SLOVEN Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 ffld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 (ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 ffld., ta pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Todnlkove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. jSitev. 269. V Ljubljani, v petek 22. novembra 1895. Letnik: XXIII. > / Naša zmaga. Hvaležni Bogu, ki je dal svoj blagoslov, naznanili smo včeraj po došlih nam brzojavnih poročilih, da so zmagali vsi kandidatje, katere je priporočal osrednji volilni odbor katoliško - narodne stranke volilcem kmetskih občin naše dežele. Naša stranka si je s tem priborila 16 deželnozborskih mandatov. Od teh je imela v prejšnjem zasedanju 11, torej si jih je pridobila 5 in sicer v notranjskih kmetskih občinah dva, po jednega pa v kočevsko - ribniškem, v kamniško - brdskem in trebanjskem okraju. Temelj tej zmagi je zgradil prvi slovenski katoliški shod, na katerem smo si dali Slovenci točen in jasen program, za katerega smo se takrat navduševali in za katerega izvršitev smo se neumorno trudili. Hvalo moramo dati za to zmago v prvi vrsti našemu zavednemu narodu, ki je s temi volitvami v vseh kmetskih volilnih okrajih in sicer v mnogo okrajih skoraj soglasno pokazal svetu, da stoji odločno in neomahljivo v vrstah katoliško • narodne stranke ter da neče ničesar slišati o pogubnem liberalizmu, katerega nasprotna stranka vtihotaplja tudi v našo deželo. Hvaležni moramo biti našim zaupnim možem po deželi, ki se niso ustrašili ne truda ne potov, ne zaničevanja, ne najgrjega obrekovanja, marveč, prepričani o potrebi in poštenosti svoje stvari, vztrajno hodili določeno pot ter pojasnovali volilcem načela jedne in druge stranke in jih vnemali, naj krepko vztrajajo pri katoliško-narodni stranki. Veseli smo velečastne zato zmage, ker upamo, da se bodo izvoljeni kmetski zastopniki v deželnem zboru vsikdar zavedali svojih dolžnostij in ob vsaki priliki v dejanju pokazali, da so jim v resnici na srcu koristi slovenskega kmetovalca. Radtyt^mo se te lepe zmage tudi zato, ker je s tem dal slovenski narod na Kranjskem najsijaj-nejšo zaupnico svojemu vzornemu, za njegov blagor vsestranski delavnemu in vnetemu knezoškofu, katerega so nasprotniki uprav ob teh volitvah napadali grdo in neosnovano, kolikor so le mogli. Bog živi vrle volilce, Bog daj izvoljencem krepko voljo in delavnih rok! Moč pesti ali moč misli? Od kar je v Avstriji vpeljana ustava ; od kar nas vladajo ministri, kateri so odgovorni državnemu zboru, ni še nobena vlada nastopila s tako samozavestjo in odločnostjo ko Badenijevo ministerstvo. Ko smo čitali Badenijev govor, zdelo se nam je, da smo za vsakim odstavkom slišali, kako je z nogo vdaril rekoč: Mi bomo vodili, mi bomo ukazovali, mi bomo zmagali, mi se nikogar ne bojimo. Ta odločnost je bila poslancem všeč in, če izvzamemo nekatere manjše stranke in Mladočehe, so vsi izrekli, da je prišel na krmilo pravi mož, mož pravičen, odločen, mož krepke roke, čegar govor je napravil dober utis, ali počakati je treba, da besedam sledijo To veselje gg. poslancev v Avstriji je čisto naravno, ker smo se pač že naveličali polovičarstva in popustljivosti in pa one vladne neodločnosti in po-mišljavosti. Kdo bi pri nas ne pozdravil z veseljem moža, ki bi avstrijskim narodom pokazal prave na- mene in naloge naše slavne Avstrije in s krepko roko krotil one potajene življe, ki Avstrijo razdirajo in pripravljajo ljudstvo ali za revolucijo ali za kako tujo državo ? Saj ogromna večina avstrijskih narodov so vedno še vdani habsburški hiši in avstrijski državi, toda njih moč je vklenjena in vstrahovana od narodnih in političnih strastnežev in pa od judovskih časopisov in dolgov. Da bi le prišel »pravi mož", ki bi umel pravo nalogo katoliške Avstrije in položil krepko roko na nasprotnike, kar črez noč bi se dvignili nje zvesti sinovi in prestvarili lice Avstriji, ki je žal! prišla v roke liberalcev, narodnih nestrpnežev in judovskih kapitalistov. Toda za to preobrazbo in rešitev naše Avstrije je treba najprej životvornih idej, ki bi spravile v grob dozdanje nezakonite gospodarje. Brez idej ni mogoče poboljšanje in ni mogoča eneržija. Moč pesti ne more voditi narodov do sreče, še menj je more rešiti iz oblasti krivih idej, v kojih so odgo-jeni. Liberalstvo, kapitalizem, narodnost so ideje, izumljene in zgotovljene vj vseučiliščih, a potem vdibnene narodom v šoli, v časopisih, v postavah, v življenju. Ako hočemo torej narode rešiti pogubnih idej in naukov, je treba nastopiti s programom idej. Brez programa idej je vsaka borba nemogoča in negotova, vsaka eneržija rajše pogubna, ko rešivna. Taki program idej, ki bi oslobodile narode od liberalnih pogubnih idej, ima pa le krščanstvo. Kdor hoče torej Avstrijo probuditi iz spanja, kdor hoče Avstrijo ustaviti na potu nereda in pogube, kdor hoče Avstrijo spraviti na pot lepe, cvetoče bodočnosti, naj kratko in jasno izreče: Vrnimo se h krščanstvu, h pravemu in celemu krščanstvu, in vrnimo se z ono eneržijo, ki pristoji bojevnikom, kateri se borijo za večne koristi narodov. Vprašamo : Je - li Badeni nastopil 8 takim programom ? Je - li njegova eneržija moč ideje, ali je moč pesti ? Bojimo se, da je moč pesti. . . . / Vže predno se je pri nas govorilo o Badeniju, vdobili