Seidl — Possegg. Kdor je mialil, da bo znani Seidl popolnein stopil 7 politični pokoj, ta se je prenaglil. Tega ne stori mož popolnem, ainpak le deloma in za8asno. On ostane duaa in 7oditelj našim liberalnim ueinčuijem, čcravno takrat sam ne kandidira. Na l ^sto aebe da kandidirati sebi po mialjenju popoiuem podobuemu Posseggu pri Ločab 7 konjiškem okraju. V soboto dne 14. jun. je 7 prostorije tokajšujega okrajnega zastopa, katere ta nemčuiska stranka kot svojo shodnico zlorabi pozabivša, da najemščino 7si, tedaj tudi Slo^enci, plačujemo, zbobnjal kakib 40 pristaše7, med temi je bil tudi dr. Dubač in Girgtmajer stareji. Zbranim je Seidl poročal 0 s^ojem delo^anju 7 drža7nem zboru in — cujte, čujte — kri^do, da so poslanci slabo delo^ali, za^alil na same 7olilce, ker se ti za poslance niso brigali, jih ne s^arili, kedar so na stranpoti zahajali. To je res euduo pa tudi glede Seidla-Brandstetterja neresuično. Kolikokrat smo ju svaiili in tirjali, naj odložita poslanstvo! Ne, ne volilci se uiso brigali za poslance, ampak poslanci so na one pozabili in se jih le takrat spominjali, kedar je šlo za no7e 7olitve. Tudi Seidl nikoli ni drugače 7olilce7 pred se 7abil, kakor tedaj, kedar je hotel, da bi njega iz7olili, ali pa sedaj njego^ega — Possegga! Na to je Seidl djal, da ne kandidira pri kmetih (cel6 prav!) pač pa želi, da se sestavi volilni odbor 18 mož in sprejme kandidat, kojega bo on, Seidl, nasvetoval. To je se kmalu zgodilo. Seidl je namreč priporočil namesto sebe za kandidata svojega dolgoletnega znanca in skrbnega pomagača g. Possegga v Pogledu. Seidl je rekel, da je g. Possegg grajščak. To ni resnično. Grajš6ine Pogledske posestnica je v imeniku velikib posestnikov štajerskih vpisana njegova mati Cecilija Possegg. On ne glešta druga, nego posestvice in ko6o v Žicab. Akoravno uže prileten, Possegg vendar graja6ine ni dobil. Zakaj ? To nSlov. Gospodar" tudi ve pa ne izpove. To je tedaj Seidlov grajščak. Dalje so se vsi 6udili, zakaj Possegg ni sam priael in le pismeno naznauil, da je voljen kandidirati. No, Seidl je to brezobzirnost do velikega mariborskega okraja tudi čutil in izgovarjal Possegga, da ne utegne sam priti. To pa ni verjetno. Marveč verjetno je, da Seidl se ni upal Possegga pozvati, da bi se ta sam predstavljal. Znano mu namreč je, da Possegg ni govornik, da se temu jezik zamotava in bi volilce 78e splaail, ko bi ga ti videli in slišali. Possegg to tudi sam dobro ve in zato je se dolgo branil, preden se je prigovarjanju Seidl-Bauman-Formaherjevemu udal. Stara garda je sedaj Seidlu zvesta ostala in enoglasno sprejela g. Possegga za kandidata in začasnega namestnika Seidlovega. Da bi nekoliko odrevenele moževe ohrabril, pristavil je Seidl, da bo Possegg gotovo zmagal; kajti v Mariboru bodo 7si ,,fortšritlarski" kmetovje za njim leteli, v Bistrici, Eonjicah in Malirenbergu bo dobil sijajno večino, le v Slov. Gradcu je slabo pa to se bo dalo uže prebiti (^verachmerzen"). No ko bi reč res tako ugodno kazala, bi se Seidl gotovo ne bil umaknil Posseggu! Zastran Mabrenberga in Bistrice se je pa gotovo urezal; večina glasov bo naša! Na to kaž^jo volitve volilnih mož in dopis iz Slov. Gradca. Iv -posled so izvolili odbor 18 mož in ti potem Seidla za predsednika, Formaberja pa za namestnika. Tako bo tedaj naši mnogoletni politični sovražniki urejeni na volilno borbo. Nemci, nemčurji in liberalci dašom in telesom posilujejo slovenskemu kmetu Possegga, da bi mu pomnožili število nasprotnikov. Ali naši kmetje so zadnja leta dovolj poskusili sre6o in blagor liberalnega gospodstva. Sila kola lomi, Bila in pa narodni ponos nam prepovedujejo izbrati liberalca in nemčurja Possegga, pobratima Seidlovega, za poslanca. Tudi se naši kmetje ne dajo za nos zvoditi in zmotiti s kri6anjem nemškutarjev: nkmet naj izvoli kmeta, in Posseg je kmet". Eajti to kričanje je le ,,špeh" za neprevidne slovenske volilce, da bi tako se dali v Seidlovo past zvabiti in izvolili liberalca Possegga, 181etuega večnega nasprotnika Slovencev v konjiškem okraju. Emeta izvoliti kaže, kedar se sposoben med njimi najdc, pred vsem v deželni zbor, kder pridejo deželske in sploh bolj kmetske reči v pogovor. Zato smo Slovenci res lani postavili in izvolili kmeta Fluherja. Drugače je v državnem zborn. Tukaj pridejo najvažnejaa državna vpiašanja na vrsto, kder je posebno slovenskim kmetom treba izvrstnih govorniko^, učenih, zvedenih, spretnih in uplivnih mož, če hočejo kaj doseci. In tak je naš kandidat baron Goedel. To prizna vsak, kateri je kedaj čast imel ž njim govoriti, tega se bodo tudi volilci sami prepričali, kedar se jirn bo priael predstavljat! Possegg pa ne sodi za ta posel. To je sam izjavil, ko se je kandidature branil reko6: ,,Ich tauge nicht dazu (jaz nisem sposoben)! Tem nesramnejaa je drznost nem6urjev, da vendarle slovenskemu kmetu po aili hoeejo navesiti poslanca nesposobneža ! Edo zamore tako svetovati, prijatelj ali sovrag? Le sovražnik. Sieer pa bodi Possegg kakovkoli. Nam je dosti, da ga ne izvolimo, ker vemo, da ne6e biti Slovenec, da je vedno Slovencem nasprotoval, da je liberalec in pripadnik ,,fortšritlerskega" Seidla I, priporočenec Formaherjev ali Seidla II. in torej sam Seidl III. Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba, Jakob je rodil Juda in njego^e brate. In minister Schmerling je rodil Feirerja, prvega liberalnega poslanca pri Slovencih 7 mariborskem okraju, Feirer je rodil Seidla, Seidl pa je rodil Wre- tzelna in jegove brate med temi tudi Possegga. Vsi so liberalci, vsi neprijatelji Slovencev, vsi očetje in podporniki toliko za nas kmete nesrecne liberalne dobe, 7si delajo na to, da bi tako še dalje ostalo. Mi Slovenci, posebno slovenski kmetje, pa hočemo otresti liberalno jerobatvo. Mi hocemo, da bo drugače, boljše, in zato ne verujemo liberalnim lisjakom nič več, ampak izvoliti hočemo g. barona Goedelna, da nam pomaga iz nadlog, v katere so nas nemako-liberalni poslanci telebnili!