dostavlja Od parketov ter «Mbka drva no nizki ceni n» dom parna žaga V Scagnettl Ljublj» na, za gorenjskim kolodvorom. — Pri odvezmo večje množine znaten popoet 86 PREMOG —DRVA »Ilirija» Kralja Petra trg Itev. & — Teleion 290. SS Pisarniško opremo skladilčnl Inventar b po-trebe&be proda Žitni zavod Ogleda se lahko dnevno na Krekovem trgu it. 10Д. 4092 Pletilnice! Prodam takoj telo ugodno Sipolnoma nov. Se neraben Šivalni stroj (Trenklar-coV Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4131 Razno pohištvo za sobo b kuhtajo ter tri pare viaoikih čevljev It. 87 m nek»j obleke z» srednjo postavo naprodaj v Hoini dolini 40, pritličje. 4329 Lesene škafe z železnimi obroči dobavljam po najnižji oeni v vsaki količini. Nudim tsdi Ia beli krompir ia seme. Naslov v oglaa. oddelka «Jutra». 419« Bodečo žico pocinkano, prodam. Naslov v ocbenem oddelku Jutra. 4198 Km T& Gosji puh tvrdka V. a ki zavod v elefon K. — poleg mitnice. L Ш. 4344 šivalni stroj dobro oeni aapri oglasni Svilena maska skoraj nova, seio elegantna, za srednjo poetavob ogodno naprodaj, ha ogled ob popoldanskih arah. — Naslov v oglasnem oddelka Pariške obleke za plesne večere, popolnoma nove, naprodaj a» 8v. Petra eestl 14/1- od & do 6. ure. 4819 Lepo masko «Kefisto« prodam «U posadim. — Naslov v " oddelka «Jutra». Vsakovrstno zlato kopaje po oajviljik eeoak Cerne — Jnvellr Ljubljana. Wollov» aUeal jermena ca. IS m, rabljena, f es liro k» kupi СОш, dovodna eeeta L 8-10 Vo- Kupim avto lH-tomU • polnimi gamt-Jami. Ponudb« aa Oglasni oddelek «Jatra» i navedbo znamke ta eaoe pod Ufre «Avte «». 4308 Trgovsko opremo za Špecerijsko trsovtaoka-pim takoj. Ponadbe z opisom ш ceno na oglasni oddelek «Jutn» pod značko «V Ljubljani». 428S Pohištvo spalnic« b trg. lokala, do. bro ta solidno. " " veletrgovin«. iatemktaB d. d. It. 4V6 Pridem Gorskega sena dobrega, več vagonov, pre-lasega ali Sijajna prilika za gostibičarje. meearje b drnçe podjetne ljudi se nudi, ako vzamejo v najem poeestvo v nenoeredni bližini Zagreba Posestvo sestoji ia nove hite, v kateri je dobroidoôa gost Du b trafika, dalje loka! za mesarijo afl trgovino. Poslopje, v katerem ao hlevi, skladllča Itd. ter sušilnica za meto. Ves gostibilki inventar na razpolago najemnika. Depeh vsakem« z»«igur«n. — Pogoji Informacije SoU vsakdo, kdor polije tvoj naelov kot interesent z malim kapitalom pod Hira na ogl. oddel Jatta». 4181-a Novo hišo v predmestju Ljnbljase — Danajek» cesta (StoSice) — ogodno prod» F. Jerko, Osmute-Jeitea. 4078 Posestvo z mlinom ta 9 oralov zemlje, njive, travniki, gozd, prodam za 70.000 Dta. FIsčOa] pogoji jako ugodni. Naelov v podružnici «Jatra». Maribor. 4173 Novo hišo i gospodarskimi poslopji, zelo pripravno ca obrtnik» ali trgovca, s» lepem prostora ob drž cesti, sredi občine Jelka prodam. — Event. prodam tudi t lepih njiv po Jako zmerni oeni. Vinko Ahlta, Jeilea И. M. Ш! Valjčni mlin ob stalni vodi, t stropno hiSo, z vsemi go spodarskimi poel " ' 8 orali zemljišča" "(vse pri «lopji ter « Ka (vse pri po ugodni ceni ca- la!. Nahaja se v Hilini ijubljaae b blizu železa. tostaje. Ulb z vso opravo in gospodanka poslom ao v dobrem stanju. Naelov v oglasnem oddelka «Jatra». 