;i K na loto. (Za Nemčijo 4 K, rti Amorilco in drug" tuje državo n K.)
1'oHnmoKno Atovilko se proriai&io -	j'0 10 vinarjev. ———
S prilogama:
..Naš kmečki dom" m J*ša gospodinja".
Spisi indopisi se pošiljajo: Vrodništvu ..Domoljubu" Ljubljena. Jvopitanova ulica. Naročnina reklamacijo in in-fiorati pa: Uprnvništvu .Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
Štev. 2.
V Ljubljani, dne 14. januarja 1915.
Leto XXVIII.
Za mir!
Ko je bilo pri našem sosedu največ hujskanja za vojsko, je posegel vmes naš papež Benedikt XV. in jc dosegel, da se je ljudslvo, zbrano v katoliških organizacijah, izreklo soglasno proli vojski in za to, da naj o-tane Italija mirna. Vlada je dobila s tem trdno oporo in se je mogla ustavljati framnsonskim agitatorjem, ki so — plačani z angleškim in francoskim denarjem — sejali sovraštvo proti naši državi.
V Domoljubu* smo to naznanili, povedali pa tudi, da dokazuje sedanja vojska, kako nujno potrebuje svet papeža. Dr/.ave so med seboj razprte v najhujšem sovraštvu. Pozabljena je resnica, da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Zdi se, kakor bi bili na svetu samo Angleži in Francozi in Rusi in Nemci itd , človeka pa nc več. V kot jc pahnjena zavest, da smo poleg tega. da pripadamo svojemu narodu, in da smo državljani svoje države, vendar tudi še ljudje, in da imamo kot taki svoje dolžnosti drug do druzega. Edino katoliška vera je splošna, ki uči ljubezen do vseh, ki oklepa vse narode in vse stanove s skupno vezjo, in ki nas uči, da moramo v ljubezni živeti tudi s tistimi, kateri niso naše vere, da moramo ljubiti tudi svoje sovražnike. Takozvane narodne cerkve — anglikanska, razkolna — po-7n;'io samo svoje; tam kjer je cerkev zvezana s kakim narodom, ali s kako državo fako, da se narodnost ali državljanstvo in yera takorekoč nič ne ločijo, izgubi krščanska resnica svojo splošno, ccl svet, vse človeštvo obsegajočo lastnost. Vernih, "lo pobožnih ljudi najdemo pač tudi tam, ?°da njihova cerkev jim omejuje srce, jim 'einje pogled preko domačih mej, jih napolnjuje s strastjo in srdom proti drugim.
"atoliški cerkvi nam pa pravi katekizem, da je za vse čase, za vse kraje in za vse narode. Zato sc že naš otrok v šoli
uči, da so naši bratje tudi zanemarjeni, divji paganski narodi; zato ve, da so tudi zamorčki v daljnji Afriki in zavrženi kitajski otroci njegovi bratje in sestre. Uči se ljubiti svoj narod in svojo domovino; uči sc pa tudi, da ne sme nikogar sovražiti.
Te osnovne nauke, na katerih edino more sloneti miren razvoj človeštva, gazi novi, krščanstvu sovražni duh v tla in piše s silo novo postavo sile. Kjer pa še narodno celo državno omejena cerkev to podpira, tam mora biti vse narobe. Razkolna cerkev to dela povsod, prav posebno pa pri Srbih. Značilna je srbska pesem v tem oziru, ki pravi:
Nebo jc plavo, srpske hoje, u njem prebiva srpski Bog, i srpski andjeli u njem dvore Srbina, Boga svog.
Vse srbsko tudi nebesa in angeli in Bog! Kje ostane tu človek, kje medsebojna vzajemnost, kje ljubezen enega do vseh, vseh do enega?
Te misli sc nam usiljujejo, ko beremo, kako v tem divjem viharju, ki zdaj podira svet v najljutejši vojski, kar jih je kdaj doživela starka zemlja, edini papež naše katoliške Cerkve sega vmes neprestano, neutrudno in kliče bojujočim se državam: Ne pozabite, da ste ljudje. Vse, kar je dozdaj storil, služi temu namenu. Ob času, ko govori drugod samo krogla in sablja, govori on neprestano o miru. Pisal, govoril, deloval je v tem oziru od svojega nastopa sem, in ni preneha' četudi ni dosegel zaželje-nega uspeha. O miru niso hoteli slišati; hotel je vsaj za Božič doseči premirje; tudi to ni šlo. V očetovski ljubezni se je spomnil jetnikov. Naročil je škofom, naj skrbe za jetnike v svojih škofijah, naj določijo duhovnike, ki znajo potrebne jezike, da bodo pomagali jetnikom, da jim bodo pisali pisma na njihove domače in jim lajšali njihovo zapuščenost v tuji zemlji. Za vse je poskrbel s tem, tudi za ujete Ruse in Srbe,
Indijce in Afričane, res pravi oče človeštva. In zdaj ob novem letu je dosegel s svojo prošnjo pri vseh državah, ki so v vojski, da bodo poslale jetnike, kateri so za boj nesposobni, v svojo domovino. Nad 250 tisoč ujetih revežev bo tako prišlo k svojim dragim in gotovo bo s tem mnogo nad milijon src potolaženih.
Zdaj poročajo časopisi, da so ameriški kardinali naprosili predsednika Zedinjenih držav Wilsona, naj podpira paoeža pri njegovem posredovanje za mir. \Vilson je obljubil, da bo in v kratkem pošlje posebnega odposlanca v Rim, da se tam dogovori, kako naj se nastopi in kateri predlogi naj se predložijo bojujočim se državam. En korak sv. očeta je imel že svoj uspeh; zvezo z državami je s tem vpeljal na svoji poti za mir. Upajmo! Na milijone jokajočih žen in zdihujočih otrok, na milijone očetov in mater, bratov in sester upira svoje oko v edino luč v ti veliki tmi, ki gori na sedežu sv. Petra, kjer Kristov namestnik moli in delq za to, po čemer koprni njihova duša, — da se ustavijo potoki krvi, in da vzide zarja miru nad črno viharno nočjo divje vojske. Benedikt — blagoslovljeni — po svojem imenu, bo blagoslovljen tudi po svojem delu celemu svetu, ko mu izposluje in izmoli blagoslov trajnega miru.
Pregžed po svehi.
Avstro-Ogrska. Papež Benedikt XV. je brzojavil 31. decembra našemu cesarju: Zaupajoč v čuvstva krščanske ljubezni do bližnjega, ki prešinja dušo Vašega Veličanstva, prosimo Vaše Veličanstvo končati to nesrečno leto in otvoriti novo leto z dejanjem suverenske velikodušnosti tako, da Vaše Veličanstvo sprejme naš predlog, naj bi se med vojskujočimi sc državami v
1'
bodoče izmenjavali tisn vojni ujetniki, ki se smatrajo nesposobni za nadaljnjo vojaško službo. Njegovo Veličanstvo je brzojavno odgovorilo 1. januarja. Globoko gi-njen po čuvstvih krščanske ljubezni do bližnjega, ki so povzročila, da je Vaša Svetost velikosrčno nastopila za izmenjavo tistih vojnih ujetnikov, o katerih se dože-ne, da niso več sposobni za vojaško službo, sem že brzojavno naročil svojemu poslaniku pri sveti Stolici, naj obvesti kardinala državnega tajnika, da moja vlada temu ljubeznjivemu predlogu načeloma prisrčno pritrjuje in da se hoče požuriti dovesti predlog Vaše Svetosti do praktične izvršitve. Listi objavljajo razgovor z nadvojvodo Franc Salvatorjem o organizaciji bolniške postrežbe Tekom razgovora je dejal nadvojvoda: Vladar se počuti izvršno. Res prav čudno! Tek ima izvrsten in sploh ie zdravje vladarjevo boljše nego kdaj. Od četrte ure zjutraj sedi za mizo, kakor poprej, in rešuje vladarske posle. Vladar je samoobsebi umevno resen, vendar pa tako miren in tako trdno zaupa v Boga in zmago, da je res čudovito. »Mi moramo vztrajati,« pravi cesar, »in bomo tudi z božjo pomočjo vztrajali.« — Ker je španski poslanik dognal, da postopanje z vojnimi ujetniki v Avstriji odgovarja najstrožjim predpisom mednarodnega prava, bo poslala Avstrija Pusiji in Srbiji noto, v kateri bo v določenem roku predvsem zahtevala zanesljive in natančne podatke o usodi naših vojnih ujetnikov. Ako bo odgovor neugoden ali pa če nc bo došcl ob določenem roku, se bodo vzele v pretres odredbe, ki naj se v bodoče uporabljajo nasproti sovražnim vojnim ujetnikom.
Vati kan Papežu ;c jc popolnoma po-srei i'o dobit: vse vojskujoče se države za to, da se izmenjajo tisti voini ujetniki, ki niso ;:a voiasko službo več sposobni. — Sv. Oče ;c sprejel rimske patricije. V njihovem imenu je povodom novega leta knez So-loba predložil papežu vdanostno izjavo in izrazil že^jo, naj b' biio vspešno po svetem Oč etu podvzeto miroljubno delo. Sv, Oče je naio izjavil med drugim: Radi čujemo želje po miru; ne samo iz splošnih, marveč tudi iz posebnih razlogov, ki tičejo vas in vaš stan. Dejansko vemo, da jih je veliko med vami v skrbi radi usode ljubih vam oseb in radi negotovosti jutrišnjega dne Tudi 7.ato želimo, da se obnebje razjasni. Sv. Oče je končal nagovor priporočajoč patricijsm dela ljubezni do bližnjega in milosrčnosti — Vsled prizadevanja sv. Očeta sc bo vrnilo do^ov- 120.000 do 150 tisoč vojnih ujetnikov. Približno 10% vseh vojnih^ ujetnikov. — V vatikanskih krogih se trdi, da namerava sv Oče počakati kakega odločilnega dogodka, da stavi na to določen mirovni predlog. Vladarje vojskujočih sc držav namerava nato pozvati, naj naznanijo pogoje, pod katerimi bi sklenili mir- — Ustanovitev turškega zastopništva pri Vatikanu je sklenjena stvar. — Japonska namerava obnoviti diplomatično zastopstvo pri Vatikanu.
Nemčija. Papež je poslal nemškemu cesarju sledsčo brzojavko: »Njegovemu Veličanstvu Viljemu T , nemškemu cesarju. V zaupanju na čustva krščanske ljubezni do bližnjega, ki prevevajo Vaše Veličan-stvo: prosimo Vaše Veličanstvo, da konča Li
to nesreče polno leto in otvori novo z dejanjem cesarskega velikodušja na ta način, da Vaše Veličanstvo sprejeme naš predlog, da bi se med vojskujočimi se državami izvršila izmenjava onih vojnih ujetnikov, ki jih je smatrati kot nesposobne za nadaljno vojaško službo. Papež Benedikt XV.« Nemški cesar je nato odgovoril: »Njegovi Svetosti papežu, Rim. Zahvaljujoč se za brzojavko, mi je srčna potreba zagotoviti, da ima predlog Vaše Svetosti, da se omili usoda za nadaljno vojaško službo nesposobnih vojnih ujetnikov, vso mojo simpatijo. Čustva krščanske ljubezni do bližnjega, ki so narekovala ta predlog, popolnoma odgovarjajo mojim lastnim prepričanjem in željam. Viljem.«
Italija. Iz Rima poročajo, da se je Italiji popolnoma posrečilo zadušiti gibanje vstašev v Tripolisu. — Angleški listi poročajo, da ste pred kratkim pred Tripolisom neki ruski in amerikanski križarki grozili z obstreljevanjem. — Listi iz Gradca poročajo, da bo Italija rekrutni letnik 1915 me-
Dr. Adam Hefter, novi krški knezoškof.
sto jeseni že spomladi poklicala pod orožje. — Kakor smo že poročali, je sklenila Italija najeti 1 miljardo vojnega posojila. Sedaj se poroča, da je bilo v malo dneh veliko več posojila podpisanega. — V Italiji, in sicer v Zgornii, so začeli prav naglo graditi tri železniške proge. Gradi jih uprava državnih železnic v lastni režiji. — V Benetkah so se po nekem shodu spopadli nacionalci, ki so za vojsko in socialisti, ki so proti vojski, ir priredili demonstracije pred raznimi konzulati.
Rusija. Listi poročajo, da vlada po nekaterih gubernijah v Rusiji velika brezposelnost. — Francoski časopisi poročajo, da so znašale ruske izgube na mrtvih in ranjenih do 22. decembra 1,650.000 mož. — Pet socialističnih poslancev ruske dume so izročili vojnemu sodišču, ki jih bo sodilo po vojnih postavah. — V Putilovih tovarnah za orožje so bili radi 18 urnega delavnega časa krvavi nemiri. 100 delavcev in več vojakov je ranjenih. — Nek ruski časopis
napoveduje, da najame Rusija zopet 500 milijonov rubljev vojnega posojila. — Ruska vlada namerava naselili v Galiciji 300 tisoč ruskih kmetov iz Sibirije. To poročilo se nam vidi precej neverjetno: 1. Galicija še ni ruska. 2. V Sibiriji je mnogo rodovitne zemlje, za katere obdelovanje primanjkuje ljudi. — List »Osservatore Romano« objavlja brzojavko ruskega carja Nikolaja papežu, v kateri čestita sv. očetu, da je sprožil to tako plemenito misel in izjavlja, da se rad pridružuje človekoljubnemu predlogu, da sc izmenjajo za vojsko nesposbni vojni ujetniki. Car Nikolaj končno zagotavlja papeža svojega velikega spoštovanja in simpatije.
Anglija. Angleži se tako boje nemških napadov na njih morsko obal, da so v obmorskih krajih prepovedali luči po noči.
—	Novi izvanredni angleški poslanik pri sv. Stolici ima nalogo sv, očetu čestitati za izvolitev in obrazložiti, kaj je Angleže privedlo do vojske. Ali bo povedal resnico, da lakomnost? — Na Irskem so dobili novega podkralja v osebi lorda Wimborna.
—	Nadškof v Canterbury je dal razdelili med ljudstvo 5 milijonov molitvic, v katerih kliče božjo pomoč proti nemški vojski. —• Angleški in srancoski vladi ste sklenili, da dovolite, da smejo nevtralne lad:e prevažati bombaž iz Amerike v Nemčijo.
Belgija. Listi poročajo iz Pariza: Belgijski kralj Albert je izjavil nekemu ameriškemu časnikarju, da po njegovem prepričanju ne bo trajalo dolgo, ko bo lahko na čelu svojih čet vkorakal v Bruselj. Kralj je pohvalil hrabrost svojih čet, katerim sc je z mogočnim odporom pri Vpernu posrečilo, da sta Dtinkirchc in Calais danes ole-ta. — Vseučilišče v Moskvi je imenovalo belgijskega kralja Alberta za jurističnega častnega doktorja.
Francija. Velika francoska banka »Banque de France« in francoski državni svet so se vrnili iz Bordo v Pariz. — Francoska vlada je sklenila najeti 2000 milijonov frankov vojnega posojila, za katerega je 1500 milijonov baje že podpisanega. — Listi poročajo, da znašajo skupne francoske izgube od 4. avgusta do 20. decembra 1,000.000 mož. — Povodom novega leta ie ruski car poslal predsedniku Poincareju naslednjo sedaj objavljeno brzojavko: »Na pragu novega leta mi je posebno na srcu, da Vam istočasno z izra/.om mojih prisrčnih prijateljskih čuvstev iztazim moje najboljše želje, tako za Vas osebno, kakor za Francijo, našega prijatelja in zaveznika. Gojim najtoplejše želje za hrabro francosko armado in sem trdno prepričan o zmagoslavju naše skupne stvari. Nikolaj.« — Predsednik Poincare je odgovoril brzojavno: »Želje, ki mi jih je dobrotno poslalo Vaše Veličanstvo ob svojem povratku v Carskoje selo, so me globoko ganile. Zahvaljujem se tudi za prijazno brezžično naznanilo na potovanju skozi Moskvo. Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme moje tople želje za Vas same carico in carsko družino, kakor tudi za plemeniti ruski narod in njegovo hrabro armado. Tudi Francija popolno zaupa v zmago zaveznikov in zmagoslavje naše skupne stvari,«
Srbija. Ruski listi poročajo, da je srbska vlada odklonila grško vojno pomoč, za katero so se vršila pogajanja, češ, da se
Srbija lahko sama brani. Nasprotno pa poročajo isti listi, da se Rusija zelo trudi, da bi Anglija pomagala Srbiji s tem, da bi ji poslala vojake iz Indije, Rusija pošilja Srbiji še vedno orožje. — V Italiji so v Tu-rinu pri neki tvrdki zapleili 40,000 uniform, ki so bile narejene za Srbijo. — Dne 3. t. m. je obiskal srbski prestolonaslednik avstroogrske ujetnike in se mudil delj časa pri njih. — Angleži so poslali Srbiji dva zdravnika in več bolniških strežnikov v pomoč.
Turčija. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, s katerim zahteva pooblastilo, da sme najeti predu/em 5 milijonov funtov (približno 110 milijonov kron) po 6 odstotkov. Zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se podaljša moratorij do 13. aprila 1915. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, po katerem so dolgovi pod orožjem se nahajajočih oseb do konca vojske neizterljivi. Turške oblasti so povabile konzule nevtralnih držav v Dar-danelih, naj se brez skrbi povrnejo na svoja uradna mesta. —■ Kakor listi poročajo, se bo nahajal v odgovorni izjavi turškega parlamenta na prestolno besedo tudi stavek, ki nravi, da se je sedai okoli 300 milijonov Muslimanov priglasilo za »Sveto vojsko«, ki bodo navdušeno sledili pozivu padišaha.
