*V2. Ňtcv. ^ovo mesto, 6. avgustu XXV. lotnik. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vmi za cclo leto iia]>rcj 3 K Naroiinina za Nemčijo, Kosno in druge evropske države znaša 3*50 K. za Ameriko pa 4'50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novfjni mestu. Tudi politika bodi načelna! Ako čitmiio, kako sc po raznih liržavnii ministrstva hitro menjavajo, kako parJamenti dunes zafrovarjajo, kar so morfJa pred tednom Se ol)sojali, in vidimo, da ujtlivne osebe, osobito voditelji ravnili političnih strank zastopajo nasprotujoče si nazore, ki bi jih iz svojej^a stališča ne smeli, se nehote vprařaiiio; kje tiči vzrok takim in jednakim nedoslednostim !' Ůc hočemo biti 0(ikritosrčiii, incramo priznati, da to večinoma izvira iz brez-iiačelnosti. Politiko delajo od danca do jutri, hlepé po tre-itotnih usiehih. Vladajoči vržejo t« eno kost tam eno — prosilce tolaž jo s to ali ono obljubo — a resnične potrebe ljudstva, države trpý ... Tako vijuf^asto politiko je |)rinierno ožigosal poslanec dr. Krek na velikem shodu S. L. S, dno IH. julija v Ljub-Uiini. Zdrava načela nas morajo voditi, enoten mora biti naš proffram, V teh doaejço moramo se posluževati primernih sredstev — in tako tudi zadnjo slovansko obštrukcijo lože iimevamo. iJr. Krek je iriej drugim (fovoril: Vzroki, zakaj danes ne g-re mi-prej, ti vzroki tiče deloma v tem, ker se jo (iemokratična pod-iafia sprejela samo napol. Gospoda, ki se je dala jtrepovoriti, (ia je po svojih zastopnikih v prej.šnjein državnem zboru vsaj pripustila s])lošno in enako volivno jiravico, ona takrat ni slutila, da se jo v istem trenotku zapisala zlomku, ker demokracija, ko se eukrat vgnjezdi, gre naprej. V prvem govoru v državnem zboru som ometiil, da i)ri razmerah, ko imamo za deželne zbore se vedno kurijalni zisteni, ko ljudstvo šo ne voli po splo.sni in cniiki volivni pravici, bomo zdaj imeli demokratičen parlament, državni zbor. toda ěo vodno ari stok rati čno uradništvo in aristo-kratično birokracijo in zato ní čuda, da to dvoje 5c nc içre skupaj, iti prodno se bo naša birokracija, ki ji načeijujejo prvi birokrati, ministri, navadila deinokratičnet,'a duha in vedela, kam mora voditi državo na podlaj^i sploSiie in enake volivne pravice za državni zl>or, 1)0 še veliko bojev, in ena ei»ÍzodÍca iz teh bojev je tudi naia obštrukcija. Žiilostiii osťanki iz jn-ejšiijih řasov. iJru^'a stvar, ki nas šo vedno moti v državnem zboru, to jo, ker imamo v sedanjem državnem zboru še veliko žalostnih ostankov iz prejšnjega parlamenta, ostankov od strank, ljudi in od žalostnega koterijskega liiiha celo naše državne politike. I'lokhitstvo v viuovanjii «iiilcira, podlega, miiiizaiiega libcniliziiin. Tukaj notri je eden glavnih vzrokov, slo so je sicer, kakor so je reklo, za to, da se uvede splošna in enaka volivna pravica, delu. To sta dva notranja vzroka. Preko teh ljudi ne morenjo priti do rodnega delovanja. Le z vzgojo ljudstva in vzgojo oti bodo morali itriti k nam ali pa oditi od nas tisti, ki neumno revolucionarno politiko trobijo med ljudstvom, in na drugi strani bodo morali zgoraj priznati, da smo s svojimi ideali lioljši varuhi države in dinastijo, kakor tisti, na katerih korist se nas sedaj tepta, tlači in pobija, Mi smo narodni. toda naša narodnost je tista, ki jo ukazuje naša vest. Kakor mi znamo, da jo otrok doižan, da ljubi očeta, ker tako veleva četrta božja zajtoved, znamo tudi, da je narod rodbinu, iz katere smo prejeli veliko duševnega kapitala, ki jej ga moramo s hvaležnostjo in spoštovanjem vračati. To trdim, trdim pa tudi, da naša ljubezen do narodnosti nc sme poznati sovra.štva do drugih narodnosti, in tudi sovraštvo nasproti Nemcem nam je tnje. To je stališč, ki ni vsakemu všeč, amj)ak mi zastopamo misel, da so «raje vredni .Mazari, ki teptajo Nemce na Ogrskem, in simpatiziramo ravnotako s tlačenimi Nemci, kakor s Slovaki in drugimi našimi tlačenimi brati. Krivica je povsod umazana, vredna, da se v boju premaga. Pravica mora na dan. In če nji te stvari trdimo, potem jm se tisti kričači, ki se plazijo kakor najbo^ umazana žival i>o blatu in prahu, da bi dobili kake drobtine, upajo trditi, da smo itrezdomovinci. Ali smo in bomo vedno živeli tako, ker smo postavili ljubezen do domovino in naroda na verski temelj, in ker se držimo vero, zato ljubimo tudi narodnost in domovino, na drugi strani pa se borimo nas|>roti vsakciim neumnemu Šovinizmu, bodisi (!a pritle iz Pešie, ])ijna}a, Pctcrhuríía ali od ^.Slovetiskcg-a Naroíía" — ne vem v kattri ulici ga. tiskajo. Troti vsiikťímu šdviiiiziiiii. Mi 81110 iiroti vsakemu šovinizmu, ker vsak šovinizem je neka laž, neresnica, hudobija, ki tekom časa sama sebe ubije. Glejmo te ljudi, pristne narodnjake, — ob ćasu, ko treba pokazati po)?um, kje ao, ker nima temena njihova narodnost, ker jim je vse samo igrača in vse na ])rodaj. O iíťcíitiii. Agentu jo vseeno, kako hvali blago, on laže lahko, kolikor hoie, ko je enkrat jtroilal, se ne spominja več, kako je prodal. '1'ako se ^odi tudi .pri teh ljudeh, samo za trcnotnc spletke, za trenotne us|iehe ujdjejo, kakor bi jih kiio drl, razlag-ajo radika-lizera, (ia odmeva od vseh strani, kadar pa treba v resnici kaj storiti, jih zmanjka. >11 Kino socialiiiL s1i-iiiika. In, drajii moji, mi smo socialna stranka, ki pobijamo liberalizem povsod, in tti z žalostjo opazujem, da se tudi med kmečkim stanom širi liberalna misel, «o v verskem, ampak v gospodarskem oziru. Posameznik ni nič, samo zveza kaj pomeni. Človek ni sam zase, ampak mora pustiti živeti tudi brata in mu pomaljati, da more ])oleg njega dobro živeti. Socialna miael, ki so upira oderustvu, trino.