DOMOVINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME 8L0VENIAM MORNING DAILY NEWSPAPER No. 56 CLEVELAND, OHTO, TUESDAY MORNING, MARCH 9TH, 19:57 LETO XI, — VOL. XL. Cleveland je imel danes zjutraj močan potres Močan potres je preplašil Clevelandčane danes zjutraj nekako ob 12:50, ravno en teden potem, ko smo čutili rahel potres v Clevelandu. Potres je bil močan dovolj, da je zbudil stotine ljudi. Potres je s presledki trajal skoro osem minut. Ob istem času so potres čutili po vsej državi Ohio in v osmih sosednjih državah. Vendar potres ni bil toliko močan, da bi povzročil kako škodo. Izvor potresa je v osrednje-zapadnem delu države Ohio. < -o- Državni pravdnik obstre-ljen na javni cesti Los Angeles, 8. marca. Znani državni pravdnik tega okraja, Buron Fitts, ki je imel opraviti zadnje čase z mnogimi nctori-čnimi slučaji, je bil včeraj ob-streljen v roko, ko je zapustil svoj farmarski dom v bližini Los Angelesa. Fitts je bil zahrbtno napaden, ko se je sam nahajal v svojem avtomobilu. Tekom dneva se je državni pravdnik Pitts posvetoval s policijskim načelnikom v Santa Monica, kjer se je pripetilo več napadov na uslužbence Douglas Aircraft Co., pri kateri družbi se je nedavno tega vršil sedeči štrajk. Državni pravdnik je bil prepeljan v bolnišnico,. kjer so dognali, da rana ni nevarna. Napad se je pripeT Hi, ko je odpeljal Fitts iz svoj« farme, da obišče očeta. Iz nekega avtomobila so planili trije moški, ki so oddali dva strela, nakar so pobegnili. Eden izmed strelov ni zadel. --o- Metri za parkanje Včeraj bi mestna zbornica sprejela predlog, da se vpeljejo v Clevelandu metri za parkanjd avtomobilov, toda predlog je bil končno vrnjen dotičnemu odseku, ko je vstal councilman Vehovec in izjavil, da ga je hotel "nekdo" podkupiti, da glasuje za nietre za parkanje. Kdo je bil ta "nekdo" Vehovec ni povedal. Councilman Travnikar je zahtevi od Vehovca, da pove ime dojenega, toda Vehovec je molčal. Ostali councilmani so se smejali Mr. Vehovcu, češ, kako je mogoče, da baš on dobi vedno ponudbe za podkupnino, a ostali coun-cilmani "niso tako srečni." Izboren program V nedeljo je imel dr. James Mally svoj otvoritveni slovenji radio program na WGAR ^"adio postaji. Program je bil izboren in kot nam pripoveduje |ePo število radio poslušalcev, j® bil eden izmed najboljših slovenskih radio programov tekom zadnjih let. Oznanjevalec Mally ne samo da lepo izgovarja besede in stavke, pač Pa zna tudi čuteče povedati, kar misli. Njegova kratka ski-o Sloveniji in Slovencih je gotovo prinesla narodu mnogo Priznanja. Zahvala gre tudi bratom Čehom in bratom Hr-vatom, ki so pomagali pri programu, ter vsem, ki so sodelovali. Lepa udeležba Semnj a, ki ga je priredila fa-ra sv. Vida preteklo nedeljo, je udeležilo izredno veliko levilo ljudi. Cerkvena dvorana je bila prenapolnjena in tu-'Judje so radi prispevali k ^znim nagradam. Kot čuje-k > neki naš prijatelj dobil $150.00 v gotovini, dočim bile drugim razdeljene še u£e manjše vsote. Sovražniki predsednika Rooseveita so se začeli organizirati. Velekapilalisli podpirajo nasprotnike predsednika v njih boju "Washington, 8. marca. Na politiko. predvečer značilnega govora, katerega bo imel predsednik Roosevelt v torek večer potom radia, so se organizirali njegovi nasprotniki in so sklenili, da ženejo boj proti Rooseveltu do skrajnosti. Ko je predsednik Roosevelt slišal o tem, se je prijazno nasmehi j al in povedal, da glasom ameriške ustave ima sleherni ameriški državljan pravico izraziti svobodno svoje mnenje. Končno besedo bo imel pa narod. Predsednik je izjavil, da ga njegovi nasprotniki glede spremembe in reorganizacije pri najvišji sodniji ne razumejo. Obenem je povedal, da so minili časi, ko je zelo malenkostna večina financirjev, politikarjev in demagogov narekovala narodno "Ameriška ustava," je dejal predsednik Roosevelt, "ni bila napisana za samo en del naroda. Ameriška ustava je za ves ameriški narod. Jaz čutim, da je ameriški narod za gotove reforme, in reforme so v resnici potrebne v današnjih časih. "Ob istem času pa spoštujem svoje nasprotnike, če mislijo resno, da bi pomenila sprememba ameriške ustave nevarnost za Ameriko. Toda kolikor je meni poznan položaj v gospodarstvu, politiki in na kmetijah, sem do dobrega prepričan, da je v Ameriki marsikaj narobe, in moja resna želja je, da izboljšamo, kar moremo. Mene je pozval narod, da ga vodim do leta 1941. Kdor bo prišel za menoj, naj skuša narediti kaj boljšega." Zanimive novice iz življenja naših ljudi po slovenskih naselbinah Amerike Hartwick, N. Y. — O veliki nesreči, ki je zadela rojaka Franka Hrena s© sporoča še sledeče: Hrenova farmarska hiša, katero je ogenj uničil, je bila stara čez 100 let. Imela je 10 sob .in veliko,, podstrešje. Rojak Ste-novec je hišo temeljito prenovil. Stenov je bil pred Hrenom lastnik farme in poslopja. Po Ste-novčevi smrti je prišla hiša z zemljiščem red v last njegove hčere Louise, ki je bila vdova po trgovcu Spiru Petrovu, ki je umrl v Macedoniji leta 1931. Pred šestimi meseci se je Louise poročila s Frankom Hrenom iz Willarda, ki je bil mizar in farmar po poklicu. Ogenj je prišel tako naglo in po močnem vetru se je razširil tako hitro, da si je družina komaj otela golo življenje. Goreti je začelo v hlevu in v par trenutkih je začelo goreti tudi v hiši. V hlevu je zgorelo 60 glav živine, dva lepa konja in tudi pes. Hiša je popolnoma pogorela. Izgubljene je tudi za $200.00 vrednosti zlatnine. Iz Chicaga se poroča, da je tam te dni umrla Mary Stanič v bolnišnici za rano, katero ji je prizadjal z nožem njen mož Mihael. Mihael Stanič je pobegnil iz državnega zavoda za blazne, in ko je prišel domov, je napadel svojo ženo. Moža so prijeli. V Evelethu, Minn., je naglo-ma umrl poznani rojak Peter špehar, star 48 let, doma iz Bele Krajine. Med potjo z dela v rudniku mu je prišlo slabo in je nekaj časa kasneje umrl. V nedeljo 14. marca se prične v slovenski naselbini v New Yorku sv. misijon, katerega bo vcdil Rev. Alexander Urankar, žu,pnik pri sv. Štefanu v Chica-gu. Misijon bo trajal en teden. Father Alexander je poznan kot izvrsten pridigar. Rojak Louis Marn, Chisholm, Minn., poroča, da mu je v Danah pri Ribnici umrl njegov 80 let stari oče. Poleg njega zapušča v Jugoslaviji tri' hčere in več sorodnikov. Dr. John J. Zavertnik iz Chi-cage poroča, da je bil te dni obveščen, da je njegovemu bratu Jožetu Zavertniku, najstarejšemu sinu pokojnega urednika 1 "Prosvete," umrla žena Pavlina. ' Ranjka je bila stara 43 let. Bila Štrajk in kosilo K0 gostov se je nahajalo v restavrantu, ko so dekleta zaštrajlcala. Gostje so čakali in čakali, cedili dine, teda "rihta" Ne n[ pokazala na mizi. Tudi oni gostje, ki fjo že povžili kosilo, so morali čakati, č.e so bili pošteni, kajti štraj kujoča dekleta jim, niso hotela niti računa predložiti. "Stoječe štrajkarice" niso niti članice te ali one unije, pač pa so se pozneje izjavile/da. je danes v modi "sede ali stoje" štrajkati. Ko je vodstvo Harvey restavrantov obljubilo, da se bo s strežnicami skušalo pobotati, so dekleta zopet začela delati. Sirote dobivajo 16c na uro! ! ! Zahtevajo 25c na uro! Nezaslišano je, kako nekateri podjetniki še danes izkoriščajo delavce in delavke! --- je čehinja. Zapuš čadva sinova in dve hčeri. V Farrell, Pa., je preminula Antonija Kramar, žena dobro poznanega rojaka Franka Kramarja. Njeno dekliško ime je bilo Gerbajs. Pokojna zapušča moža, siiia in hčer, v stari domovini, v Lavriči pod Ljubljano, pa starše in dve sestri. V Superior, Wyo., je umrla Frances Dolenc, stara 44 let, doma iz Poljanske doline na Gorenjskem. Zapušča moža, šest sinov in hčerko. -4-o- Mati izdala sina Tekom preteklega tedna je bilo ukradenih v Clevelandu 10 avtomobilov po četvorici mladoletnih fantičev, starih od 14 do 16 let. Policija je v soboto aretirala vse se mlade pridaniče, potem ko je mati enega izmed mladih tatov naznanila policiji, da je med tatovi njen lastni sin. Mati je izjavila napram policiji, da se ni mogla več premagovati in je morala oblastem naznaniti, da je med mladinskimi tatovi tudi njen lastni 14 let stari sin. Imena ne bomo navedli, kajti možnost je, da se bo mladi fant, potem ko dobi svojo sodbo na mladinski s od pij i, poboljša}. Fantiček prihaja iz precej dobre družine. V slovensko last Mr. A. Turkman je kupil na Schaefer Ave. hišo, ki je bila 100 let v nemških rokah