4185 Prodam parcelo v bližini obrtne »o!e. Posredovalci izključeni. — Dopise na ogbani oddelek «Jutra» pod «Paree!» 50». 4188 Posestvo zelo pripravno sa gostilničarje, mesarje b drage podjetnike, prodam v okolici Zagreb», 10 minut od električne postaje. Posestvo obstoji Is nove hile, v njej le sedaj dobra tdoča goetil-na, trafika ter lokal za mesarijo. Posebej Se Spe-cijaba fuiilnica za meeo b gospodarsko poslopje s hlevi Podjeten b agiles človek najde tn svojo.naj-boljžo bodočnost b (zborno eksistenco Beflektanti naj pismeno vpralejo pod iifro «Bom dom» na ogl. oddelek «Jutra». <253 Stanovanje sobo b kuhtajo «u «oho « Itadflnikem iiče mira« strank» (1 oseba). Naslov s navedbo cen« na oglasni od teBov«!«e. UvTirr ▼ o|)mmb MMki «Jetra». ^ Mirna gospodična Uče sobo s posebni» vhodom. Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 4228 Stanovanje ln veliko delavnico v novi stavbi takoj oddan četrt ur« b Ljubljana. — Naelov v oglasnem oddelka «Jatra». 4223 Sobo prazno »I! opremljeno Oče s 1. marcem gospodična — bančna uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Hano 1927». 4217 Sobo s separiraaim vhodom Hč« ta takoj goepod. Ponudb« na oglašal oddelek «Jutra» pod «Sun 18». 4218 Sobo oddam gospodo. Karlov v oglasnem oddelku «Jutra». 4187 2 akademika ilčeta prlproeto sobo s i. Po 1. marcem. Ponudbe na <№L oddelek «Jutn» pod Em «Solidno 8S». 4183 Sostanovalca z dobro oskrbo. >v v oglasnem oddelka «Jatra». 4215 Stanovanje 3 sob s kuhbjo.k!etjo b vrtom, elektr. raxevetijavo, oddam tokioj proti predplačilu z» 8 meeecev. Naslov pove oglaeni oddelek «Jatra». 4243 Stanovanje 3 sob takoj oddam v Rožni dolini, cesta XIS3. 400S Sobo hliza univerze poceni oddam. Naelov pove oglasni oddelek «Jutra». 4256 Prazno sobo svetlo, 116 e m za modni atelje ■ 1. marcem. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 4079 Sobo s hrano takoj oddam. Naelov pove oglasni oddelek «Jutra». 4219 Lokal v sredi mesta za svetlo delavnico, oddam al! zamenjam pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogL oddelka <1 «Jutra». 4186 Lokal v Ljubljani s krasnim stanovanjem, na najnrometaeiži točki pooeni oddam takoj v najem. Ponudbe aa oglasni oddelek «Jutra» pod «Plačam». 4101 Poslovni lokali v L b U- nadstropju n» Aleksandrovi eestl, ozirom» Meabargovi «lici oddam v najem. Naslov v oglaa. oddelku .--------^^ «Jate». 4104 Deiavnlške prostore v obsegu 130—300 m3, sposobne za motorni pogon, svetle, v pritličja, ličemo s 1. majem t. L Ponudbe a» oglasni oddtbk «Jutra» pod «DelavnBU proetori». «10 Mesnico na najprometnejB točki Ljubljane oddam na račun. Potrebna kaveija 10.000 D. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «10.000 kav-eije». 4346 Veliko skladišče s stanovanjem in klet z uporabo 3 vinskih sodov za 100 hI oddam v najem na Selu pri Ljubljani. — Janko Predovlč, Ambrožev trg 7. 2f~ Drnžabnlco za novo dobičkanosno podjetje sprejmem s kapitalom od 15.000 Din naprej. — Šivilje аЛ trgovke imaj prednost. Ponudbe na oddelek «Jutra» pod «Bentabitao». 4080 Trgovec samec s 30.000 Dta goto-vtae i*ristopl kot so družabnik k dobro Ido« trgovini melanega blaga aB manufaktarnL — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Trgov« 50». 