štvij, in zraven tiemokratska misel nas navdaje. Zato smo v pravem zmislu socialni ia demokratični in zato, ker ne čutimo potrebe, da bi so v zvezi s prihodnjo narodno srečo blatila naša vera, zato socijalna demokracija upije, da sifto reakcionarni in zanikrni klerikalci, na drugi .strani nam pa očitajo, ko vidijo, da imamo korajžo oderuhu jiovedati, kar mu gre, da smo revolucionarni in anarhisti! To dela naša ravna pot. Sedemnajst nas je, ampak teh sedemnajst vé, kaj dela, zato, ker so svojo vednost dobivali iz svojih načel in iz svoje vesti. Gospodarstvo. Kako naj delujejo naše vinske zadruge. Naloga vinskih zadrug ni lahka. Pomisliti je namreŽ, da je vinska trgdvina povsod že vpeljana in da je treba korak za korakom pritejiniti Da ae razne odjemalce, ki so dosedaj drugod jemali vina. Žc pridobivanje odjemalcev — in naj si bo doma ali pa v tujih krajih — daje zadrugi mnogo dela in skrbi. Treba je konkurirati s ceno in z blagom! Za trgovino na zuuaj, za pridobivanje stalnih odjemalcev treba je dobrega blaga in jednotnega blaga. Tudi v tem pogledu čaka vinske zadruge mnogo dela. In slednjič se jim je bojevati pa še proti domačim nasprotnikom. V vsakem kraju ao poklicani in nepoklicani ljudje, ki nasprotujejo se tako dobri ia potrebni stvari in ki R svojim obnaBanjem odvračajo druge ljudi od obče-koristnega dela. Žalibog, da imajo ti Ijildje česče glavno besedo. Ko bi jim šlo za kožo tako kakor našim vinogradnikom, ki ne moreje z vinom v denar, bi seveda drugače govorili. Tako se pa iz oselmih in družili ozirov »podtikajo ob vse, kar jim ne prija. Velike so zaraditega težave, ki se kažejo vinskim zadrugam že v početku. Težavno je tudi spraviti potrebni denar skupaj in dobiti take ljudi v vodstvo, ki so sposobni načelovati takim podjetjem, kajti slednjič se ravna vendar le veavspeh potem, kakšno Je bilo načelstvo zadruge. Zato je pa treba pri snovanju vinskih zadrug vee to dobro pretehtati, predno se prične z delom. Ce nimamo mož sposobnih za tako zadružno delo in če nimamo drugih ugodnih pogojev, potem je bolje, da se takega dela sploh ne lotimo. Važno je pa tudi, da se v razmerah, ki so ugodne za snovanje zadrug, prav lotimo dela in da zadrugo prav uredimo. Vtem oziru stojimo na stališču, da naj stoji zadruga na lastnih nogah in da naj deluje na svoj račun. Zadruga je liliko urejena namreč tudi na ta način, da posluje na račun zadružnikov, da namreč prevzame grozdje in vino od zadružnikov in ga prodaja na račun zadružnikov. Na prvi pogled bi se zdelo to bolj umestno, ker je treba za tako kupčijo manj glavnice, ali v resnici je tak» delovanje zvezano s preveliko odgovornostjo in sitnostjo. Zadruga naj sama kupuje in na svoj račun prodaja. To je najbolj enostavno. Kar se pokaže dobička, ostane zadrugi. Za pričetek bo kazalo kupovati vino, dokler se zadruga ne uredi za nakup grozdja, ki zahteva večjih prostorov in dobrih strojev. Zato pa bo zlasti v nekaterih krajih vplivati na to, da se vina pravilno napravljajo, kajti zadruga zamore kupovati le vina, ki vsestransko ustrezajo današnjemu okusu doma in na tujem. —r— Vrednost paše za prašiče. Praktični Amerikanci pravijo, da tiČi skrivnost dobrega vspeha pri prašičih — v paši. To laliko potrdimo tudi pri nas po Dolenjskem, seveda po tistih krajih, kjer se prašiči pasejo. Prepričani smo, da Je pasa res posebnega pomena za prasičjorejo in da se prisiČi na pasi veliko bolj razvijajo kakor pa v svinjaku. Prosto gibanje in dihanje v svežem zraku, že to pripomore veliko k ugodnejšemu uspeliu reje. Saj take živali veliko bolje vspevajo. Vsa prebava, ves krvni obtok, vsa telesna presnova, vse se živahnejše vrsi in vse bol) pravilno in naravi primerno ! Vrh tega je pa tidi klaja na paši naravi primerna. Ni čuda tedaj, da je meso pri takih prašičih bolj rudeče in bolj Čvrsto in jedrnato. Naravna posledica je pa tudi to, da so take živali tudi bolj rodovitne in bolj sposobne zi pleme. Posebno ugodno vpliva gibanje na razvoj mišičja ali mesa. Zato tudi vidimo, da so na paši izrejeni prašiči v obče bolj mesnati in da dajejo boljšo pečenko in bolj trpežne mesene klobase kakor prašiči, ki so zrastli v svinjakih. Taki prašiči se pozneje pa tudi bolje opitajo. In slednjič? S pašo se krepi telo in utrjuje zdravje, kar je za nase razmere tudi veliko vredno. Prašiči se pasejo na pašnikih, po gozdih in na njivah. Če mogfiče naj se pasejo celo poletje, sicer pa saj v jeseni. Oe paša ni zadostna, naj se tudi v svinjakih pokládá. Ob vročem letnem času je prav, če ae imajo čez poldanske ure v svinjakih, da ne trpe prevelike vročine. Pri oddaljenih pašnikih je pa skrbeti, da prašiči lahko polegajo v senco košatega drevja. Na pasi gre prašičem vse v slast, kar dobe : trava, plevel, razna zelišča, pa tudi razen mrčes, črvi itd. Tam dobe tudi dosti rudninskih snovi. Za jesensko pašo je izkoriščati ovsišča in detcljišča. Deteljisča dajejo sploh izvrstno pašo za prašiče in jih sem in tja celo leto pasejo po takih deteljisčib. Na enem oralu domače detelje se lahko pase po 30 prašičev razne starosti. Če nočemo, da bi prašiči razrili ruše. Jim Je treba vtakniti v rivec obročke. Na deteljiščih se dajo prašiči tudi zdebeliti. Gozdna paša je tudi izvrstna, posebno v letili, ko je dosti želoda ali pa žira. Na paši ni poditi prašičev, zlasti pri brejih svinjah je treba pametnega ravnanja. Ge ni paše, potem Je treba na vsak način primerno velikih ograj, kamor se prašiči spuščajo. Nič ni slabšega kakor Če morajo prašiči dan za dnevom v svinjakih tičati. V tem oziru ae gode pri nas še sem in tja napake, ki močno kvarijo vspehe domače prasičjereje. —r— Nekoliko o naprednem čebelarstvu. Večinoma se pri nas na Dolenjskem tako cebelari, da se v jeseni pcižvepla težje panje, ter se med in vosek proda raznim preknp{;em, medarjeni in vosÈarjem. Za(':elo se je pa tudi na tak način Čebelariti, da se v poznem poletju proda žive čebele t. j. panje z živimi Čebelami. Kupci obdrže te panje čez ziino in jili potem na spomlad z dobičkom prodajo v druge kraje. Čeravno se je pri nas na Dolenjskem kupčevanje z živimi čebelami razvilo še le v zadnjih letili, je ta kupčija na Gorenjskem, Notranjskem in Koroškem že več desetletij upeljana ter do-naša tako čebelarjem kakor prekupcem večje dohodke kakor pa nečloveško žveplanje, ki je nepotrebno in se ne da druj^ače zagi^varjati kakor stem, d» je to podedovana stara navada. Zal, da bode mogoče le počasi odpraviti to iikoreniceno upeijavo. V povzdigo umnega čebelarstva je letos priredilo slovensko osrednje čebelarsko društvo enodnevni čebelarski tečaj v Ilirski Bistrici na Notranjskem, kjer ima g. Anton Žnideršič obaeŽQe čebelnjake, v katerih v veliki meri čebelari, vodi trgovino z živimi čebelami, kupuje in prodaja med, vosek in čebelarske izdelke in kjer se je tudi ustanovila že „čebelarska zadruga", z istim namenom. Ta čebelarski tečaj se je vršil letos dne 18. julija in se ga je udeležilo vsega skupno nad fJO čebelarjev ; zastopana je bila tudi Dolenjska. Ker mndgi naši čebelarji ne poznajo način«, kako čebelari g. /nideršič, kakšen pomen Je imel ta enodnevni čebelarski tečaj in kako bi se dalo to na Dolenjskem posnemati, hočem to v glavnih potezah navesti. Imenovani gospod je zasnoval svoje čebelarjenje pred 17. leti v Ilirski Bistrici, ki leži na