in ki je bila postavljena še, ko so bile tukaj farme. Prvi lastnik hiše je bil Nemec Schaefer, po katerem je tudi ulica dobila svoje ime. Pri kupčiji sta posredovala poznana prodajal^ Joe Pikš in Ru-zick. Hčerka umrla Staršem Henry in Frances Glavich je umrla štiri mesece stara hčerka Frances Jean. DruL žina stanuje na 1040 E. 71st St. Pogreb se vrši iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda v sredo popoldne ob 2. uri v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Iskreno sožalje staršem! Nov davek V državni postavodaji je bilo predlagano, da se naloži $3,00 izredni davek na vsak avtomobil v državi Ohio. Drzaya bi dobila letno $8,000,000. Kralj Edward VIII. je bil prisiljen odpovedati se prestolu. Vlada njegovih ministrov se ni strinjala z demokratičnimi ideami —— 5,000 na štrajku Flint, Mich., 8. marca. — Štiri Chevrolet tovarne v tem mestu so bile prisiljene zapreti vrata radi sedečega štrajka. — ki. Prvi štrajk se je pripetil v 5000 delavcev je ; opet na stav-tovarni št. 4 in si> je kot blisk razširil na ostale! tovarne. Težave,, so se pričele, ker vodstvo tovarne ni hotelo odsloviti nekega delavca,.ki se je tekom 44 dnevnega štrajka v Flintu sumljivo obnašal napram unijam ih izzival posamezne člane unije. Vodstvo tovarne je pripravljeno pogajati se z zastopniki unije avtnih delavcev. Do dogovorov bo prišlo jutri. -o- Edvard se ne« bo poročil pred kronanjem Cannes, Francija, 8. marca. Bivši angleški kralj Edward VIII., sedaj vojvoda Windsor, je izjavil, da se ne bo udeležil svečanosti ob priliki kronanja njegovega brata za angleškega kralja. Obenem je pa tudi izjavil, da ne pričakuje nobenega člana kraljeve družine ob poroki z Mrs. Simpson. Edvard se je podal prošnji svojega brata, kralja Georga, in, je obljubil, da se ne bo prej poročil, dokler svečanosti kronanja ne bodo minule. -o-- Na obisku iz Minnesota V našem uredništvu se je oglasil Mr. Josi Intihar iz Eve-letha, Minn., kjer se nahaja že 88 let. V znanem železnem okrožju v Minnesoti posluje kot stavbenik že 35 let. Na obisk v Cleveland je dospel s svojo soprogo h hčeri Mrs. Mary Gordon, ki živi na 2923 Torrington Ave., Parma, O. Mr. in Mrs. Intihar ostaneta tu do četrtka. Obiskala bosta še druge znance v Clevelandu. Mr. Intihar je doma iz želimlja pri Ljubljani. Dobrodošel v naši sredini! Računi za plin Zadnji čas, da plačate račune za plin, je do srede 10. marca. Plačajte vse račune v našem uradu, kjer dobite uradno potrdilo. V bolnico V bolnišnico je bil odpeljan Frank Končan Jr., 6512 Bonna Ave. Obiski zaenkrat niso dovoljeni. * 800,000,000 mladih dreves je zasadila ameriška gozdna armada v treh letih. London. — Romantični dogodki bivšega angleškega kralja Edvarda VIII z ameriško divor-sanko so bili le pretveza, da se visoki angleški finančni krogi iznebijo kralja, ki jim je bil trn v peti radi njegovih demokratičnih idej. Sedaj je definitično dognano, da je bil Edvard pahnjen s pre-• tola po reakcijonarni kliki, kateri je načeljeval ministerski predsednik Stanley Baldwin. Edvard se je hotel osvoboditi svoje neaktivne vloge v javnosti in izsiliti postave, ki bi bile v korist ogromne večine angleškega naroda. Bivši kralj Edvard je predložil svoje načrte za pomoč angleškemu narodu nekemu članu kabineta, malo prej, predno so ga prisilili, da se je odpovedal. Edvard je nameraval izsiliti postavo, da se razdeli zemlja med siromake in da dobijo ljudje vladna posojila, da si pomagajo naprej. Ko so o tem zvedeli visoki fi- nancirji so takoj naredili pritisk na ministerskega predsednika, češ, da je to nemogoče izvesti. In Edvardova ljubezen do Mrs. Simpson je visokim financirjem prišla ravno prav, da so to ljubezen rabili kot orožje proti demokratičnemu kralju,. Angleška javnost še ni dovolj informirana tozadevno, toda ču-je se, da je škandal že tako velik, da bo ministerski predsednik Stanley Baldwin prisiljen resig-nirati. Ko se je kralj Edvard odpovedal prestolu, je izjavil, da bo '■'izdal vse," toda angleške radio kompanije so dobile nagobčnik in prepoved, da ne smejo v bodoče razpošiljali kraljevega govora, časopisje pa je enako servilno vladi kot radio družbe. Edvard je bil eden najbolj popularnih angleških kraljev, in to je bolelo visoke financirje, ki so sklenili, da ga odstranijo. Njegov brat, sedanji angleški kralj George VI parira vselej s kabinetom in financirji. Mesto se je pobotalo Mestna vlada je pretekli tedeil prenehala s svojo tožbo napram javnim in dobrodelnim zavodom, ki dosedaj niso plačevali računov za vodo. Vodstva javnih dobrodelnih zavodov so obljubila, da bodo zanaprej plačevala račune za vodo. Obenem je pa župan Burton obljubil, da bo mestna uprava računala nekoliko nižje cene za vodo javnim zavodom. Šolski odbor, bolnišnice In enaki zavodi dolgujejo mestu za vodo nekaj nad en milijon dolarjev. Vsi so obljubili, da bodo plačali v obrokih, potem ko je mestna /lada pristala na zahtevo dobrodelnih zavodov, da se jim računa pol manj kot privatnim ali kom p: nijskim odjemalcem vode. Proslava Masarika Clevelandski Čehi in Slovaki so preteklo nedeljo priredili izredno proslavo v počast "Washing tonu čehoslovaške republike" — prvemu predsedniku Masariku, ki je preteklo nedeljo obhajal svoj 87. rojstni dan. Čehi so imeli slavnostne govore in slavnostno godbo potom WJAY radio postaje, nakar je sledil zve čer tanket. Pela sta pevska zbora Krivan in Bojan. Odlični ameriški kot čehoslovaški zastopniki so bili navzoči. Hčerka dospela Družini Mr. in Mrs. Anton' Zulich, 1109 E. 63rd St., je bila te dni rojena hčerka. Mati in dete se nahajata v Mt. Sinai bolnici. Vse je zdravo. Mr. Matt Zulich, 1046 E. 67th St. je postal stari oče. Vsem iskrene čestitke. še dva obtožena Mr. Louis Gregorčič je včeraj pričal na Common Pleas sodniji, da je plačeval podkupnino tudi policijskemu poročniku Meeker ju in kapitanu Moffettu. Oba omenjena dosedaj še nista bila obtožena. Podružnica št. 15 Članicam podružnice št. 15 SžZ se naznanja, da imajo v sredo 10. marca jako važno sejo Udeležijo naj se tudi članice drill teama. * Mohamedanci v Albaniji zahtevajo, da vlada prepove ženskam nositi zakrite obraze. Star oče Brooksville, Florida, 8. marca. Najbolj ponosen človek v tem mestu je danes nekdanji zamorski suženj Milliard Douglas, ki je star 91 let. Njegova žena mu je pravkar povila zdravega dečka. Otrok je že osemin-trideseti v družini. Douglas je bil poročen že trinajstič. Dvanajst žen mu je umrlo, in ko je bil star 89 let, se je ponovno poročil in sicer — uspešno! -o- "Roosevelt je o. k., toda kdo bo naslednik?" Detroit, 8. marca. Rev. Chas. Coughlin je včeraj govoril potom radia'in se izjavil, da se bližamo težki narodni krizi. Rev. Coughlin je posvetil svoj govor delavcem in farmarjem. Obenem je povedal, da se boji za ameriško ustavo. Rekel je, da bo ameriška ustava, ki je bila sedaj podlaga vsega ameriškega žitja, prihodnji mesec poslana v muzeje ali v javne knjižnice. Povedal je tudi, da je najvišja sodnija, katero namerava Roosevelt reorganizirati, čuvarica ljudskih pravic, in nihče nima pravice spreminjati to ustavo, razven sam narod. Rev. Coughlin je nadalje povdarjal, da je resnica, da je Roosevelt povzročil mnogo postav v korist zatiranih mas, toda najvišje sodnije ne bi smel napadati. "Mogoče je," je rekel Rev. Coughlin, "da je sedanji predsednik izvrsten mož in ne bo izkoriščal ustave, toda Bogu samemu je znano, kdo pride za njim in kako bo ustavo izkoriščal. Glede zadnjih štrajkov se je Rev. Coughlin izjavil, cla so delavci v resnici dobili zboljša-no plačo po 5 in 10c na uro, toda Wall Street je takoj odgovoril s Leni, da je zvišal ceno svojim izdelkom. --o-- Bolezen rak Legijonarji vabijo Ameriški legionarji slovenski in drugi fantje in možje, ki so služili v svetovni vojni, priredijo spominski večer 10. marca v namenu, da vidijo znamenite s',tke od legionarske parade v pretekli jeseni. Kazale se bodo tudi slike dveh pogrebov od članov njih društva, poleg novih slik, ki so dospele iz domovine. Predstava za legionarje se vrši v litvinski dvorani 10. marca ob 8. uri zvečer. Slike bo kazal Mr. A. Grdina. Imenovana dvorana se nahaja na Sueprior Ave., in Giddings Rd. Slike v Girardu Mr. Anton Grdina nam sporoča, da je kazal svoje najnovejše slike iz domovine preteklo nedeljo v Girardu, Ohio, in ljudstva je prišlo toliko, da niso mogli vsi v dvorano. Ljudje so bili