4280 Trgovka > celo rentabilnim b dobro vpeljanim podjetjem, iiče 20.009—25.90« Dta роаојПа proti primernim obrestim b udeležbi n» čistem dobička Sprejmem tudi tihega dra-žabnika ali družabni«». — Ponudbe n» oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Bentabitao Ž7>. 4245 XXV. Zakaj ni doila? Pridem v srede! Moji poljubL 4235 Hrvatica odulevljesa turistbja želi znanja z istotaklm inteligentnim Slovencem lz bolj-lih krogov, nad 80 let starim, ki bi hotel z njo dopisovati o svojih piantasktb doživljajih, v svrho, da se priuči slovenščine ш za zbližanje turistovskega delovanja. Naslov v oglaa. «Jutra». 8802 Dve Srbktnjl Dame poučujem želita dopisovali v slovenS&ni s inteligentnimi gospodi. Dopis« n» oglasni oddelek «Jatra» pod iifro «Kodrolaaka in Kratkolas-ka». 4109 Katera dama boijle situiraua, bi postani» mlademu gospoda ii hipne zadrege. Dopise n» oglaeni oddelek «Jutra» pod «ProduzIugK». 42% Sigurna bodočnost Dvignite pémo. <257 Dva ribiča bi želela vjeti dve mladi slovenski ribici, radi korespondence. Dopise pod iifro «Morje». 4251 Gospodična mlad» in simpatična, trgovsko naobražena ter veSča vseh hišnih del, se želi poročiti. — Trgovci biajo Eidsost. Dopise s sliko, tera se na sahtevo vrne, n» oglasni oddelek «Jutra» pod «Marljiva 26». Anonimno v ko5. 4226 Psa sibirske volčje pasme, starega Mo b pol, dobrega varuha, proda Blaž Kimo-vee v Шј. 4211 Lepega psa Ovčje pasme, dobrega čuvaja, starega 14 mesecev, ugodno prodam. Naelov v oglasnem oddelkn «Jutra». 4241 Brfljantni uhan sem izgubila. Najditelj naj ga odda proti nagradi v oglasnem oddelku «Jutra». 4111 Dotična dama ki je dala gospodu na črno-beli reduti spraviti denar in rokavice, dobi iste na Resljevi cesti Stev. 8Ш. 4218 Žametasto vrečico г vsebino: srebrni molek, kolčen čistilnik za nohte, 1 tableta aspirina, sem zgubila pri gaaerobi črno-bele rednte. PoSten najditelj dobi proti vrnitvi dobro nagrado. Naslov v oglasnem oddelka «Jutn». 4249 Ozeblino adnraviž v dveh dneh a vedno — brez zdravil. Za uspeh jamčim, sicer ee pri. loženih 10 Dta, ki jih Je priložiti vpraiaajo, takoj vrne. Vprašanj» pod iifro «Ozeblina» n» ogasni oddelek «Jutra». 4301 praktičnem Siv mtnem vszenja. Nai oglasnem oddelku «Jutra». 4046 Krojači in šivilje! Kroje (lošt-e) po poljubnih slikah izdeluje K a a f e 1 j Alojzij, učitelj krojaStva v Ljubljani, Križevnilka ul. it, 2. 40.39 Dobro podjetje z vpeljano znamko zaradi smrti ugodno prodam. Naslov pri podružnici «Jutra» v Maribora. 4174 Zastopnike ki že obiskujejo strank«-sprejmem ra zelo dobro idoč predmet Dober zaslnžek-Dopise n» oglasni oddelek «Jutra» pod «Predmete 8138 Pozor! Pozor! Dramatična društva tzlla J* «Uastrirana tepa maska» Očna metoda na podlag! Številnih slik m skta v naravnih barvah ter izdelav» umetnih brad. brk m nosov Nabavi a»! Jo vsak oder b vsak Igralec. Cena 40 Dta Naroča mi B Sa-vtalek. Ljubljana. 285 Najdebelejša dama p«tane ritka — če h oie; uspeh viden le v par dneh. To dosežete z uporabo angleškega radioaktivnega preparat» «SAM0S» — čudo, ki daje moderno ravno H-nijol Uspeb zajamčen, sicer povrnemo denar. Cena zavojčka franko 85 Dta. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo. — Naročila a» naelov: «Ssmtarla», Crikve. nka, Primorja. 