Bolgarija, Ministrski predsednik in zunanji minister sta dala ponovno izjavi, da ostane Bolgarija nevtralna. Bolgare je zelo razburila izjava srbskega prestolonasled-; nika, ki jo je dal Macedoncem, v kateri pravi, da jamči Srbija Macedoncem njih [ U3tavne pravice. — Nekateri listi pravijo: ji ali sedaj umeva'o naši rusofili, da se mora : Macedoniia vzeti Srbom le z orožjem?. — V Bolgariji so odgodili vse volitve, ki bi se imele vršili za občinske zaslopc po novem letu, na poznejši čas. — Vojni minister je v izjavil, da je bolgarska armada danes ve-1 li ko boljša, kot ie bila pred prvo balkansko vojsko — Bolgarski ministrski predsednik je obolel, zdravje se mu boljša. — Iz Bukarešte poročaio 7, t. m.: Potrjuje se, da sc v prihodnjih dneh sestaneta rumunski in bolgarski kralj, in sicer na romunskih tleh. Dit^omatični dogovori so malo-. ne dovršeni. Oba vladarja bosta spremlja-. Ia zunanja ministra.
Rumunija. Rumunski poslanik Derus-si, ki je obolel, je po svojem namestniku \ izjavil: Odnošaji med Rumunijo in Bolgarijo po mojem dohodu v Sofijo posta:ajo v i't resnici čezdalje bolj prijateljski. Tudi zadnja sporna točka glede prevoza transportov čez Rumunijo se je prijateljsko rešila. | — Listi poročajo, da ie poslal ruski car v ■ Rumunijo svojega pobočnika, ki ima oo-$ sebno nalogo. V rumunski državni zbornici je prišlo do viharnih prizorov ko je neki rusofilski Doslanec očital narodni banki, cla ne Dodpira trgovine in industrije. —• Graški listi poročajo: 7. t. m. je zboroval v Bukareštu ministrski svet, ki se je pečal z vojaškimi zadevami. Dunajsko ru-munsko poslaništvo razglaša, da se morajo predstaviti domačim nabornim komisijam tisti mežje, ki so bili pri novačenju letnikov 1909 do 1915 izpoznani kot nesposobni za orožje. Če se ne zglase, jih brez pregleda takoj uvrste v armado. — Otrokom,
ki so šli na božične počitnice domov, so izročila šolska vodstva pisma staršem, da naj svojim otrok ne pošljejo nazaj, dokler jih šolska vodstva pismeno ne pozovejo, naj se vrnejo, Komisija ogleduje šole, ki naj bi se izpremenile v lazarete.
Grška. V seji grškega ministrskega sveta so grškega zunanjega ministra Veni-zelosa njegovi tovariši tako napadli, da je vstal in zapustil sejo. Pravijo, da bo posledica odstop ministrstva. — V zbornici je poročal finančni minister o računu 1914, Naznanil je, da je izbruh vojske za varstvo nevtralnosti tudi Grški povzročil posebne izdatke. Močno so morali zasesti turško mejo in ukreniti tudi druge varnostne naprave. Izdali so za to okroglo 70 milijonov. Poseben kredit 123 milijonov mora zahtevati za mornarico. — Ob bolgarski meji pri Belesu se je zopet unel nov boj med bolgarskimi četaši in grškimi četami, Bolgarov je bilo nad 100 mož. Boj je trajal deset ur. Bo'gari so se umaknili čez mejo. Njih izgube so bile velike. Ranjen je bil na nogi grški poveljnik, stotnik Papadimitrin.
Portugalska. O Božiču je imela na Portugalskem protivladna stranka 40 velikih shodov, na katerih so bile sprejete resolucije proti sodelovanju Portugalske v vojski. —- lz Berlina se poroča: Tukajšnje portugalsko poslaništvo ni izvršilo še nikakih priprav, iz katerih bi bilo sklepati, da za-nusti Berolin. — Iz Lizbone se poroča: Portugalska odpošilja še vedno ojačenja v Angolo.
Amerika. Amerikanski kardinali Gib-bens, Farley in 0'Connel so po temeljitem razmotrivanju vprašanja, da bi Združene države skuono z apostolsko stolico podpirale stremljenja sv. očeta za dosego miru in da bi se omilile posledice, predlagali primerne nasvete predsedniku Wilsonu. Predsednik Združenih držav je predlog zelo ugodno sprejel in odpošlje najbrže izrednega poslanika v Rim, da častita pane-žu ob zasedenju prestola ter se z njim sporazume o bistvenem postopanju glede na pomirjenje duhov in na hitro rešitev evropskega spora. — »Grazer Tagblatt« priobčuje naslednjo dopisnico nekega nemškega diiaka, ki študira zgodovino v Cam-bridge (Massachussets): »Zame kot zgodovinarja ie sedanji svetovni položaj zelo zanimiv. V Ameriki se sedaj pripravljajo na vojno z JaponsKo. Na moji univerzi se je že ustanovila dijaška stotnija s strojnimi puškami. — Listi poročajo, da so Združene države odposlale Mehiki ultimat, ki izvaja, da bodo otvorile Združene države sovražnosti ob prvem spopadu, ki bi se zgodil onkraj okolice Naca in Douglasa. — Predsednik Združenih držav namerava, če Anglija glede na ameriško trgovino ne odneha delati sitnosti, prepovedati izvoz gotove vrste blaga, ki ga Anglija neobhodno potrebuje. — Župan Mitchell v Newyorku je sporočil komisiji proti brezposelnosti, da znaša število brezposelnih za 200.000 več kot minulo leto.
Kitajska in Japonska. Ruski list »No-woje Vremja« poroča iz Pekina: Uradni list »Peking Daily News«, ki je dozdaj vedno opozarjal na mir, zdaj ostro napada japonsko vlado zaradi njene izjave o Kiau-čavu v parlamentu, Pekinški list izjavlja,
da Kitajska vzame, kar je njeno, — Predsednik kitajske republike Juanšikaj je prodrl z zakonom, ki rr,u zagotavlja dosmrtno predsedništvo in daje pravico, da izvoli naslednika.
Svetovna vofska.
Vojska z Rusi.
Splošno se je pričakovalo, da se bo vojska z Rusi, ko nastopi prava zima, ustavila. Mislilo se je, da se bo vojska, ko bo začelo zmrzovati in snežiti, sama ob sebi ustavila in da bodo vojaki v obmejnih mestih čakali spomladi, le majhen del bo v bojni črti varoval zasedena ozemlja. Če ne bo prišlo do pravega premirja, bo pa zima sama napravila premirje — tako se je mislilo.
Od Napoleonovega poraza v Rusiji leta 1812. se je smatralo zimsko vojsko v Rusiji za nemogočo. Če bi prišlo — tako se je pisalo — po zimi do vojske z Rusi, bodo ravno ti imeli korist, ker Avstrijci in Nemci bodo zmrznili. Tako je bilo splošno mnenje. Tudi zgodovina ne pozna velikih zimskih vojsk. Za časa rusko-japonske vojske, pred 10 leti, sta sovražnika po zimi ležala v svojih zakopih. Tudi za časa turške vojske se po zimi ni bojevalo. Sedaj pa imamo vojsko kot sredi poletja navzlic vetru, mrazu, dežju, snegu in ledu. Hudo mora biti za vojake, četudi na Poljskem in v Ga. liciji letos ni posebno hude zime.
V vzhodni Pruski ni bilo zadnje dni posebnih bojev. Nerrci io celo bojno polje spremenili v velik okoo, do katerega se pa Rusi ne upajo posebno.
Temu nasproti pa divjajo proti Varšavi hudi boji. Nemški glavni stan vedno poroča: »Boji se nadaljujejo.« Jasno je, da sedaj ne more biti vsak dan ooročil o velikih zmagah. Je pač v tej vojski tako kot pri gradnji velike hiše. Ako se gleda gra-denje, se pač opazi, kako se polaga opeka na opeko, ne zapazi pa se, kako zraste zid.
Če čitamo v uradnih poročilih: boji se nadaljujejo, ali, napredujemo itd., potem vemo, da zid raste in si želimo, da bi stav. ba srečno prišla pod streho.
Zadnje poročilo nemškega glavnega stana pravi, da se je posrečilo vzeti Nemcem dve važni opirališči, Bolymov in reko Suha. Tukaj so bili Rusi močno utrjeni.
Na spodnjem Poljskem (proti Galiciji) stoje združene naše in nemške čete na močvirnatem ozemliu rek Nida in Pilica, Po poročilih tukaj boji stoje. Kakor kaže se zavezne čete zadovolje, da tukaj Ruse zadržujejo.
Angleški časopisi poročajo, da stoje nemške čete samo še 25 do 40 kilometrov oddaljene od Varšave.
Pri tem moramo pripomniti, da ni prav pisati »nemške čete stoje«, temveč prav je, da pišemo »zavezniške čete stoje«, ker na celi črti proti Rusom so naši in nemški vojaki pomešani med seboj in tvorijo tako eno samo veliko armado proti Rusom,
V Galiciji stoje zavezniške čete na desni in levi strani reke Dunajec v močnih zakopih in prepuščajo za enkrat Rusom težko nalogo napadanja. Napadi so
3'
bili dosedaj vedno odbiti. Očividno je, da imajo Rusi namen prodreti črto v smeri čez Bohnio proti Krakovu.
Przemysl stoji močno in nepremagljivo.
V	Karpatih merijo Rusi še vedno na bogato ogrsko ravnino in na Budimpešto. Zato so poizkusili sunek na celi karpatski črti, kar pa se jim ni posrečilo. Od Dokla prelaza proti Beskidom vlada mir. 1 udi napad zahodno od Goilice ne bo Rusom lahak, dokler drže naši črto v Galiciji. Od prelaza Uszok so naši Ruse pred 14 dnevi pregnali, sedaj pa se je Rusom zopet posrečilo ta prelaz zasesti. Tudi se jim je posrečil napad v dolino Latorza in proti Oker-mezo. Tudi v Bukovini prodirajo Rusi proti Karpatom.
Naši so pri delu, Rusom prehod čez zasnežene karpatske višine onemogočiti.
Vojska v Belgiji in Franciji.
Francoski napad, združen z namenom prodreti nemški zid, ki g" tvorijo vrste vojakov, se je ponesrečil in boji sedaj zopet počivajo, oziroma so omejeni na posamezne sunke.
V	tej vojski je značilno tole: Francozi so spravili na bojno polje mnogo črncev iz Afrike, katere spravljajo v boju v prve vrste pred nemške puške in topove. Pravijo, da so vrste teh vojakov sedaj že precej zredčene.
Holandski časopisi poročajo, da so Francozi v zadnjih bojih izgubili 40 do 50 tisoč mož in 10 vasi in krajev, ki so jih imeli zasedene.
Tudi poročajo časopisi, da je bila že pred meseci pripravljena Belgija skleniti z Nemčijo poseben mir, da je pa Anglija to preprečila.
Vojska s Srbi in Črnogorci.
Nek ogrski časopis poroča, da so skušali Srbi prodreti na Ogrsko. Štirje srbski infanterijski polki, podpirani od artiljerije, ki so stali na Ciganskem otoku« med Bel-gradom in Zemunom sc po noči prekoračili Donavo in prodrli proti Zemunu, kjer so jih pa čakale naše čete Razvil se jc močan, več ur trajajoč boj. Srbi so bili pognani nazaj in so imeli precejšne izgube. Naše čete, ki so zasledovale sovražnika do Donave, so ujele 1100 mož. Mnogo srbskih vojakov je našlo smrt v Donavi.
Turška vo;sk?..
Turška, angleška in ruska poročila so bila zadnje tedne suhoparna. Le o bojih na Kavkazu sa je poročalo, da Turki napredujejo.
Angležem dela turška vojska v Egiptu težko glavo. Zato se zdi, da se pripravlja nekaj važnega — napad na Carigrad. S tem hočejo Angleži in Rusi odsekati turškemu biku glavo. Kakor se poroča, se zbira pred Dardanelami močna angleška in francoska mornarica. Če pride do boja v Dardanelih, bo to za Turčijo — življenje, ali smrt — zato se Turčija zelo pripravlja na obrambo. Gradi utrdbe in spravlja težke topove iz Adrianopla.
Na morju.
Kakor smo že poročali je v Kanalu (v morski ožini med Anglijo in Francijo! 4»
nemški podmorski čoln potopil angleško bojno ladjo »Formidable« grozml. Drugih poročil ni.
Tedenske novice.
SVETA DOLŽNOST.
V zadnjem česu so se našli zopet gotovi ljudje, katerim tudi sedanji težki čas še ni dovolj resen, da bi opustili zahrbtne spletke in laži. Izmislili so si nekatere go-rostasne stvari o osebah, ki v sedanjem času z vso vnemo delajo v korist ljudstva.
Tako n. pr. trosijo laži o begu deželnega predsednika in deželnega glavarja, o deželnih odbornikih in drugih gospodih, ki delajo na gospodarskem polju. Tudi o »Ljudski posjilnici«, ki stoji v vseh viharjih trdno in nepremagljivo kot močna gospodarska trdnjava, se trosijo najbolj neumne laži.
Naš prestolonaslednik Karol Franc Jožef (X) na bojišču.
V vojskinem času je dolžnost vsega prebivalstva, da ovadi oblastem ogleduhe in druge, državnim koristim nevarne ljudi. Prav tako je sveta dolžnost, da se naznani oblastem vse take ljudi, ki — premišljeno, ali nepremišljeno — trosijo laži, ki škodujejo ugledu javnih oseb in gospodarskih zavodov.
Posrečilo se je nekaj teh ljudi dobiti. Občutna kazen jim je neizogibna.
Kdo kaj takega zve, naj blagovoli natančno naznaniti, ali našemu uredništvu, ali pa na naslov: Dr. J. Dermastija, Ljubljana.
Ponavljamo, da je dolžnost vseh resno mislečih to storiti.
Posvetitev Kranjske presv. Srcu Jezusovem. Na praznik sv. Treh kraljev se je vršila na zelo slovesen način po
cerkvah posvetitev presv. Srcu Jezusovem. Občinski in drugi uradi so sc tega zgodovinskega čina udeležili. Ljudstvo pa je ta dan obilno in goreče molilo. V. Ljubljani je v stolnici izvršil posvetitev presvitli knezoškof dr. Anton Bon a-v e 111 u r a Jegli č. Udeležili so se je državni in drugi uradi, na čelu jim deželni predsednik baron Sch\varz. Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič je bil navzoč z deželnima odbornikoma dr. Ev: Lampctom in dr. V. Poganom. Tudi več deželnih poslancev je bilo zbranih krog deželnega glavarja, ki je potem, ko je presvitli knezoškof odmolil posvetilno molitev, vstal in molil naslednjo posvetitev kranjske dežele: Presveto Srce, ki si ljubezen in usmiljenje, dovoli v Svoji neskončni dobrotljivosti, tla se Ti ponižno približa zastopstvo Kranjske vojvodine. Božji Zveličal' človeškega rodu, v globoki ponižnosti Te molimo in hočemo bili s Tabo trdno sklenjeni vse čase, z vdano ljubeznijo. Očitno izpoznamo vero svojih očetov, vero v včlovečenega Sina Božjega, ki je prelil Svojo srčno kri za naše odrešenje. Zvesti tej sveti veri naših očetov, ki jih jo v najtežjih bojih rešila pogube, hočemo vztrajati v borbi proti vsemu hudemu, tla se Tvoje kraljestvo razširi in utrdi med nami. V budi preskušnji strašne vojske, ki jc po Božji previdnosti piišla nad državo, doprinašajo sinovi naše dežele najtežje žrtve za blagor skupno domovine, zvesti Bogu in cesarju, ki nam vlada j)o Božji milosti. Tvoje usmiljeno Srce, o dobroti j i v i Jezus, naj sprejme vse trpljenje, vse solze in žrtve Tebi vda-j nega ljudstva kol dar pokoro in zadoščenja za premnoge žalitve. V tem težkem času posvetimo Tvojemu Srcu našo deželo iu naše ljudstvo. Tebi, o Jezus, kj si Kralj kraljev in Gospod go-spodovalcev, izročamo sebe iu svojo domovino. Ti vkloni Kranjsko deželo v Svoje ljubezni polno Srce, Ti jo vodi v miru in v vojski po poti večne previdnosti do prave sreče vseh njenih prebivalcev. Ti, o Jezus, večni Kralj nebes in zemlje, Knez miru, Oče bodočega veka, vladaj s Svojo milostjo vse čase v naši domovini. Amen.
XXX
V zgodovini težkih dni, ki jih je svetovna vojska prinesla med ljudstvo na Kranjskem, bo ostal brezdvomno ta dan močno podčrtan in v spomin našemu narodu, ki mno, o, mnogo moli za srečen izid in kmalošen konec.
Kranjska deželna zastava. Vojaško štacijsko poveljstvo v Ljubljani je izdalo uradni razglas, da je kranjska deželna zastava belo-modro-rdeča, kakor dokazuje cesarski patent z leta 1849.