zapadni strani kranjskega Snežnika. Lega čebelnjaka na vrtu poleg tovarne za testenine je jako ugodna. Pase nudi obilo vsa okoHc* in Vremska dolina sploh, kjer leži imenovani kraj. Čebelarjenje z našimi kmečkimi in tudi z dierzonovanimi panji pa daje v času rojenja obilo dela in pozornosti. Zato so se napredni čebelarji trudili, kako bi se dalo to delo zmanjšati. Nemški učitelj in čebelar „Alberti" je sestavil tak panj, kjer čebele nikdar ne rojijo in se število panjev pomnožuje le s pomočjo umetnih rojev. Taccga čebelarjenja prikladnega za naše Hto\enske pokrajine in našo čebelo se je oprijel g. Znidersič. Da-siravno ima več sto Albertijevih panjev, vendar ni dobil letos več nego šest naravnih rojev, med tem ko so drugje Čebele zelo rojile. Vse pomnoževanje se vrŠi le z umetnimi roji. Čebelarjenje z Albertijevimi panji je prijetno in lahko. Treba je le videti sestavo panja in kako se ž njim ravna; treba je znati napravljati umetne satnike in vzgojevati matice in vse nadaljno delovanje uči skušnja in razum. Sestava Albcrtijevega panja sloni na tem, da je panj razdeljen na dva dela, v spodnjega in zgornjega. Čebele vsadi v spodnji prostor. Ko so se le-tu dovolj namnožile, da je kmalu pričakovati roja, tedaj se prenesejo vsi satniki z zalego, medom in čebele v prazen zgornji prostor. IjC tisti satnik, na katerem se naliaja kraljica, se pusti še v spodnjem prostoru in se mu doda toliko praznih »atnikov, da je spodnji del polen. Zgornji prostor sc loČi t'd spodnjega po železni mreži (reietarki), ki ima tolike luknjice, da zamorejo čebele delavke iz spodnjega v zgornji prostor in nasprotno; matica, ker je veČja, pa ne more. V zgornji prostor preneseni satniki s čebelami, medom in zalego tvorijo nekako roj ; v spodnjem delu pa matica k»r najpridneje na novo ležé jajčeca, pridne Čebele krmijo zalego in donasajo med. In tako je čebelar resen nadležnega pričakovanja rojev, ko mu včasih na tisoise čebelic lenuhari, namesto, d» bi bile v tem času najpridneje. Kaj rado se pripeti, ko je paša minula, takrat se roj vzdigne, ko nima več izdatne paše. Vsega tega je rešen pri Albertijevem panju. Seveda je treba pri tem večje spretnosti, kakor pri čebelarjenju z navadnimi kmečkimi panji. Tega načina čebelarjenja se bodo pri nas na lenjskem kmalu poprijeli naši umni čebelarji. Lažje kakor s t.em panjem, je čebelariti s takozvanim „eksportnim panjem". To Je navaden kmečki panj, samo da je krajši in nekoliko višji, V njem so po zdolžem položeni satniki, ki jili sprednja in zadnja );onč-nica vzdržujete v pravi medsebojni razdalji. panji »o posebno pripravni za prevažanje čebel v pašo, za prndajo živili čebel in za sestavljenje Albertijevih panjev. Njih oskrbovanje je pa sicer popolnoma enako onim kmečkih panjev. Želeti je, da bi se Dolenjska oprijela tf-ga čebelarjenja. Kdor se zanima n. pr. za eksportni panj, oni si ga lahko ogleda na kmetijski Šoli na Grmu, ali pa dne 15. avgusta t. 1. na občnem zboru novomeške čebelarske podružnice, ki se bode vršil pri g, Drenik-u v lirslinu pri Novem mest«. Na Notranjskem so se sploh vsi kmečki čebelarji oprijeli tega panja, ki nudi vse prednosti in je zlasti velikega pomena za one čebelarje, ki hočejo žive čebele prodati. Ti panji ao prav sposobni za daljno prevažanje, imajo tako obliko, da se jili lahko porabi pri Gerstung-ovili panjih in ker imajo tuji čebelarji največ takih panjev, zato dražje in raje kupujejo čebele, ki so usajene v teh eksportnih panjih. To pa vse pomeni gospodarski uspeh. — Kdor si sam želi omisliti eksportni panj, ga dobi pri čebelarski zadrugi v Ilirski Bistrici in velja 4 K s satniki vred. Politični pregled. Ohslrnkrijii šc xnrir oljvladujo pohtičiio javnost. Nemško časojiisje ima poseben strah prcii veřjim zbližavanjem slavanskih strank, boji se za hetrcmoiiijo Ncmcev, kutero lij raiii vzdržavali šc naprej s tem, du vedno netijo razrjor v slovanskih sirankah. Iz slovanskih časnikov [la sc razvidi, da so ros zbliiiujťjo v stremljenju zu slovanske iiravicc. Nadejali se je, da v iirihodnjcm zasedanju državticira zbora slovanski jioslanci jednotno nastojiijo proti sedanji t^eniianizujoči vladi. V tukem smislu se je na volíkem shodu ajrrarcev izrazil jiredsednik Enoto poslanec tjiržul. Isli-ski deželni zbor jc iiticl samo five soji l>!\oÍi] jo deželni odbor po domenjenem kijui'n; dva Slovana dr. Zucron in Aiidrejčič, pa tri Italijane, So^rlasno s« so izjavili posland zojicr iicinškc šole v deželi, v kateri ni Nemcev, V svrho sporazum-Ijcnja med Italijani in Slovani so poživlja novi dožolni odbor, naj izdela zakonske načrto K^Jode urcilitve ohčin in odno.'^ajcv obojo naroilnostl. Ituski ]»otnje; ,so.stal se je s IViinf-oskiiii preriscdnikom, v na) ti tni cab sta oba jiovdarjala, da je prijateljstvo med obenta državama draf^occiio jamstvo za občni mir. Potom je piul ])aniik z ruskim caroiii na kjer so se vršili h kriiljom Ivlu- vardoiJi jirijatetiski razj^ovori. (lasniki poročajo, da zdaj v istini obstoji rusko-francoska-anjileska trozveza. Si-hsko najvišje flodi.ščc je oprostilo list ^^vono'-, ki jc ffrajal zapravJjivoet princa Jurija in je biJ zato nstavljen. Sodišče utemeljuje svoj odlok tudi s tem, da je kralj Peter znriemarja) dolžnosti do svojcjra sina, cPj^ar «bna.šanje je B))Oiiko[iavalo vse zaupanje ljudstva lio kraljeve hiše. Iz SpiiiiMke dohajajo i^rozna poročila. iMaocoska je baje nalnijskala Šiianijo y vojsko s Kabili v Maroku, kjer jo bila i»n Molili tepena. Kadi te^a je treba poslati novih vojakov na afriško bojišče, A te okoliščine so se poslužili šjianski revolucijo-narji, da so zanetili upor v raznih jiokrajinah. Najhujše je v Barcclotiî, ki je srcdišíc anarhistov in socijíilnih demokratov. Ti so ves svoj srd izlili nad nedolžnimi duliovniki in redovnicami. Nahnjskana drnlial je zažjfala vse cerkve, samostane iti bolnišnice. Ko so so [iri oknih pokazalo redovaice, da 1)1 se rešile, so jih zajjodili nazaj v {»lamen. Duhovnike, braneč altarje, so pomorili, Po Ijolniciih niso te zverine prizanesle niti bolnikom. — I'llrli so tudi na pokopalištio, kjer so razbili vsa znamenja krščanstva, podrli kapelico, odstranili križe z jiomil. Od do 31. julija so razdejali samostanov iti cerkva. — Kralja Alfonza in ministra Mauro so rcvoliicijonarji obsodili v smrt. — Vojaški poveljniki so so sumljivo obnašali, niso resno nastopili proti upornikom. Geyeralni kajictan sodi, <";iia. Zgradba nove župne cerkvc. Zidarski oder. Za vsako tudi malo