4140 Zastopnike ki obiskojejo privatne stranke, sprejmem. Dober zaslužek. Ponudb« n» ocl oddelek «Jutra» pod Iifro «Zastopnik 1500». 4347 Izložbeni aranžer vsestransko izv«žban, sprejme razne izložbe proti nizki odškodnini v aranflranj» Ospeb razstavljanja vsake izložbe zagotovljen. Cen j. ponadbe ali vpraiaaja s pojasnil» prosim na oglaa oddelek «Jatra» pod fifro «V Ljubljani »U Kranju» 425S Potniki galanterijske al! parfum»-rljake stroke, ki potujejo Po Sloveniji, lahko zaslužijo zelo visoko provizijo, ako vzamejo seboj Se malo kolekcijo zelo konkurenčne tvornice. Ponudbe pod Šifro « Parfum orija 1000» aa ogL «Juti oddelek «Jutra». 4109 Pozor, veletrgovd! Katera tovarna »li veletrgovina s manufakturnim blagom bi oddala blago v komisijsko prodajo, proti garanciji. Uspeh siguren — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 8287 Postranski zaslužek dober, dobijo «gib« osebe, ki pošljejo oferte pod Ufre «Branita» polica» na ogla«. «Jutra». oddelek 4S07 Moči se vračajo. Polagoma od dne do dne, korak za korakom okreva. To je čas, da se pomaga v njegovem napredovanju davajoč oslabljenem organizma one sestavine, ki so potrebne, da se obnovi in preporodi telo po bolezni Rekonvalescenta je treba intenzivno bran> ali dobro paz ii, da se mu ne otešča želodec, ki je še slab, in ne prinese težke prebave. koncentrirana hrana, sestavljena iz glavnih hranilnih snovi jajc, mleka, sadja in kakava služi popolnoma in v vsem dvojestransko. Ona brani organizem v zelo veliki meri, ter mu prinaša najhranilnejše rnrirodne jedi. Nadalje očuva želodec vseb prebavnih napo ov ter vsebuje erment — dia-sttzo, ki istočasno pospešuje prebavo in asimilacijo jedi. Ovomaitine dobi v vsaki apoteki in drogerffl po ceni: 100 gr 18«) Din, 250 gr 36 25 Din. 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list od Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dljetetnlh preparatov ZAGREB. Jurjevska nL 37. M. Zévaco 67 Papežinja Favsta Cornac »Na Grèvskem trgu?< je mrmral Pardaillan, gledaje za njo. »2e drugič mi ga omenja. Zakaj neki? Ali mi napoveduje sestanek ali mi nastavlja past? Vraga, treba je odpreti oči. Pred vsem pa je treba, da poberem šila in kopita ter izginem od ,Vedeževalke'.< V tem se je bilo zdanilo. Pardaillan je potrkal na vrata gostilne pri ,Vedeževalki\ ki so bila še vedno zaklenjena. Ko so mu odprli, je krenil naravnost v sobo vojvode Angoulêmskega. ^Preseliti se morava,« ga je ogovoril. »Vaš dvorec je bil premalo varen, a znajte, da ie ta gostilna še bolj ogrožena. Toda kai vidim? Vstali ste že? Ne, vaša postelja vobče ni bila odgrnjena... In na mizi nabit samokres? .. .< Karel je položil roko na orožje. Njegov obraz je bil bled kakor smrt, njegove oči krvavo obrobljene. sUmreti hočete?« ie vprašal Pardaillan. »Da!« je priznal Karel s turobno odkritostjo. »In vaša mati?« »Pardaillan !.. .< je zastokal mladi vojvoda. »Kaj naj ji sporočim?« je povzel vitez. »Ali naj ji rečem: ,Gospa, vaš sin se je ubil iz obupa nad smrtjo devojke, ki je vobče niste poznali?'« »Oh!