Deželni odbor je imel v ponedeljek 4. t. m. sejo, v kateri jc deželni glavar poročal o obravnavah s finančnim ministrom glede izplačil deželi Kranjski od strani erarja. Preodkazi in mesečna predplačila so se tako uredila, da bo tudi v sedanjih izrednih razmerah pri potrebni štedljivosti mogoče vzdržati ravnotežje v deželnem gospodarstvu. Za
povrnitev škode iz državnega zakupa užitnino iz leta 1913. vsled slabe vinske letine je nakazalo finančno ministrstvo deželi 150.000 K. Sklenila se je nova pogodba med deželo in finančno upravo o užitninskem zakupu, po kateri se dohodek tako deli med državo in deželo, da je za deželo za bodoče vsaka izguba izključena. Sprejet je bil tudi enoglasno predlog deželnega glavarja, da se Kranjska dežela z deželnim odborom na čelu posveti presv. Srcu Jezusovemu, kar se je na praznik sv. Treh kraljev v ljubljanski stolnici na zelo slovesen način zgodilo.
Prememba nnsestva. Molcriška graščina je prodana. Kupil je polovico grof Kconomo, vsak četrtino pa brata Nikolaj in Ivo barona Gagern, vsi za znesek 517.420 lv. — Hišo bivšega trgovca na Veliki Dolini Mijo Dolinar je pa kupil trgovec Franc Bratanič za 4800 K.
-f Iz seje kranjskega deželnega odbora dne 9. januarja t. 1. Sklep ljubljanskega občinskega sveta, da se tlakarina za glavo gnane živine zviša od 4 na 6 h in za glavo vprežene živine od 8 na 12 h ter, da se nanovo vpelje tlakarina za avtomobile po 50 h in za motorna kolesa po 20 h, ni dobil vladne pritrditve. Ministrstvo za notranje stvari v sporazumu s finančnim in z ministrstvom za javna dela je izreklo, da je za dovolitev tlakarine na državnih cestah potreben sklep deželnega zbora z Najvišjim odobrenjem, za dovolitev tlakarine na neeraričnih cestah in po-tiii pa poseben deželni zakon v zmislu § 23., odst. 3 novega cestnega zakona za Kranjsko. Ker je prišla vsled tega zadeva pred deželni odbor in ker se ni nadejati, da bi bil kmalu sklican deželni zbor, pravica, pobirati tlakarino, je pa že potekla vsaj že koncem leta 1914., je nastalo vprašanje, ali mora deželni odbor s svojim sklepom podaljšati tlakarino. Deželni odbor ■ie izrekel, da v zmislu deželne ustave deželni odbor ne more glasovati za zakon potrebnega sklepanja deželnega . zbora. Prošnja mestne občine se tozadevno odkloni. Sklene se pa izdelati predlogo na deželni zbor za pobiranje tlakarine od avtomobilov in motornih koles od 1. januarja 1916 dalje, ne pa tudi od navadnih vozov in gnane živine, ker smatra deželni odbor to kot zastarelo in neupravičeno oviro za promet in aprovizacijo. Dejansko je torej od 1. januarja t. 1. tlakarina v Ljubljani odpravljena. — Dovoli se za poljske begunce na Kranjskem 1000 K. — Ker je sedaj vsled vojske pomanjkanje ži-vinozdravnikov še večje, se naprosi Je-želno vlado, da v tem času pod nadzorstvom živinozdravnikov dovoli cepljenje prašičev proti rdečici izvežbanim osebam, — Sklene se poravnava z dr. Martinom, Leonom in Vladimirjem Travnarjem radi odškodnine njih deleža na Obrezovi hiši na Turjaškem trgu, ki se je morala podreti vsled obrežnih del ob Ljubljanici.
— Veliki kraški vodovod. Ogromni vodovod za ves goriški Kras je sklenjena reč. Vodo bo dajala Ilirska Bistrica, ki se bo umetno dvigala kakih 250 metrov visoko, kjer prične vodovod za goriški Kras. Ob pričetku bosta dva glavna nabiralnika (rezervoarja) in po vsem Krasu še trije
veliki in dvanajst malih. Dolgost vsega toka bo okroglo 283 km. Za nekako 50.000 prebivalcev je proračunjeno 113 iztokov, 199 napajališč in 63 hidrantov, Skupni po-trošek bo znašal okroglo 8,700.000 kron, h katerim naj bi prispevala dežela samo pol milijona. (Dežela dobi tega pol milijona potom brezobrestnega posojila.) De-želnozborski klubi, sklicani ad hoc v Gorico pretekli torek, so razpravljali o tozadevnih prdlogih in napravili sklepe, ki zagotavljajo izvršitev te velikolepe naprave. Vzdržavanje vodovoda je proračunjeno na letnih 37.000 K, kar je pač malo nasproti težavam in stroškom, ki jih ima doslej Kras z nabavo pitne vode v vročem poletju. Delo se mora izvršiti v dveh letih. Od Divače pojdejo tri glavne žile po Krasu: I. Divača—Po vir—Sežana—Tomaj— Kranjavas—Komen. II. Divača—Lokev— Bazovica — Padrič — Opčina — Prosek— Gabrovica—Šempolaj — (veja na Nabreži-no) Mavhinje—Cerovlje, III. Divača—Senožeče itd.
Novi grobovi. V Moravčah je umrla vrla slovenska žena Ana Pirnat, rojena Resnik, v 72. letu starosti. — Na Glincah pri Ljubljani je umrl 20Ietni mladenič T i -ne Tonejc, načelnik orlovske organizacije ljubljanske okolice. — Na Gočah pri Vipavi je umrl Josip Ferjančič, na daleč spoštovan n,ož, oče gospoda seme-niškega nadomestnega vodja v Ljubljani. —
V	celjski bolnišnici je umrl zlatomašnik in vpokojeni župnik č. g. Ivan Košar. — Na Uncu pri Rakeku je umrl poštar v pokoju LovroŠebenikar. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl vpokojeni učitelj C i r m a n. — V Gorici je umrl dne 31. decembra preč. g. msgr. Ivan T r e v i z a n , kanonik stolne cerkve. — V Kamniku je po dolgotrajni bolezni umrla Frančiška K r e g a r, doma iz Raven pri Kamniku. —
V	Zgornjem Bitnju je umrla Ivanka H-afnar, soproga mesarja in posestnika.
—	V Kranju je uinrl v soboto veleč. gosp. župnik v pokoju Anton Petelin. — Istotam je umrl bivši trgovec F. d m u n d R o s s. — Nagle smrti je umrla v Tržiču MarijaPodiekar. — Istotam je umrl tudi nagle smrti posestnik in pekovski mojster Vinko Wilfan. — V Mojstrani je umrl 27. m. m. znani triglavski vodnik in gostilničar Franc S k u m a v c po dom. Šmerc.
Podeljena je župnija Ambrus ondotne-mu župnemu upravitelju č. g. Iv. Ž a v b i in župnija Podlipa župnemu upravitelju č. g. Francu Š m i t. Slednji je bil umeščen dne 9, t. ines.
V ujetništvu se nahajajo: Nadučitelj s Polšnika Al. L i 1 i j a v srbskem ujetništvu.
—	Alojzij Vidmar, posestnik iz Leskov-ca, je pisal iz ruskega ujetništva. — Tudi primarij bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji dr. Ignacij P a u 1 i č se je oglasil iz ruskega ujetništva. — V ruskem ujetništvu je sluga ljublianskega magistrata Karel K r e s a 1. — Tajnik vrhniške posojilnice Viktor P e r m e je ujet v Rusiji. — Tam se nahajata tudi Boris Černe z Bleda in sin hotelirja Peternela z Bleda J. Peternel.
—	V srbskem ujetništvu je A n t. Gor-j u p , posestnik iz Moravč, — V srbskem ujetništvu sta Anton F e g i c , uradnik v Goriški zvezi in ljubljanski solicitator Just
Rjaveč. — V srbskem ujetništvu je skladiščnik Kranjska stavbene družbe F. Dolenc iz Ljubljane. — V Srbiji je ujet sin bivšega gimn, ravn. iz Kranja dr. Jož. H u-b a d. — V ruskem ujetništvu se nahaja Anton Bohinc iz Dol. Dobrave, organist in blagajnik izobraževalnega društva na Trati.
Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono je dobil c. kr, finančni nadpaznik v Ljubljani Ivan T o r k a r vsled hrabrega vedenja pred sovražnikom. — Zlato kolajno je dobil četovodja Leopold V o n č i n a, rodom iz Ljubliane, ki služi pri 8. poljsk. top. polku. — Srebrna hrabrostna svetinja 2. razreda je podeljena rezervistu lovskemu četovodju Cirilu Mladenko,, naslovnemu patruljnemu vodniku Adamu Mrosek in lovcu Ivanu Bartl lovskega bataljona št. 5. Andrej Sivec, Matevž Bricelj, Franc Rutar in Rudolf Mesarec 20. lovskega bataljona. Ladislav Bodnar, Jurij Dobrik, Janez Klima in Gvido Berlot 29, lovski bataljon. Rezervni praporščak Julij Bratsch, četovodja, nasl. narednik Hugo Wessely in Ivan Tonk, četovodjoma Alojzij Kikel, Matija Medvešek, Franc Bencina, desetniki Ivan Axmann, Jožef Bergant, Iv. Gro-boljšek, Ivan Kuhar, Blaž Pogačnik, Rud. Rinaldo, Ivan Stern, podčastnik Ivan Gril, pešci Anton Drobnič, Ivan Fele, Klemen-čič, Andrej Oblak, Ivan Žebre, orožniški stražmoister Franc Zajdela, vsi 17. pešpolka. — 17 jih je bilo nadalje odlikovanih s hrabrostno svetinjo 2. razreda pri 47., 22 pri 87., 10 pri 97. pešpolku, 14 pri 7. lovskem bataljonu, 17 pri 5. drag. polku. — Zlata hrabrostna svetinja ie podeljena četovodju Franc Novak. — Srebrna hrabrostna svetinja 1. razreda je podeljena: naredniku Rudolfu Lavrinc, četovodjem Viljemu Simončič in Edvardu Oblak, desetnikom Albinu Pavlič in pešcu, nad. poddesetniku Ivanu Zupancu 17. pešpolka. — Srebrno kolajno 1, razreda je dobil torpedni inštruktor na podmorskem čelnu »U XII.« Ljubljančan Maksimiliien Pustovrh, ki je v morski ožini Otranto lanciral prvi torpedo na francosko oklopnico »Courbet«. Ko so častniki in moštvo na našem podmorskem čolnu izvedeli za uspeh, so dvignili poveljnika Lercha na rame in ga nesli v častniški salon, kamor so bili povabljeni tudi marnarji. Častniki so se vesel a objemali. — Veliko srebrno kolajno zaradi hrabrosti pred sovražnikom je prejel Filip Fatur, dragonski polk št. 5, doma iz Zagorja na Pivki. Sedaj se nahaja na Ruskem blizu Lodza. — S srebrnim zaslužnim križcem s krono je odlikovan za hrabrost Janko Tor-kar, narednik divizijskega telefonskega oddelka. Odlikoval se je v bojih na srbskem bojišču. — Odličnega zdravnika, dr. Franceta Primšarja je cesar odlikoval v priznanje hrabrega in požrtvovalnega za-držan:a pred sovražnikom z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje ter je bil obenem povišan za asi-stenčnega zdravnika. Visoko odlikovanje se dr. Primšarju ni moglo več izročiti, kajti padel je na polju časti za domovino 18. novembra na Rusko Poljskem.
Na bojiščih so padli: Na južnem bojišču sta padla dr. Andrej.S o d i č , odvetniški kandidat v Trstu, in Mihael Ivan-š e k , poslovodja iz Celja. — Učitelj F r •
Bi
1 a n iz Studenega pri Postojni jc padel na južnem bojišču. — Na bojišču je padel po poročilu listov dr. Leopold Jerovšek, okrajni sodnik v Cerknem na Goriškem. — Padel je v Karpatih enoletni prostovoljec Josip K u n s t e 1 j z Vrhnike. — Ondi je padel tudi Anton B r e g a r, pravnik iz Gradca pri Litiji. — Na severnem bojišču je padel Alojzij M r h a r, posestnikov sin iz Stanežič pri Št, Vidu nad Ljubljano. —
V	Valjevu je padel veletržec Franc K r -ž i š n i k iz Radgone. — Izmed kranjskih finančnih uradnikov sta umrla junaške smrti računski asistent Bogumil Brin-š e k in geometer Jožef Perovšek. — Mehanik Ernst S p e i 1 iz Ljubljane je padel na severnem bojišču. — Na severnem bojišču je padel Franc T e r č e 1 j iz Gorice od topničarskega polka št. 8. Dobil je za hrabro vedenje malo prej srebrno hra-brostno kolajno. — Janez Dobrin, čevljar iz Tržiča, je podlegel zadobljenim ranam in umrl v bolnišnici na Odrskem. — Istotam je umrl tudi za ranami vrl mladenič Anton O v s e n e k , tudi iz Tržiča. —
V	Karpatih je padel Viktor D o 1 e n z , profesor v Gradcu, rojen v Kranju v znani Do-lenzevi družini.
Mrtvi se je oglasil po aeroplanu. Iz
Reteč pri Škofii Loki. Tudi pri nas od mrtvih vstajajo. Objokovali so stariši Franceta Jenko, pa pisal jim je iz ruskega ujetništva v Čita. Objokovala je žena Miha Jenko, pa je prejela za novo leto iz Przemysla dve dopisnici od njega. Piše jej: ■».... Srečen sem, da ti morem sporočiti, kako se mi godi; zdrav sem in mi hudega, sem še v pisarni, v cerkev grem vsak dan en malo molit, ob nedeljah sem pri sveti maši. Mraza ni pri nas, snega je malo, za eno slano. Zdaj tako hitim pisat, ker se mudi, da gre brž naprej z aeroplanom. — — Przemysl, dne 23. decembra 1914. — Miha Jenko,«
Nesreče in drugo Na sveti dan se je »pri gališki begunec Ljudevit Turza v Trnovem na Notranjskem s 45letno Držo. Zakaj sta se sprla, ni znano. Marija Drža se je tako razljutila, da je z nožem obklala iTurzo v prsih in v rebrih. Turza je bil smrlnonevarno ranjen prepeljan v postojnsko bolnišnico. — Na novega leta dan je priredil posestnik Andrei Meglič z Loma, okraj Kranj, na planini Javornik lov, ki je bil končan ob 4. uri popoldne. Ko so se zbrali lovci, da odidejo domov, se je izpro-žila puška lovcu, ki je stal za Megličem. Krogla je zadela Megliča v ramo in ie prodrla v ramo, vrat in glavo. Meglič se je zgrudil mrtev. — Utonil je 70letni voo-kojeni cestar Luka Srebot v Trnovščici. Dne 29, m. m. jc Srcbc t popival; ko je šel domov, je padel v potok. — V Prusiii se J® v- rovu smrtno ponesrečil dolgoletni »Domoljubov« naročnik Mihael Pocliašek. Zapušča vdovo in šest nepreskrbljenih otročičev. — V neki radgonski gostilni se je ustrelil v glavo v Radgono premeščeni trenski poročnik Morgenstern. Pil je kavo, slugo je poslal po kruh. Ko sc sluga vrne čez nekaj minut, je ležal poročnik mrtev na tleh.
K umoru v Škofji Loki. Vest, ki smo jo priobčili v zadnji številki »Domoljuba«, ni popolnoma točna. Poroča se nam. da Anton Rant in Janez Svolšak nista kvartala fil
v gostilni g. Tomaža Hafnerja, ker se tam sploh nikoli nc igra, ampak v hiši umorjenega Janeza Svolšaka. Po igri sta Šele pri-
šla Pil-	. . , .. i... . .
Po več sinov una)o v vojski: Štiri sinove v vojski ima spoštovana rodbina Podložni kova iz Podbortša pri Črnučah: Martin Rotar, posestnik in gostilničar na Ježici jc nekje v Galiciji; Jožef posestnik na Črnučah je bil ranjen na očesu in se je zdravil v Szaszsebesu ob Marošu na Ogrskem; Ivan se že del j časa ni oglasil; Pavel je bil pred Božičem zaboden v roko in je sedaj v bolnišnici. Peti sin je bil pozvan iz Amerike v vojake, a ni mogel priti.
—	Pet sinov v vojsko je poslal kmečki posestnik A, P o v š e iz Brnice pri Hrastniku. Od teh je eden že mrtev, najmlajši pa ujet na Srbskem. — Posestnica Uršula G o 1 i v Rudniku ima v vojski pet sinov, najmlajši sin pa je šel te dni na nabor. — Posestnica Uršula S p a č a 1 iz Kostanjevice na Krasu ima v vojski pet sinov in enega vnuka.
Oče, ki ima tri sinove pri vojakih Vin-cenc Moro iz Loke pri Zidanem mostu nam piše: Dva sina imam na bojnem polju, tretjega pa v črni vojski na železnici. Dolgo nisem o dveh fantih nič zvedel. Čez dolgo pa je prišlo poročilo, da je eden ranjen v trebuh in da leži v bolnišnici na Ogrskem v Temešvaru, Za enega pa sem pošiljal na vse strani vprašanja in sem sc obrnil sem se tudi s prošnjo do Marije Pomočnice na Rakovnik. Bil sem uslišan. Korporal mojega sina mi je pisal nedavno, da je fant ranjen. Ne vem pa, v kateri bolnišnici se nahaja, ker mi to ni bilo sporočeno. (Obrnite se do pozvedovalnice na Dunaj potom dopisnice, ki jo dobite za la namen na pošti. Opomb, ured.)