zgradbo, navadno hišo, treba je zidarskega odra. Posebna pozornost se mora na oder obračati pri obširnih, visokih zgradbah, kakor so cerkve in zvoniki. Tako stavbo je treba ogradit! znotraj in zunaj, ker zidajo po dva in dva, jeden znotraj, drugi zunaj zida. Tramovje mora biti dolgo in visoko pa z zdravega krepkega lesa, navadne diie tudi ne zadostujejo, močnih plohov pet centimetrov debelih je treba, pa veliko! Zato nas je ta oder zelo skrbel, —G. arhitekt je sicer pri jednotnih conah zidarskega dela zapisal v proračunu opazko, da cene obsegajo tudi strošek za zid, oder, a kaj pomaga, ko je vsak podjetnik trdil, da so te cene Šo za samo delo prenizke, če da podjetnik oder, stal nas bo mnogo tisočakov in po zvršeni stavbi ga bo zopet vzel ter porabil za drugo zgradbo. Slednjič smo se po mnogem ugibanji zjedinili, da oder damo mi, podjetnik ga pa postavi, in po zgradbi tudi podere. Zdaj jm hajdi za lesom. Nekaj ga dobomo doma po fari, pa sedaj gremo prosit k našim sosedom, v Valtovas, Šmihel, vmes tu in tam v Mirnopeč pa na Toplice. Z dobro nado smo šli z domačimi možmi na biro, saj se s sosedi že poznamo, skupej smo bili pri raznih cerkvenih slovesnostih, misijonih, duh. vajah, tudi za časa volitev smo so z veljaki in drugimi možmi spoznali. Pa res so nas povsod sjtre-jeli z veselim obrazom in z dobrim srcem, [j, UH)7 smo popro-sili__ v Kumanji vasi, Valtivasi, Jurkavasi, Potoku, Praprečah pa v iSmihelski fari na Vrhu, Boričevem, Srcbrničah, Brodu, Malokdo je dal samo jedno smreko, največ ]>o dye. po tri, tudi štiri, a precejšnje vrednosti celo do ,-iO kron. IJo iJOO smrek smo po teh vaseh naprosili. i'a to je biio seveda še iiremalo, posebno manjkalo nam je dolgih vitkih smrek, te smo v knežji hosti kupili po znižani ceni — bilo jih jo 17ii. Veljale so 577 kron. Veseli in hvaležni smo bili, da smo dobili tako lejW in po tej ceni. Te smreke smo šli pototti posebej .sekat in vozit. Mnogo mnogo truda na.s jo stalo, da smo jih doiiui zvozili iz grabnov ;)0 ozkih potih, noči smo morali jirivzeti, dostikrat pa tudi nedelje. Velikanski kup jih jo bilo. Treba jih je obtesati. Srečo smo imeli, da smo dobili spretnega, [iridnega in vestnega tesarskega -mojstra Janeza Graadliča iz Mirnopeči. Stavba so je dvigala kviško, oder tudi z njo. Prijetno je biio slišati tiste dni ubrani žvenkot tesarskih plankač v soglasji z vdarci zidarskih kladev, posebno onega, ki je zbijal oder in potrkaval vstreženo vmes, da se je razlegalo i)0 dolini in vi.šjo v hribe. Kar nam zmanjka lesa! ilitro ponj! Stiska je! Kar po domači vasi gremo, potem v Češčo vas, v Grublje, pa k cerkvenemu patronu jireč. kapitelju. Dobro smo opravili, povsod so nas obdarovali, jmsebej še preč. kapitolj z debelejimi borovci, katere smo zvezali na jdohe. l'a spet jo zmanjkalo enkrat dil, drugič tramov, pa smo šli sjiet po toh vaseh, pa še na Kal, v Ločno, Podgoro itd. Tako drugič in tretjič in zopet vnovič. Toliko lesa je ta oder povzel, da smo tesarjem plačali 1000 kron samo za tesanje, — Na različnih žagah pa za dile, plohe nad 3000 kron. Same železne klamfe so veljale 656 kron. Fr, Drenik jih je pripeljal s tremi konji, pa jo rekel, da še ni tako težko vozil. Več kakor klamfe so veljali žeblji in drobna žoleznina. Koliko jo pa vredna vožnja in les, ki so jo darovali? Seinpiitfir. V nedeljo ])0 prvi sv. maši jo imel ob 7. tu shod dr. Evgen Lampe ob obilni vdeiežbi domačih župljanov. Poročal je najprvo o državnozborskem položaju. Pojasnil vzrok ob-štrukcije državnozborskih poslancev, potem pa podal jioročilo o deželnozborskom položaju, oboje tako poljudno, da so zborovalci sicor še ne vajeni tacih shodov, živahno odobravali njegova iz-' vajanja. Omenil je tndi vcjotočov, jasno pokazal njih pogubo, ko danes pije Jože pri Janezu, drugi teden Janez pri Jožetu, za-dacano vino, a nazadnje nima ne Jože ne Janoz, no denarja ne blaga, imata pa večkrat oba težko gla^o. Prešel je potem na novo vinarsko zadrugo, ter priporočal naj vstopijo kot udje vsi vinogradniki v krajevno vinarsko zadrugo. Osrednja zadruga v Ljubljani so bode potrudila, kolikor mogoče dobiti odjemalcev tudi dolenjskemu vinu. Priporočal je tudi živinorejsko zadrugo, zlasti glede svinjoroje in pcrutninstva. Za vse panogo je obljubil, ako so vdejstvujejo, vsestransko podporo. Ub polu 9. je končal svoj zanimiv govor in nato jo domači g, župnik kot sklicatelj zaključil zborovargo s tem, da so jo v imenu zborovalcov zahvalil gosp. doktorju za njegov poljudni govor. Ob enem so zborovalci izrekli popolno zaupanje S. L. S. ter ryenim poslancem, zlasti pa voditelju dr. Šušteršiču, iz L(iskila 1'rava suša, zopet obetajo obilno trgatev. — Stareera vina je tudi še veliko na i)rodaj, Knpei, pridite k nam v Belokrajino po dobro na,še vino, ki ga dobite ]io nizki ceni! (irabrovdK pri Metliki. Zzanimanjem beremo v dragih „IJol. Novicah" tudi napovedovanje vremenskih sprememb. Vaš vremenski prerok jo večinoma liobro pogodi. Začetkom leta .se je žc sklicaval na prislovice, ki jih je naš narod vslod stoletne skušnjo zložil, imenoval je tudi sv. Vrbana, po katererti vinogradniki ugibljejo vreme in vinsko letino. Sv, Urban je namreč zavetnik vinskih goric, za to na Slovenskem večkrat nahajamo njegove cerkve v vinorodnih krajih. Vaš vremenar je takrat naštel nekaj tacili cerkev, a na našo je jiozabil, Zato jiri tej itri-liki izdajatelja in založnika „J>ol. Novic" „Urbana" opozarjamo, da nima daleč od Novega mesta svojega patrona. Ako jmseti kedaj Belokrajino, naj se dosjievši čez Gorjance nad Jjužo ozre bolj proti levi, zagledal bo več cerkvii.. S planote za vasjo Hrast videl bo [»reii sabo dvostolpno farno cerkev suhorsko, nekoliko dalje wa desno na prijaznem hribcii rjieiliško jiodružnico na Lokvici z njenim ponosnim zvonikom, in na nasprotneiu griču metliško podružnico sv, Vrbana na Oraltrovcu. AlfO se petje iz Metlike |)0 krajni cesti proti severu, dospe k sv. Vrbanu, čigar lična cerkvica se vzdiguje ui)rav na vrhu lepe in velike vinske gorice, imenovane Brčiće, Tudi s tega holma je kaj le]» razgled ])0 Beli-krajini. Ker se praznuje god sv. Urbana papeža in mučenca 25. niaja, se naslednjo nedeljo v in okrog te cerkve zbere mnogo vernikov, da se ))riporoce svojemu patronu, pa ga tudi prosijo za dobro vinsko letino, — Letos pa nam je av. l.'rban ;>ri])e|jal „v vinograd Gospodov" enega svojih varovancev, ,,Dol, Novice" so več })oročale o novi maši č, g. Cernuglja — našega [rojaka. Valè drugi dan 19. julija prišel je razveselit svoje sosede, da je drugo sv. daritev opravil v domači, lejio prenovljeni podružnici. Ponosno je raz zvonik plapolala slovenska trohojnica pozdravljajoč goste, ki so obiskali našo vas in rojstni dom novomašnikov. Tako se jo oddolžila tudi na.