smo več pisem iz Galicije, v kojih se nam je slikal Badeni ko silotvorni človek, ki je škofom zapovedaval krotiti duhovnike; česar ni mogel z lepa opraviti, opravil je z grda. Ce mu je bil duhovnik količkaj sumljiv po političnem prepričanju, ni vdobil službe, tudi če ga je škof priporočal. Badeni ni po-i znal rahločutnosti. Pri volitvah je ravnal po priliki tako, kakor delajo ogrski župani itd. Eo so napovedali, da pride na Dunaj in prevzame krmilo avstrijske politike, so ga bili vsi judovski časopisi veseli. To je pa nam najslabše priporočilo. V svoje ministerstvo je sprejel za nauk in bogočastje, torej za odgojo narodov, liberalca pl. Gautscha . . . V nastopnem govoru je napovedal odločnost in strogost ali brez programa, brez idej. O krščanskem programu ni bilo ne duha ne sluha. Rekel je sieer, da hoče gojiti versko prepričanje v šoli in mej ljudstvom a brez reakcije, toda to govorijo tudi liberalci in judje. Nekaj pobožnih besed je pač moral reči, to je zdaj v modi. Besede .vera brez reakcije" pomenijo navadno vero brez cerkve. Zato pa se bojimo, da bo zdaj še slabše, nego je bilo. Dozdajna naša ministerstva so tudi bila brez programa, a zato so dajala veliko svobodo Btran-kam. Zdaj pa se je bati, da zavlada krepka roka z močjo pesti, ker ve. da moči ideje nima. Prvo dejanje nove vlade je res podobno taki samovoljni politiki. Vlada ni hotela priporočiti dr. E. Luegerja za župana dunajskega. To dejanje je za nas načelne važnosti. Prepričani smo namreč, da je Badeni hotel s tem vdariti stranko, kateri je ime krščansko-socijalna stranka in katera ima v jedru zdrav krščanski program. Res je, da goreči gospodje (Gessmann, Steiner, Schneider) včasih pretiravajo, ali bistveno je njih boj opravičen in je tudi potreben za osvobojeuje Avstrije iz brezverstva in judovskega kapitalizma. Lueger je pa zmeren in v vedenju ljubeznjiv človek, katerega so priporočali imenitni gospodje v državnem zboru (Hohenvvart, Javorski, Dipauli i. dr.) in tudi druge vplivne osebe kakor kard. Gruša. Toda zastonj! Badeni ga ni hotel. Zato se pa bojimo, da namerava grof Badeni nastopiti proti krščanskim socijalistom in proti vsaki odločno katoliški stranki. Ker pa pravijo, da je Badeni energičen in brezobziren človek, bojimo se, da ne bi zavladalo pri nas ono policijsko strahovanje kakor v Galiciji in na Ogerskem. To bi bil velik pogrešek in velika ne-spamet. Upajmo pa, da bodo starejši avstrijski politiki toliko vplivali na grofa Badenija, da se ne bo več tako nerodno zaletaval, kakor se je zaletel pri prvem svojem dejanju. Avstrijski narodje si žele voditelja, ki je bo vodil z močjo krščanske ideje in ne z močjo železne pesti. To pa mi toliko bolj želimo, ker je zdaj vodstvo avstrijske vlade v slovanskih rokah. .Primorski list". Politični pregled. V Ljubljani, 22. novembra, Deželnozborslce volitve na Češkem so ugodno izpadle za Mladočehe, kajti od 49 mlado-češkib kandidatov jih je prodrlo 46. Nemško-libe-ralna stranka je v 28 okrajih postavila svoje kandidate, od katerih pa je jeden propadel. — Nemška ljudska stranka je prodrla z dvema kandidatoma. — Konečno sta izvoljena 2 kmečka kandidata, jeden Staročeh in samo jeden konservativec. Konservativna stranka je v zvezi s krščanskimi socijalisti kandido-vala pet svojih mož, od katerih so pa štirje propadli. Zagrebški dijaki proti vseučiliščnemu rektorju. Včerajšnji opozicijonalni listi priobčajo dve izjavi; jedna od teh je podpisana od šestih dijakov, ki niso bili izključeni in tudi ne obsojeni, drugo so pa podpisali izključeni vseučiliščniki. Podpisani trdijo v teh izjavah, da govorč v smislu vsega zagrebškega dijaštva ter na jako strog način kriti-zujejo postopanje vseučiliščnega rektorja. V prvem delu izjave poudarjajo, da se popolno soglašajo z onimi tovariši, ki so pred sodiščem zagovarjali zagrebško dijaštvo in da ne prekličejo niti jedne besede njihovih izjav. Drugi del pa je naperjen proti govorom rektorja dr. Speveca, v katerih je dne 4. in 8. oktobra brezozirno obsojal počenjanje vseuči-liščnikov. Nasprotno pa objavljajo nekateri listi izjavo rektorja, v kateri poudarja, da je voljan zagovarjati se pred sodiščem radi svojih takratnih be-sedij ter obdolžuje dijake, da objavljajo stvari, ki so popolno neresnične. Baron Banfftj o položaju v orijentu. V včerajšnji seji ogerske poslanske zbornice je odgovoril ministerski predsednik na interpelacijo po- .f S / J/ S / t3 slanca Helfyja glede zadnjih dogodkov v Turčiji. Odgovarjal je blizu tako-le: Nedvomno je, da so se pojavili v zadnjem času v turških pokrajinah ža-lostni nemiri, ki so zahtevali mnogo krščanskih žrtev. Eazumevno je, da so ti grozni dogodki vzbudili pozornost pri vseh evropskih državah, in tako tudi v naši avstro-egerski monarhiji. Takoj v začetku nemirov so svetovali evropski poslaniki v Carigradu turški vladi, naj ukrene vse potrebno, da se zaduši vedDo večji nemir, in izda potrebne naredbe v varstvo v vedni nevarnosti se nahajajočih Armencev. Turška vlada je sicer na videzno ustregla njihovim zahtevam, ter storila v to svrho nekaj korakov, ki pa, kakor je slutiti, več škodujejo kakor koristijo. To pa le vsled tega, ker sultanova vlada ni kazala nikake resnosti in se je bolj ozirala na Mohamedane, kakor pa na tlačene Armence. To je dalo povod našim