Poštna sprememba. Dvakratna avlo-mobilna poštna vožnja med Krškem in Novim mestom se jc s 1 t. m. spremenila v enkratno.
Pogrešani vojaki. O Mateju Pivku, 27. pešpolka, vo'na pošta št 48 se že dolgo nič ne ve. Če kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Ani Pivk, Medvedje brdo, Rovte nad Logatcem,
Novoletno voščilo iz Pulja pošiljajo vsem znancem in prijateljem na Gorenjskem vojaki pri trdnjavskem topničorskem polkit št. 4: Mihael Skumavec iz Bleda, Ivan Mihclič iz Rovt in Franc Tonžič iz Konjic.
Volitve v občinske zastope, ki bi se
imele vršiti, ker ie mnogim polekla njih doba, so vsled odloka vlade odložene na poznejši čas in se sedaj ne bodo vršile, ker je mno^o volilcev in mnogo občinskih mož v vojski.
Begunci na Kranjskem, Listi poročajo, da je prišlo dosedaj na Kranjsko nad 5000 beguncev iz Galicije in nekaj sto Dalma-tincev.
Ogenj. Na novega leta dan zjutraj je gorelo v Špalekovi tovarni na Perovem pri Kamniku. Tovarna je izdelovala železni-no. Pri gasitvi so pomagali vo aki 97. pešpolka, nastanieni sedaj v Kamniku, in kamniško gasilno društvo — V Košani na Notranjskem je na sv Štefana dan zgorela ena hiša in dvoje gospodarskih poslopij.
—	Dne 3. januarja je pogorel na Črnučah
Dobračev pod. Ognjcgasci so hitro pre-preprcčili, da se ni ogenj razširil.
Zahvala. Ko je dne 3. januarja na do-slej neznan način nastal ogenj na mojih podih, bila je največja nevarnost, da se požar razširi še na ostala moja poslopja in nu sosednje hiše. Da se to ni zgodilo, gre glavna zasluga slavnim požarnim bramh-bam s Črnuč, z Ježice in iz Nadgorice, ki so se kar najbolj potrudile, da se je požar omejil in udušil. Vsem tem vrlim požarnim hrambam in vsem dobrim ljudem, ki so pomagali reševati in gasiti se za izkazano pomoč najiskreneje zahvaljujem. — Jožet Dobravec, posestnik na Črnučah 25.
Iz ruskega ujetništva je pisal Jak oh Čeč iz Jclovega pri Radečah in naznanja, da je daleč v Rusiji ter popolnoma zdrav. Njegovi tovariši so ga že videli hudo ranjenega, eni celo brez reke, eni pri operaciji itd., kar vse se je izkazalo kot bujna do-mišljiia. Pismo je romalo iz Rusije do Radeč 70 dni.
Kanonski utis na vojaka. Dragi »Domoljub« veseli nas, da si tudi glasilo nas vojakov ter tako mnogo zanimivega prinašaš nam in našim domačim iz bojnega polja. Zato naj ne bo slov. luše brez tebe. Ti jih boš podučeval v vseh ozirih, jim prinašal važnih in raznih novic, jih razveseljeval in jih tolažil. Prosim sprejmi tudi teb mojih par vrstic (katere naj bodo mnogim v poduk in tolažbo). Na bojnem polju, ko smo ležali v strelnih jarkih, so kanoni pokali, da se je zemlja tresla. Grozen je bil njih učinek, kamor so zadeli. Naenkrat mi je prišlo na misel, glas teh kanonov je opominjajoči glas, kakor glas misijonskega zvona, ko kliče: »Reši svojo dušo!« Da to je naša prva dolžnost, katere ne smemo pozabiti. Zato poravnati hitro račun z Bogom, kar je mogoče, obuditi popolni kes v svoji duši in narediti trden sklep poboij-šanja. Videl sem mnoge, da so ta glas prav umeli, ko so se prekriževali, delali razne obljube in trdne sklepe itd. Povem Vam, da vse drugače človek misli, ko takorekoč gleda smrti v obraz. In tako jc ta vojska za mnoge dušna sreča. Neki gospod je rekel v nekej priliki: »Vsake nesreča je človeku k sreči.« Seveda človek jo mora prav obrniti. In ako prav premis!:mo tudi sedanjo vojsko, ko jo ljudje imajo le za nesrečo, bomo prepričani, da je mnogim, mnogim k sreči; kajti ta da;e veliko trpljenja skoraj vsem in ravno »Bogolitib« nas je zadnjič podučil, da je trpljenje sreča, biser, zaklad. Zato dragi bralci »Domoljuba« imamo sedaj lepo priliko si s trpljenjem nabrati veliko lepih zakladov za neir.sa, zakladov katerih nc konča ne rja, ne molj in jih tuli tatovi ne more,o ukrasti. Neka žena, ki je imela pridnega moža se je potožila svoji prijateljici, katera je imela sitnega in zlo-čestega moža in ji rekla, »Blagor ti! ti si boš poleg svojega moža lahko nebesa zaslužila, česar si jaz poleg svojega pridnega ne bom mogla.« Ta pametna žena je prav umela križ in trpljenje, da bi le takih več bilo. Umejmo tudi mi sedanji čas, čas vo;-ne, lc rižev in trpljenja in glejmo, da ga prav porabimo in ga izkoristimo v svoj večni blagor. Tako bomo ta grozni čas vojne in vse žnio združene križe, težave in trpljenja laglje prenašali, si vse izkoristili in tako
nam bo nesreča v srečo, žalost v tolažbo, trpljenje v veselje. Pozdrav vsem bralcem »Domoljuba«. — Vojak.
Razne novice.
Ogrski minister pri slovenskih ranjencih. Slovenski ranjenci iz Budimpešte poročajo,' da jih jc nedavno tega obiskal ogrski domobranski minister general Ilazai. Ko se jc poslovil od njih, jim je pri odhodu v slovenskem jeziku zaklical: »Z Bogom, živeli!«
Najmlajši vojak naše armade. Ogrski dopisniški urad poroča iz Prage: Najmlajši vojak naše armade spada k garniziji v Hebu. Fant jc star 14 let in se je javil prostovoljno pri graškem 3. domobranskem pešpolku. Po izvežba-nju je odšel s polkom na bojišče, sc udeležil bitke pri Grodoku in se pozneje ob prvem obleganju Przemysla odli-
čudna poroka. Iz Olomuca poročajo, da je anarhist Knotek, ki je bil obsojen na smrt na vešala, izražil željo, da bi se pred smrtjo poročil z ženo, s katero je živel več let v divjem zakonu. Ugodili so mu. Eno uro prej prodno so ga obesili sc je vršila poroka.
Beračica zapustila pol milijona. V Neapoljnu na Laškem živela dolgo vrsto let od beračenja neka Rafaela C.oc-cobardi. Ko je umrla, so našli njeno oporoko, v kateri določa, da se da polovico njenega premoženja, ki je vredno pol milijona lir, neki bolnišnici, drugo polovico pa njenemu revnemu sorodniku. Ta žena so je preživljala z beračenjem in je zavživala samo mleko in kruh.
Vojak z 68 ranami. V neko bolnico v Parizu so pripeljali vojaka, ki je imel 68 ran od šrapnelov in pušk. Pravijo, da ga bodo še ohranili pri življenju.
Vojna pomoč. V Berolinu se jc osnovalo društvo železnega križa, ki bo nakupilo velike prostore za zidanje
Potopljena angleška linijska ladja »Formidable«.
koval tako, da je bil imenovan za podčastnika. Z bajonctniin vbodom na levi roki in šrapnelskim strelom v levi nogi so prepeljali mladega vojaka v bolnišnico v Ileb in ga, dokler popolnoma ne okreva, dodelili tamošnji garniziji.
Sneženi plaz zasul sedem italijanskih vojakov. Iz Milana se poroča, da je v nedeljo, dne 3. januarja zjutraj ob avstrijski meji blizu mesta Tonezza v italijanski pokrajini Vicenca sneženi plaz zasul šest italijanskih vojakov in enega častnika. Mrličev niso mogli izkopati.
Nadvojvoda in naš domači pešpolk.
Kako v najvišjih krogih poznajo ne-vslrašenost našega 17. pešpolka, kaže izraz nadvojvode Frana Salvatorja, ki je nedavno obiskal ranjence v neki dunajski bolnici. Nadvojvoda se je ustavil pri ranjenem častniku in ga vprašal pri katerem polku služi. Častnik: »Pri 17. pešpolku, Visokost!« Nadvojvoda nato: »D as b r a v e Regiment! Es liat fuchtbar gelitten.« (»Vrli polk. Strašno je trpel.«)
in bo sezidalo na njih male hiše za in-I valide, ki sc vračajo iz vojske in niso več zmožni opravljati svojo prejšnjo službo. Tam bodo imeli invalidi priliko prislužiti še kaj z lahkim delom, oni, ki so postali popolnoma nezmožni za delo, bodo pa preskrbljeni od društva z vsem notrebnim. Za tiste, ki so oslepeli v vojski, bo najelo društvo učitelja, da se nauče pomagati si in delali. Tako bo olajšano tudi tem siromakom trpljenje. Na Dunaju se je osnovalo društvo deklic, ki izdeluje volnene odeje in šolne za ranjence. Za odeje nabirajo po 7 in pol metra volnenega blaga, za šolne jim pridejo prav ostanki sukna ali volnenega blaga, za podplate porabijo stare preproge.
Atentat norca na generala na Reki. Z Reke se poroča dne 8. t. m.: Včeraj popoldne sta prišla dva malo pijana vojaka v bazar Roscnthalov na Dantejevem trgu. Eden od njiju je vzel — menda iz šale — papirnato škatljo, v kateri so bile denarnice. Ta moment je šel po trgu general K. Marič z nekim
nadporočnikom. Trgovski pomočnik je odšel naravnost k častnikoma in ju opozoril na onega vojaka, ki je vzel škatljo. Vojaku je bila vzeta škatlja in vrnjena trgovskemu pomočniku. A vojak, namesto da odide, je odšel na drugo stran do »Riečke pučke banke«, tam si je slckel bluzo in je zopet odšel v trgovino ter pograbil trgovskega pomočnika. Nadporočnik je posredoval in za-povedal vojaku, naj se odstrani. Vojak se je obotavljal, nakar sc je približal tudi general in dal nadporočniku zapoved glede vojaka. Nenadoma pristopi h generalu pijani poštrešček Gerrardo Lucich, rodom Rečan, star 28 let in ustreli proti generalu iz samokresa, nato pa takoj nameri orožje sebi na slepo-očnico, ustreli in se zgrudi mrtev na tla. General pa je ostal nepoškodovan. Oče in brat atentatorja sta oba v norišnici.
15 leten deček odlikovan z železnim križem i. ia II. razreia. 15 letni učenec Alfonz Koberle iz Nemčije je rešil dvema častnikoma življenje. Prišel je v francosko ujetništvo, odkoder je ušel in prinesel seboj 8 pušk. Dobil je železni križ I. in II, razreda.
iNienvaležnost je plačilo sveta, ali, vse se maščuje. Znano je, da so založniki nemških lepili knjig leta sem preplavljali Nemčijo z deli francoskih, angleških in ruskih pisateljev, katerim so s tem pomagali do časti in denarja. Pre-mnogokrut pa so s temi deli spravljali med nemško ljudstvo strup. Saj jc znano, da so zlasti proizvodi francoskih pisateljev polni bogotajstva in nemarnosti, tako da niso njih knjige hrana ljudstvu. Toda kdo se je na to kaj oziral! Kar je bilo francoskega, je bilo moderno in čeprav povzeto iz mlakuž. Kako pa sedaj ti pisatelji plačujejo hvaležnost za tast in bogastvo? Vsi so proti Nemcem in pišejo o »barbarih« in suro-vežiii najstrašnejše stvari. Vsi brez izjeme; vsi tisti, ki jim jc Nemčija pomagala na noge z nevarnostjo, da zastrupi z njih doli lastno ljudstvo. Verhae-ren je bil eden izmed tistih, ki ga je Nemčija napravila slavnega in bogatega. Sedaj jc pa napravil pesem, v kateri popisuje grozote v Belgiji tako-le: V oddaljenih krajih, v samotnih ozemljih — kjer so ulanci v galopu jezdili po zemlji — so se našli v prsih mrtvih mater dolgi noži — omočeni s krvjo in mlekom. Dalje pravi, da so našli v gozdu mrtvega nemškega vojaka: Pri njem so našli poleg zlatih zapestnic in ukradene svile — dve majhni, strašno odrezani otročji nogi... Samo eden izmed mnogih je ostal stari prijatelj Nemčije — Anglež Bernhard S h a w — bere svojim rojakom te-le levite: Kaj bo potem, ako ugonobimo Nemčijo? Morali bodemo braniti Nemčijo proti Rusiji, mi sami pa bodemo utrjeni od meščanske vojske. Mi, ki bi lahko obvladovali celo vzhodno Evropo, ako bi se bili postavili na strani civilizacije, mesto da smo zastavili naše plave za ruska posojila. Sreča za nas je, da govore o uničenju samo otroci. — Da
7'
marsikateri greh se v sedanji vojski maščuje. In velik greh je zastrupljati z nemarnim čtivom ljudska srca!
Dopisi.
Iz Brkinov v Istri sc nam Diše: Oglasil se je korporal Albert Konestabo iz Pre-garja, občina Podgrad od pešpolka št. 97, 6. stotnije. Pisal je lastnoročno pismo iz Rusije da je zdrav. Več kot 3 mesece ni nič pisal le slišali so sorodniki, da je v vojski padel od ranjencev ki so domov prišli. Na novega leta dan je prečastiti g. Rajko Logar, duhovnik na Pregarjah obhajal svojo 25 letnico mašništva t. j. srebrno sv. mašo. Ta častiti gosood službuje že 18 leto na Pregarjah kot eksposit. Storil je za to duhovniio že mnogo mnogo med tem časom. Zato Bog živi našega gosooda Logarja! V naši duhovniji je bilo rojenih leta 1914. SO otrok.
Iz Škocijana pri Mokronogu. Tudi pri nas, hvala Bogu, vojak' vstajajo od mrtvih. Iz ruskega ujetništva i/ mesta Kurgan ie pisal svoji materi Jurij Plankar iz Pod-vrha. Od 7. lovskega bataljona je bila prišla nazaj dopisnica z onombo, da je padel. Vse jc obžalovale priljubljene »rancega« Jtirčeta in njegovo mater, ki bi bila izgubila edino oporo starih dni; orlovski naraščaj je že žaloval za svojim vnetim vaditeljem, mladeniška Ma-ijina družba pa za svojim prednikom, pa priiie dopisnica daleč, daleč iz Rusije in prinese veselo vest, da še živi naš Jurče, ujet sicer, toda še cel in zdrav. Bog daj, da bi šc kaj več takih fantov in mož vstalo od mrtvih. — Pri zadnjem naboru je bilo iz naše župnije potrjenih 50 mož in fantov. Posojilnica je naročila 2000 kg galice za svoje člane in za člene Kmetske zveze«; kdor ni član je ne dobi, zato, kmetovalci, vpišite sc v Kmet-sko zvezo", lo skrbi za kmečke koristi.
Prošr'?. Frančiška Pavlin, posestnica na Gor. Mokropolju p Št. .lerns) že več mesecev ni prejela nobenega poročila od svojega sina Janeza Pavlina, ki služi pri 17. pešpolku, 4. kompanija. Vse dosedanje poizvedbe so ostale brezuspešne. Če je komu o njem kaj znanega, naj blagovoli na gornji naslov javiti.
Iz Rov. Simon P e v c , naš vrli somišljenik na Rovih, piše svoji ženi; > Srčni pozdrav Tebi in vsem vam: želim, da vam dojde ia dopisnica zdravim v roke. Sporočam, d? sem bil 4. decembra od Srbov ujet in sem zdaj v Nišu. Tu svinčena toča ne pada več. Sem zdrav, hvala Bogu in Mariji, le v notfe sem bil nekoliko ozebel. Sedaj jc že skoro dobro. Tu ni mraza; imamo gorko stanovanje. Nič hudega, dokler imam novce. Ne vem nič, kdaj pride rešitev.^ Molimo in unajroo: enkrat bo že; dobro in slabo vse mine; bo tudi to. Si odračunola očetu poboljšek? Si živine kaj odprodala? Sploh, kako izhajaš z denarjem? Uoam, da se zdravi snidemo. Bog Vas
čuvaj!« Priobčujemo pismo kot lep dokaz, kako dober sin sredi obilih lastnih težav ne pozabi sivolasega, 85 letnega očeta.
Gospodarske vesti.
Dopis s Koroške.
Od nekega posestnika iz Koroške smo prejeli sledeči dopis; Sicer nespretno in okorno vzamem pero v svojo žuljavo kmečko roko in Vas, gospod urednik, prosim potrpljenja. Dosedaj mi še nikdar ni prišla misel ukvarjati se s peresom, posebno pa ne, da bi pisal za kak časopis. Zdaj me jc pa prignala nepotrpežljivost, ko čitam v listih, da mi kmetje premalo goveje živine redimo. Tukaj pri nas na Koroškem jc razglašeno, da mora vsak teleta rediti. Ravno danes pa čitam v vašem listu, da priporoča poljedelski minister rejo ovac.