< je izbruhnil Karel, krčevito stiskaie držaj samokresa, »mar menite, da nisem pomislil nanjo? Samo zato sem okleval vso to peklensko noč. ker stoji med menoj in med tem samokresom obraz moje obupane matere. Toda moja bol je prestrašna, ne morem je več prenašati. Nihče me ne more grajat?, ako vržem življenje od sebe.« »Vaš sklep je tedaj neomajen?« »Neomajen,« je rekel Karel s trdim, mrkim glasom. »Pardaillan, poslavljam se od vas.< »Dobro,« ie odgovoril vitez, »ne branim vam. Vaša glava, vaš svèt Toda opomniti vas moram, da ste moj dolžnik in da pričakujem od vas vračila za prijateljstvo, ki sem vam ga vedno izkazoval.« »Govorite, vitez... Pripravljen sem.< »Pripravljeni ste, da se ustrelite, evol Jaz pa vidim, kako se mreža zadrgava okoli mene, in vas kličem na pomoč... A kaj mi odgovarjate? .Izmotaj se, prijatelj, kakor veš in znaš; jaz sem naveličan življenja in ne poznam skrbi mimo te, da se čim preje ubijem...' Hvala lepa, vojvoda!« »Česa zahtevate od mene?« »Prav malo. Zahtevam, da odložite najino slovo do jutri.« Tako govoreč je zgrabil samokres, ki ga je Karel med tem položil na mizo. »Vitez,« je rekel vojvoda Angoulêmski, »razumem vas, kaj hočete. Radi "bi pridobili časa, da me pregovorite. Toda ne varajte se. Pardaillan: preveč sem io ljubil!...« Mladi mož je krčevito zaihtel. »LjubO sem jo tako zelo, da vam ne morem povedati,« je nadaljeval. »Vi, ki menda še niste ljubili ženskega bitja, me ne morete razumeti... Bila je vse moje življenje. Njena smrt je moja smrt. In vi me pregovarjate; zapeljujete me, da bi še ostal na tem svetu, čeprav samo nekaj ur... Ne. vitez, vse je zaman. Umreti hočem in to takoj! ...< Pardillan ga je prijel za roke. Bolestna ganjenost mu je preš:-njala dušo. Razumel je, da se hoče Karel v brezumju svojega gorja za vsako ceno ubiti. Vojvodovo dobro srce je bilo prešibko, da bi nosilo tolikšno breme. Prvi udarec nesreče ga .ie bil vrgel ob tla. Pardaillan je \ idel, da je izgubljen in da zanj ni rešitve. »Ostanite!« je zamrmral z drhtečim glasom »Živite vsaj metu na ljubo, zaradi prijateljstva, ki naju druži!« Karel je pobesil glavo in purobno uprl oči v samokres. »Tedaj je res konec vsega?« ie dejal Pardaillan. »Nič ne more omajati vašega sklepa?« Spogledala sta se. Vitez je iskal žive besede, zmagovitega razloga, dabi z njim razorožil Karla. Toda našel ga ni... »Z Bogom, Pardaillan. < je rekei vojvoda s trdim glasom. Pardaillan je položil samokres na mizo... Tedaici pa, v trenutku skrajnega, bolestnega slovesa, ko sta se prijatelja poslednjič objela z očmi, so se odprla vrata in v sobo je planil Picouic. »Vaša Svetlost!« je zavpil. »Najden je ! Vrnil se ie! Prišel je! »Kdo?« ie kriknii Pardaillan. ki ga ie mahoma prešinila mise'., da bi utegnil kak nepričakovan dogodek osvestiti Karla in izpodbiti njegov namen. »Kdo se ie vrnil? Kdo je prišel?...« »Jaz!« ie zakrakal debel, masten, do smešnosti žaloben glas. In poka-zal se ie Croasse ... »Jaz,c je ponovil dolgin. klaniaje se do tal;» jaz. ki sem med strašnimi nevarnostmi odkril tajnost montmartrskega samostana' Jaz, ki sem sinoči videl ugrabljenje nesrečne Violette! Hotel sem jo rešiti, a ves moj srditi odpor je bil zaman...« Glas mu je obtičal v grin. Poslušalca sta zavpila oba v en glas. in sta potegnila Croassa v sobo. čeprav se .ie trgal in prosi! milosti meneč, dr? гзкз