poslanikom, da so vsak pri svoji vladi prosili pomoči, katera se jim je tudi obljubila. Angleška, francoska, italijanska in ruska vlada so odposlale nekaj ladij v levantinsko vodovje. Temu podjetju se bodemo pridružili tudi mi. Danes ni moj namen, da bi zbornici pojasnjeval še zelo nejasni položaj v Turčiji, vendar smem že danes izražati upanje, da se bode turški vladi posrečilo napraviti zopet red v deželi, in to tem bolj, ker jo bodo v tem podjetju podpirale vse druge države. S tem menim, da sem odgovoril na dotično interpelacijo. Položaj v Belgiji. Zadnja iz Belgije dohajajoča poročila jasno dokazujejo, da je liberalna stranka izgubila vsakteri vpliv in da je tudi radikalizem na potu propada. Katoliška stranka si je priborila tudi taka mesta, katera so imeli sedaj v popolni posesti liberalci. Iz tega sledi, da je katoliški vpliv na Belgijskem vedno mogočneji. Poleg katoličanov ima liberalizem še druzega nasprotnika v socijalni demokraciji, katera si je v zadnjem boju priborila mnogo sedežev v mestnih zbornicah. Bruseljski katoliki bodo v sporazumljenju z liberalno stranko znova volili župana Bulsa, le demokratska stranka se upira tej izvolitvi. Splošno se sme trditi, da je katoliško ljudstvo zadovoljno z izidom zadnjih volitev. Deželnozborske volitve. Izid deželnozborskih volitev v kmetiških občinah. Kot dopolnilo včerajšnim brzojavnim poročilom danes dodajemo natančno razmerje glasov. Volilni okraj Kranj, Tržič, Loka: Deželni glavar Oton D e t e 1 a z 88 glasovi; stolni vikar And. Kalan z 87 glasovi; 1 glas kurat Ant. Koblar. Število veljavno oddanih glasov 88. Volilni okraj Radovljica, Kranjska gora: župnik A ž m a n 47 glasov. Veljavnih glasov 47. Volilni okraj Postojina, Logatec, Senožeče, Lož, Ilir. Bistrica: Veljavnih glasov 108, in sicer za Modica in Zelena po 61, za Arkota 49 in Deklevo 45. Volilni okraj Novomesto, Kostanjevica, Krško: Viljem Pfeifer s 93 glasovi. Veljavnih glasov 93. V Trebnjem je bila včeraj jako živahna volitvena borba. Odlikovali so se osobito g. Svetca in g. barona Berga pristaši z neumorno agitacijo po gostilnah in pred voliščem. „Hilf, was helfen kann", je bilo njihovo geslo ; begali in slepili so volilce celo z „jezuitsko gimnazijo", za katerobodo »klerikalci* dovolili kar cel milijon, če dobe večino v zbornici. Navzlic tem zlobnim zvijačam so stali za naše kandidate zagotovljeni volilni možje trdni kot skala, kajti računali smo za gotovo na 103 glasove, a dobili so jih Pran Koš a k 114, dr. Ignacij Žitnik 109, dr. Fran Papež 102. Dalje je dobil Ljudevit Koračin 56, Luka Sretec 50 in baron Berg 49 glasov. Od 169 volilcev jih je prišlo na volišče 163. Značilno za „narodno" stranko je to, da niso mogli nikjer iztakniti tretjega kandidata in da so tudi odločni radikalci agitovali za barona Berga. — Čast in hvala našim zavednim volilcem I Volilni okraj Kočevje, Ribnica, Velike Lašče: Karol Klun z 79 glasovi, Primož Pakiž s 44 glasovi. Fr. Višnikar dobil 40 glasov, Ign. Merhar 3 glasove. Veljavnih glasov 84. Kanonika K 1 u n - a so volili tudi Kočevci zaradi njegovih zaslug glede krošnjarstva. Višnikar je dobil skoro same Kočevske glasove. Volilni okraj Črnomelj, Metlika: Fran Schweiger z 52 glasovi. Veljavnih glasov 52. Volilni okraj Vipava, Idrija: L a v r e n -6 i č s 26 glasovi. Nasprotna stranka je v zadnjem trenutku opustila kandidaturo Božiča ter oddala 22 glasov Jan. Grudnu. Veljavnih glasov 48. Izmed izvoljenih so bili do sedaj deželni poslanci : Povše, Detela, Lavrenčič, Pfeifer, Žitnik, Papež, Klun, Pakiž. Na novo so izvoljeni: Modic, Jelovšek, Kajdiž, Kalan, Ažman, Zelen, Košak, Schvveiger. Iz volišča na Notranjskem 21. nov. Kakor ste prejeli brzojavno poročilo, smo katoliški narodnjaki pri volitvi častno zmagali. Nevarnost je bila velika, da propade Zelen. Culo se je mnogo pomislekov zoper njega, nekateri so omahovali. Nasprotniki šopa še množili nered in hujskali. Zupan senožeški Gar-zarolli bi bil na vsak način rad podrl izvolitev Ze-lenovo. Nekateri so pokušali s kompromisom Modic-Arko. Na zadnje je vendar zmagala disciplina. Volilni možje naše stranke so stali kot skala. Štirje one stranke so razcepili glasove. Ultra-radikalni Cucek iz Knežaka je oporekal zoper aktivno volilno pravico g. Frana Dekleve iz Slavine, ki je bil voljen pri dopolnilni volitvi namesto umrlega volilnega moža Cimermana. Skliceval se je na volilni red. Njegova stranka je srdito pritrjevala. Predsednik volilne komisije svetnik Sajovic je naglašal, da je c. kr. okr. glavarstvo vprašalo pri deželnem predsedništvu, kaj v tem slučaju storiti. Prišel je odgovor, da naj se volitev prvo prihodnjo nedeljo okliče in precej nato mej tednom zvrši. Za to se je komisija izrekla za aktivno volilno pravico gosp. Dekleve. Iz Kranja. Počakali smo Narodovega poročila o sobotnem volilnem shodu. — Da se bode častiti »Narod" lagal, smo naprej vedeli, a hoteli smo tudi izvedeti, kaj da se bode nalagal. Zdaj vse vemo. Na shodu je bilo 60 volilcev — pravi »Narod", kar je dokaz, da še šteti ne zna. Drugi namreč, ki v svoji navdušenosti za tržiškega rešitelja še niso pozabili šteti, so našteli kranjskih volilcev 40, potem so »pritisnili" še trije Ločani, mej njimi znani kulturonosec in filantrop D. Arko in če poslednjega štejemo z a t r i (glede na njegovo posebno