Da, zdaj v teh viharnih dneh bo marsikateremu gospodu prišla dobra in prepo-trebna misel, da kako dobro bi bilo, ako bi bi'i zdaj skoraj preprazni kmetski hlevi napolnjeni z govejo in drugo drobno čredo.
Ali, žali Bog, gospodaril je nad kmetom že nekaj let sem moderni gospodar, katerega so imenovali nekateri »napredek«, meni pa se je zdel le — nazadek. V našem hribovitem kraju smo imeli pred leti polne hleve govoje in drobne živine. Toda imoviti gospod »napredek « je prepovedal kmetom, da se v gozdih in tudi po grajskih goličevjih ne sme pasti živina in posebno ne ovce in koze, ki'preveč pozob-lje'o vršičke mladih smrek in jelk, ker potem gozd nc vspeva.
Po mojem spoznanju so pa vzrok, da gozdi zginevajo, ostri zobje neusmiljene žage in sekire, ki ne pozobljejo samo vršičkov, temveč spodjedo cela debla.
Potem se je naročilo, da morajo biti biki licencovani in le izbrane in potrjene pasme. Ti so pa nastavljeni tako redko, da je zdaj v našem kraju polovica manj telet.
Po moji pameti bi jaz takole svetoval: pustite nam pašnike in izrejali bomo ovce in držali črede, kakor smo jih prej, ko je mnogo gospodarjev imelo črede, ki so štele do 80 ovac, zdaj jih imajo pa komaj po deset.
Kar se pa tiče bikov nam pustiti, da si izbere, izredi in drži vsak po svojem bika, bodisi črn ali bel, do je le dobro izre-jen in ima dober nagon ubrejiti. Lc tako se bodo začeli hlevi zopet polniti in polje boljše roditi. Pustite nam tudi ml.-de moči. Le tako bo gospodu in kmetu dobro.
Pojasnilo uredništva: Potrebno je, da se varujejo mladi gozdi, katere živina pri paši večkrat konča. Res je pa, da so razni veliki posestniki in zlasti gozdarji verskega zaklada nalašč gozde sekali, večkrat v malem obsegu, da niso smeli kmetje, ki so imeli služnostne pravice, skoro nikdar pasti na posekanem svetu. Tudi na Kranjskem je v planinskih krajih iz istega vzroka živina zelo nazadovala. Zdaj so sc povsod prepričali, da napravi goved v gozdu več koristi, kakor pa škode, ovce menda niso nikdar posebne škode delale, koze se pa v take kraie, kjer bi mogli na mladih drevesih vršičke obgnzti, ne spuščajo.
Glede bikov je postava umestna,, da mora biti plemenska žival res lepa. Ljudje navadno gledajo na tistih par vinarjev, kdo cenejše spušča. Že koncem prvega leta je
bila žival najmanj 50 K manj vredna, kakor tele od lepega bika. V tem morda ne bo prej rešitve, dokler ne bodo imele občine svojih bikov, ki se bodo za vse rabili. Kdor hoče imeti res dobrega bika, ne more izhajati z junčevino. Toda oni ničvred-ni biki morajo izginiti iz naših vasi.
Prav pa ima poročevalec, da ni treba tako zelo na barvo in pasmo gledati. Kmet bo vedno to redil, kar mu bo največ neslo. Za lastni dobiček pa ima kmet boljše oči, kakor gospoda, ki živine ne redi.
TRŽNI PREGLED.
Odkar je ministrstvo določilo najvišje cene za žito, je kupčija z moko in kmetijskimi pridelki postala mirna, Naši kmetje nimajo več žita naprodaj, ker bo gospodar komaj shajal do novi-ne s svojo zalogo. Dobi se pa vendar toliko žita, da sc za mesta ni bati lakote. Saj se gotovo veliko manj kruha popi kakor se ga je poprej. Priporočali -o zelo, da bi se kruhu primešalo vsaj nekaj krompirja ali krompirjeve moke. To se »a ni sponeslo. Prava krompirjeva moka, posušena in zdrobljena s stroji, je navadno dražja kakor moka iz navadnega žita. Kruh nima istega okusa. Našo gospodinjo so pa tudi nalile spoznale, da to ni posebno pametno. Krompir se najboljše in najcenejše porabi, čc sc kar v oblicah skuha in n:1 mizo prinese. Domačim se da malo manj kruha in več krompirja, te ga dene v kruh, ga mora skuhati, v testo mešati in potem še speči. C.c ima pa gospodinja rada vsa ta dela, naj jih py le opravi.
Drugače je pa z živino. Zadnje mesece lanskega leta so po reli Avstriji prodali veliko preveč živine. Nerazumljivo je bilo, kako je moglo priti na dunajski trg trikrat toliko živino kakor poprej v mirnem časti. Zdaj jo to pojasnjeno. Prodajali so vse, kar se je dalo prodati. Začetkom decembra je bilo enkrat na dunajskem trgu G000 glav govedi. Izmed vseh živali je bilo 3200 krav. Ko so živino pobili, so videli, da je bilo 1600 brejih krav med njimi. Kmetov se je lotil neumni strah pred vojsko, prodali so vse. Hvala Bogu, da pri nas še ni dosti takih norcev. Na ta način se mora za leta živinoreja končati. Zdaj jc šele začela cena rasti. Šla bo še zelo naprej. Naj nobenega visoka, cena ne zapelje, da bi plemeno žival v škodo prodal.
še večje bo pomanjkanje konj. Vso najboljše jc pobrala vojaška uprava. Cena gre še vedno prav naglo naprej. Mnogi gospodarji, ki so poprej konje, imeli, so si zdaj vole omislili, ker se hoje, da bi morali konje zopet oddati naprej. Spomladi sc bo le težko in počasi delalo. Več gospodarjev je kupilo na Hrvaškem mlade konje, katerih šo no vzame vojaška uprava prav poceni. Konjsko meso je po mesnicah vedno dražje. Pravijo, da sc ga prav veliki; proda.
Najbolj sc je pa dvignila cena prašičem, kar ni prav nič Čudno. Iz Galicije, ki je poprej dala na Dunaj v enem tednu 7000 živali v češke dežele, pa
najbrž še precej več. Januarja so se navadno tudi vsuli prašiči iz Srbije v našo državo. Zdaj vse to odpade. Nasproti porabi zelo veliko prašičev vojaška uprava za vojake. Kupuje jih na Ogrskem. Svinjska pečenka, rebcrca in žunken, vse je dobro od prašiča. — Kljub vsem opominom so do Božiča rinili prašiče naprej. Vsak dan jih je šlo na tisoče iz dežele. — Zdaj jih je začelo zmanjkovati, cene gredo bliskovo kvi-ško. Na Dunaju so plačevali že decembra debele po 1 K 72 vin. Dokler je bilo toliko mladičev na prodaj, so imeli plemeni navadno ceno. — Ko jih je začelo zmanjkovati, so se plačevali ravno tako, kakor debeli. — Pri nas se je cena zlasti po novem letu dvignila. Lepe živali so plačevali 1 K 60 vin. do 1 K 70 vin. doma. Kakor se kaže, bo cena šla še vedno naprej. Zabela mora biti. Tudi vojaščina veliko pokupi. Dvignile so so prav zelo tudi cene kož, ker vojaki veliko usnja porabijo.
Semenj. Na zadnji semenj v Ljubljani so prignali 806 glav živine, in sicer: 209 konj, 432 volov, 143 krav in 22 telet.
Cene moke na Reki. Z Reke poročajo, da je tamkajšnja občina nakupila večjo količino moke. Prva pošiljatev 10 vagonov je že prišla. Moka se prodaja 100 kg 53 K, ali 85 kg 45 K 50 vin. Kruh iz te moke peko po 50 vin. kg. Ako se pek ne obveže dati kruha po določeni ceni, mu magistrat ne da moke. Kruh se prodaja edino na težo, da ni stranka tako lahko oškodovana.
Poštni in brzojavni promet z Italijo.
Poštni promet v denarnih nakaznicah in s poštnimi nalogi z Italijo je od 1. januarja leta 1915. zopet otvorjen. Pripuščene so navadne kakor tudi brzojavne poštne nakaznico, ki morajo biti izgotovljene v frankih se do nadaljnjega določa preraču-njevalno razmerje 100 frankov za 112 K.
Povišanje cene suknu. Zveza nemških veletrgovcev s suknom poviša od dne 10, januarja nadalje cene suknu za vsaj 10 odstotkov.
Živinorejci, pozor! V sedanji vojski porabi vsaka država mnogo več živine za klanje, nego v mirnem času. Zato bo tekom vojske vedno manj živine. Bati se je, da se po končani vojski živinoreja ne opomore tako lahko in hitro, kakor je to za živinorejce potrebno. Zato je poljedelski minister sporočil kmetijskim družbam nekaj navodil, kako na; v sedanjem času ravnajo živinorejci, da sicer ustrežejo vsem vojaškim oskrbovalnim potrebam, da pa obenem poskrbe za zarod. Pred vsem naj se živinorejci ne dajo zbegati, da bo cena živini padla; zato naj ne prodajajo po slepi ceni in naj nikar preveč živine ne postavljajo na trg. Posebno je paziti, da se ne prodaja preveč mlade živine. Paziti je treba, da se ohrani dovolj plemenske živine. Pri nakupovanju živine za vojaške potrebe je želeti, da se kupovalci na to ozirajo ter ne segajo po dragoceni plemenski živini. Hvaležna naloga bi bila za občine, za živinorejske zadruge, ako bi se dogovorile in določile med seboj, kakšna živina naj se prodaja, da se ustreže kmetu in vojnemu oskrbništvu. Marljivo naj ljudje skrbe za
prašičerejo in gledajo na to, da bo spomladi dovolj zaroda za prodaj. Gospodarji naj varčujejo z živili za živino, posebej naj pazijo na slamo, ki naj se, če le mogoče, ne rabi za steljo. Glavni smoter živinoreji v teh časih naj bo, prerediti kolikor mogoče veliko živine. Posebno treba skrbeti za zarod pri konjih, ki jih bo po vojski zelo manjkalo, — Želeli bi si torej prav živahnega dela kmetijskih in živinorejskih zadrug, Kjer jih ni, naj bi se oo občinah osnovali taki gospodarski odbori.
Povračilo vojnih dajatev in odškodnina. Zakona o mobilizaciji od 21. in 26, decembra 1912 urejata v §§ 32 in 33, povračila za dajatve priskrbljene po imenovani postavi. Odškodnina se naj, če mogoče plača v gotovini. Če bi pa takojšnje plačilo ne bilo možno, se mora izvršena vojna dajatev s pismeno pobotnico potrditi. S to pobotnico more potem dajatelj, če ni že preje dobil plačila, svojo zahtevo uveljaviti. Vselej, kadar se ne da dognati obseg zahteve ali ne da takoi določiti povračilo oziroma odškodnina, se izvršena dajatev samo potrdi Če bi se povračilo za kakšno vojno dajatev ali odškodnino za kak nastali kvar ne poravnala v zmislu § 32., ali če bi dajatelj z določenim povračilom oziroma z odškodnino ne bil zadovoljen, sme po § 33. svoje zahteve ustno ali Dismeno naznaniti pri pristojnem županstvu, in sicer v šestih mesecih od dneva, ko se je razglasilo, da je prenehala dolžnost glede vojnih dajatev v zmislu § 2. O naznanitvi ali dokazovanju glede preskrbninskih zahtevkov, nadalje o pretresanju naznanil in o tozadevnih odločbah velja isto postopanje. Glede naznanjenih zahtevkov vršijo poizvedbe okrajni komisarji, ki jih je za posamezne politične okraje postaviti. Pretresati pa imajo podane slučaje deželne komi-sire, ki jih po popravi in pretresu z zapisnikom o svojem posvetovanju vred predložijo ministru za deželno brambo. Končno odloča komisija, sestavljena iz zastopnikov vojnega ministrstva, ministrstva za deželno brambo in finančnega ministrstva, ki se ji od slučaja do slučaja pritegnejo zastopniki udeleženih ministrstev.
Cene za vojne dobsve in tržne cene. Nekaj časa je vojno ministrstvo zahtevalo od občin dobavo žita za cene, ki so bile .nnogo nižje od tržnih cen. Tako bi se dobavljal meterski stot pšenice po 31 K, ovsa po 19 K, dočim so bile za veletrgovino določene cer.e pšenici na 40 K 50 vin,, rži 33'50 K in ječmenu na 29 K, Razumljivo je, da so se poljedelci v očigled veliki razliki med vojnimi in najvišjimi tržnimi cenami dobavam po zakonu o vojnih dajatvah kolikor mogoče odtegovali. Mnoge občine, ki so jim bila okrajna glavarstva ukazala dobave, so si skušale na ta način pomagati, da bi razliko med vojno in najvišjo tržno ceno poravnale s posebno občinsko vojno doklado. Višje oblasti pa vojne doklade niso dovolile, češ, da je proti-postavna, in vsled tega so v mnogih občinah nastali prepiri med županom in ljudmi, ki bi morali vojne dobave izvršiti, a so se branili večje množine žita prodajati po vojnih cenah. Sedaj sta se nižjeavstrijski kulturni svet in tamošnja kmečka zveza obrnila do vojnega ministrstva s prošnjo, naj bi vojna uprava svoje potrebščine na-
kupovala po najvišjih tržnih cenah. Tej prošnji je ministrstvo ugodilo, tako da kmetovalci ne bodo trpeli nobene škode. Vojno ministrstvo bo razliko rrted vojno in najvišjo tržno ceno doplačalo tudi za prejšnje dobave. S tem se popravi škoda, ki bi jo trpelo naše kmetijstvo in ki bi znašala samo v Avstriji 12 do 15 milijonov kron,
Listek
Rekrut.
Spisal Henrik Conseience.
(Dalje.)
V	bolnišničnem oddelku za oči se je nahajala temna soba, v nji so bila okna zadelana z zelenim papirjem, ki je branil zavidno, da bi ja ne prišel sled solnčne svetlobe v ta dom nesreče.
Za človeka zdravih oči si ne moreš misliti bolj strašnega kraja, kajti ta zamolkli želenikasti mrak je bil bolj žalosten kakor najčrnejša vseh nočnih tmin; če si pogledal vanj, se ti je stisnilo srce in napolnila se ti je duša s tesnobo in grozo.
Treba se je bilo privaditi očem tega smrtno otožnega mraka predno si mogel razločiti in spoznati kako stvar v sobi. Poleg tega je vladala tu tudi ti-hota smrti, dasi so bivali v nji ljudje, ki so pretrpeli najhujše muke — to ti-hoto je prekinil le zdaj pa zdaj stok bolečin: oči skele od žganja z lapisom (peklenski kamen).
Na lesenih klopeh ob steni so sedeli slepi kako vrsta nočnih prikazni, negibni in nemi. Vsakdo njih je imel na čelu zelen senčnik, ki je pokrival čelo in oči, da nisi mogel razbrati obraza.
V	kotičku ob steni jc sedel Jan Breme nagnjene glave, zatopljen v žalostne sanje o rečeh in ljudeh, katere je ljubil tolikanj in katerih naj bi ne bil videl nikdar in nikoli več.
Pod zelenim senčnikom se mu je prikradel usmev na usta, gibale so se ustnice kakor da se pogovarja z nevidnimi bitji — bil si je priklical v spomin sliko drage deklice, ravno je prisilil to sliko, da mu je ponovila ono ob slovesu šepetano sramežljivo priznanje ljubezni, ko se je slišal nekak ropot na hodniku.
Janu se je zdelo, da je pregovoril nekdo njegovo ime. Trepetaje po celem telesu je skočil po koncu in njegova usta so izbruhnila nehote v klic upanja in žalosti: »Katarina! — Katarina!«
Vrata so se odprla od zunaj, med njimi sta se prikazala korporal in Katarina. Deklica se je prestrašila ko je videla pred seboj zeleni mrak in v njemu negibne postave, ki sede podkobal-čene s senčniki — tako strašne in čudne — z glasnim vikom je skočila nazaj, ali Jan je že spoznal njemu najdražji glas, razkriljenih rok je tapal napram njej; spoznala je svojega tovariša otro-
82
škili let, tekla je k njemu in ga je objela.
Slišalo se ni drugega kakor vzdih žalostne ljubezni, pomilovanja: »Jan! Jan!« in radostni vsklik: »Katarina, ti! Katarina!«
Vsa v joku je visela Katarina ob vratu svojega prijatelja, nakrat se ji je zdelo, da je izgubila zavest od presil-nega čustva usmiljenja, kajti njene roke so obvisele mrtvo na rami siromaka slepca, njena glava je ležala na njegovem vratu. Tačas so se bili približali drugi slepi in so otipavali obleko in glavo Katarinino, kakor da jo hočejo spoznati tudi oni.