jako zadovoljni. V nedeljo večer so pa bile iste slike kazane v Geneva, v ondotni katoliški cerkvi, kamor je dospelo nad sto naših slovenskih farmerjev. Malo zanimanja Za preteklo nedeljo je American Federation of Labor v Clevevelandu sklicala shod Fisher Body delavcev glede organiziranja. Toda na shod je dospelo ]e — 12 delavcev. Večina delavcev se strinja z C. I. O. Lew-isovo organizacijo. Pasja razstava V soboto bo v Clevelandu otvorjena velika razstava psov vsake pasmi, ki je le mogoča. Za razstavo je pripravljenih 1,-416 psov. Če bi še Molek iz Chi-cage pripeljal svojo pasjo logiko, bi bila razstava popolna. Rak je druga najbolj nevarna bolezen v Zedinjenih državah, ki zahteva vsako leto najmanj 135,000 smrtnih slučajev. Toda rak je ozdravljiva bolezen, po zatrdilu prominentnih zdravnikov, ki so imeli pretekli teden svoje zborovanje v Clevelandu. Bolezen se najraje poloti ljudi, ki prekoračijo 40. leto. Edino "dobro" pri bolezni rak je, kot se je izjavil Specialist dr. Gold-blatt, je dejstvo, ker rak ni nalezljiv, kot sta na primer jetika ali spolne bolezni. Zdravniška veda je pri zdravljenju raka zadnjih 40 let silno napredovala. Dr. Hauser, eden izmed Specialistov, je nasvetoval ljudem sledeče: 1. Vsaka oseba, stara 40 let ali več, bi se morala vsaj enkrat na leto dati preiskati od svojega domačega zdravnika glede raka. 2. Paziti vselej točno na svoje zdravje in obrnite se do svojega zdravnika, ako opazite kako spremembo. 3. Ne sledite raznim oglasom v časopisih glede zdravil proti raku. Zdravniška veda je danes napredovala dovolj, da vam uspešno pomaga. -o- Plače učiteljev Šolski odbor v Clevelandu se peča z idejo, da izboljša vsem učiteljem in učiteljicam plačo za 15 odstotkov. Učiteljem je bila plača vtrgana pred več leti, in so učitelji ves ta čas mirno čakali, kdaj pridejo zopet do svojega. Kot se poroča, bodo plače zvišane že v nekaj mesecih. Ilirija mlajša Mesečna seja pevskega zbora Ilirija mlajša in Ilirija "High" se vrši v sredo večer po cerkveni pobožnosti. Vse starše se prosi, da so gotovo navzoči, da se pripravi vse potrebno za bližajoči se koncert, ki se vrši 11. aprila. — Predsednica. Filmske predstave Opozarja se na lepo predstavo filmskih sik, ki se vrši v nedeljo 14. marca za farane sv. Lovrenca v S. N. Domu na 80. cesti. O AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 9TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: 0.3. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 8 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. BESEDA IZ NARODA Jaz pa drugače mislim stil na cedilu. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine. Frank Stokar, 4924 Finn Ave. -o- Kaj delamo v Collinwoodu Cleveland, O. — Prosim, ako nimate še preveč natrpane in polne številke Ameriške Domovine, da bi še to kam postavili in podšprajcali, da se ne JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879._______ o83 No. 56, Tues., March 9, 1937 Javno mnenje in španska vojna Najboljši in najznačilnejši primer resničnega nevtralnega duha ameriškega naroda z ozirom na državljansko vojno v Španiji, predstavlja glasovanje, ki ga je izvedel American Institute of Public Opinion, o katerem glasovanju lahko rečemo, da predstavlja javno mnenje državljanov Zed. d rž^v Institut je razpisal glasovanje, da dožene, na_ kateri strani so simpatije Amerikancev v sedanji krvavi španski civilni vojni. Armada ljudi, ki so zbirali podatke, se je razkropila po mestih in vaseh; njeni ljudje so vstopili v tisoče in tisoče privatnih domov in ustavili so na cestah milijone ljudi, povprečnih državljanov in državljank, da zvedo, na kateri strani so njihove simpatije. In kaj so dognali? To-le: Prvič velika večina Amerikancev — približno štirje izmed vsakih desetih — se sploh ne interesira za špansko krizo. Ti so torej v pravem pomenu nevtralni, kakor bi bolj ne mogli biti. . ... Drugič, oni, ki imajo glede tega svoje mnenje, in sicer velika večina teh, ne simpatizira ne z lojahsti ne z rebeli. Oni pravijo: "Kuga je v obeh hišah in ne maramo ne te ne one." Z drugimi besedami rečeno, so tudi ti nevtralni. Tretjič in končno, izmed majhne manjšine, ki se sploh zavzema za to ali ono stran, jih je skoraj dvakrat toliko, ki simpatizirajo z lojalisti, kakor pa onih, katerih simpatije so na strani rebelov. , . 4 . . Dalje je to glasovanje spravilo na dan, da je stvar loja-listov bolj popularna v tej deželi kakor pa stvar rebelov. Sodeč po komentiranju in opombah ljudi, ki so bili vprašani za tozadevno mnenje, je temu vzroku v prvi vrsti dejstvo, ker Hitler in Mussolini odkrito in javno podpirata stvar Francovih upornikov. Ameriški volilci nimajo namreč niti najmanj simpatij za ta dva fašistična diktatorja. Tipična opomba se glasi: "Hitler in Mussolini podpirata upornike, torej njihova stvar ne more biti kaj prida. Iz tega je razvidno da je vrhovni poveljnik nacionalistov, Francisco Franco, zaigral dober del simpatij ameriškega naroda, ker je sprejel pomoč od preje imenovanih dveh največjih reak- cionarjev in tlačiteljev narodov. Dalje pa imamo seveda še drugo stran slike: komunistična Rusija, pravijo, pomaga stvari lojalistov. Tudi to dejstvo igra veliko vlogo v ameriškem javnem mnenju. Saj baš zato, ker komunizem podpira eno stran, fašizem pa drugo, je Amerika večinoma hladna napram obem stranem. Geografično analizirano vidimo, da so simpatije za stvar rebelov najmočnejše v poljedelskih okrajih srednjega zapada, v Kansasu, Nebraski, lowi, Missouri in v obeh Da-kotah. Ljudje zapadno od teh držav — v goratih pokrajinah — pa ne simpatizirajo kaj prida z rebeli. V letih 1914-17 se je v tej deželi mnogo govorilo o potrebi absolutne nevtralnosti, češ, da moramo držati roke proč od Evrope. Predsednik Wilson je tedaj svečano izjavil, da morajo biti Zedinjene države nevtralne in sicer tako dejansko kakor po imenu. Senator Robert La Follette st., pa je dejal, da je stric Sam sicer po imenu res morda nevtralen, toda resnično nevtralen pa je prenehal biti tedaj, ko je pričel dajati zaveznikom posojila in drugo. Ta grenak nauk je povzročil, da so se Amerikanci zavzeli za politiko izolacije, to je, — brigali se bomo zase in gledali, da bo pri nas prav, vi, v Evropi, pa gospodarite, kakor menite, da bo bolje vam. lavno mnenje v Ameriki se zavzema definitivno za nevtralnostno legislacijo. Amerikanci hočejo hoditi po ravni srednji poti, zavedajoč se, da je srednja pot, najboljša pot. Kongres v Washingtonu budno zasleduje valovanje javnega mnenja državljanov in želja po tej "srednji poti" je tudi v glavnem pripomogla do znanega odloka ameriškega kongresa, ki je odredil, da ne smejo Zed. države pošiljati orožja in drugih potrebščin nobeni bojujoči se stranki na Španskem. * ...... ................ . . ■ <' Kaj pravile! ■........................... Zelo je bit užaljen prijatelj, ki se je bahal, da je služil v stari domovini vojake. Vprašal sem ga namreč, če je bil za admirala v švicarski mornarici, ali za kaprola pri Salvation Army. * * # Moderna Turčija si osvaja vse, kar je čim bolj evropsko. Vendar je z vso strogostjo prepovedala uporabo pudra in rdečila za ustnice, če se, na primer, kaka učiteljica ne pokorava tej odredbi, jo takoj odpustijo iz državne službe. Pameten človek bo rekel, da je to korak naprej. # Hi * Poveljnik francoske podmornice "Doris" je ukazal sprožiti top. V tistem trenutku je skočil pred top neki mornar. Na sodni dan bo imel ta mornar dosti dela, pred no se bo skupaj zbral. * * * V državi Alabami so prišli moški končno do svojih pravic. Sodni,ja je namreč odločila, da sme tudi moški tožiti za razporo-ko, če ga nežna zakonska polovica nabunka. Doslej so imele to pravico samo ženske, če jih je močnejša polovica natreskala. bi v koš prevrnilo. Najprej bi vas prosil, da bi oprostili moji pisavi, ker nisem zmožen vsega v red postaviti, kakor se spodobi za dopis. Pred nekaj dnevi sem čital kritiko od Mr. Opaškarja st., kako vas lepo manire uči in podučuje, kako bi morali v vašem listu pisati. Torej sedaj veste, kje ste. Dokler ste bili tiho, je bilo vse dobro, ko ste pa nekaj zaropotali lansko jesen nad narodnim škandalom, ko je bila Cankarjeva soha ukradena in ko ste se še pozneje parkrat oglasili v prid vere in naroda, so pa lopnili po vas, češ, glej jih, kako se prepirajo z urednikom Enakopravnosti, mesto da bi nas učili potrebnih stvari in