vsestransko razvitost), potem jih je bilo baš 45. Imeli smo se še precej dobro. Najprej nas je slavni kandidat Globočnik dolgočasil celo uro. Govoril je o vseh in še nekaterih drugih rečeh in obljubil nam je kratkomalo vse, če — ja, č e ga volimo za svojega poslanca. Seveda bodemo to tudi storili — če se do ponedeljka slučajno ne premislimo. Ko je Globočnik v veliko zadostilo vseh navzočih volilcev in nevolilcev (zlasti poslednjih, ki so že komaj čakali na »likof') končal bil, odprl je zapornico svoje posebne zgovornosti naš »mladi" advokat »Jahačevi Francel" alias dr. Prevc, ki je bil na shodu za predsednika izbran. Ta gospod je tako gorjansko zabavljal čez Globočnikovega protikandidata, da je dr. Arko samega veselja skoraj počil. »Dobro I Istina 1", to so bili radostni vskliki, ki so prišli iz dna njegove blage duše. Potem, ko je bilo tudi to pri kraju in je tedaj prenehal »zabavljalni del", odšli so resni možje, prišel je »likof4 in začel se je »zabavni del". Ta »del" bil je še najbolj pameten. Čim več se je pilo, tem bolj je rastlo navdušenje in naj bolj zavedni pristaši »narodne" stranke so »boj" nadaljevali do nedelje v jutro, da, nekateri ultra-zavedni, so se šele ob jutranjem mraku nezavestno zgrudili v posteljo. Z i v i o I »Maček" je trajal tako dolgo, da so njega no-sitelji izvedeli o Vašem sobotnem dopisu. Ta jih je spravil kviško, kakor da bi jih gad pičil. To je bilo letanje, vik in krik 1 Meščanstvo pa se prisrčno smeje, radujoče se, da se je tako krepko povedala resnica Globočniku in njegovim oprodam, ki se vedejo, kakor da bi bil cel Kranj njihov in mislijo, da bodejo zavedno in možato Kranjsko meščanstvo ustrahovali kakor otroke. No, no: Se nekaj Save se bode odteklo mimo Kranjske skale, predno se bode Kranjski značaj upognil — takim ljudem! R. Z Dolenjskega, 21. novembra: Volilni možje naših kmečkih občin so torej govorili. Pokazali so jasno, da liberalnim tendencam mej našim krepkim narodom ni mesta, pokazali so, da naš kmet ne daruje in ne bode daroval liberalnemu maliku, da pa tudi ne mara tistih, ki se temu klanjajo. To je bil marsikomu zaslužen nauk, čd prav je grenak. Naj bi se ravnali po njem. Jednemu pa taki nauki čisto nič ne koristijo, kajti on je zaverovan in zaljubljen v misel, da je on politični voditelj Dolenjske, »naš Lueger". In res, on je temu slavnemu voditelju krščanskega Dunaja sličen v treh stvareh: on je moškega spola, advokat in ime mu je tudi Korel. Razun teb, seveda važnih toček sta si pa povse nejednaka. Dr. Slancu, to je ta mož, kar je bralec gotovo že ugnani, je nam nasprotna stranka odprla predale svojega monitorja na stežaj in začudeni Dolenjci či-tali smo dopise, kojim uredništvo »Narodovo" tudi z najdebelejšo pilo ni moglo le po vrhu opiliti raz-kavega jezika ia vegastega sloga. Ti izrodki od volilnega gibanja razdražene fantazije in srditega sovraštva proti »klerikalcem" so nam najboljši dokazi, zakaj mož ni in ne bode dosegel tega, za čemur se je tako pehal, kar mu morebiti vabljivo kažejo za č«sa volitev nemirne nočne sanje — voditeljstva Dolenjske. Dr. Tavčar podal se je sedaj pod njegova krila. Skupaj romala sta po dolenjskih mestih, in Korel držal je svojo roko nad Ivanom. Ivanu postala so gorenjska tla malo prevroča, in dasi pesem Gorenjcu svetuje, naj se pride k nam gret, prišel se je Ivan k nam hladit, kjer se bo, upamo, tako dolgo hladil, da bo na posled politično zmrznil. Sedaj pa imajo še liberalci dolenjska mesta za jako sigurno domeno, in dr. Tavčar je, kakor ste poročali, sam rekel, da si je izgovoril v dolenjskih mestih kot, ker ga nehvaležni gorenjski otroci ne marajo več. Ali so dolenjski meščani s tako ulogo, kakeršno jim tu hočejo podeliti liberalci, zadovoljni, ali se hočejo res dati liberalni gospodi v roke, kot orodje brez lastne volje, tega mi ne vemo. Če bi bilo res, kazalo bi malo ponosa. Radovedni smo le, kako dolgo bota Korel in Ivan prijatelja, in kedaj bo zopet Ivan Korelnu zaprl, kakor je to že storil, duri svojega monitorja, »Slovenskega Naroda". Na trnjevo pot agitacije pa naj vzameta s sabo znani nauk Mallinckrodtov: Wer fallt, muss unterliegen, Wer steht, der kann noch siegen, Wer ausbieibt, der ist faul, — N ich t s uber ein grosses Maul! — lz Novega Mesta, 21. novembra : Gosp. Viljem Pfeifer je izvoljen jednoglasno z vsemi 93 glasovi, ki so bili oddani. Danes v jutro so hoteli liberalci s tem zbegati volilce, da so g. Majzeljna, posestnika v Beli Cerkvi, postavili kot kandidata. Tudi to je bilo brez vspeha. 