Vsled tega so jc zavedla Katarina, prestrašena je odmaknila Jana od onih in klicala: »Za božjo voljo Jan — kaj je to? — Reci jim vendar naj me puste v miru, sicer ne morem ostati tu.«
»Nc boj sc dragica« — jo je tolažil liitro Jan — slepi ubožci vidijo s tipom, otjpljejo tvojo obleko in vedo iz katerega kraja si.«
»Siromaki!« jc vzdihnila bridko deklica — rad jim odpustim, vendar mi je sitno. Pojdi Jan, vsediva se raje v oni temni kot, tla se pogovoriva kaj o domu.«
Tako govoreč je že vodila Jana h klopi in se vseilla poieg njega, držala je njegove roke v svojih in mu gledala z ljubeznijo- in žalostjo v zapopane oči. Razpredel se je pogovor, skoraj neslišen jc bil, ali gotovo globoko občuten, kajti na dekličinem licu so se zasvetile zdaj biserne solze, zdaj se je zazibal rado tiii iismcv, večkrat je stiskala sočutno Jano ve roke.
Gotovo seje irudila, da vlije mazilo tolažbe v bolno reveževo srce, sladek kakor materina pesem ob zibeli jc bil njen glas. Jan jc pomaknil senčnik iz čela, na nicgovem obličju je bil oso-bil izraz žalostnega obupa in sanjave pozornosti — kakor izraz človeka, ki leži v brezdnu trpljenja in posluša besede, katere mu ne puste ravno, da bi pozabil svojih muk, vendar pa ga omamijo za hipec z mišljenim radostnim upanjem.
V polkrogu pred njima so se postavili drugi slepi. Poslušali so tudi oni, da bi vedeli kaj govorita ta dva in da bi ujeli tudi oni žarek tolažbe.
Korporal je ostal zunaj pred vrati, hodil je po hodniku in pomolil včasih glavo pri vratih v sobo, da bi videl če sc ne pripravlja Katarina na odhod. Nakrat jc preblcdcl, postal je kakor stena, oči so se mu razširile v strahu:
Zagledal je narednika, ki je prihajal trdega vojaškega koraka napram njemu... Ne da bi se gonil ga je pustil korporal v sobo slepih in sledil mu je kakor grešnik, ki pričakuje obsodbe. Ko jc zagledal narednik de >.lico med slepimi vojaki jc skip-i >■/. iz ust se mu je vdrla nagla reka besedi:
»Vi! Vi! Vi! — Vi I.očete biti korporal! — Vi pustite v vojašnico nepoklicano osebo in še celo žensko! — Takoj Vas pustim odvesti v temnico in zalite vam za Vas Štirinajst dni zapora 72
— ako ohranite še Vaše korporalske zvezde, nc bo to moja zasluga, pri vseh vragih!«
Prestrašena Katarina je stopila hitro k njemu in ga je prosila: »Gospod poglavar, bodite vendar usmiljeni! — Samo jaz sem zagrešila, samo jaz. Prosila sem ga toliko, omočila sem ga s svojimi solzami... Nc storite, lepo Vas prosim, nc storite mu vendar nič zalega ker se je pregrešil samo iz dobrote in usmiljenja.«
Narednik je stresel nestrpno glavo in je prekinil porogljivo Katarino:
»Tako! — Dobro srce — usmiljenje! Pri nas velja samo dolžnost, in jaz vem kaj je moja službena dolžnost in kaj moram storiti — zato se mi izgubite Micka takoj vun! — Takoj in hitro!«
Deklica je obstala, bila je kakor hipoma zmešana ali zadeta od strele od tega nenadnega ukaza; ker je pa videla, da se gre za res, jc prosila vneto hudega moža.
»O lepo Vas prosim! Samo Še pul urice me pustile! Molila bom za Vas sedem očenašev in vedno se Vns bom spominjala hvaležno ...«
»Naj bo konec teh neumnosti!« — je vjiil narednik. — »Niti minute dlje, vun pravim, vun!«
>Za Ifoga ljubi gospod,« jc kl iknila žalosiuo Katarina pride človek iz drugega koma deželo, hodi dan in noč, da bi potolažil siromaka slepega a tu ga podite vun — saj mu vendar nisem nič povedala ...«
»Greste ali ne greste.«
Narednik je stal grozeč pred njo, Katarina je trepetala, solze so se ji vlile iz oči, dvignila je roki v prošnji in ihiela:
»V ime božje prijatelj — nc umorite me! Samo četrt ure me pustile!
—	Imejte vendar usmiljenje s siromaki,in slepcem, ki ne vidi ne božjega dne ne svojih ljudi — poglejte kako lahko se pripeli tudi Vam kaj takega — ali Vam ne bi pokalo srce ko bi podili od Vas sestro ali mater kakor se podi gar-javi pes. O gospod poglavar usmilite se me in vse življenje Vas bom imela rada.«
Jan in njegovi tovariši so se razburili nad surovo- strogostjo narednika, združili so svoje prošnje z dekletovimi
—	vsa soba se jc vznemirila, sence s senčniki so se premikale burno, bilo je kakor da se upirajo slepci zoper svojega neusmiljenega predstojnika, ki je postal vsled tega le še bolj besen in jo grozil, da bodo dobili vsi teden dni le kruh in vodo in je prijel nakrat Katarino za ramo, da jo potisne šiloma iz sobe — ona pa je stekla opazivši njegovo namero k Janu in se ga je oklenila glasno joka je.
Ravno tako žalosten kakor Katarina, ali prepričan, da no more nikdo ubraniti ločitve, je hitel Jan jo tolažiti in pripovedovati nekaj reči na katere je bil pozabil pri njenem prejšnjem tihem razgovoru.
Narednik je bil sledil Katarini prav tako hitro, kakor je bežala ona k
Janu, položil je zopet roko nanjo, da bi jo odtrgal siloina, deklica pa se jc oklenila tesno svojega nesrečnega prijatelja in sc je ubranila vseli narednikovih prizadevanj odtrgati jo. Klical je torej korporala, ki je stal ves poparjen pri vratih:
»Korporal! — Kaj zijate tam? — Semkaj! Ukažem Vam, da vržete sami to kmetico vun — če ne storite lega, boste videli, kaj bo. Požurite se!«
Kobalov je stopil k rojakinji, prijel jo jc za roko in ji prigovarjal: »Katarina, težko mi dene, pa ni pomoči. Pojdite z mirom, če ne, Vas poženejo po stopnicah. Ukaz je tak in narednik mora vršiti svojo dolžnost.«
Deklica je izpustila svojega prijatelja, vzravnala se je dostojanstveno in dasi so ji lile grenke solze iz oči je reklu vendar mirno naredniku:
»Grem, gospod poglavar, samo to \as prosim, kakor sc prosi Bog v nebesih, odpustite meni in odpustite tudi Kobalovcrnu — l>og Vas nagradi zato saj je bilo delo usmiljenja iu saj imate vendar tudi Vi srce in saj so vsi ljudje na svetu bratje. Kaj nc gospod poglavar, da pozabite in odpustite? — Spominjala sc Vas bom v molitvi vso svoje žive dni.«
Narednik jc bil dober človek, ko je videl, da slede vsi ponižno njegovemu povelju, se je pustil omečiti od sinjih dekliških oči iu njenega sladkega glasu, odgovoril jc prijazno:
»No torej! samo liitro — in če bo ostalo vse to prikrito, bom molčal o vsem in pozabil na vse iz samega usmiljenja do \ ns.«
»O Vi zlata duša! — Vi dobrotnik naš! Saj sem vedela, da ste dobri, govorite flamsko kakor mi drugi in Flamci so sami dobri ljudje — samo še enkrat z Bogom!«
Se enkrat je objela siromašnega slepega prijatelja, ki jc obnemel ob njenim poljubom slovesa, pošepetala mu je na uho par čarobnih besed in se je napravila jokaje k vratom — prišcdši do pragu s.: je obrnila, je zakričala pre-sumljivo in ic hotela planili nazaj, ali narednik jo je ustavil.
Katarina je videla, da sc jc bil zgrudil Jan onesveščen na klop. To jo je pretreslo lako, da sc jc tresla žalosti in bolečine in sc je borila kakor levinja z narednikom, ki jo jc vendar pridržal in je zaklenil vrata za njo.
Opešana in izmučena dušno in telesno, več mrtva kakor živa, je šla poslušno med narednikom in med korpo-ralom, stopala je kakor brezčutni stroj po stopnicah in stopila je tako na prostor pred dvoriščem, kjer so vodila vrata pod obokanim hodnikom na več strani; pustila se je porivati naprej, kajti njene noge, ki so jo nosile tako rade vso dolgo pot do Jana, so ji odpovedale službo, ko so jo imele nesti tako daleč od Jana; vendar ni zinila ni besedice, le solze, ki so ji kapljale po licih so bilo priče njenih bolečin.
Na vratih ob koncu hodnika je stala gospa plemenitega obraza, bogato oblečena, ki jc motrila že od daleč de-
klico in jc kazala, da želi vedeti, kaj se je zgodilo tu; čim bližje ji jc prihajala Katarina, tembolj je izražal gospejin pogled globoko sočutje.
Deklica je zapazila to in neko upanje je vrglo svetli žarek v njeno dušo. Korporal ji jc žaščpctal: »To je gospa, ki je žena ravnatelja našo bolnišnice, zelo dobrosrčna gospa. Je iz Ant-werpna.«
Katarina je pospešila po teh besedah korake, kakor da se ji mudi do portona,1 ko pa je prišla že blizu gospe, je stekla k njej, se je vrgla pred njo na kolena in je dvignila razprostrte roke kričaje:
»Usmiljena gospa, za siromaka slepca, usmiljenje!«
Gospa je bila presenečena in želelo se je, da jo nekoliko v zadregi zaradi teca nenadnega pokleknenja. Pozorno je motrila mlado kmetsko dekle, ki je gledalo zaupno vanjo s svojimi sinjimi lepimi očmi in se je smehljala med solzami, kakor da sc zahvaljuje žc za prejeto dobroto. Ne da bi se ozirala na narednika in na korporala, ki sta stala, roko ob kapi pred njo, je dvignila gospa deklico, ji je rekla prijazno: »Ubo-žica, povej mi, kaj te žalosti,« in peljala jo je v svoje stanovanje, kjer jo je posadila na stol.
V tisti sobi je tal pred visoko ozko mizo častnik oblečen v uniformo lovcev, pisal je in se je ozrl radovedno in sočutno na nepoznano deklico, vendar je pisal naprej, ne da bi vprašal za pojasnilo.
Gospa je prijela jokajočo Katarino za roko in ji prigovarjala: »Nikar deklica, nikar! — Nc jokaj se, potoluži se in novej mi, kaj te žalosti, če je mogoče, Ti pomorem.«
»O gospa moja!« — je vzdihnila Katarina in jo je pogledala razvneto — »Bog Vas bo blagoslovil za Vašo dobroto. ilevno kmetiško dekle sem od sv. Antona v Kempnih. Naš Jan je bil izžreban in jc moral v vojake. Štiri dni je od tega kar jc pisal svoji materi, da ne vidi dobro, meni pa jc pisal posebej, da je ob oči, da je slep za vso ž;'"'icnje
—	slep! — Dve uri sem ležala kakor da sem mrtva pod hrastom, ali njegovi materi nisem povedala, ker bi umrla revica žalosti. Drugo jutro sem odšla od doma, bosa, ne da bi poznala pot iz naše vasi v Vcnloo — izpraševala sem
—	zašla sem — tavala sem okrog, prestala sem dosti težav in sramote, hodila sem dan in noč, skoraj da nisem nc jedla in pila, kri mi je kapala od nog, pot od čela.
In ko sem so mučila tako tri dni kakor ovca, ki je zašla iz domačega pašnika in sem prišla sem — me je pustil fant iz naše vasi — korporal — iz samega golega usmiljenja v bolnišnico, tam najdem Jana s zapopanimi bolnimi očmi — komaj da se pozdraviva, že je prišel narednik in me je zapodil. In zdaj naj ne vidim več Jana, zapustiti sem morala siromaka brez tolažbe... O gospa! To jc vendar nemogoče 1 —
' .Velika vrata.
Pomislite, kaj sem prestala, da sem prišla do sem in imejte usmiljenje, če se Vam zdi za malo, imejte usmiljenje z ubogim jagnjetom, ki čepi in čemi tam v tmini...«
»Jc ta fant Vaš brat?« sc je oglasil častnik od svoje mize.
Katarina je sklonila naglo glavo, da zakrije rdečico sramežljivosti, ki ji je zaplala v licih ob tem vprašanju, prebrala se je in dvignila oči ter odgovorila :
»Gospod! Jaz nisem njegova sestra, ali od otročjih let sem sva bila vedno skupaj, njegovi starši so moji starši, moja mati je njegova mati, njegov ded me' je pestoval, delo, zaslužek, radost, žalost, vse je naša skupna last.«
Zopet je sklonila glavo in nadaljevala bolj tiho:
»Odkar je Jan tako nesrečen, čutim pač, da mi ni samo brat.«
Ginjen ob njenih besedah je zapustil častnik svoje pisanje in se je približal Katarini, njegova žena je vzdihovala :
»Ubogo dele! Iztrgati si moraš take misli iz srca in se potolažiti radi fantove nesreče. Slepca vendar ne moreš ljubiti svoje živo dni!«	(Dalje.)
Slike in črtice z božjšč.
CXXII.
Junaški imi. Esanady.
Ta je bil ranjen v Karpatih. Neki častnik o njem pripoveduje; Esanady je bival vedno v rojni črti, hodil je od moža do moža. nagovarjal jih je, streljal je ž njimi in delil vse napore in pomanjkanja svojih vojakov. Enkrat so leteli šrapneli in granate tako na gosto, da so ležali vojaki po cele dneve v dnu jarka. Tedai je zadela krogla Esan-"dyja, ki je hodil sklonien med njimi, prebila mu je ledia in obstala v medenici. Polkovnik generalnega štaba, je hotel, da odnesejo ranjenca na obvezovališče. Dal je potrebna povelja in '"e odšel za vojaki, v tem hipu je zapoveda! Esanadv sanitej-cem, da ga neseio takoj na fronto. Sani-teici so ugovarjali, češ, da jim je zapovedal polkovnik, da ga neseio na obvezovališče, Esanadv ie zahteval, da ga neso na fronto in je velel vojakom: »Jaz sem feldmaršal-lajlnant, jaz vam zaoovem!« Tačas se ie vrnil polkovnik in ie prosil Esanadvia, da naj se ne izoostavlia nevarnosti, a bilo je zaman, Esanady je d»l častnikom na fronti nekaj nujnih navodil in se je pustil šele potem odnesti k obvezovanju, ko je bil izvršil svojo dolžnost.
CXXIII.
Servus, bratec!
Dunajsko kat. rok. društvo je dobilo pismo od svo:ega člana, honv, P. Baločha, ki se glasi: »Hvala za Vašo karto. Vaše voščilo, da naj nalovim dosti Rusov, je prišlo prepozno, ker sem jili tačas že nalovil. 15. decembra sem šel na patruljo, z menoj šest mož. Smo šli do ruskih skrivank. Tam je bilo vse prazno, Ruska se je umaknila. Dobil sem ukaz, da ne smem več naprej. |
Zdaj zagledam daleč pred seboj dve postavi. Moj častnik pogleda na kukalo ir pravi: »To sta dva voiaka.« — »Dobro,< pravim jaz, »grem ponje.« Tačas sta šlr. onadva v neko hišo, jaz in dvoje mož zr njima. Pozorno seveda. Puška nabasana, bajonet nataknjen. Pri hiši najdem dva civilista. Vprašam, v kateri hiši so ruski vojaki? Povedali so mi, da je v hiši šest vojakov. Jaz rečem civilistu: »Torej ti poj-deš z menoj.« — Civilist pravi: »Ne, nc morem, Rus strelja!« — Jaz pravim: »Imam puško, moraš!« — Bil sem sto korakov pred ono hišo, pa pravim civilistu: »Pojdi tja in reci Rusom, naj pridejo vun/ jaz ne streljam.« — Tačas ko je šel on v hišo, prišetam tudi jaz pred njo. Pride Rur iz hiše, nima orožja Pomolim mu kar roke in rečem: »Servus, bratec!« Drugi Rusi sc to videli skozi okr o, takoj jih je prišlo dvanajst vun. Jaz nisem mogel prožiti takr hitro vsakemu njih roko. Bil je tam ruski desetnik, ki je sklical vse skup, ukaza! »vergaterung« in mi javil po rusko: »Devetnajst mož!« Prosim! Z dvemi vojaki seir. vlovil devetnajst Rusov, Prepišite in berite tovarišem v društvu naglas. (Je vero-jetna zgodba, kajti Peter je dobil pred par tedni srebrno svetinjo za hrabrost.)
CXXIV.
Na begu.