koristi, kar potrebujejo či-tatelji. Kar verjeti nisem mogel in sem še enkrat prečital, če prav berem. Če bi bil imel čas, bi bil takoj odgovoril tistemu kritiku, pa mislil sem si, da bo v par dneh gotovo kdo drugi odgovoril, pošteno in prav, g. Opaškarju. Drugi dan sem nestrpno pričakoval Ameriške Domovine, kjer bo gotovo kak odgovor na tisti Opaškar-jev nasvet. Pa ni bilo nič. Tretji dan tudi nič in potem še par dni nič. Na 3. marca pa zagledam dopis "Boljše bi bilo brez prepira." Kaj je pa to? Začnem čitati prav počasi, da bom natančno informiran o vsebini dopisa. O, streha pokrita, tam iz Barbertona se je oglasil Mr. Andrew Bombach, ki poveličuje modrost in učenost Mr. Opaškarja. Mr. Opaškarja in Mr. Bom-bacha bi vprašal, zakaj se pa nista nič oglasila, dokler je bil urednik Ameriške Domovine tiho in so samo kričači pri Enakopravnosti rohneli in besneli nad Ameriško Domovino, nad duhovščino in celo samega Boga bi bili sklatili z neba, če bi ga mogli. Toda sta lepo molčala. Sedaj pa, ko je dal urednik Ameriške Domovine malo popra pošnofat, kar je tudi prav1 in na mestu, ste se pa takoj oglasili, da to ni prav. Ampak drugi naročniki pa pravimo: le korajžo, g. urednik, ini pišite naprej, kakor do-zdaj, ker to bo v korist nam in vam. Ce jih je par proti vam, jih je pa celo krdelo za vas. Temu so priča vedno novi naročniki. In kaj vam priporočajo še? Da bi raje kaj koristnega in poučnega pisali.. No, ta je pa spet ena, da ni za v koš in ne za na rame. Kaj ne piše Ameriška Domovina dosti pouči j i-vega, dosti novic in poučljivih člankov vsak dan, za mlade in stare? Saj nam vedno tolmači razne koristne stvari. Kdor prebira Ameriško Domovino in je le malo zmožen v slovenščini, mora priznati, da je Ameriška Domovina sto procenten list za ameriške Slovence. Zdaj bom pa končal in se zahvaljujem uredniku Ameriške Domovine za vso pomoč, bodisi v državljanstvu, za dobre nasvete, za borbo proti vsem napadom od nasprotne V soboto večer bomo imeli v zgorn j i dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. domačo zabavo takozvani kart-party. Namen prireditve je, da se malo pogovorimo o novi stavbi, ki nam je neobhodno potrebna. Pa pojdimo tja, da vidimo, kaj nam je direktorij in ženski klub pripravil. Na Waterloo Rd. nasproti Mandel Hardware trgovine se bliža k dogotovitvi oziroma re-novaciji Hrvatski dom, ki nosi ime po društvu, katero je kupilo zemljišče "Hrvatska Sloboda. V malem demu, kateri obeta biti v bližnji bodočnosti mogočen naroden dom bodo točili vso po stavno pijačo in sicer z uradno dovoljenim "Club Room." Največ priznanja in zaslug za to narodno podjetje gre med Slovenci dobro poznanem in močno aktivnemu bratu Hrvatu Daniel Stakichu, ki vodi svojo zemljiško' pisarno na Waterloo Rd. Mr. Daniel Stakich je inteligenten rojak ter vreden ljudskega zaupanja. Zdi se mi, da je ta narodni čin vreden vsega našega bratskega priznanja in upoštevanja. Kdaj bo slovesna otvoritev, poročamo pozneje. Stara korenina, Ribničan Jos. Gornik, ki vodi svojo krojačnico na 152. cesti nasproti Slovenske Zadružne Zveze se je odločil, da postane absolutni abstinent. Enomesečno preizkušnjo je dobro prestal in bodočnost bo pokazala koliko ima v sebi jeklene volje. Dobri rojak pravi, da ga je že toliko v Ameriki predihal, da se mu že neumno zdi piti, ker od tega ne vidi nobenega hasna. Pretekli mesec je minulo 36 let, odkar je v Ameriki in njegov krstni list pa kaže, da je bil 27. februarja star 61 let. Jos. žele, slovenski pogrebnik, praznuje ta mesec sedemdesetletnico svojega življenja. Njegova močna postava, vedro lice in kremenit značaj ga dela veliko mlajšega nego mu leta izpričajo. Poznan je širom Amerike med našimi rojaki in tudi v stari domovini se ga prijatelji še spominjajo. V nedeljo so mu obilni prijatelji napravili presenečenje, katero je bilo obilno obiskano. Želetov oče, kakor tudi mati sta doživela visoko starost in enako želimo, da jo dočaka njih sin jubilant Jos. Žele, ki prihaja iz vasi Slavina pri Postojni. Po dolgem času smo v nedeljo slišali mični slovenski program, katerega je vodil splošno poznani in spoštovani Dr. Mally. Oznanile programa je bilo tako perfektno slovensko, da moramo Dr. Mallyu iskreno častitati. Tudi petje in godba je bila po-voljno dobra, tako, da je vredno našega narodnega imena. Gospod doktor le tako naprej in prido-dite nam to nazaj, kar se je v prejšnih radio programih zanemarilo. Pokažite javnosti in drugim narodom, da imamo medsebej izborne talente v godbi in petju. Poročevalec. šem na uredništvo Ameriške Domovine, pa bom gotovo dobil kako podporo. Še enkrat vas prosim, ne za-vrzite moje prošnje in mi pomagajte iz velike stiske in revščine. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. S spoštovanjem in hvala že vnaprej. Franc Jurčič, Muljava št. 19, P. Krka pri Stični. (Nečak pok. pisatelja Josipa Jurčiča.) -o- Zadnji izmed morilcev zadnjega ruskega carja Iz Moskve poročajo, da so tamošnja oblastva prijela Bjeloborodova, morilca rodbine zadnjega ruskega cara Nikolaja II. Žaloigra ruske carske rodbine Romanovcev se je tedaj odigrala takole: Bilo je 5. julija 1918 zjutraj, ko je nekdo potrkal na vrata delovne sobe boljševiškega veljaka Sverdlova, predsednika osrednjega izvršnega odbora delavcev in vojakov. Mož je skočil pokonci in je skoraj iztrgal prišlecu brzojavko iz rok. Ta brzojavka je bila namreč usodnega pomena. Odločala je namreč o življenju tedanjega cara vseh Rusov. je odvratno obnašal. Z lastno roko je dvignil cara Nikolaja, ki je padel pred njim na kolena, iz skupine in mu ukazal, da mora stati strumno pokon-cu. Potem ga je udaril po licu, z drugim sunkom ga je pa zvrnil po tleh. Nato je Ju-rovski ustrelil Nikolaja, da se je sesedel. Carovič je padel od roke Bjeloborodova. Danes se ve, da je bil Bjeloborodov tisti, ki je umoril zadnje romanovce. Kje so danes vsi ti možje, ki so izvršili krvavi čin? Vojkov je padel od krogel maščevalca,. Jurov-ski je umrl, Sverdlova tudi ni več med živimi in zdaj kaže, da je usoda iztegnila roko tudi po Bjeloborodovu. -o- Če pridete v Jugoslavijo Vznemirljive vesti so se začele namreč širiti, češ, da narod sočuvstvuje z usodo carske rodbine, kar lahko postane usodno za sovjetsko državo. V Jekaterinoburgu so se prebivalci mesta živo zanimali za člane ujete carjeve rodbine. V hiši Ipatijeva, kjer je bil car s svojci ujet, so se odigravale čudne reči: Avdejeva, poveljnika straže, ki je stražila cara, je nenadno premagalo čuvstvo-vanje. Usmilil se je ca,ra ter njegovih družinskih članov ter jim dovolil, da jim je dobavljal hrano bližnji nunski Samostan. Ko je Sverdlov izvedel te reči, je bil silno razburjen. Tekal je po sobi sem in tja. Obhajal ga je strah pred kmeti, strah pred ponovitvijo dogodkov v Tobolsku, kjer so ljudje nekaj mesecev prej pred hišami na glas molili za rešitev carove rodbine. Boljševiški vojaki so- cara kljub poniževanju spoštljivo nagovarjali. To se ne sme več ponoviti, je sklenil Sverdlov ter brzojavil Bjeloborodovu, predsedniku u-ralskega sovjeta: "Ne popustite! Odstranite poveljnika straže in sedanje stražnike! Za vse to ste osebno odgovorni!" In zdaj je prispel odgovor Bjeloborodova, ki je brzojavil: "Bojazen neosnovana, ne vzne- Kdor Slovenijo pozna, ta jo gotovo vzljubi. Ta mali pa prekrasni košček božje zemlje krije v sebi toliko naravnih lepot in divot, da vsakega tujca naravnost očara. Kdor jo je videl enkrat, jo pride pogledat še in še. In vsikdar odkrije nove lepote in nove divote, kakršnih ne najde nikjer drugje na svetu. Do sedaj so poznali te naše lepote samo naši naj bližji sosedje Nemci, Čehi in Francozi. Ti so jih poznali in jih od leta do leta hodili uživat v vedno večjem številu. Zadnja leta pa so te lepote odkrili tudi Angleži. Navdušena pla-ninka, Miss Copland, Angležinja,, docentinja angleškega jezika na ljubljanski univerzi, je k temu veliko pripomogla. Na svojih počitniških obiskih svoje domovine je imela vrsto predavanj o teh naših naravnih lepotah, zlasti o hribarstvu. Napisala in založila je tudi znano knjigo o naših gorah, katera bi ne smela manjkati v nobeni slovenski hiši v Ameriki. Tako prihaja zadnja leta vedno več Angležev in Američanov v Slovenijo in na naše goi'e. Saj je bil tu sam odstopli an gleški kralj. Da bi dala tem angleško govorečim obiskovalcem Slovenije v roke primerne ga vodiča, je napisala in izdala še "A short guide," ki ima v obliki male knjižice vse podatke, ki so angleškim turistom potrebni, da brez težav lahko najdejo svoje izletne točke in zanimivosti naših lepih slovenskih gora. -o- V življenju nista poznala obilja, pač pa pomanjkanje in skrbi kot navadno v veliki družini. Od 16 otrok jih živi še 12. Najstarejši sin Jože je v Cleve-andu ugleden stavbenik, Lojze je pismonoša ,Jakob pa mizar v žireh, Hieronim je svečar v Ljubljani, Filip gostilničar in trgovec na Drenovem griču, Rafael šofer v hotelu Union v Ljubljani, Viktorijan rektor ur-šulinske cerkve v škofji Loki, Slavko čevljarski mojster v vojnem zavodu v Belgradu, Vencelj pa policijski stražnik v Ljubljani; tri hčerke so pa poročene, ena izmed teh, Frances Kovačič, živi v Euclidu, Ohio. ženin je začel kmalu po poroki samostojno mizarsko obrt. Pohištvo je vozil v Idrijo. Knap-je pa so bili takrat slabo plačani, zato se pri njih ni dalo kaj zaslužiti. Z zidavo nove hiše se je g. Demšar zadolžil, da so mu obetali polom. Nič ni pomagalo, da je delal vsak dan od šestih zjutraj do polnoči. Da'bi si nekoliko opomogel, se je lotil urarstva. čeprav samouk, si je že prav kmalu dobil ugled in pravi, da se še danes ne boji izučenih urarjev. S popravljanjem in prodajanjem ur in druge zlatnine se je rešil dolgov in pošteno vzojil svojo veliko družino. — Vendar je ostal njegov glavni poklic mizarstvo, po katerem je zaradi izvrstnih izdelkov zaslovel daleč naokrog. Izdelal je oprave in opreme po mnogih bližnjih cerkvih in župniščih, celo v Predloki v Istri; za domačo župno cerkev pa je naredil med drugim krasno omara za nove crgle. Tudi drugi mojstri so delali po njegovih načrtih. Izučil je kakih 20 mizarskih vajencev. Nevesta je bila pridna družica, dokler ni družina preveč narasla. Najlepši dogodek v njenem življenju je bila nova maša, ki jo je pel sin Viktorijan pred devetimi leti. — Poleg 12 še ži-rih otrok imata tudi 32 vnukov. —V Ljubljani je umrla Uršula Zore, zasebnica. Doživela je 83 let. —V Binklju pri Škofji Loki je v visoki starosti 75 let vdano zatisnil svoje oči g. Franc Hafner, oče številne družine in globoko veren mož. —V Dravijah pri Ljubljani jb umrla Marija Jelovšek. Prošnja iz domovine Spodaj podpisani vas lepo prosim, če, bi mi mogli kaj po-jmagati in prositi zame okrog rojakov, če bi bil kateri tako dober in bi se me usmilil s kakšnim dolarjem, ali s kako staro 'obleko, ali obuvalom. Imam veliko družino, dohodkov pa 'nič. Najstarejši sin obiskuje ! drugi razred realne gimnazije v Novem mestu, pa nimam sredstev, da bi mu pomagal. 'Nekdo mi ie svetoval, naj pi- strani. Hvala Rev. Jagru, An ton in Joe Grdini ter vsem borcem in braniteljem zavednih Slovencev. Živeli! Naj pripomnim še to, da kdor se šteje katoličanom, bi ne smel biti naročnik brezver-skega lista in kmalu bi bil mir med nami. Onih iz nasprotne stranke ni toliko, da bi si mogli sami vzdrževati liste in spuščati ves gnoj in brozgo na nas. Čas bi že bil, da bi se vsak katoličan tega zavedal in jih pu- mirjajte se! Avdjejeva smo odstranili. Zamenjal ga je Ju-rovski. Tudi stražniki so novi." To pomeni z drugimi besedami: Čeka (policija za zasledovanje protiboljševikov) je zasedla hišo Ipatijeva. Tri dni pozneje je izročil Siromolotov, ki je pravkar prispel iz Moskve, Bjeloborodovu zapečateno pismo. Četrt ure pozneje pa je že stal pred njim, komisar Vojkov, zastopnik sovjetov v Jekaterinoburgu, poznejši sovjetski poslanik v Varšavi. — Bjeloborodov mu je izročil to usodno pismo: "Vse je pripravljeno. . ." Vojkov ni trenil z očesom. Rekel je samo: "Revolucija zahteva tO od nas. . . Sporočite tovarišu Jurovske-mu, da odgovarja za izvršitev sodbe." Na Silvestrovo 1. 1925 je Vojkov na varšavskem poslaništvu v pijanosti razkril krvavo skrivnost umora carove rodbine. Imenoval je imena: — Sverdlov, Jurovski, Bjeloborodov. Sverdlov je naročil umor in sicer v pismu, ki ga je poslal Bjeloborodovu. "Jurovski pa je izpremenil," tako je razlagal Vojkov svojim poslušalcem, "s svojo naglico zgodovinski čin v umazano mesarsko klanje. Bjeloborodov se Žalostna pesem Mi smo berački. Od praga do praga hodimo, prosimo: — "Mamica draga, dajte nam vbogajme. Samo en dinar! Oče je reven, brezposeln dninar. Kadar pomlad se zasmeje čez polje, tudi berački smo zidane volje: ptički nam zvonko prepevajo z veje, v bose noge pa sonce nas greje. Kadar čez polje leden mraz zapiha, žalostna srca so naša in tiha: zebe nas,, lačni smo, nimamo suknje, v čevljih, v komolcih — povsod same luknje. O, da snežinke bi bili — kolački! To bi mastili se z njimi berački. O, da bi padali z neba cekini! Hitro postali bi vsi bogatini. Mami bi polno jih pest podarili, sebi rožičev in fig nakupili in še veliko palačo nekod — v njej vsak beraček imel bi svoj kot. •-o- Ce verjamete al' pa ne IZ DOMOVINE Nedavno-sta obnovila obljubo večne zvestobe, ki sta si jo dala točno pred 50. leti, Jakob in Helena Demšar, zgledna katoliška zakonca v žireh. Oba sta še mladostna, čeprav ima zlijti ženin že 73, njegova nevesta pa 71 let. Star pomorski kapitan je bil povabljen obenem z njegovo ženo na večerjo k bogati družini. 'Saj ni šel rad, ampak ga je žena vlekla, ki je rada matafirala okrog. Tam je bila zbrana večja družba in po večerji so se zbrale ženske okrog kapitana in ga prosile, naj jim kaj pove iz svojih dolgoletnih voženj po morju. Stara pomorska barka se je branila, ker bi bil pač rajši sedel med moškimi in igral karte, pa katerega stisnil, kot bi pa tukaj ženskim kapricam ustrezal. Ko mu pa le niso dale miru, je začel: "Nekoč smo se vozili po Južnem morju, ko nas je zajel silen vihar. Gnal nas je proti obali in tam se je na pečinah ladja razbila na drobne kosce." Ženske so se kar križale i'1 z odprtimi usti zijale v kapitana. "Posrečilo se nam je," je nadaljeval kapitan, "da smo se z moštvom rešili na suho. SH smo v notranjost in kmalu srn0 naleteli na divjaško naselbino. V svoje največje začudenj6 sem opazil, da so bile vse divj6 žene brez jezikov." "Ni mogoče!" zapoje ženska druščina v soglasju. "Toda. kako so pa mogle govoriti, ^ niso imele jezikov?" vpraša ena. "Saj prav radi tega so bi!t! tako divje," se je odrezal kapitan in pustil žensko druščino, ki je obsedela kot otrpnjena- MATT ARKO, ROSE, ANGELA, MIMI, FRANK. EDWARD ill JEAN, otroci. Cleveland, Ohio, 9. marca 1037. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 9TH, 1937 ______ KRIŽEM PO JUTMVEM Po nunikua liTlraftu K. Mar« Dnevno časopisje po ruskem vzoru "Stoj ! Jaz sem predstojnik policije v Odrinu! Povej torej, effendi, ali sta te res našla?" Nisem hotel ubogih kawwa-sov spraviti ob zaslužek in odgovoril sem: "Da, res sta me našla." "Tvoje besede so zelo modre. Toda povej mi še, ali bi te bila našla, če bi ju jaz ne bil poslal?" "Hm! Potem bi me seve ne bila našla!" Slutil sem kam meri premeteni kadi. "Komu gre torej zahvala, da sta te našla?" Moral sem mu odgovoriti po I njegovi volji. Že zato, ker ga nisem smel ujeziti. Potrebovali smo ga še. Odgovoril sem torej: "Tebi seveda!" "Čigava je torej nagrada, effendi?" "Le tvoja!" "Torej naj jo Hulam meni izplača. Vsakemu svoje! Tudi kadi mora skrbeti, da doseže svojo pravico." Hulam je odštel denar in kadi ga je vtaknil v žep. Kawwasa sta razočarana gledala. Smilila sta se mi. — Neopaženo sem se jima približali ter stisnil vsakemu en zlatnik v roke. In sicer od tistih zlatnikov, ki sem jih našel v mošnji in ki niso bili moji. Seveda sem to storil čisto skrivaj, sicer bi bil pravični kadi še tudi,to pot poskrbel, da "doseže svojo pravico." Vsa srečna sta bila, meni pa moja radodarnost ni prav nič škodovala, saj denar ni bil moj. Vsekakor sem ga bolje porabil, nego bi ga) bil Ali Manah. Kadi je poslal po kawwase. Kmalu so prišli. Odpravili smo se že na pot, ko mi je kadi mignil. Stopil sem na stran. "Effendi," je začel, "ali si res tako čisto prepričan, da je tvoj ujetnik tudi derviš iz Carigrada?" "Popolnoma!" "In poleg, praviš, da je bil, ko so te ujeli?" "Da. Sam je določil višino odkupnine." "In vse ti je vzel, kar je bilo v tvojih žepih?'' "Da." "Tudi tvojo mošnjo?" "Tudi." Zaslutil sem, kam meri. Ko sem pripovedoval svoje dogodivščine, sem tudi prostodušno povedal, da; sem našel v svoji mošnji več denarja, nego sem ga sam dal vanjo. In na ta prirastek je kadi meril, osvojiti si ga je hotel, na tak način seve, da je spet poskrbel "za svojo pravico." Prijazno