4 volilci, ki so hoteli svoje glasove oddati g. Pircu in 4 baje grofu Margheriju, so se volitve zdržali. Volitev se je vršila v najlepšem redu brez hrupa in brez vsakega prerokovanja. Vsa čast zavednim volilcem ! Navdušenje mej volilci je jako veliko. Liberalni agitatorji, ki so poprej daleč na okoli frčali dan za dnevom, toliko da si niso peta zbrusili, poskrili so se danes. Le semtertje se je prikazal kdo na trg, a da bi delal nemir, ni se mu ponudila priložnost in hitro je vsak odbežal. Mogočni dr. Slane, kje je Vaš poslanec ? Ali si še domišljujete, da ste »kranjski Lueger" ? Iz Škofje Loke se nam poroča, da je agitacija na obeh straneh živahna. Od liberalne strani odlikujeta se zlasti »Trillerjevi Lojze" in sodnijski »šribar" Zan Deisinger. Oba sta pri svojem trudapoluem delu — včasih morata res hoditi trnjeva pota — vedno hudo žejna. — Kdor ju pozna, se temu prav nič ne čudi. Pač pa se vsakemu čudno, da zelo čudno zdi, kdo da je dal sodnijskemu pisarju Deisin-gerju dovoljenje, da mej uradnimi urami p o h i š a h z a k r a n j s k e g a notarja agitira, namesto da bi pri sodniji pisal, čudna reč to! Morebiti kaj natančnega izvemo na pristojnem mestu! Dnevne novice. V Ljubljani, 22. novembra. (Seja občinskega sveta ljubljanskega 20. nov.) Navzočih 24 odbornikov. Župan poroča, da je bila deputacija ljubljanskega mesta dne 11. nov. od presv. cesarja premilostno sprejeta. Cesar je izjavil svojo najvišjo zadovoljnost, da se bode v spomin Njegovega obiska povodom potresne katastrofe v Ljubljani postavil spomenik, ter je mestu zagotovil še nadaljno Najvišjo naklonjenost. Kranjski hranilnici se za velik dar, ki ga je povodom 75 letnice mestu za regulacijo naklonila, izreče zahvala mestnega zbora. Hribar poroča o nadaljnih korakih imenovane deputacije. Glede delavnice c. kr. državne že- leznice je dobila deputacija zagotovilo, da jo mero-dajni faktorji nameravajo ustanoviti v Ljubljani. Finančno ministerstvo je obljubilo, da bode kmalu potrjen kredit za napravo električne razsvetljave. Pri vojnem ministerstvu je deputacija vprašala glede zidave nove vojašnice za topničarje, katero je obljubilo, da se bode oziralo na želje mesta. Justični minister je izjavil, da so načrti za novo justično palačo izdelani. Kaznilnica je za sedaj odpravljena. Ako bo treba novo zidati, se bode oziralo na Ljubljano. Hribar nujno predlaga, naj izdelajo pravila za regulacijski načrt in razširjenje mesta. V ta namen se izvolijo v posebni odsek: Krisper, Majaron in Stare. V imenu fiuančnega odseka poroča Hribar, da je magistratu povodom potresne katastrofe došlo do sedaj 162.750 gld. 57 kr. podpor. Od te svote se je do sedaj izdalo 92.616 gld. 71 kr. H r a s k y poroča v imenu stavbinskega odseka, da so dosedanji regulacijski načrti pomanjkljivi in da sta Hrasky in Duffe izdelala nov načrt. (Počasnost deželnega odbora.) Zavarovalnice poslujoče na Kranjskem, morajo vsako leto 2 odstotka od vplačanih zavarovalnih premij oddati dež. odboru, da jih porabi v gasilne namene v deželi. Cela svota znaša menda nekaj črez 6.000 gld. na leto. Posamezna gasilna društva prosijo vsako leto podpore iz tega zaklada. Saj zamorejo večinoma le s pomočjo te podpore si napraviti potrebnega gasilnega orodja. Vsako leto morajo gasiina društva poslati svoje prošnje vsaj do meseca aprila deželnemu odboru. Deželnemu odboru se pa prav nič ne mudi, da bi hitro prošnje rešil. Sedaj smo že v novembru, pa še ni bilo brati, da bi katero gasilno društvo dobilo podpore iz omenjenega zaklada. Ker vemo, da imajo mnoga gasilna društva dolg, od katerega morajo obresti plačevati, je pač res neumljivo, zakaj leži denar pol leta in še dalje pri deželnem odboru, mesto da bi se razdelil. Koliko obresti bi bilo gasilnim društvom prihranjenih ! Kakor znano, je gospod cesarski svetnik Ivan Murnik v dež. odboru poročevalec v gasilnih zadevah. (Iz Radeč,) 21. novembra. Kakor pri volitvi volilnih mož za deželni zbor je zmagala pri nas tudi pri volitvi občinskega odbora dne 19. t. m. po ne-čuvenem pritisku in s pomočjo narodnih odpadnikov ter skrajno nezanesljivih narodnjakov — če sploh ime narodnjakov zaslužijo — nemškutarska stranka. — Dne 11. t. m. zadel je v našem trgu posestnik in krčmar na Zidanem Mostu, gospod Al. Moser, pri nekem ovinku z vozom precej močno ob nakopičeno kamenje, je vsled sunka padel raz voz na tla in si pri tem padcu zlomil roko. — Zadnji tukajšnji sejm z dne 18. t. m. je bil dobro obiskan in dovolj živahen. — Vreme imamo pusto in prtcej hladno. (Z Bleda), 20. novembra. Tužuo obnebje nam je napovedalo žalostni dan, ko se ima od nas posloviti preljubljeni preč. gospod dekan Josip Raz-b o r š e k. Pri njegovi maši (v sredo) je bilo zbranih mnogo faranov, kateri so mu še zadnji trenotek hoteli pokazati svojo iskreno udanost in ljubezen. Ni čuda, vsaj se jim je s svojo znano gorečnostjo in požrtvovalnostjo v vseh dvanajstih letih kazal kot najskrbneji dušni pastir in jih vedno vodil le na najboljšo pašo. Z mnogimi težavami jim je tudi napravil krasno pokopališče, lepo zložno cesto do cerkve in tako odstranil veliko oviro, ki bi jo imel njegov naslednik pri zidanji nove cerkve. Šolska mladež, ki je posamezno ves teden k njemu dohajala in mu s svojim priprostim otročjim srcem voščila srečen pot, se sicer pod takim voditeljstvom ob slovesu ni mogla skupno iu dostojno posloviti, občinski zastop se ni hotel, a tisoč plakajočih src se je milo oziralo za svojim ljubim dušnim očetom. Solzil se pa ta dan ni samo naš divni Bled, ž njim vred je žalovala tudi vsa lepa radovljiška dekanija, ki je zgubila svojega tako priljubljenega dekanijskega predstojnika. Toliko let jo je po vzgledu vodil, s svojim modrim svetom in ljubeznjivim obnašanjem se je kazal svojim duhovnim bratom vedno le kot najboljšega prijatelja. Ljubezen, ki jo je gojil do nas, ljubezen, ki nas je tako močno nanj v e z a 1 a i n t o 1 i k r a t zbiralaokolo njega, to njegovo b l a g o č u t e č e s r c e je bilo tudi temelj, p o d 1 a ga j e d i n o s t i, složnosti in ljubezni, ki nas je vedno vae skupaj