Kubingerja od 3. lovskega regimenta so vlovili kozaki. On in več drugih so se podali dne 28. novembra, spremljani od kozakov, peš na pot v llusko. Na potu so se ustavili pri kmečki hiši. Kozaki so šli v hišo in so zahtevali žganja, Kubingerja je stražil samo en kozak, uporabil je ugodno priliko in jc ušel. Tekel je v gozdič, tam se je obr nil v nasprotno smer. Uvidel je, tla ga vodi njegova pot vedno bliže sovražnikovih postojank in da se mu ne bo posrečil beg v uniformi. Hodil jc šest ur in prišel je ves utrujen pred samotno hišo, v kateri je bil edini gospodar doma. Dal jc beguncu kislega mleka in šel pred hišo. Nakrat plane v izbo in vpije: »Kozaki! Skrijte se hitro!« Ku-binger se je stisnil za kupom dračja. Kozaki so šli mimo. Kmet je dal vojaku svojo obleko. V tej je nadaljeval begunec svojo pot v vodnem strahu, tla b; ga no imeli naši za ruskega špijona in bi ga ne kar obesili. Šest dni jc hodil, včasih je tekel, včasih se je ustavil in skrival, kajti večkrat jo naletel na ko-zake in si ni mogel raztolmačiti, v katero smer gredo oni ali on, vprašati ni mogel, ker ni znal rusko. Pride v neko vas, kjer je razumel edino trgovci. nekoliko nemškega. Ko je Kubin-ger razodel temu svoj položaj, ga jc prosil trgovec prav lepo, da naj gre hitro iz hiše in ko ni šel hitro, ga je porinil vun. Zunaj sliši peketanje konj. Komaj da se je skril za drevo, prijezdi kozaška patrulja, ki ga na srečo ni zapazila. Dne 4. decembra jc dospel Ku binger malo živ, raztrgan in blaten de našega taborišča, kjer je klical straž! že od daleč, da je Kubinger od 3. regi menta; ko se je malo odpočil, so ga poslali k njegovemu otfdelku. Pravi, dr. l>o pomnil pot na Rusko.
Za naše gospodinje.
Varčevanje je domoljubno delo. Mnogo je ljudi, ki ne razumejo tega, ki hočejo živeti v svoji složnosti tako, kakor so živeli v blaženih časih miru. A zdaj imamo najgroznejšo vojsko, kar jih je bilo kdaj na svetu, tisoči naših bratov krvave za nas, tisoči beguncev tavajo okrog brez doma, tisoči jetnikov hrepene po dnevu svobode, tisoči ranjencev in bolnikov vzdihujejo v bolečinah, tisoč sirot izteguje lačne roke — in ti samopašnež hočeš živeti sam zase, udobno in mirno. Kje ti je srce, človek božji? Čas je tak, da zahteva v občni blagor žrtve posameznika. Kdor varčuje, pripomore občnemu blagostanju. Je-li tako težko žrtvovati malo svoje udobnosti, ko žrtvujejo naši bratje svoje telo, svoje zdravje? Kako se moreš nas'ajati z boljšo jedjo, ko veš, da bi razveselil ž njo ubogega ranjenca? Najgroznejsa vojska razsaja, premagal jo bo glad. Kdor varčuje zdaj, se vojskuje za dom, kakor se vojskujeta vojaki z orožjem. Še je vsega v naši deželi, a tudi živi se pri nas, kot da ne bo zmanjkalo nikdar. Kako resc-n je čas, kako je treba pazili na vse, nam odkrije poziv profesorjev narodnega gospodarstva na Nemškem in odlok nemške vlade, ki jc izšel ie dni. V tem odloku prepoveduje vlada oonočno delo po pekarnah in slaščičarnah. Moka, ki jc dobra za mesenje, se ne sme rabiti za posipanje, ržen kruh, ki tehta več ':akor 50 gramov, se sme prodati šele, ko e star 24 ur. Profesorji narodnega gospodarstva pa pozivljejo ljudstvo, da dela'o poštliivo ^ vsako stvarjo, ki je za uporabo in da soravljajo skrbno vsak ostanek. Žemlje, rn'ečni kruh in šartclini naj bodo le bolrikom v hrano Mesa, masti, olja ic treba porabljati, kolikor mogoče malo, da. ne bo zmanjkalo živine in belila. — Pri nas je trf-ba pa še novdariati svečavo in kurjavo. Zima je mila, varčuimo z drvi in premogom, lahko da premanjka premoga, drva so vedno dražja. Hrani naj jih kdor kupuje in listi kder prodaja. Dan se daljša, gre se torej nrej v kraj in vstane z dnevom, bo saj bolj zdravo. Varujte žvenlen-ke! Lahko se zgodi, da bomo vkresali zopet ogenj in delali lojene sveče.
Resno besedo je izpregovoril »Domoljub« o stvari, ki teži srce vsakega vzgojitelja narodovega. Saj ga ni skoraj naroda, ki bi tako preklinjal, kakor naš. Pri nas preklinja vse in sc prekolne vse. Starec, ki lazi ob palici, kolne, dote, ki je izbodilo, ponavlja njegove besede. Kolne vsak stan, vsaka starost, vsak spol. Spravi se Najsvetejše z najostudnejšim v strašni kletvi, preklinja se materino rojstvo, svoje grešne kosti, du?o bližnjega — čudovito plodna je besna domišljija preklinievalca. Zakaj se preklinja? Večinoma vsled napačne misli, ki velja posebno na kmetih, da je to možato, in ko se zbere par fantalinov, jamejo kleti kar za stavo, kdo zna bolje. Taka kletev, ki ni izgovorjena z namenom, škoditi, ni sicer tako grešna, koristna pa nikdar ni — je tudi mnogo vzgledov, da nimajo njegovi otroci miru. In kdor se navadi ldcti za šalo, b0 klel tudi v resnici, v jezi, bo preklinjal v srcu Boga in vse, kar je sveto in končal bo svoje življenje v 52
kletvi. Posebno greši, kdor preklinja pred otroci. Zla beseda ima veliko moč, prime sc otroka hitro, ne bo si zapomnil molitve, zapomnil si bo pa kletvico. In matere se vesele brihtnega otroka. Posebno kletvine v tujem jeziku se dooadejo otrokom in fantalinom. Kar ponavlja jo na tihem, ko jo sliši prvič, potem gre »orka«, »oštija« in drugo. Tak dcsetlclm poba se priduši in preklinja nedeljo, Marijo, Boga. Klet-vina daje našemu narodu bil jež surovosti. Tu je treba nastaviti delo izobrazbe. In to delo je v prvi vrsti žensko delo. Ako ne bo trpela ženska v svoji bližini in v svoji hiši kletvine in kvantanja, bodo že odnehali moški. Žalostno je res, da se pridušuje in kvanta tudi ženska, meni celo, da se ji poda. Surovost se začne pri ženski, kajti njena na'oga je. da blaži moškega in če ona zgreši to nalogo, posurovi svet — kar se vidi zdaj zelo jasno — ko je stopila ženska v marsičem preveč iz mejnikov, ki jih postavl-a njen spol. Na Irskem je družba zoper kletev, kako potrebna je taka družba pri nas.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tili za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katera jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka.
"'(ie ure ofl 8. zlotraj do i. pcpoline.
Glej inseral!
V poduk za vojskin čas.
Stanovanja ijad orožta poklicanih ne-odpovedljiva. Vzklicni senat dunajskega deželnega civilnega sodišča je dne 29, decembra razsodil, da o stanovanja pod orožje poklicanih neodpovedljiva, in sicer v tem smislu, da se postopanje, če je ena stranka za časa vojne pri vojakih, uradno ustavi, dokler ni odstranjena ovira. O tožbi glede odpovedbe se more torej razpravljati šele tedaj, če pride dotičnik od vojakov.
Ceneje vožnja za osebe, ki obiskujejo ranjence. Kakor znano, je c. kr, železniško ministrstvo dovolilo sorodnikom, ki hočeta obiskati svoje, v vojni ranjene ali obolele sorodnike, pri vožnji po železnici 50 odstotkov popusta. K tej naredbi je pojasniti, da velja le za one ranjence in obolele avstrijske bojevnike, ki se zdravijo v ozemlju avstrijske ali nemške države. To velja tudi za sorodnike, ki bi se hoteli udeležiti v teh državah pogreba svojcev. K sorodnikom so vštete tudi zaročenke (neveste) obolelih, ranjenih in umrlih vojaških oseb. Istotako imajo pravico do 50odstotnega
popusta vožnje vse one ženske, ki dokažejo, da nameravajo kakega obolelega ali ranjenega avstro-ogrskega vojaka obiskati z namenom, da se tam naglo poroče.
Izkaznice za znižano vožno ceno na železnicah za obiskovanje, bolnih aH ranjenih vojakov. Korespondcnčni urad naznanja 5. t. ni.: Opozarja se, da smejo izdajati izkaznice, ki svojcem bolnih ali ranjenih vojakov zagotavljajo dovoljeno znižano vožno ceno na progah: avstrijskih državnih žcleznic, železniške družbe Ustje n. L.. Tcplice, buštjehrajske železnice, železnic Dunaj-Aspang in Košice-Oderberg, nižje-avstrijskih deželnih žcleznic in južne železnice, — edinole politične okrajne in c. kr. policijske oblasti.
0 pranem času
izvržena malenkost jc mnogokrat večjega pomena, kot najhujši napor in največje denarne žrtve. — Na to je treba misliti posebno takrat, kadar muči človeka prehlajeuje, bolečine v vratu, hripavost, zaslezenje, krči in kašelj, ker pravočasna vporaha 1'eller-jovoga protikatara-ličnega, kašelj lajSujočegn fluida iz rastlinskih esenc z znamko „Klsa-I''luid" prihrani mnogo nevoije, slabosti in bolečin. — 1 li steklenic tega izbornega domačega zdravila poSljo poštnine prosto za K 0 — lekarnar E. V. FELLER, Stu-bica. Klzatrg št. Ki (Hrvatska). Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Klza-Fluid" je najbolj priporočljiv, istotako tudi Follerjeve krogljico z znamko „Klza-krogljlco" ((i škatljic poštnine prosto za 4 K 40).	iuo---
Vprašanja m odgovori.
A. P. v D. Pišete nam: Kaj pomeni beseda fruiiktircr, ki sc zdaj tolikrat bere? — Odgovor: Beseda je francoska sestavljena i/ franc (izgovori frank) in tircur (izgovori tirer), franc pomenja svoboden, tireur pa strelec. Izgovarja se iranktirčr z naglasom na zadnjem zlogu. Francozi imenujejo tako tudi divje lovce. V svoji vojski z Nemci 1. 1870. so pa začeli tako imenovati ljudi, ki so na svojo pest, ne da bi bili vojaki, z orožjem v roki, šli nad Nemce, jilt zasledovali, jih »upadali na skritih prelazih ali v vaseh iu mestih, ki so jih zasedli, in sploh proti njim vso storili, kar so mogli. Nekaj takega imajo Srbi v svojih četaših, ki so pa ožje zvezani z redno vojsko, nego franki i-rerji. — V sedanji vojski jih je bilo največ v Belgiji. Zalo je tudi Belgija največ trpela, kor so se Nemci silno maščevali nad napadi od nevojaške strani. S franktirerji so delali po vojnem pravu, — pomorili so jih; — obenem so pa vasi in mesta, kjer sc je franktirer-stvo pokazalo, kaznovali s tem, da so jih požgali in opustošili. Umljivo je to, da vojaštvo ne more dopustiti, da bi se nevojaki tudi dejansko vmešavali v boj, in zahteva, da se ljudstvo tam, kjer zasede tujo zemljo, mirno obnaša. Le v tem slučaju se more pričakovati, da vojaška oblast strogo gleda, da so tudi vojaki mirni in dostojni. Belgija je pokazala, kako silno si škoduje ljudstvo, ki s frantirerstvom sega v vojne dogodke. Za vojsko so pač lc vojakL
J, L. P. Ga ni. Pišite na poizvedovalni urad na Dunaj na dopisnici, ki je dobite pri poštnem uradu.
S. v S. Bomo uvaževali. Naši »najboljši« pa vendar ne morejo tako neumno misliti, ker vsak otrok že ve, da delajo sedaj gotovi ljudje s polnim' parom in se izmišljujejo najbolj gorostasne stvari.
J. Z. Če se bode vršil, ram dosedaj ni znano. Ko zvemo, bomo poročali v »Domoljubu«.
F. K. L. 1. Sprejema tudi slovenska vprašanja in odgovarja slovensko. 2. Naslov je: Poizvedovalni urad, Dunaj. 3. Vprašate laliko potom nalašč zato napravljene dopisnice, katere dobite pri vsakem poštnem uradu. Na dopisnici jc že natančno naslov poizvedovalnega urada.
Tedenska praiika.
15.	januarja.
1. Sv. Favel, puščavnik. Rojen v Tebah v Egiptu iz premožne rodbino, je kmalu osirotel. Njegov paganski svak, ki je hrepenel po njegovem premoženju, ga je zavoljo vere ovadil. Zato jc pobegnil v puščavo, kjer jc doživel 113 let in je postal ustanovitelj in vzor puščavniškega življenja. 2. Sv. Ma-karij Veliki; egiptovski puščavnik, katerega je treba razlikovati od sv. Maka-rija Aleksandrinskega, ki je bil tudi menili. Rojen je bil okoli leta 300 po Kr., v starosti 30 let se je podal v puščavo in tam še živel 00 let. Kor jo hitro linpivdoval v čednostnem življenju do popolnosti, so ga obče imenovali »mladeniški starček«. Slovi tudi zavoljo neštevilnih čudežev.
Solncc vzide 7-i9 zjut. — zaide 4'30 popol.
Luna vzide 8'0i zveč. — zaide 4 20 zjut.
16.	januarja.
1. Sv. Marcel, papež in muc. (308 do 310) jc lo zavoljo vročih želj kristi-janov prevzel osiroteli sedež sv. Petra, ko je blizoma 4 leta po mučeniški smrti sv. papeža Marcelina (t 301) ni bilo naslednika sv. Petra. V Rimu je potem naredil mir in pošten strah med kristi-jani. Sv. Marcel pa je bil kmalu na povelje cesarja Maksencija ujet in obsojen, da krmi divjo zverino v cesarskem zverinjaltu. Umrl je vsled žalosti, skrbi in vsled trpljenja 1. 310. 2. Sv. Ticijan,
škof. 3. Sv. Honorat, arelatski škof na Francoskem, prednik sv. Iiilarija. 4. Sv. Oton, škof v Bambergu (1102—1139). Bil je tudi med slovanskimi Poljaki in se je privadil njihovega jezika. 5. Sveta Priscila, pobožna rimska gospa, mati senatorja sv. Pudencija in stara mati sv. Praksede in Pudencijane. Po njej je imenovana ena katakomba.
Solnce v. 7 48. — z. 4'31.
Luna v. 8'36. — z. 5\33.
17.	januarja.
1. Sv. Anton puščavnik, ustanovitelj rodovniškega življenja, se jc rodil leta 251. v mestu Komi na Egiptovskem. Zgodaj jc izgubil starše, razdelil svoje premoženje med uboge po evan-geljskem nasvetu iz potem živel kot puščavnik. Njegov sloves jc privabil k njemu veliko častilcev in posnemal-cev, katerim je dovolil, tla so napravili v njegovi bližini puščavniško naselbino in tej jc dal potem določena pravila za puščavniško življenje. Umrl je leta 356. star 105 let. 2. Sv. Sulpicij, škof. 3.Sv. Meanij v Izlandiji. 4. Sv. Pij.
Solnce v. 7'48. — z. 4-32.
Luna v. 9'—. — z. 6'54.
18.	januarja.
1. Sv. Petra stol v Rimu v spomin, ko je sv. Peter prišel I. 42. po Kr. prvikrat v Rim in tam postal škof. Od tisto dobo se smatra Rim kot središče kristi-janstva. Iz Rima jo sv. Peter šc večkrat potoval na Izhod, v Malo Azijo, v Palestino in drugod, toda zdi se, tla je od 1. 54. po Kr. ostal že stalno v Rimu, kjer je bil ob času cesarja Nerona 1. 67. križan, ko jc bil 25 let papež. 2. Sv. Mav-rus, opat v Galiji, je ustanovil veliko benediktinskih samostanov. 3. Sv. Habakuk, slarozakonski prerok. 4. Sv. CJI-frirt, škof na Švedskem. 5. Sv. Priska, dev. in muc. je bila obglavljen' v Rimu 1. 270. ol) času cesarja Kla' dija. 6. Sveti sestri Liiierata in Favstina. 7. Svete mučenice v Noli: Tekla, Zuzana, Arhelaja. 8. Sv. Mihaes, starozakonski prerok.
Solnce v. 7 47. — z. 4 34.
Luna v. 9'17. — z. 8'09.
19.	januarja.
1. Sv. Kanut, danski kralj in muče-ncc. Leta 1080. je nastopil kraljestvo. Njegov brat Olaf se je zoper njega spuntal in Kanut jc bil 1. 1086. s svojim bratom Benediktom in s 17 zvestimi
I služabniki ubit. Na splošno željo ljudstva je bil 1. 1101. prištet med svetnike. 2. Sv. Marij in Marta. 3. Sv. Avdifaks. 4. Sv. Agricij, škof.
Solnce v. 7 46. — z. 4 3G.
Luna v. 9'33. — z. 9 22.
20.	januarja.
1. Sv. Fabijan in Boštjan. Sv. Fabi-jan je bil od leta 236. papež in je poskrbel za rimske siromake s tem, da je mesto razdelil na 7 okrajev, katei-e so oskrbovali dijakoni, ki so pozneje vedno spadali li kartlinalskemu zboru. Umrl leta 250. mučeniške smrti. Sv. Boštjan je bil rimski plemenitaš in polkovnik cesarske straže ob času cesarja Dioklecijana. Cesar mu je bil zelo naklonjen. Ko pa jc po njegovem prizadevanju veliko paganov sprejelo sv. vero, je naročil cesar, da je s pušicami umorjen. Sv. Irena, vdova po sv. Ha-štalu (Kastulu) si jc poleni izprosila njegovo truplo in jc spoznala, da je j svetnik le navidezno mrtev in je tudi kmalu ozdravel. Ko pa je pozneje pri javni slovesnosti očital cesarju njegove grozovitosti tlo kristijanov, je bil na njegovo povelje 1. 288. ubit in njegovo truplo so vrgli v mestni jarek. Kristijani so ga pokopali v katakombah. 2. Sv. Majnrad, opat. 3. Sv. Evtimij. 4. Sv. Marce!. 5. Sv. Urh, puščavnik na Angleškem.