in zaupno je nadaljeval: "In danes, ko si ga prijel, jc imel tvojo mošnjo v svojem žepu?" "Da." "In ko si mu jo* vzel, je bilo več denarja v njej ko prej?" "Da," sem povedal odkritosrčno. "Hm! Torej moraš priznati, da tisti denar prav za prav ni tvoj." "Ah! Čigav pa?" "Njegov seve!" "Ali nisi iz njegovih lastnih ust čul, da tisti zlatniki niso »j.egovi, ampak moji?" "Lagal je!" "Kar je treba seve šele dokazati." "Saj si sam dejal, da je bilo Več denarja v mošnji, ko si jo dobil nazaj, nego prej, ko ti Jo je vzel." "Res je. Pa kako so zlatniki prišli v mošnjo, tega ne vem. Ker so pa v mošnji, so pač lT1oja last." "Tega ti ne smem priznati. Oblast ti jih mora odvzeti in vrniti pravemu lastniku." "Povej mi, kadi, čigava je deževnica, ki se nabere ponoči na dvorišču?" I "Čemu to vprašanje?" i "Ali mora oblast tudi ,tisto deževnico vrniti pravemu lastniku? Menda ne. In prav tako je tudi s tistimi zlatniki. — Deževalo je čez noč v mojo mošnjo. In kakor je tvoja tista deževnica, ki se čez noč nabere na tvojem dvorišču, tako so ti zlatniki moji. Pa ne prerekajva se v prilikah. Derviš je priznal, da ti zlatniki niso njegovi, ker so v moji mošnji. Sam se jim je torej odrekel." "Vidim, da si Frank in da ne razumeš postav, ki veljajo v naši deželi.' "Mogoče. Zato se pa držim svojih postav. Kadi, zlatnike bom obdržal. 'Ne dobiš jih!" Obrnil sem mu hrbet. Ni me več nadlegoval. Nisem imel namena, porabiti denar za sebe, le kadiju ga nisem hotel dati. Lahko sem ga mnogo koristneje naložil nego v njegov nenasitni žep. Odšli smo na kraj napada. Kawwasi so nam oddaleč sledili. Na oglu, kjer sem trčil skup z neznancem, smo obstali, razložil sem, kako je bilo. Hulam je bil za pričo, natančno se je še vsega spominjal. Od tam sem kazal pot k hiši, kjer so me napadli. Vrata so bila zaklenjena. Trkali smo, pa nihče se ni oglasil. "Bojijo se!" je menil kadi. "Videli so nas priti, pa so se poskrili." "Ne verjamem," sem ugovarjal. "Zelo se mi zdi, da me je srečal eden teh ljudi prej, ko sem prijezdil v mesto. Videl je, da je derviš ujet in da se jim je njihov namen čisto ponesrečil. Koj je posvaril tovariše in so vsi zbežali. Hiša je prazna, mislim." "Vdrli bomo s silo." Radovedneži so se zbirali. — Kadi jih je dal razgnati po vojakih in nato so vrata enostavno razbili. Koj sem spet spoznal ozki in temni hodnik ter majhno dvorišče. Kawwasi so se nemudoma razkropili po vseh prostorih pa se kmalu vrnili s poročilom, da nikogar ni v hiši. Videlo se je, da so prebivalci zapustili hišo v divjem begu. Pogledal sem še v sobo, kamor so me položili, in stopil na dvorišče. Kadi je spet zasliševal dervi-ša. Ta je topot še predrzneje odgovarjal. Morebiti se je prej bal, da bi ga utegnili izdati ljudje, ki so v hiši stanovali. Ko pa je videl, da ni nikogar več doma, mu je tudi njegov strah izginil. Ponoviti sem moral svojo izpoved in pokazati kraj, kjer so me na dvorišču napadli, sobo, kjer sem zvezan ležal, in kako sva sedela z dervišem, ko sva se pogajala za odkupnino. Povsod je moral biti derviš poleg. "In praviš, da res ne poznaš Le hiše?" ga je vprašal kadi. "Ne." "še nikoli nisi bil tu?" "Ne." Kadi se je obrnil k meni. "Effendi, tako ne more noben človek lagati! Se mi le zdi, da se ti motiš!" "Torej se je tudi Isla zmotil?" "Zakaj ne? Ljudje so si podobni ! Tale ribič iz Inade utegne biti čisto nedolžen človek!" "Ali bi stopil nekoliko na stran, effendi?" "Cemu?" "Rad bi ti nekaj povedal, kar ni dobro, da bi drugi slišali." Skomignil je z rameni. "Tile lahko vse slišijo, kar mi imaš povedati, effendi!" "Torej tudi besede, ki niti za tebe ne bodo prijetne?" (Dalje prihodnjič) časnikar in pisatelj Robert Littell piše: Pred seboj na mizi imam dvoje časopisov. Vsak teh časo pisov je tiskan in čitan v enem izmed največjih mest na svetu In vsak predstavlja drugačno civilizacijo. Eden teh dveh ča sopisov naznanja na prvi strani z velikimi, debelimi črkami kateri izmed dveh velikih ameriških baseball teamov je bil zmagalec. Drugo glavno poročilo naznanja da je bil neki mož ustreljen tekom gangsterskega boja na Broadwayju. Iz dru gega lista, ki nima nobenih velikih in kričečih naslovov, pa doznavam, da se je zbrala skupina gluhonemih ljudi ter kupila velik bojni tank, katerega je podarila armadi. Eden teh dveh listov je poln slik. Na prvi strani ima, n. pr. tri slike neke ženske, kažolče svoje lepo oblikovane noge in meča, pod sliko pa je povedano, da ta ženska toži Vanderbilta za ločitev zakona ter da zahteva od njega velike alimonije. — Drugi list, ki je' tudi poln ilustracij, pa kaže na prvi strani dvoje robustnih mladenk, ki proučujeta avtomatični stružnik. — Njiju nog, ki prav gotovo niso obute v svilenih nogavicah, na sliki ni videti. Prvi list, o katerem govorim, je newyorški "Daily News," ki cirkulira v izdajah poldrugega milijona. Drugi list pa je "Večerna Moskva," ki ima približno polovico manj cirkulacije in ki ga izdajajo moskovski sovjeti. Zakaj sem izbral, boste morda vprašali, dvoje takih listov, da pokažem kontrast obeh socialnih družb, mesto da bi izbral "New York Times" in "Pravdo?" — Zato, ker sta oba prvo imenovana lista, "Daily News" in "Večerna Moskva" izdajana in namenjena povprečnemu človeku z ulice. "Daily News" ima šestdeset strani, "Večerna Moskva" samo štiri. In vendar ima Večerna Moskva več čtiva, in kolikor ima oglasov, so vsi na zadnji strani. V Večerni Moskvi je kratka notica o Mitchellovi obravnavi;, dalje slika do pasu golega zamorca, privezanega h kolu v neki ameriški jetnišnici; nekaj vrstic o odvedbi male McGrath deklice; sarkastičen člančič o naših kontestih, za lepoto; detaj-lirano poročilo o raketirstvu s perutnino v New Yorku. Vse to je v moskovskem časniku. Toda v Daily Newsu pa ni na vseh njegovih šestdesetih straneh niti besede o sovjetski Rusiji. V ženskem delu moskovskega časnika je slika šoferke, ki baš premen ju je pnevmatiko na Fordovem avtomobilu, dalje nekaj slik mladenk, ki so zaposlene pri raznih strojih in ki gotovo ne dado prav nič na to, kako izgledajo na sliki. Dalje vidimo tu to-varišico Bičkovo (ki ne bi nikoli mogla dobiti nagrade za lepo to), ko je pravkar odpalila stre iz karabinke na neki ženski os-trostrelski tekmi. Poleg te slike je podoba mladenke, ki je kot prva skočila s padalom z aercplana. Dalje je tu slika sestanka ženskih iznajditeljic. — Toda zaman iščete kakih slik o modi, kozmetiki, ali člankov, ki razpravljajo, kako se lahko iz-nebite svoje odvišne tolšče, in prav tako ni nobenih nasvetov zaljubljencem. Dalje so v moskovskem listu karikature, ki predstavljajo večinoma hitlerjevce in kapitaliste. Tu vidite zopet poročila o literarnih klubih v rdeči armadi. Tik te notice vidim naznanilo o kontestu pisateljev; tema njihovega dela mora biti sovet-ska in nagrade znašajo od 1,500 do 4,000 rublev. Ameriški list je poln poročil o rekordih: neki avijatik je pre-etel v rekordnem času razdaljo od obali do obali; neki pa je najdlje plesal in neki norec je posekal vse svetovne rekorde v dolgotrajnem sedenju vrh visokega zastavnega droga. Zdaj pa poglejmo Večerno Moskvo: 'Včeraj smo prvič v naši industriji začeli izdelovati avtomobilske hupe (trobente)." "Produkcija aeroplanov v masah se bo pričela jutri." "Institut za eksperimentalno biologijo more naprej določiti spol kuncev." 