oklepala tako bratsko. Ljubezen, ki veje mej nami, se je pa v največji meri pokazala ob njegovi ločitvi. Vsi so hoteli ž njim iti, lepo število petnajst gg. župnikov pod načelom novega dekana preč. g. Janeza Novaka ga je spremilo v Šmartno, kjer je bila ločitev najprisrčneja. Solze so nam igrale v očeh, kot najlepši, in naj-trajneji spomin pa vsi duhovniki radovljiške deka-nije zapuščamo svojemu odšlemu predstojniku svoja ljubezni polna srca. (Iz Ajdovca pri Žužemberku) 19. novembra: Dne 15. nov. malo pred polu peto uro čutil se je tudi pri nas močan potres, tako, da so zašklefetala okna. Sunki so bili nekako v vertikalni smeri. * * * (Solnograško vseučiliščno društvo) nabralo je do sedaj za katoliško vseučilišče 250.804 gld. 97 kr. Doneski sicer redno dohajajo, toda premajhni so, da bi se skoraj uresničila želja vseh katoliških Avstrijcev ter se vsaj jedna fakulteta nameravanega vseučilišča osnovala. (Kardinal Lncian Bonaparte tO V Rimu je 19. t. m. umrl član rodbine Bonaparte, kardinal Lu-cian. Rodil se je v Rimu 15. novembra 1828, v duhovnika je bil posvečen leta 1853. V letu 1855 je bil imenovan papeževim komornikom in 1. 1868 kardinalom. Lucian je bil najstarejši Član rodbine Bonaparte. (Družba treznosti.) V Pruski Sleziji slavi družba treznosti 501etni jubilej. Pred 50 leti je vladala ondi žganjarska kuga: pili so moški, ženske in otroci. Botri, babice in porodnice so prihajale v cerkev pijane, večkrat se je zgodilo, da so našli novorojenčke na cestah, botri so jih zgubili. Pri pogrebih so bili vsi sorodniki pijani in še hujše je bilo pri porokah. Da se ta pregreha odpravi, si je prizadeval župnik Ficek z Nemških Piekar, kjer je ustanovil družbo treznosti. Svoje župljane je nagovarjal, da se zdržijo žganja iz ljubezni do Matere Božje. Marijino Ime je pokazalo svojo moč: župljani so obljubili svojemu župniku treznost. Po tem vzgledu so delali drugi in kmalu je štela družba treznosti 300.000 udov. Nasledek je bil, da so bile žganjarije prazne, 84 žganjarskih tovarn se je opustilo in v 206 se je delo ustavilo. Daca se je nabralo za 763.467 mark manj. Najbolj so se jezili židje in vlada. Vlada je tožila, da škoduje družba treznosti državi, a kralj Friderik Viljem je dejal: »Kot največjo korist svojega kral,evanja bi imel, ako bi padel žganjarski davek na ničlo". Zdaj se pa slavi petdesetletni jubilej zmage katoliškega duha nad žganjarsko kugo, ki se je toli pogubno po Pruski Sleziji raztezala. L. 88. (Divja koza z leseno nogo) se nahaja po poročilu »Mtinchner Neueste Nachrichten" v Chaude-fondu. Bolna žival se je nahajala nekaj časa v živinski bolnišnici v Bernu. Ker je pa niso mogli ozdraviti iu ji morali odrezati nogo, je izumil dr. Schenk, sin bivšega švicarskega predsednika, leseno nogo, katera je popolno nadomestovala odrezani del. Živalica se s početka ni mogla navaditi lesene noge, ter jo je hotela odstraniti. Konečno je pa vendar uvidela, da se z njo lahko »maršira". (Sadovi brezverske šole.) „Rhein. Volksst." se piše iz Pariza, da je sodnijski dvor v Seinu uvel preiskavo glede prejšnega življenja onih mladeničev, katerih pride vsako leto od 1000 do 1200 v prisilne delavnice. Preiskava je dognala, da je 89 odstotkov nadepolne mladine moralo le vsled tega v take poboljševalne zavode, ker so se odgojevali v brezverskih državnih šolah. K tej ogromni številki ni potreba nikakega komentara, le toliko naj se omeni, da so preiskavo vodili taki ljudje, katerim bi bil ljubši nasprotni uspeh. (Zobobol — epidemična bolezen) je skoro gotovo najnovejše, kar pozna svet. Ta bolezen se je pokazala pri vojakih, vračajočih se iz Kitrala. Kmalu so jo nalezli tudi častniki in ostali vojaki. Zdravnikom je ta pojav jako nenavaden in uvedli so natančne preiskave glede pojava in razširjenja te bolezni ; dosedaj ni še nič znanega o njihovem vspehu. (Motenje javnega reda.) Italijanska vlada je zopet pokazala, da je vkljub garancijskega zakona in državne ustave, očitno bogoslužje v Italiji kaznjivo. Dne 3. t. m. se je v šentpeterski fari v Rimu nesla sv. popotnica bolniku. Duhovnika ie spremliab 14 svetilcev iu precej velika množica vernikov, ki je glasuo molila. Ko je duhovnik prišel nazaj v cerkev sv. Mihaela ter cerkvena oblačila odložil, stopil je policijski komisar z množico žandarjev v zakristijo. Župnika in vse druge vdeležence je vzel v zapisnik, da jih bode tožil, ker so prelomili zakon, kateri prepoveduje javne procesije. (Društvo francoskih prostomislecev) je pred kratkim imelo vsakoletno zborovanje. Zborovalci so odobrili nastopne sklepe mejnarodnega zbora v Bru-seljnu: Vojaštvo iu verski bidže naj se odpravita. Cerkev naj se loči od države. Klerikalizem je nesposoben, da bi odgojeval novi rod državljanov. Ženska naj se oprosti iu vsi spiritualistični nauki naj se iz šole odpravijo. Ime »Bog" naj se v šoli nikdar ne imenuje. Sestavili so odbor, ki bode zasledoval za prostomavtarje tako »osodno" delovanje jezuitov. Slednič so zbirali doneske za šolo, katero bode ustanovil znani Robin, kateremu je celo država radi nenravnosti vzela vodstvo sirotišnice v Sampi. Društva. (Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.) Vabilo na veselico, katera bode v nedeljo, dne 24ega novembra v korist družbi sv. Cirila in Metoda v telovadnici „Tržaškega Sokola" s prijaznim sodelovanjem „S ovanskega pevskega društva" in vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 87. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 kr. — Sedeži 20 kr. Rado-voljui darovi se bo prejemali pri blagajni. — Razpored : 1. „Solnce jarko !", slovanska koračnica — godba. 2. Zaje: »Zrinski - Frankopanka", možki zbor s spremljevanjem orkestra, poje „Slov. pevsko društvo". 3. Vilhar: „Na morju", pesem za bariton s spremljevanjem klavirja — gg. dr. G. Gregorin in I. Macdk. 4. Ammer: ^Kraljičina straža", ouvertura — godba. 5. Dr. Ipavec: Samospev iz opere „Te-harski plemiči" s spremljevanjem klavirja — gg. I. Mae&k in Zd. Vrbka. 6. Ivanovici: Meteor-valček— godba. 7. Vilhar: »Naša zvezda", zbor s tenor-solo — g. J. pl. Masnec — »Slov. pevsko društvo." 8. Smetana: D^ospev iz opere »Prodana nevesta" a spremljevanjem iklavirja — gg. I. MacAk, dr. G. Gregorin iu Zd. Vrbka. 9. Blaschke: »Pregled koračnic" — godba. 10. Forster: „Ave Marija", mešani zbor s spremlievanjem orkestra — »Slovensko pevsko društvo". 11. Pehel: »Letem sokolim" — godba. Prosta zabava. Telegrami. Dunaj, 21. novembra. Pri današnji av-dijenci je vsprejel cesar mej drugimi tudi grofa Hohenwarta. Dunaj, 21. novembra. Angleški poslanik Currie je imel danes dopoludne daljši pogovor z grofom Goluhovskijem. Dunaj, 21. novembra. Angleški poslanik v Carigradu, Currie je odpotoval danes zvečer v Carigrad. Dunaj, 22. novembra. Budgetni odsek je v današnji seji rešil proračun notranjega ministerstva. Nalžoy, 22. novembra. Zdravstveno stanje grofa Taaffeja je vedno slabeje. Bati se je katastrofe vsako uro. Budimpešta, 21. novembra. Poljedelski minister Daranyi je bil v drugem mestnem okraju znova izvoljen državnim poslancem. Budimpešta, 21. novembra. V Jesz-trebu, v saroškem komitatu, razsaja hud požar. Vpepeljenih je nad 200 hiš in blizu 500 gospodarskih poslopij. Uničeno je tudi žito in krma. Zgorelo je tudi mnogo živine. Trdi se tudi, da se pogreša mnogo ljudij. Škoda se ceni na 200.000 gld. Rim, 21. novembra. Zbornica je pričela danes svoje delo. Predsednik je naznanil, da je predložil pravosodni minister vse akte o Giolittijevi pravdi. Posl. Giolitti je izjavil, da je srečen, ko sliši to naznanilo. Kot minister in poslanec bode lahko zagovarjal svoj korak, odločitev pa prepušča zbornici. Rim, 21. novembra. Po poročilu „Italie" se je povrnil kralj Umberto včeraj v Rim ter pri ti priliki zatrjeval ministrom, da se ne bode rušil svetovni mir. Pariz, 21. novembra. Pri današnji seji ministerskega sveta je izjavil zunanji minister, da došla mu poročila nikakor ne potrjujejo poprejšnjih poročil o dogodkih v Ar- Mcujalnica ban«iiega zavoda Wieit, Schelhammer & Schattera »dSr meniji, nasprotno pa da so popolno resnična poročila poslanikov. Konečno je ministerski svet pregledal Madagaskarja tičoča se pisma, iz katerih je razvidno, da je padlo v zadnji vojni 3500 francoskih in domačih vojakov. Pariz, 21. novembra. (Poslanska zbornica.) Posl. Jaures jo stavil predlog, v katerem zahteva, da se olajšajo pogoji za razsodišče mej delodajalci in delavci in zahteva, da se ta zadeva smatra nujnim. Vsled zadnjega predloga se vname živahna debata. Jklinisterski predsednik Bourgeois prosi zbornico, naj iz tega predloga ne izvaja nikakih političnih posledic. Nujnost predloga se potem vsprejme z 255 proti 251 glasovom. Petrograd, 21. novembra. Vmerodajnih krogih se poroča, da točka, v kateri se ne strinja ruska vlada z mnenjem ostalih kabinetov, nikakor ne ovira sporazumljenja mej državami glede orijentalskega vprašanja. London, 21. novembra. Defraudanta Artona so pozvali danes pred policijo. Obravnava se prične v osmih dneh. Kairo, 21. novembra. Lord Cromer in egiptovski zunanji minister sta v ime Anglije podpisala novo pogodbo glede kupčije s sužnji. Posamna določila te pogodbe dajejo pravico pooblaščencem, da zatirajo kupčijo s sužnji. Umrli ho: 21. novembra. Katarina Baklan, mestna uboga, 90 let, Karlovska oesta 7, ostarelost. Tujci. 19. novembra. Pri Slonu: Bomches, Haas, Neskovič, Machanek, Tre-bitsch z Dunaja. — Geiringer iz Iglave. — Fiirsattel iz No-rimberka. — Weizen z Reke. — Manhart iz Gradca. — Weissenberger iz Linca. — Seligmann iz Plzna. — 0erny iz Prage. — Belik s Snežnika. — Matjan z Jesenic. — Rumel z Višnje Gore. — Strantschnig iz Ljubna. — Bubak, Romanin iz Trsta. — Wagner iz Krems-a. — Ditrieh iz Postojine. — Gelly z Višnje Gore. — Golob iz Podbrezja. — Zelnik iz čemšenika. 20. novembra. Pri Slonu: Mayrhofer, Zug, Weisleim, Mayer z Dunaja. — Billek, Zadurovic iiz Celovca. — Kohrman, baron Sztan-kovicz iz Gradca. — VVeissenberger iz Linca. — Garoli, Lahr, Oster, Sindelar iz Trsta. — Bukouc, Weinberger iz Zagorja. — Guttraann iz Budimpešto. — Vrhovšek iz Svibnega. — Sehwarz iz Oberleutensdorf-a. — Jeineo iz Podlipe. — Lavrenčič iz Šmartnega. — Planine iz Boštanja. — Dobnikar z Janč. — Haberl iz Zamosteca. — Tschermenig iz Svinca. Pri Maliču: Kasparek, Blau, Markovsky, Robitschek, Wellal, Just, Theimer, Lackenbacher, Bober, Pentlar, Jontoff z Dunaja. — Krajzek iz Gradca. -- Janeba iz Krnova. — Smolnikar z Vrhnike. — Pelice iz Judenburga. — Audniger z Britofa. Pri Lloydu: Rudisch iz Linea. — Ruchesi z Dunaja. — Meden iz Begunj. — Kovač iz Starega Trga. Pri bavarskem dvoru: Rozman iz Kamnika. Pri Juinem kolodvoru : Pfeiffer iz Beljaka. — Le-vičnik iz Železnikov. — Koffler z Dunaja. — Polazzi iz Miir-zuachlag-a. Pri avstrijskem caru: Birarda z Dovjega. — Bajeo iz Polhovega Gradca. — Kinhofer iz Pulja. Meteorologično poročilo. a eB Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 21 9. zvečer 743-4 1-7 sr. jvzb. jasno 22 7. zjutraj 2. popol. 