Solnco v. 7-45. — z. 4-37.
Lana v. 9'48. — z. 1131.
21.	januarja.
1. Sv. Neža, dcv. in muč., ona izmeti največjih kršč. mučenic. Kot hči imenitne rimske rodbine je imela biti že v 13 letu svojo starosti zaročena s sinom rimskega župana Simfronija, ki je bil pagan. Ker pa je obljubila devi-štvo svojemu Bogu, je bila ovajena, da je kristijana in obsojena na smrt in
1.	302. je bila obglavljena. Slika se z Jagnjetom, kakor sc je baje po svoji smrti prikazala svojim staršem. Nad njenim grobom vzdiguje se zdaj veličastna cerkev in v tej se na današnji dan posvečujeta dva jagnjeta, iz katerih se napravijo 'o paliji za nadškofe.
2.	Sv. Epifaitij. 3. Sv. Patrokel, muče-nec v Troyesu na Francoskem.
Solnce v. 7'44. — z. 4 39.
Luna v. 10 01. — z. 11-39.
SlROLINuRoche
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ?
I. Vsak, ki trpi na frajnern kašlju.
lažje je obvarovati se bolezni,nego jordravifl. i. Osebe s kroničnim ka/arom bronkijev. ' ki s Sirolinom ozdrave-
1 Vadušljivi ,kaferlm Sirolin inatno
olehča naduho. 4, Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin t ugodnim vspehom na splošni počufek.
Dobre knjige.
Družbenik Marijin. Izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb. Ta molitvenik je oficielcn za rabo v Maii)inih družbah. Ker mu je namen enotnost in stalnost, nima novi naiis bistvenih sprememb. Da je tak oficielen molitvenik v Marijinih družbah potreben, priča, da )e bil prvi natis v par mesecih razprodan in cia so Marijine družbe nov natis željno pričakovale. Nov natis sc tudi po svo|i zunanji opremi ujema s prvo izdajo in ima, četudi je nekoliko spo-polnjen, ravno tako priročno obliko, primerno za v roke in žep. Knjižica jc razdeljena v tri glavne dele: Pravilnik, obred-irik in molitvenik. Molitvenik je zelo obširen in popoln in prirejen za vse stanove, za vse prilike in potrebe. Knjižica bo usi-ezala vsem stanovom: mladeničem, dekletom, možem in ženam; to je zaradi potrebne er.otr.osti. V mali obliki podaja mo-;itvenik veliko vsebino, zato mu je tudi cena zeio nizka: velja v platno z rdečo obrezo 1 K 50 h. z zlato obrezo in nekaj leo->o opremo 2 K 30 h, v šagrin 2 K 80 h. Na 20 naročenih izvodov da Katoliška Bukvama en prosti izvoci.
Voditelj v srečno večnost, 1 ta v i lo-
kar ie izšel v novem natisu molitvenik »Voditelj v srečno večno?-! . po katerem se je neprenehoma popraševalo, ne le zaradi priljubljene vsebine, temveč tudi zaradi priročne žepne oblike. Nov natis presega glede lia svojo zunanjo opremo iu priročnost vse druge slovenske molitvenike; zadovoljil bo vsakega, ki si je želel lep iu priročen molitvenik s primerno vsebino. Oblika jc majhna pa nikakor ne premajhna. Velikost in debelina je med seboj v la-ko prijetnem razmerju, da si ugodnejše oblike ne moremo želeti. »Molitvenik se dobi trpežno vezan z rdečo obrezo za nizko ceno 1 K, šagrin z zlato obrezo 2 K. s fino v,'Miranimi platnicami .'5 K jO vin. — Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zemleviri Evrope v slovenskDm 'jeziku, ki izide kot priloga Svetovni j vojski« je v tisku. Ker je pa promet z zunanjimi državami zaradi vojske silno otežkočen in počasen, danes še ne moremo povedali kateremu ; - - it ki i »Svetovne vojske« bo priložen. Zemljevid bo nudil še m novo več kakor smo prvotno poročali in bodo. kjer je to potrebno, imenovani kraji v obeli jezikih. Zemljevid je povzročit vsled svoje natančnosti tudi mnogo več stroškov in se bo računal naročnikom za dva se-Sitka. Naročnika »Svetovne vojske;: bo veljal torej ta zemljevid samo 1 K, medtem ko bo veljal zemljevid sam za sč kupljen okoli II K. Svetovna vojska se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Vojska nn Balkanu 1912-1D13. Sestavila profesorja dr. Vinko Šara bon iti Anton Sušnik. Elegantno broširano 0 kron 50 vin. — Kdor naroči lo knjigo, dobi zgoraj priporočeni zemljevid Srbije, Črnegore in drugih balkanskih držav brezplačno priložen. Knjiga »Voj-32
ska na Balkanu je ena najlepše opremljenih slovenskih knjig; obsega vse polilo vojnih slik med besedilom, mnogo fino izvršenih tabel, ki predoru jejo razne prizore na bojiščih med bitko in po končanih bitkah, dalje razne skice, načrte in dva zemljevida. Knjiga je v zemljepisnem, zgodovinskem iti narodopisnem oziru nad vse poučna; med resne in krvave vojne dogodke si a znala pisatelja vplesti tudi toliko zanimivih in zabavnih dogodbic, da ima knjiga prijetno zabavno lice in jo bo vsakdo z veseljem in zanimanjem čital. Knjiga seznani bralca z nad vse strahotnimi. pa tudi tolažilnimi dogodki na bojnem polju. — Naročila je nasloviti na »Katoliško Bttkvarno« v Ljubljani.
•KRIVALNICA.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 5. januarja: 42. 10. 84. 38. l. Line, 9. januarja: 30. 32. 16. 43. 53.
Poceni fn dobro!
f t, Vi obicčote rolo družino, ako naročite i/., ključno otl domačih tkalcev	3128
■mr ostanke -im
vseli vrst blaga, kateri so zajamčeno pralni in brez napak, in siccr:
Hi,-hio za obleke, parhenti, dileni, flanelc, oksiordi, moderni ccfiri za srnjce in Muze, ka-naias. za prevleke, krisetl za krila, bela tkanina pripravna za opremo in per.lo, robci, bri-sače, modrotisk za obleke in predpasnike Itd,
Razpošiljanje po lastni ceni in povzetju 1 zavoj vsebujoč 30—40 metrov za 13 K SO vin.
Pri naroČilih 2 zavojev poštnine prosto.
Anton Maršik, Olešnicc
pri Novem Mestu na Metu)! (češko.)
Ostanki so dolgi od ;t—15 metrov.
baker, medenino, cink, ciukovo pločevino, jekleno pločevino, cinaste krožnike, svinec, štanjoi ter glave siionskili steklenic itd., kupuje po najvišjih cenah tvrdkit FR STUPiCA v Llnbijani, trgovina z žcieznino in poljedelskimi stroji.
Razširjate .DOMOLJUBA"!
C^ffOUHIKsKolsdarem
tudi po pošti zastoni. Naročite ga takoj ali se oglasite osebno.
F. ČUDEN, Ljubljana
nasproti trančlškanske cei-Kve. Bobnar budilka K 6 60.
orožji; in KOIiFA
n;i obroke. Puso-i!:c?ni Cel11 ?;ccnr;< l7W8 II. ccnilil ?."sicnj
F. Dušek,tovnriiaotožin, »«»-Ic.. Šivalnih slroirv. Or ceno ob c!r>. iti. S128, CiSkp. 83»
50% ceneje?
AmerlAkn Medllna kava, lopo fll3«8a, Izdatna in
faltMlljiva, B kR- vreča za 110-bituflnjo K 10'- pošt. j i rosi o po povzel,jn. Pol kilograma prvovrM. 1'inrua čaja -a 2K l o.il.io A, Sohar-lra 473, izvoz kave in t*ajp., Oalanto.
domače podjetji-:.
domači izdelki odej. kranjski in ogrski
Vsem tistim, kateri prihajajo v Ljubljano blago za oblačila nakupovrti, sc priporoča vsakemu domačo, prijazno in pošteno trgovino Pri
STRITARJKVA-LINGARJEVA ULICA
POSTELJNE GARNITU-	Zaloga vseh najnovejšiii vrst blaga RE, ZASTORi, TEPIHI. za ženske in moške obleke.
POSTREŽBA STROGO	Prve novosti volnenih, svilnatih in POŠTENA, CENE NIZKE mrežastih rut ter šerp.
Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališča) da je pri meni največja izbira. Tudi opozarjam na svojo lepo zalogo finega žameta za obleke in jopice. UZORCE POŠILJAM PO POŠTI BHEZPI.ACNO.
Toplo priporočamo vsem rodbinam
krasne ostanke blaga
n obleke, suknje, bluze, srajce Itd.
Novih lepjh vzorcev 5 kg zavoj K 13*—, lepša vrsta zavoj K 14--, najlepša vrsta zavoj K 201—
franko po povzetju pošilja: A. JELINEK, I. češka tkalnica t Jimramovš (Morava).
Zelo toplo priporočeno! 3214 Kdor poskusi, kupi vnovič
Obleče se lahko cela rodbina 1
Milijon konjskih odej
a K 3 90
Za Balkon namenje-' nc a zaradi nastale vojne nevarnosti pridržane, iz pristne brrisKe himalaja volno, torel silno močne in za zimo neobhodno potrebne, '«200 cm dolge in ca. 140 cm Široke, v sivi, rnjavi, rumeni in drap-barvi z lepimi barvanimi bor-dnrnmi, se bodo razprodajah* le malo časa za polovično tovarniško ceno po le K 3*90 komad. Te himalaja konjske odeje so dvakrat toliko vre<i0e in se bodo prodajale no teh čudovito nizkih cenah samo dokler bo kaj zaloge in sicer: 1 komad himalaja konjskih odej stane le K 3*90 3 komadi „	„ ' „ „ „ K 11-50
6 komadov „	,,	„ „ ,, K 22*—
3215	Samorazprodaia po povzetju:
M. Swoboda, Dunaj III 2 Hfessgasse 13-404.
OSST proti ckuženju
se moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo zdaj z večjo močjo bolezni, kakor škrlatica, ošpicc, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjor so take bolezni, razkužovalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. . Najbolj priljubljeno razkužovalno siedstvo sedanjosti jo neoporečno
LYSOFORM
ki sc dobi brez duha, nestrupeno in poccni v | vsaki lekarni ln drožeriji po 80 vin. Učinek s Lysoforma je hiter in gotov, radi česar ga pri-' poročajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izjiiranjc ran, oteklin, za antiseptične obveze.	Lgsoforai-milo - Je prijetno toaletno milo, l(i vsebuje 1 o/„ Ly-Boforma in učinkuje antiseptično; lablco sc rabi ra najobčutnojšo kožo. Naredi kožo mehko in prožno. Zonaprej boste rabili samo to izborno milo, ki je le navidezno drago, a Jc uporaba .prav ekonomično, ker miio dolgo traja. Komad ■tnnc i K. Lysoform s poprovo meto jo močna antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ohrani. Lahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri lcatarih v grlu, kašlianju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenica stane 1K60 vin. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto kemik Hnbmann, Dunaj XX, Petraschg. 4.
Edino dober Šivalni stroj je samo nGrltzuer" za obrt in rodbino. 10 letna garancija!
Josip Peteline
Ljubljana
za vodo, levo, blizu frančiškanskega mostu. 3165
ZA-NOTRANJE -IN-KIRIJRGICNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA.
(J LTJUBLTJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 sepzdravnikipriharij-DR-FR.DERGANG
Čevljarska zadruga v Mirnu
Cenjene odjemalce se prosi, naj prenehajo z naročili, ker so zaloge civilnih čevljev popolnoma pošle. Zadruga dela namreč že 5 mesecev izključno le vojaške čevlje.
Prosimo cenjene odjemalce oproščenja, ker vsled velikega dela ne moremo več odgovarjati naročilom.
Cenjenim naročnikom javimo tudi, da smo tudi v bodoče obloženi z vojaškimi naročili.	42
Slaniorezhiee za pogon z roko ali s sito, vratila, mline za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeznice, patentovane brzopa-rilne kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sejalne stroje ter vsakovrstne druge poljedelske stroje
slovitih tov aren, zajamčeno brezhibnih, po znano najnižjih cenah priporoča edina domača raz-pošiljalnica poljedelskih strojev
Fr. Stupica v Ljubljani,
Marije Terezije cesta št. 1.
Velika zaloga izvrstnih pecij od najenostavnejše do najfinejše izpeljave ter razne žclez-, nine, orodja, strojev za industrijo, stavbnega materijala i. dr.	1456
Cene na;nižje t	Postrežba poštena in točna I
Ceniki interesentom brezplačno na razpolago.

.1- ; i . . i'' -llllIlIlllll.IllIllllllllllllllll.lllltIMlIllilllllll
I.............Illl
IIIIII.IIIIIMIIIII
.................III
o&r Priporočamo
kolinsko kavino primes v Korist o B mejnim Slovencem!
Polni jarmenik i za žage in vseli vrst stro|l zs obdelovanje lesa
nalnoveiše izborne konstrukcije in izborne izvršitve. Vsi stroji za mizarje, kolar je, sodarje in tesarje.
FIRIBIKLHC.
Podpisani prekličem žaljivo besedo, kojo som nepremišljeno izgovoril pri županstvu v Vodicah zoper .laneza Šporn v 1'oudju. Franc Sovine.
Mlajše delavke
tudi cele družine, dobe delo kot tkalke nli pa atikalkc v tkalnici zu jadrovino THONDORF, p. Liebennu p. Gradcu. Stanovanje v delnv. hišah
Ufltanovtlono lota 18B3
Ustanovljeno leta l(f93.
• 1 H* •
reg.strovnna zadruga z ome,eniin jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
lir* titiei nodružnioa v Liutiljsn
r.i. ft: mii. is rs trp. Ptzo. in mi. ga varovglricc
sprejema zavarovanja na dožive je in smrt, otroških dot. rentna in ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovania.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Pdoleiba na dividendah pri iivl enski zavarov
že po prvem .etu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,217 14f'OC Mnnje car. londov koncem lt'13 K 43.424 4<.>ti'17 V letu ISO3 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . .	K 432.232-86
Kdor namerava ži\ljenjsko zavarovanje, naj se v lastno korisl obrne do pori imenovane podružnice. Prospekt zas onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se i» I sprejmejo pod najugod- ' nejšimi pogoji.
Rentnl dnvok plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so zn poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
ILS

Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/j, 15 ali 22 V j let, pa tudi izven
odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez CCO.OOO K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 1740G deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
1'icilsodniki Andrej Kalan, irclnt in stolni kanonik v Ljubljani. I. pod predsedniki	11 r 0(1 prod »od n lit:
Ivau Suiitib, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
fjani' Fran Boritnlk, o l^r proletor v p v Ljubljani: Dr. Ftrdo Čekal, stolni kanoiul. v l./ublani: Ivan Dolonc, c lir proro.snr v l.juMiuni; dr. Jožo! Gruden, stolni kanonik \ l.iubliitni • Anton Kol>lar, dokan v Kranju dr. Jakob Mohorlč, oilv.-tniAl.i ki'n.lidnt v l.uutinm; dr. Frau Papež, o,t\ ,-ti.,l. v Ljublit.ni B. Romeo, ravnatelj trK sole v l.iul.linnl Anton Su&nik. c. kr gimn. prolosor v l.iul l inni: dr. Viljem Scliwellzer, odvetnik v l.jubljani dr Ale« Ušenlčnlk, prol. bogoslovja v Ljubljani; FranVerblo. • kr giinn prol. v l.jubljani.
Nadzorstvo:
P r e i i s p ti n i k ' Anton Krilč, c kt. i rolci-or in Kanonik v l.jubljani. — <"'lani: Anton Čadež, l.aleliet v Ljubljani: Ivan Mlakar, i roksor v l.jubl.tal)l' K.Gruber, c. kr lin rut' oficijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr.
in*'- rovldent in posestnik v Liubljani
Stanje vlog čez 22 milijonov k^on.
LJUDSKA POSOJILNICI!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
blulljatia, RfrfklGŠfčevs cesta stev. 6, pritličje, v las ni lilsl rasrrctl Letela ..UnIon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč	=
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po

brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož- ra nik od vsakih vloženih 100 kron čistih ^ obresti 4-75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-f-^ nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran Povže, komercijalnl svetnik, vodja, graSCak, državni In deželni poslanec, predsednik. Josip ŠiSka, stolni kanonik Dodoredsednlk Od->'° "'k.': ?nton B®Icc. Posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastla Anton Kobi deželnI noslanec do-
__posestnik v Ljubljani. Gregor Sllbar, župnik na Rudniku.	^oiian, lovurnar
ia
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Jožel Gostlnčar, državni poslancc.
Tiskala Katoliška tiskarna.
■J