'Zdaj smo pričeli izdelovati prve mikroskope, ki 1300-krat povečajo." Moskva je zgradila svojo podzemeljsko železnico. In resolucija delavcev, zaposlenih pri tej železnici, natisnjena v omenje-' nem listu, se. g-lasi: "Mi delavci pri gradnji najboljše podzemeljske železnice na svetu, razumemo bolj kot vsak drug pomen notranjega vladnega posojila. Zato bomo podpisali eno celo-mesečno plačo za to posojilo." V izložbenem oknu neke moskovske department trgovine je bil razstavljen model opremljene sobe. Pa je "Večerna Moskva" v sveti jezi bevsknila: — "Kako dolgo še bodo buržvazni kerubini dekorirali izložbena okna sovjetskih trgovin s tako navlako?!" — V Ameriki bo preteklo še dokaj časa, preden bodo tukajšnji listi kritizirali izložbe trgovin! — Tako je sovjetsko časopisje. . . -o—- Dva ubita na laškem par- niku Rex New York, 8. marca. Ko se je nahajal luksusni laški parnik "Rex" v bližini Gibraltarja je zadel parnik silovit morski val, ki je povzročil smrt dveh oseb na parniku. Ubit je bil neki j' jiH^MHHH ny jH HHHB/ v jfinm§§H IliBiBBI i J—— HB^nw^v/ jfflgBffiffil ffiRHJr \ ■M*"" » " • V-""-; 'Podprcthednik Z<-4. držav, Garner, levo in načelnih senatnim sodnijskega odreka, Ashurst, študirata Roose-veltovo poslanico kongresu, da se: upokoji\vse člane vrh. sodišča, ki so stari nad 7.0 let. Ashurst ima težko nalogo, ihr pridobi senatno zbommo m liwjwwellov predlog. mornar in en potnik tretjega razreda.' Kapitan parnika se je izjavil, da še nikdar ni doživel tako strahovitega viharja na morju kot ga je imel tekom sedanje vožnje iz New Yorka proti Neaplju. -o- V Detroitu imajo sedaj enajst štrajkov Detroit, 8. marca. V enajstih večjih in manjših tovarnah mesta Detroit se vrši sedeči štraj-ki. Vršijo se pogajanja, da se pride do sporazuma. V torek so se obnovila pogajanja med unijo avtomobilskih delavcev in med zastopniki Chrysler in General Motors korporacije. Med Chrysler korporacijo in unijo je prišlo že precej do sporazuma. Glavna točka, okoli katere se pletejo pogajanja, je zahteva unije, da je ona priznana kot edina zastopnica vseh delavcev pri kom-paniji. V Flintu je včeraj prišlo do kratkega sedečega štrajka v dveh Chevrolet delavnicah. Unijski uradniki so trdili, da so Dili štirje delavci odpuščeni od dela radi unije. Sedeči štrajk je ail takoj končan, ko je kompa-nija izjavila, da se bo tozadevno pogajala z unijo. Pretekli pon-deljek je bil poravnan štrajk pri Timken Axle Co., pri Detroit Stamping Co., pri Zenith Carbu-rator Co. in pri O. & S. Bearing Co. -o- Bombe za pristaše bivših Habsburžanov le včeraj prisiljene razbiti več manjših protestnih shodov, katere so povzročili komunisti kot v protest proti katoličanom, dokler jih vojaštvo ni razgnalo. Vse cerkve v mestu so bile včeraj prenapolnjene vernikov. MALI OGLASI Sedaj je čas da kupite svojo hišo. Naprodaj je hiša, ki ima štiri sobe, na Kil-deer Ave., kopališče, furnez, cena samo $1,800.00. Druga hiša je na E. 73. cesti blizu St. Clair Ave. Sedem sob, furnez, kopališče, samo $3,000.00. Vprašajte pri Joe Pikš, 1176 E. 71st St. Tel. ENdicott 2628. (58) Delo išče ženska za splošno gospodinjstvo ali enako delo. Bi šla tudi na farme. Vprašajte na 4910 Payne Ave,, zgorej. (58) Išče se! Kje se nahaja Franc Toma-žin, doma iz Gmajne, Raka pri Krškem, če dotični bere to notico ali če kdo drugi ve zanj, je prošen, da sporoči naslov sestri gori omenjenega, ki se nahaja v Belgiji. O Tomažinu se ni slišalo že od leta 1917. Naslov sestre je: Marie Tomažin, Asch, No. 83, Limberg, Belgie. (56) PODPIRAJTE SLOVENSKtu TRGOVCF!! Dunaj, 8. marca. V operni dvorani na Dunaju se je včeraj zbralo na javnem shodu kakih 1,000 ljudi, ki so zahtevali, da se vrnejo Habsburžani na avstrijski prestol. Tekom zborovanja so pa zlikovci zagnali več plinskih bomb v dvorano, nakar se je zborovanje razšlo. Mnogo bivših nadvojvod in aristokratov je ailo navzočih na zboru. Policija je pozneje aretirala 22 nazijev, katere dolži napada. ---—■o—'—i\ Mnogo deklet posiljenih in umorjenih v Detroitu Detroit, 8. marca. Ko se je nahaja 17-letna Bernice Oni-sko na potu iz cerkve proti domu je bila napadena od nepoznanih zločincev, posiljena), potem paf zadavljena in umorjena v neki temni aleji. Dekle je bilo iz revne delavske družine. Njena smrt je že štirinajsta v enakih okoliščinah v predmestju Ham-tramek. Policija ni mogla dobiti doslej še nobenega sledu. -o- Komunisti, v Mehiki protestirajo proti katolikom Orizaba, Vera Cruz, Mehiko, 8. marca. — Vladne čete so bi- Brazis Bros.Clothes OBLEKE POVRŠNIKI že narejeni $«| g.50 i in $17.75 IZBERITE SI JIH ZA VELIKO NOČ 3 trgovine: 6905-07 Superior Ave. 404 E. 156th St. 6022 Broadway Naj vam za Veliko noč naredi obleko in površnik izurjen krojač. Izberite si iz velike izbere spomladanskih volnenih vzorcev. Narejene po meri i" $22-50 Naš DetiUX kroj S27-50 V BLAG SPOMIN 2. OBLETNICE SMRTI PRELJUB-LJENEGA IN NEPOZABLJENEGA SINA IN BRATA Frank Frankovič ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 9. marca 1935. Leta dva je že poteklo, kar si Ti odšel od nas. Mi iz srca Ti želimo da se v ra.iu veseliš, in mili Jezus Ti podeli mir in srečo blaženo. Žalujoči ostali: Francos Frankovič, mati; Xouis in Anthony, brata. Cleveland, Ohio, 9. marca 1937. V SPOMIN PRVE OBLETNICE, KAR JE UMRL JOHN DEJAK ki je umrl 9. marca 1936. Minilo je že leto dni Enkrat bomo se združili, odkar počivaš v grobu Ti; bomo stisnili roke, v najlepši dobi let ti soprog in dragi oče, si moral zapustiti svet. to bo srečno svidenje. Žalujoča soproga Mary,/ Edward in Mary, otroka. Cleveland, Ohio, 9. marca 1937. geaSgf** V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE, MAMICE Helen Simončič ki je za vedno zaspala, cd vseh objokovana, dne 9. marca 1934 Oj prekmalu so odnesli v jamo črno tje na%o ljubo, drago mater, grenke so solze. Žalujoči ostali: Mirno spavaj, dobra mati, v večnem tam snu, enkrat bomo se združili pri ljubemu Bogu. A AMERIŠKA DOMOVINA, ktAftCH 9TH, 1937 Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena NAROČITE SI O RLE KO ZA VELIKO NOČ SEDAJ PO SEDANJIH NIZKIH CENAH Narejene po mši meri. $p i .50 " $p i .50 ■B ■ izdelane hi ■ Cene bodo poskočile 15. marca Vzamejo se knjižice International posojilnice. BRAZIS TAILORS 6113 St. Clair Ave. Carole Lombard pravi: uPo nasvetu mojega pevskega učitelja sem i: \ .' . '• • f Ji •;- $ . • •• ' I V . ';. J -j i ; , J ( ' j .. začela kaditi Luckies NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o veliki izgubi našega preljubi jenega in nikdar pozabljenega sina in brata "V moji novi sliki 'Swing High, String Low' pojem vprvič pesem, odkar sem pri filmu. Da to storim, sem potrebovala več mesecev za učenje petja. In s tem dodatnim naporom moje grlo ni bilo v dobrem stanju. Moj pevski učitelj mi je svetoval, naj pri izbiranju cigaret izberem lahko kajo. In tako sem začela kaditi Luckies. Izza onega časa sem spoznala, de se lahka kaja in moje grlo zelo dobro strinjata Frank Zot ki je v cvetu življenja nanagloma izdihnil svojo mlado dušo dne 21. februarja 1937 v lepi mladeni-ški dobi star 23 let, rojen v Clevelandu. K prezgodnjemu večnemu počitku smo ga položili dne 25. februarja na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno lepo zahvaliti vsem, kii so položili krasne vence poleg krste pokojnega in sicer: Mr. Frank Tieber, Mr. in Mrs. Louis Tieber, Mr. in Mrs. John Persin, Mr. in Mrs. Florian Močilnikar, Mr. in Mrs. Matt Zulich, Mr. in Mrs. John Pestotnik, Mr. in Mrs. John Sivec, Mrs. Pujz-dar, Mr. in Mrs. John Babnik, Mr. Frank Kačar in družina, Mr. Anton Papež in družina, E. 67th St., Mr. Frank Sot in družina. From His Buddies. The Cleveland Twist Drill Co. Lepo se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. Anton Tomše, Mrs. Josephine Strnad, Mr. in Mrs. Florian Močilnikar, Mr. in Mrs. Florian, Kuhar, Mr. John Jackšič, Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mr. in Mrs. Jack Pintar, Mr. in Mrs. Joseph Jerse, Mrs. Mary Hren, Mr. in Mrs. Rudolph Smerke, Mr. Louis Safran, Miss Angela Drassler, Mr. in Mrs. Jack'Perko, Mr. in Mrs. Frank Mramor Jr., Mr. Louis Meshe, Mr. in Mrs. Frank Obrezor, Mr. 'Frank Bozja, Mr. in Mrs. Frank Zabu-kovec. St. Clair Ave., From His Buddies. Ravno tako se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki -so daliv svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Ravno tako tudi lepa hvala onim, ki so nosili krstoi ter ga spremili in položili v prerani grob. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nas tolažili v teh žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so ga prišli ,po-kropit, vsem, ki so culi in molili ob krsti ter vsem, ki so še udeležili pogreba. Prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Joseph Zele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni sprevod. Ti, preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin in brat. ki si nas v najlepših letih za vedno zapustil, veseli se sedaj v nebeški slavi. V cvetoči mladosti je prišla nemila smrt in zahtevala od Tebe najdražje. Močno žalostni Ti želimo, da počivaš mirno v prezgodnjem grobu in lahka naj Ti bo rodna zemlja. Žalujoči ostali: Frank in Maru Zot, starši; Molly in Hedivia. sestri. Cleveland, Ohio, 7. marca 1937. SEDAJ NASTOPAJOČA V PARAMOUNT PICTURES' "SWING HIGH, SWING LOW" IVeodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami - odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekM, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Miss Lombard odobrava modrost te prednosti in istotako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies - lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlu. NAJFINEJŠI TOBAK— SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja "It's Toasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU •Copyrlttil mi, Tb« American i'oU.cco-«Xmi>»n' "Pst! Pst! Prihajajo!" nas opozori Kanguru. Tri služkinje prihajajo s pokloni in sladkim nasmehom ter prinašajo miniaturne štedilnike, v katerih tli oglje in ponvice s čajem. Nato prinesejo krožnikov, skodelic, čašic in palčic, ki služijo namesto vilic, žlice in nože. In rib, rakov, teletine, kuretme pa so-čivja in sadja. Jack se loti le teletine in ku-retine ter zahteva, vino. Pri-jieso ga, sladko je in opojno. Potem musme izginejo in pritečejo ' tri gejše. Tri mucke, ki so res dobrikave, gladke in prožne krotke mačice ter bi se menda rade pestovale. Bu-teau in Kanguru si posadita vsak svojo v naročje, le Jack ne ve, kaj bi počel s svojo. — A ona ve. Pritiska se k njemu kakor nedolžen otrok, stika po njegovem obrazu, po njegovi obleki, se smehlja, gruli kakor grlica ali golobica in mu naliva čašo in jo prinaša k njegovim ustom. Dražestna je, srčkano majcena in elegantna v svojem svilenem kimonu. In dobro diši. Krasne, trde črne lase ima. A komično je našminkana. Lici sta ji polni in čisto beli, a v sredi lic ima okrogel rdeč tolar; usta so ji bujna in kar- minasto rdeča, a spodnja ustnica ji je celo pozlačena. Tudi grlo ima belo našminkano, toda tilnik ji je porasel z gostimi črnimi dlačicami, mehkimi kakor svila, zato tilnik ni pobeljen, nego kaže naravno rumenkasto polt. Mandelnaste, temne, majhne, kakor clremot-ne oči zasenčujejo dolge resaste trepalnice. Krasna je za japonski okus. Jacku pa se zdi le dražestna, originalna, igračka. Iz širokih rokavcev ji gledajo drobne ročice, ki ne morejo mirovati niti trenutek in jih mora Jack loviti neprestano. Nikakega poželjenja ne občuti do te ženske, ki je kakor nerazvito otroče. Buteau pa se valja s svojo gejšico po; preprogi in krohota. In Kangoru je pozabil na vse in se srčka s svojo cvetko. In kmalu se dvigneta, vzameta vsak svoje dekle na roko ter ju odneseta. Sam ostane Jack s svojo mucko, ki že omaguje v ljubeznivostih in mu leže z glavico na prsi. Dolgočasi se lepotica, iztegne roko in se igra s papirjem, ki je ostal na prostoru, na katerem se je šalil Buteau. In dvigne tisti papir in ga razgrne. Časopis je! — Jack seže po njem: amerikan-ski dnevnik! Poboža ji ročico, vzame časopis in ostrmL "Chicago Herald!" Za Boga, glas iz Pollyne domovine ! Preleti borzna poročila, vzklikne, se glasno zasmeje, objame gejšico in jo stiska, stiska in poljubi na njen rumeni vrat ter vzklika: "Polly! Polly!" Časopis poroča, da bakrovi papirji v svoji vrednosti naraščajo. Neznatno, a vztrajno! Vsak dan! Senzacija! O, Hegan, o Polly! Vsa srečna se je gejša oklenila Jacka. Toda Jack je vstal, vtaknil časopis v žep, izročil gejšici bankovec za sjio rubljev in odšel. Hotel si je poiskati v luki hotel, da bi lahko nadziral prihajajoče parnike.' Nasproti hike je našel angleški hotel "Tokio." Najel je sobo in opolnoči je že trdno: spal. In naslednje dni je čakal parnike in. tujce, a Polly in detektiva ni bilo. Poiskal je. Buteau a in mu vrnil časopis, tudi s Kangorom se je sestajal, in delali so izlete skupaj, toda v čajarne ni maral več. Gejše so mu bile zoprne. Vsaj tako je trdil. Že je minil teden in še drugi, a Jack je še vedno čakal Polly in Dodda. Postal je nestrpen. Tu je opazil nekega popoldne, ko +je stopal baš mimo ameri-kanskega konzulata, da je pridrvela jinrikša in je stopil iz nje Bobby I?odd. "Oho," si je dejal Jack, — :ž3o"y0l j'o po- šljejo legitimacijo. Toda odgovorili so mu, da mora legitimacijo še aprobirati japonska politična: oblast ter da jo prav zanesljivo prejme do naslednjega dne Ae pred obedom ... A kje. sta? Ali se morda Polly sploh več ne vrne? Boj Bog, srce se mu je skrčilo v jezi in boli. že debeli dve uri je ni nazaj . . . Večeri se. . . Tedaj se je ustavila pred hotelom jinrikša, in iz nje je skočila Polly, vesela, smehljajoča se in vsa sveža. Dodd bi bil najrajši zatulil od zavisti in ljubosumnosti. "Kar vidi se ji," si je mislil, "da je še vsa vroča od njegovih poljubov !" Toda samo bled je bil, ko jo je pozdravil in tiso sikal: "Zopet ste me izdala, milosti-va, in jaz . . . jaz sem žalosten!" Ona pa mu je ponudila ročico, ki jo je vneto poljubil. "Ne, ne, nisem vas izdala ! Res ne, gospod prijatelj!" je dejala. "Nasprotno. Za vas sem delala. V par dneh ga izlahka pri-mete!" Dodd je prisluhnil, a ni verjel ne besedice. "Ali je mogoče? Kje pa je?" je vprašal mirno. "Pravkar se je odpeljal z angleškim parnikom King Edward v Valparaiso. Jutri zvečer od-plove severno amerikanski brzi parnik Klondyke v isti smeri. Dohitiva ga, morda celo prehitiva in vi . . ." A Dodd je že ni poslušal več. Zavihtel je čepico, poklical dži-na in se odpeljal na amerikanski konzulat. Tam je razgrajal tako dolgo, da so končno brzojavili za parnikom King Edward: "Na krovu je amerikanski milijonski , tat— Jack Bell —; naj ga aretirajo ter izroče policiji v Honolulu ali v Valparaisu. Vesel se je vrnil Dodd v hotel in vesela je bila tudi Polly. "Dobro ste storili! Zdaj nama ne uide! V(jste, ampak meni se. je zdel zopet čisto blazen . . . Kar bala sem se ga . . ." je pripovedovala . . . Dodd in Polly sta najboljše volje večerjala ter odšla zgodaj spat. Jack pa sploh ni bil na angleškem parniku, nego se je šel v družbi kapetana Kongorua poslovit na francoski parnik od poročnika Buteaua. Večerjali so imeni.tno, nazadnje šampanizi-rali ter se pobratili. In ko sta bila nova prijatelja dovolj vinjena, je Jack naprosil Buteaua, naj mu naroči na Klondyke za jutri zvečer lep prostorček v kabini, čisto pozabil je na to! Morda bi Buteau to izlahka opravil telefo-niČno. Iii legitimacijo in vse potne liste so mu vzeli v sahalinski ■ katorgi. Naj mu torej Buteau napiše kakšen papir, ki bo zale-gel ter naj rab loži Amerikancem, da imajo opraviti s profesorjem, znanstvenikom iz Germanije, toda slovanskega rodu ter navdušenega častilca Francije, Japonske in Zedinjenih držav. Buteau je bil kavalir in dovolj vesel, da je prijatelju ustregal nad. "Samo ime in priimek!" "Eh, mojega slovanskega imena in priimka ne zapiše noben Amerikanec!" je dejal Jack malomarno. "Telefoniraj: Ralph Smithson! — pa je čisto pravilno." In Buteau mu je napisal tudi legitimacijo in priložil svojo po- setnico. Vse je bilo v redu in pili so do ranega jutra. Skoraj do obeda je spal .lack. Popoldne je poiskal brivca, nakupil ondi raznih pomad za lase, mastiksa in črno ter belo umetno brado. Zvečer je bil med prvimi potniki že star Anglež na Klondyke. Sebc;.j je imel le srednje velik kovčeg. Tako je šel na krov in opazoval vstopajoče potnike. Končno sta se pripeljala Polly in Dodd. Vsak v svoji jinrikši; a na tretji in četrti jinrikši so vozili za njima prtljago. Dolgo je trajalo vkrcavanje, dolgo pregle- dovanje potnikov, končno je parnik krenil v določeno smer. Jack je medtem že dognal, kje je Pollyna in kje Doddova kabina. Potem je šel večerjat, in ju jt» oddalee opazoval iz svojega kota. Ko sta odhajala, se je Polly skrivoma ozrla po dvorani. Neki gospod s sivkasto angleško brado je dvignil desnico in se po-češljal po glavi. To ji je zadoščalo ... še nekoliko je Jack posedel, plačal počasi in odšel. A ne v svojo, nego v Pollyno kabino . . . (Dalje prihodnjič) Želodčno zdravilo iskreno priporočano Chicago, I1L — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli K trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavla*." Ne preizkušajte • kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Ufi-jH|b| vajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokaza-iSgg§ lo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtja, plinom, ftgj&F slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim te^kočam. vWk* | — — — -Pišite po brezplačni vzorec— — — - ' Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St Chicago, IE. 5££j5» I Send me a free semple. Pri vseh 1 Name ...............................................................................— druijistiVi | Address ........................................................................—