ša vas svoji domovini tir jej dala enega sina, da naj deluje za njen blagor. Ko smo se na tem domu radovali priprosti in izobraženci, nam je na iriisel prišel Gregorčičev slavospev ,(kmetski hiši", v katerem iriej drugim poje; Ta hiša iinin je mati hnišita. Kar mož iiebpsa ou poslala, Hiiniovju 8t,el)er je Nantit, Da ve'nilj iiae otmG jçriibÛT, kiiistikili biš natn Lraoa JnSiia, Vse tiinti kmttsha je Kibfila, iz kioetKkiL biJi cmike ivit!... U kmettikib bo ískIí duiuóv. Belokranjski glasnik. Cnioinclj. Sprejmite v dodatek zadnjega dopisa o f našem župniku St. Peharcu še črtico, ki jo objavlja „Slovenec" o pogrebu v Tržiiu dno iií), julija, Trujilo so zjutraj ob sedmih na lii^anjskem kolodvoru naložili na mrtvaški voz in ga prepeljali v •"ojstni kraj Tržič, kjer je do pogreba ostalo v domači hi.ši. Oh pol 11. 80 dvignili rakev. Na zadnji poti je spremljalo rajnega 25 tovarišev-duhovnikov, med njimi loški g. dekan Kummcr, njegov bivši predstojnik, nadace već sorodnikov in drugih odličnih osob ÍK Tržiča, Kranja iu krajev, kjer je rajni kdaj služboval. Med pogrebci smo ojiazili tudi blag. g. Morka, vodja c. kr. okraj-"Cga glavarstva s soprogo. Po slovesni sv. maši .smo položili Iju-^'ega Stankota k večnemu počitku. Vonce so položili na grob razven sorodnikov tudi mestna občina črnomeljska s slovenskimi trakovi, potem Marijina družba In Katoliško izobraževalno društvo ^ Črnomlju. Sli.šali so se brîilki vzdihi in marsikatera solza jo porosila prst, v kateri zdaj spi naš Stanko sladek sen v senci '^JOgočnih gora, - Naj uživa, dragi prijatelj in odkritosrčni to-^'iiriš, tudi tvoja duša zasluženo plačilo. Živi v Jiogu! iz Stranske vasi pri Neiničii, Ogenjl V^ noći od 1. do avgusta je izbruhnil ogenj v hiši našega župana g, Mart. ioiiica, V malo trenutkih jo bilo vse rijegovo poslopje v ogtyu, l^cr se jo to godilo o polnoči in vsi ljudje so bili pri počitku, 2ato so niso malo ustrašili vsi; Tisti, ki so videli ogonj in oni, ^^ 80 slišali plat zvona, Jjjudje so pritekli na pomoč, toda rešili Jako malo. V nevarnosti je bila v.sa vas. K sreči ni bilo vetra kmalu sta prihiteli dve požarni hrambi na pomoč iz Grailaca iz Semiča. Somiška požarna bramba jo polivala do drugega opoldne, 'i'akrat se je vsied pokvarjonj« gasilnega orodja morala Vrniti domov. Pridna dekleta so i»a nosila vodo na kraj nesreče, "ogorelo jo: dve hiši, skedenj z ravno omlateno pšenico, ka.šča ^ îirnjem, hlev, v katerem jo zgorelo ttidi eno tele, a tudi nekaj denarja, — Pri nas vlada silna vročina. Pšenice je veliko maiy jjot lani. Koruza in krompir pa še prccej dobro kažeta, — Prod ^'■atkini jo naliv naredil veliko škode v vinogradih, kateri letos DomaČe novice. OsehiK^ vosii. Kanonično umeščen jo bil na župnijo Sv, Trojica ]>ri Tržišču č. g, Frančišek Vidmar, kapelan v Krškem. — Premeščena sta čč. gg. kapelana: Alojzij Brocelrik iz Semiča na Ig. Friderik Kodič iz Črnomlja v Semič. (ioiit^ral rsiiiitjeiiili braltn na vizitaciji. Une M, t. m, * jo semkaj došel proč, general Usmiljenih bratov P, Kasijan Gaber v spremstvu č. o. priorja Kajetana kot tajnika na vizitacijo. Na kolodvoru jo bil sprejet od mil. g. prošta o zopet vidi; sicer pa je telesno in duševno čil. Bog živi častitljivega starčka! lia (inrjaucel — Torej v nedeljo tí. avgusta gremo na Gorjance, kdor se je za ta krasen izlet sploh odločil in čc bo ugodno vreme. Zbirališčo na mostu. Odhod iz Novega mesta ob .3. uri zjutraj. Na Gabrju bo pol ure odmor. Sv, maša pri sv, Miklavžu bo ob 10. uri. Po maši polotijo nekateri na najvišjo točko — k sv, Jeri, Gorjanco zapusti, kedaj kdo hoče. Ce se želi kdo peljati do Gahrja ali pa zvočer zopet nazaj od Gabrja, naj si priskrbi voz sam ali pa skuiino z drugimi. Obveznosti ni v nlkakeni oziru nobene. Vina bo na gori dovolj, za podzobe pa naj vsak seboj prinese. — Na srečno svidenje na Gorjancih! ■^('tosiijii |)i)i-rijiiiikiila je i)ila mnogobrojno obiskana. Že v nedeljo je bilo veliko stranskih, osobito je bila zastopana Bela-krajiiia. Ker je Itila v itondoUek običajna „sojmica'", so se premnogi micležili tudi pordjmikulske pobožnosti, kar morejo potrditi posebno fjiovedniki, ki so presedeli dolge ure. ilt^sla |irovi/orj('iie!;ii sailjiirske^ii iiispok^oi-Ja b sedežem v Novem mestu raiipisuje deželni odbor kranjski do 1. septembra I9ijfi. Podrejen bo vodstvu kmetijske sole na Grmu za praktični pouk na zavodu in za popotni pouk, Polumeaečna [dača 90 K, dijete, potnina in vožnjna. i'o poskusnem letu se lahko definitivno namesti s prejemki Vjl. plačilnej^a razreda. Natančnejši podatki so nahajajo v ,,Razpisa" v ,,Kmetovalcu" in ,,Narodnem Gospodarju". Poizve se |>a tudi lahko pri deželnem odboru v [jjnbijani. Obisk irir. okrožnih zdi'avnikov. Dne 31. julija so si gg. okrožni zdravniki iz Kranjskeiça jiod vodstvom g. primarija dr. I) e f ran eesch i j a ogledali cesar l'Vanc Josipa bolnico Ka niožke v Kandiji, popoldne pa cesarice Elizabete bolnico za ženske v mestu, kjer so imeli tudi svoje stanovsko zborovanje. O bolnicah so se pohvalno izrazili. I'oiićiM Ixlet ličen rev kinoiijske šolo na lírniu se je napravil letos na Gorenjsko in Štajersko in je trajni tri dni, od Si9. do 31. julija. V četrtek 23. julija so prišli v spremstvu vodje Roh rmana in adjunkta Zdolšeka v Ljubljano, kjer so si ogledali preti vsem uredijo perntninarske postaje tvrdkc Ditrih in Krapš v tíiški._ Z opoludanskim vlakom so se odjie^jali v Meiivode in pozneje v iikofjoloko, kjer so si ogledali obe mlekarni g. M. Ivančica. S ponočnini vlakom so se odpeljali na Štajersko in prišli v petek 30. julija ob 7. zjutraj v Ťuntigani, Od tu so si ogledali naprej perutninarsko postajo oskrbnika Arnim Arbeiter-ja v Keldhofu in potem bogato opravljeno kmetijsko šoJo v Gro-tenhofn. Pozno jopoludne so obiskali tudi novo urejeno zadružno vinsko klet, ki jo last zveze gospodarskih zadrug štajerskih, V soboto dne 31. julija so si izletniki ogledali ua daleč znano drevesnico tvrdke W. Klenert v Messendorťu pri Gradcu in nazadnje še tovarno za uporabo sadja ,.Styria", ki izdeluje sadne soke in razne sadne konserve in ki se peča v veliki meri tudi z izdelovanjem zelonjadnih konserr, Udcležniki se bili povsod prav prijazno in gostoljubno sprejeti. Ekskurzija sama je bila prav poučna nele glede ndekarstva in z ujim združene prasičjereje, perutni-narstva, sadjercje in uporabe sadja in glede zadružne vinske trgovine, ampak tudi glede [»oljedelstva in kmetijskih poskusov. Zahvaia za to gre jired vsem velesl. dež, odboru, ki je omogočil ta izlet in ki obrača vso skrb na razvoj kmetijskega šolstva, >:ijtl('n je en amerikanski bankovec, izgtibitelj ga dobi v stari Krtžatiji v pritličju na levo, i*»/,or! Gospodom mojstrom se da na znanje, da bode v nedeljo S. t, m, ob 10. uri dojioldne v dvorani rok. doma ustanovni občni zbor za ustanovitev društva rokodelskih mojstrov. Gospodje mojstri, pridite gotovo! Priprav^alni odbor, /ailriižiii knrz za duhovnike in učitelje se prične 9. avgusta dopoldne. Zglase sprejema Zadružna zveza v Jjjubljani. Mestna liiiLnilnica v Novcjii ntesUu V mesecu juliju tH09 je 304 strank vložilo 9C.761-33 K, 272 strank vzdignilo 93.104*34 K, torej več vložilo 3656'99 K. 7 strankam se je izplačalo hijiotečnih posojil 14.340 K, 316 menic se je eskomjitovalo za 106,IC9 K, Stanje vlog 3,508.213*22 K. Denarni promet 43.5,973-93 K, Vseh strank bilo je 1419, llninilnicii In posnjilnica /a Kaiiilijo in okolirn (reg. zadruga z neomejeno zavezo) imela je meseca julija jirometa K17U,818-(il, Vloži4ojol28 strank K42,8I0I3, dvignilo IfiSstrank K 39,(j47'05. Posojil je bilo danih 52 strankam K 31.128*- , a vrnilo je la9 strank K 2H-14ir80. liaz^Ias, Jjetos v stavnih razredih v vojake potrjeni, kateri imajo žreb 2 v prvem do 139 v drugem stavnem razredu uvrščeni bodo kot novinci stalne vojne, oni pa kateri imajo žre!) 142 do 57f) v drugem stavnem razredu pa pridejo kot novinci v deželno brambo. Katere novince se bode pa kot preostale jtre-stavilo v nadomestno rezervo stalno vojne ali deželne hrambe, "pokazalo se bode šele povodom obračunjetya kontingenta in bodo ako treba ti nadomestni rezervisti po zajioredni vrsti žrebov tudi med novince uvrščeni, Itazirlas. Pri ustanovi baron Karol Ji'liidniggovi za slepe in pri ilirski ustanovi za slepe je z začetkom šolskega leta 1909/10 podeliti dve do tri mesti, Ustanove se uživajo v odgojilnici za slepe v Lincn, v kateri se šolski ]>ouk prične dne Iti. sept. t. 1. Pravico do teh ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazni, ter so najmanj 7, toda ne več kot 14 let stari, Pro.šnjc za podelitev ustanovnega mesta je potom dotičnega okrajnega glavarstva, oziroma po mfcstncm magistratu ljubljanskem, do liv avgusta t. 1. jtotiati na c. kr. deželno vlado za Krunj.sko; prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, spričevalo o stavljenih kozah, ubožui list in zdravnikovo spričevalo o zdravji in izol>i'aznosti dotičnega slepega prosilca. Pri izdaji tozadevnih spričeval naj zdravniki navetlejo natanko vzroke oslepelosti in podatke o sjdoS-nem zdravju in duševnem razvitku prosilčevom. Prošnje je vlagati i»ri c, kr. okrajnem glavarstvu v Novem mestu do 15, avgusta t, 1. Gospodarske drobtine. — Shod celK'Iar Jev v Itršljiiin. V netieljo dne 15, avg-bo shod čebelarjev v Jiršljinn in ob enem občni zlior čebelarske podružnice novomeške. Na dnevnem redu je poleg poročila o delovanju in o računih predavanje g. Likozarja, ki bo razkazoval pri tej jjriliki tudi nove vrste panjev. Na dnevnem redu so seveda tudi nasveti in ))rcdlogi udov. ()j)ozarjanio na to zboi'ovanje še enkrat vse naše čebelarje in jih poživljamo, da so v korist našega čebelarstva udeleže v jioinem številu shoda. Oas jo, da tudi pri nas napredujemo v čebelarstvu iu da se poprimemo dobrih naukov, Oe drugi kraji napredujejo, zakaj bi pri nas zaostajali Zato pa dne 15, avgusta vsi na shod v Hršljin, Shod .se !>ríčnť ob :■). popoludne in se vrši pri g, Drcniku, — /adrnžna vinsku klet v Ljiihljani. Odbor deželne vinske zadruge je sklenil v svoji zadnji seji, da se najame i»rcd vsem v Ljubljani primerna vinska klet in da se otvori ob enem vinotoč v njej, V to deželno klet se bodo jemala le vina zadružnikov, Gotovo je, da ta klet ne bo vsem po vo|ji ali to nas ne moti. Dokler imajo tuja vina mesto po (jubtjanskih gostilnah, toliko časa imajo tudi domača vina jiravico, da !ie točijo v Ijjub-(jani. In zato je treba, da se tuja vina spodrivajo povsod z domačimi, ne le v Ljub^ani, amjiak tudi po Gorenjskem, Dolenjskem in drugod. Kaj je prav, da je Se v.se polno vina jio domačih kleteh, da so povsod vinotoči, liočim se po gostilnah točijo vnanja vina? ('ene so sedaj tudi doma dosti nizke, tako da ni treba iskati cenejših vin! — I'ris{o])Hjnio k deželni^vítiskí zadrngí í Vso delo se bo ravnalo pri tej zadrugi po tem, koliko članov bo štela in koliko sredstev bo skupaj spravila. Zato jc Jia naša dolžnost, da se ji pridružimo vsak, komur jc niari napredek našega vin-stva. Vsak, kdor je navezan na prodajo svojega vina, bodi nje» član! Le na ta način ustvarimo lahko kaj izdatnega za izboljšanje naše vinske kujičije. Kdor želi pristopili k zadrugi iu to željo bi moral imeti vsak poštenomislcč vinogradnik —' naj se oglasi naravnost pri deželni vinski zadrugi v Ljubljani ali [ja pri odbornikih načelstva, ki so za Dol(injsko: župan Ziirc v Kandiji, vodja Rohrman naíírniu, grof Alargheri v Starem gradu, župan Kerin v Kv. Križu, Fran 1'rijatelj^ v Tržišču, oskrbnik Vukšinič v Metliki, posestnik Lakner v Črnomlju in Fran Mi-klavčič v sv. Križu pri Litiji. — Skoda po 1i je letos po raznih krajih silno velika. Prizadeti smo tudi jiri nas na Dolenjskem, Močno je potolkla v išt. .lernejski okolicj, okrog Vrhpolja, Orebovice in naprej. Zadnjič je potolkla v .Škofeljci, Šmarjah in dr. Največ škode je seveda po vinogradih. Nujno poživljamo vinogratinike, da prizadete vinograde za jirvo pomoč poškrope z modro galico. Pro.šnjo za odpis davka kaže na v.sak način po županstvu predložiti. Prositi je pa tudi za podpore po naših poslancih, posebno tam, kjer jc vinski pridelek uničen. Nujno potrebno bi bilo ]iri nas zavarovanje proti toči. Ali zavarovalnina je pri vinogi*adih tako visoka, da jo naši vinogradniki ne zmorejo. Poljski pridelki bi se [la lahko zavarovali, saj tisti, ki so bolj važni kakor žito, tiiršica, ajda i. dr. Ameniâki novičar« Iz Amerike [loročajo, da je ř, g. HoHÍtjko Hekavac. župnik T Ambridge, Pa., predložen v lïimu za škofa v S. Dakoti na-rnestu mil. gosp, Ivana Stariha, ki se jc odrekel in že biva n» Kranjskem. Umrla Je v develandu Frančiška fenta, doma iz Marije Devico v Polju pri Ljubljani. = V Kast Helena, Montana so slovenski rojaki darovali za prenovljenje cerkve v iirovači pri Ribnici I2 !hi dol, I'Uiin Je v Collin wood ti Slovenca Antona Pigoja, Dhiiiiotnlville, W.vo. Une 26. junija je šel rojak Fran Poruitîk zdrav in vose! na delo v rov. A nemila osoda |ça jo zadela oh 11. uri doitoldiic. I'tr^^aia se je nad njim skala ter jra na mestu ubila. i^)koiiaii je bil dne 27. junija na katoliškem po-kojinlišču v Kemijier, \Vyo., ])o ri!tisko-kato]i.ške[ii obredu. Poko-I>i»l jo llev. Georgo Jjavalle. Društvo sv. Mihaela Arli. št 27 so je udeležilo foliioštevilno pogreba, kakor tudi nekoliko drugih slov. rojakov. Kiinjki je bil rojen leta 1884 v vasi Kumnivrh ])ri ynmrjeti na Dolenjskem. Pristopil je k Jednotí, oziroma društvu, kterog'a tajnik je bil poldruifo leto, 25, januarja 1907. Bil jo dober mladenič, vzoren liruštveiiik in vseskozi priljubljen. V starem kraja žalujejo po jyem stariši in dva brata. = V Denver (!oÍ. pa so v isti namen zbrali 19 25 dol. Dboje jc ](oslano župnijstvu v Ribnico. Smešnice. (Nei-vozcu «ost. I 1'oslanec Lasker, ki je bil jako nervozen, [»renočeval je v nekem hotelu v Hamburffu, Ko mu natakar ])okaže s]>alno sobo, ga i»rosi naj opozori prenoèevalce sosednih Bol), da bi kolikor moj^oče ohranjevali nočni mir, ker pa Vsaki najmanjši ropot pripravi ol) sjianje. — Ko pride njegov sosed jio iio(';i domov ni mislil nič tia nervoznega gosta in vrže jiri razpravljanju jeden t'ovelj z vso močjo v kot, pri tem se pa spomni na opomin natakarja in se nato prav mirno spravi k počitku.— Coi! nekaj ur ga nervozni gost z trkanjem nu vrata zbudi iz najboljšeíía spanja in i>ravi: „Za Božjo voljo, keilaj bodete Se drugi čevelj vrgli v kotV Jaz čakam žo tri uro na to." (Zdi-avilo.) „Kaj, v omedlevico jo padla Tvoja aojirogaV Kako si jo ])a vendar zopet vzdraniil?" „N'a njen nov slamnik sem se vsedel." (1'olovira je »sldv.l Nekje na hVancoskem je imela neka ohčina strogega in modrega župana. Ko nekoč župan skliče ol)-činsko aejo ter dajo na glasovanje neko važno zadevo, ao se glasovi občinskih svctovaicev razcepili, ííupan zaradi to needinosti svojih svetnikov užaren zavpije nad zlwovalci r „1'olovica vas jo oslov!" — Možje seveda se čutijo razžaljene po teli besedah in težijo župana zaradi razžaljenja časti. — Župan je moral v časopisu preklicati in storil jo tako-lo: „Jaz, žujian občine i. 1. s toiii [irekličem iti izjavim, da polovica mojih obč. svetovalcev 'liso osli." O vremenu za mesec avgust. Veseli nas, da naši bralci z velikim zanimanjem sledijo vre-"lenskim prerokovanjem, čc tudi ne uganemo vedno. Dokaz temu da nam je došlo Teč vprašanj, zakaj ao ta prerokovanja ia avgust v zadnji številki Izostala. Hočemo toraj danes nadome-^^Hij kar smo zadnjič zaradi ]ionianjkanja časa in prostora odložili. Da jo 1)11(1 vreme do 3, avgusta silno vroče, soparno in vetrovno in da so je v noči od ;s. do 4. avj^usta spremenilo v 'lož in nevihto ter je postalo kar čez noč zelo bladno ter ostalo tako fio (i, avgusta, to vé vsak. /íuiiuprej se nam obeta pa tudi .še vodna fitiša in vročina do okoin 17., vmes vetrovno iii kakšna nevihta. I^oteni iia.ftoiii deževno in hladno vreme nekoliko dni, ki se pa ^"lalu zopet H])remeni v vročino, ki bode trajala do okolu 22. avgusta. Jia to pa postane spremenljivo vremo do konca me-secii: večkrat neznosno soparno in potom kar zO})(;t strupeno ^'fidno, deževno in neprijetno. — Sicer pa vodno velja o vre-J^enskeiit prerokovanju )iravilo, da ni človeka-učenjaka na svetu, bi vselej vreme zadel za cel mesec naiirej in ki bi nikoli napako no najiravil — vsaj smo vsi zniotîjivi ljudje. Kno ali dmgo, fia kar se napovedovalci vremena opirajo, se lahko iznenadno ])re-"Higači in no pomaga nič za upljiv navřeme, čose je luna spre-"'cnila po noči ali po dnovii, pred polnočjo in po polunoči, v petek ali svetek, in čo barometer pada ali so vzdiguje. Tudi (iiuiajaki vremenski preroki na podlagi svoje svetovnoznano vre-'"enske opazovalnice in na jiodlagi svojib izkušenj in učenosti zadenejo v 100 slučajih do BO krat resničnost vremena. In to jo dovolj! Večje zanesl ji vo.sti dandanos pač ni doseči in razumni so s tem zadovo^iii. Sejmi na Dolenjskem v mesecu avgustu. „ v Novem mestu 2. sejmica in vsak pondeljek prašičji îiemeiy; Črnomlju 5.i v Radečah i).; Sv. Lovrenc ob Temenici 10.; v Toplicah v Leskovcu i;ï.; v Trebnjem 16.; v Metliki 17.; v Kandijl pri «ovem mestu líř.; v Zatičlni 20,; v Mokronogu 21.; v Šl Jerneju in Kočevju SÍ4.; v Ambrusu 26.; letni sejm v Novem mestu 31. Loterijske številke. trst, 31, julija M 7 22 19 65 Darovi za novo župno cerkev v Prečni. Datovali no v krotialt: ua Elijevo 5t'80, Turit Fr. 6, Kreo Matija a, ViDtar Nežft 5, žuiiau Fr ViiJt«r 100 la cer. sedeže. V r-atiambur^a nabrat pDSeflt. Jofip Scimrak ))ri rojftkili v tlularjiti; Sumrak Ju«. Kic Fr. 2, Ka-Btelie Fr, 2. Jusip Može S, Akijeij Crii« 1, Ji». Piavu I. Beroi Fr. 1, Joi. Oklešeu 1, Mar. Bde 1, Mat. Bels 1, Fr. Potoíar 1, Ju», froifar ]. Fr Duber-ilrtiíí 1, Kaviek Fr. 1, Jau Pleskorio, Iv. Perau 1, Fr. Kralj ]. Aut. Brerto-jin i. V centih: Cfetan Aut. 50, Jan. Pavúek Ď0, Jan. Pruj^ar fjO. Alb. Rob-man 50, Alojzij Otjteriiiaii Jan. Kuztiian 25, Janez Zigun 60, Jak. Smrtjo CO, Alojs Ilrovat 50. Ig. Tomšift 60, Jan. KirnfU, Valent, Pančnr 26, Jan UHeniAnik fíO. Jan. Sedmak 26, Kini Fr. Ant. TomSiú 95. (^ktipaj v kronah: 1(H).) 2 mlada hrasta Janei Ůampa, Parkelj Alojzij in Marija ]. Povrni Bog stotero ! Odhajajoči j iovega mesta pozdravljajo prav srčno vse svoje prijatelje irt saaace V Novem mestu, dné av^. lyrçj. (179; Dražbeni oklic. K 230jtf » Dne 14. avgusta 1909 dopoludne ob 10. url vriSj se pri spodaj uioa-tnenjeni sudniji, v iiibi St, G drašba zemljici tI. St. 1063, ii'àh, 1306, Hib kat. obi. Cerove, eoa tnajbna liitia hiŇa v Cerovun x vrtom, drugo iiaujiveiti guidi. Nepreinićniuam je iloiuůena vreJnont na 280 K, 190 K, M K, 70 K. Najmanjši piiuudek znnša I8CK 08 v, 12« K C8v, 33 K 34 v in 50 K, ))od lem Eceflkom se ne prodaje, Odobrfue đražbene pogoje in lietine, ki ee tiùejo uepreroićnine, ïamoreje Be vpo^leiJati v icbi st 6. Pravice, katere bi iie pripnúúale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozDeje T dražbenem obrokti pred /ai^etkum dražbe, ker bi se sicer ne mogle raz-Teljavtjati glede neiireiuiúuin« same. O cadaljnib dogodkih diažbenei^a }i o stupanja ge obvestijo osebe, katere imajo sedaj tia nepremiduini pravice ali bremena ali jih sadobé v teko dražbenega postopanja, tedaj samo 7, naliitkum pri sodniji, kadar nit) ne staijnjejo v okolišu spodaj namenjene auduije niti ne itnenujeju tej v sodnem krajn stanujoiiega pctoblaflienca sa vroćbe. C. kr. okrajna sodnija Rudoliovo, odd. IL, due 2].jnnija lLi09. (180) Dražbeni oklic. Opr. st. E 123/9 Dne 24. septembra t9D9 dopoludne ob 9. url bode prt spodaj ozua-menjeni sodniji, vixbi šl. í^, dra/.ba semljiŇÁa st. 39, 258 in 487, kat. obt. Mu-kronog in vi. št. 46G kat. ob^. Lakenc obstoječega it. hii^e St. 43 v Mokrunogii, gofipodarnkiini poslopji In poljem ter upuAitenim vinogradom, katero zeinljiMe je cenjeno na 3048 K 28 h, Najmanjši ponndek zna^a 2032 K SO h. pod tem tnetikom se ne prodaja. Dražbeni pogoji in lietine, ki se tiûtijo t.ega zemljlsùa, se einejo pregledati pri spudaj oEnanienjetit sodniji v izbi Št 4, Pravice, katere hi ne pripuíÉale dražbe, je oglaiiiti pri sudniji najpozneje v dražbenem obrokn pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne tnogle razveljavljati gledË nepremiûuine same. U nadaíjniti dogodki!) draiíbeneea postopanja se obvestijo ueebe, katere imajo sedaj na nepremičninah praviee ali bremena ali jih zadobe v teko dra/bo-Dega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji. kedar niti ne stauujejo T okolišu spodaj oznaiiienjene sodaije, niti ne imennjejo tej v toduem kraja ■tannjučega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu, oddel^ II., dne 2C. jnlija 1909. (1T6) Dražbeni oklic. 0;ir. M, K 117;9 Dne 18. septembra 1909 dopoldne ob 9. url hode pri spodaj u£na> menjeni sodniji, v izbi št. 3, dražba zemljiška vi. št. 19 kat, obi. Zahrad obstoječega iz hiše št. 16 T Oor.škivasi z gospodarskimi poslopji in poljem, katero zemljišče je cenjeno na 5015 K 4C h. Naimanjši poondek znaša 3343 K b, pod tem zneskom se ne prodaja, Dražbeni pogoji in listine, ki «e tičejo tega zemljišča, «e smejo pregledati pri spodaj oziiaiiienjeni sodniji v iebi št, 4. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri suduiji najpozneje T dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razve-^avljati glede nepremičnine sam«. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremiminali pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, ted^^j samo z nabitkoni pri eoduiji, kadar niti ne stanujejo v okolišo spodaj nziiameiijene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju sta-nojočega pooblašienca jsa »ročbe. C. kr, okrajna sodnija v Mokronogu, oddelek II., dne 26.jnlya JiíOSí. {17G) (178) Î I * H»; * * -iH * * * * 4: ^ -»i -ti « Svoji k svojim! Izjava. Kar sva razžaljivega govorila o Kniiiii-n Drt'nik-ii iz Prečno obžalujeva in preklićeva, ter spoznava, da ni resnično. Leopold Rogel tz Kandije. Fran Levstik iz Podgore. HtS-ffr »i-^ K!- řts-řfr ■ííí-ííf- Hs- H;- Popolnoma varno naložen denor Hranilnico in posojilnica za Haniiiio in Mu esy-iií) reg;. zaiiruga z neomejeno zavezo V lastuein domu v Kaudiji sprejema liranilnc vloge oci vsaceiřa, ce je njen ali ne, i ! O nil leto broz odbitka rcntncf^a flavka, ^ ,0 katerega aama iz svojega piačuje. ter obre- SUljO [10 Ustanovljeno ST^E T E O 1899 brivec in vlasuljar 1899 iiiielnje vsa vlafiiiljar^ka dela, ktipiije zineiiaiie iii reiane ŽENSKE LASE po najvišji ceni. V nalogi inift vse toaletne stvari, posebno svetovno znaci original Bayrum tekočina proti izpadanjn las in prbnt, prlint ixcine tekom enomesečne vporabe popolnoma po njegovem navodilu. Pravi Amerikán-Petrol tuJi jiroiskusea ca rast pomladka las poHebno pri otrocih. (ll-34-ltt)B Neprecenljiv Nuslol, barvilo la Isi^e in brade, prekaša vse dosedanje iznajdbe, óndovit nspeh sedajaosti, neškodljiv, zdravniiiko preiskan. Zraven tega priporaúa svnj Brivski Salon, nrejen z najoovejšimi kotn> forti, s hitro, ùisto, dohro postrežbo želeč ninogobrojnega ohiaka. Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne liiše.) SfeclienpfBPtl lill|ino mlečno milo Najmllejše milo za kožo kakor tudi proti pegam! (64-20 1'Jl Dobi sc povsod! Oznanilo. (^ssi) lliii-tin Šeiiicii iz .Sela žt. 5 pri Toplicah proda prostovoljno l^jv lilev, klet in nekoliko fll^U^ vrta, več parcel njiv ^^^^^^^^^^^^ in nekaj j^ozda. Kupna cena se izve pri njeni kdor misli kupiti. (i89-3-r Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporočil diié I l.ťehr. 19i)!) na novo otvorjena velika irianufaktunia trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. hiša Proda se iz proste roke Ij^g iToa^i polcří íii.íe dva joha zomtji.šái (vrta) poseiino % ujíoduo za katerikoli obrtnika ali došlega iz _ Amerike, osobito za penzijonista župnika, ka' teri se hoče pri Novem mestu naseliti. Vpraša naj sc pri .ffarlji haliiij^or na l>i-.>4ki jiri Novi>iii iiK^stii. Kdor potrebuje izvrstno opeho naj se obrne na opcharno ]ilNEZ SSLI v Dolenji Straži, ^elt^zii. iioslaja Sliaža, ki iïileluje najboljšo opeko za zid, obok in tlak ter za streho. Ako se vzame streSne opeke za celo poslopje, se jamči ^a njo 10 leL Ta opekarna mure konknrirati gledf izvrstne kakovosti z TBakiiu drugim enakim podjetjein. Vsak odjemalec naj se eant prepriCa ter si poi^leda opeko poprej, kakor ju kupi. Cene su nizke in zelo ngtidoe po dogovoru. Iz te^a sledi dejstvo, da tudi kot manjša opekarna ima izvrstno blago ter si lahko nakupi tudi mali posestnik dobre opeke. Priporotam se prav toplo za cenjena naročila odličnim snoStovanjeni , ^ >• (1643-3) Janez Sali. a ■■fl VM- Uif!^ v najem 111011 na prodaj jo poti ugotlniini liogoji. Plačilo lahko na obroke. Natančneje pri Jernej» Sitai' v Siiiilielti pri Novem nicstii. (IbíO í) z vsem gospodarskim poslopjem, okoln hiie ležečim vrtom in njivami, seje za 12 mernikov ali pa tudi več po želji, z hosto itd. jc na Selili, stupSke žiipiiije pod /ajřjíiti vrhom blizu Novega mesta. (177-2-1) Natančneje tam pri Jatiez Iler-ju. Nova najmodernelše urejena hiša je v Kanili,ji po vredni ceni na prodaj. Iiii^ fi sob, kopalno sobo, knhinjo, 2 kleti in več drugih prostorov ter vodovod. — Okolu hiše je vrt z lepo ograjo. (183-3-1) Natančneje pri upravništvu „Dol. Novic". Stavbeno podjetje Znidarčič S Stepančič Gorica, ulica Mattioli fílíjolho v Kandiji pri Novem mestu se prii)oroča si, občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih iiel. 1'rcvzcma nadzorstvo in indelovanjo načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se tojtlo prijioročala (170.0-3^ ZnidDPčíc í StepaníiiS. 1" IiJajatclj in laloíoik Urban HsrvaL Odgovorni urednik A. Žl«gar. Tiak I. Kra[«c nail.