743-7 742-0 -0-8 3 2 sr. vzh. pr. m. vzh. jasno n 00 Srednja včerajšna temperatura 2 9°, in za 0 5 nad normalom. i 683 1-1 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš preljubi soprog, oziroma brat, gospod Ivan Gestrin, o. kr. davčni pristav, danes dopoldne ob '/«12- uri po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 28. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo drazega rajnoega se bode t soboto, dnd 23. novembra, ob 10. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče k večnemu pokoju preneslo. Sv. maše zadušniue se bodo brale v Poatojini in v Ljubljani. Predragi rajnki bodi priporočen v blag spomin in molitev. V Postojini, dne 21. novembra 1895. Karla Oestrin roi. Zakotnik, soproga. — Franja, Ivanka in Ludovlka Oestrln, sestre. Zahvala. 681 1-1 Povodom smrti našega preljubljenega, nepozab-noga soproga, oziroma očeta, gospoda Franc Pirkovič-a daoarja deželne naklade izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so skazali zadnjo čast dragemu pokojniku, kakor tudi prečast. duhovščini za častno spremstvo in ganljivi nagrobnici, blag. gosp. nadzorniku užit. davka, gg. dacarjem dež. naklade, kakor tudi vsemu čast. spremstvu k zadnjemu počitku najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, dne 21. novembra 1895. Žalujoči ostali. Zahvala. 680 1-1 Za mnogoštevilne dokaz« presrčnega sočutja sorodnikov, prijateljev in ZDancev ob smrti našega nepozabnega sina, oziroma soproga in očeta, gosp< da Josipa Mazi-ja, za obilno spremstvo na njega zadnjej poti, izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizo in daleč, sosebno prečast. duhovščini, slavni domači požarni brambi za ves nje trud in polnoštevilno častno udeležitev, gg. pevcem za ginljive nagrobnice in vsem darovatoljem prekrasnih vencev svojo najiskrenejšo zahvalo žalujoči ostali. Dol. Logatec, dne 21. novembra 1895. Priletnega trgovskega pomočnika ali prodajalk o sprejmem takoj za vodstvo trgovske podružnice na deželi. — Ponudbe z natančnimi poboji dopošljejo naj se upravništvu .Slovenca" pod M. O. 100. 678 3 — 1 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. 650 10-6 Anton Cregorič, posojilnični tajnik in posestnik v Ptuji. X> u n a j s k a t> -o t Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr, 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 65 TJbaldupl. Trnkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. ~8J Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. I t Lepo stanovanje y Kranji na Olavnem trgu št. 132, obstoječe iz treli sob, kuhinje in shrambe za jedila, da. z dnem 2. deoembra v najem 679 1-1 Pavel Bizjak v Kranju. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na KoroSkem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni rabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komiidi — Malteški redovni konvent v Pragi, 111., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-31 TISCH undGUT !? Zahtevajte!? obširni cenik, katerega brezplačno ln franko razpošiljajo bratje Placht, prva in mednarodna za Schonbach 379 pri Hebii, Češko. Za slavnoznana svoja godala in strune jamčimo. Gosli brez loka od gld. 150, 2, 3, 4. 5, 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od gld. 25 do gld. 50. Citre i, najčistejšim ročnikom od gld. 7-50,11,13, 18, 25 do gld. 50 Gitare z najčistejšim ročnikom od sld. 3-50, 4, 7. 9, 10 do gld 30. Piščali (flavte) za koncerte iz gre-nadilnaga lesa C, H, Pusa od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Es, D, od Kld. 8, 12 15, 16, 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2. 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd. Pošilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, se rado zamenja. Naslov prosimo „Bratje Placht" ali „Bratii Placht". Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26-23 o rz Dn6 22. novembra. Skupni državni dolg v notah .... Skuprr državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... 80 mark . . . 80 frankov (napoleo Italijanski bankovci C. kr. cekini . . . 99 gld. 05 kr. . 99 05 . . 120 15 . . 100 . 120 . 97 75 . . 1010 . 368 . 121 |. 59 02",. . 11 80 . 60 . 60 „ n 70 . Dni 21. novembra. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 146 gld. — 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 „ 75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 , - 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 „ 25 Tišine srečke 4*, 100 gld. ......140 . 50 Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 130 „ — Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 60 Posojilo goriškega mesta ...*.... 112 „ — kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 Zastavna pisma ar. osr zem.-kred. banke 4% 98 „ 75 Prijoritetne obveznice državne želemice . . — „ — „ . južne železnice 3% . 164 „ 25 . „ južne želeiaice 5% . 131 „ 10 „ „ dolenjskih železnic 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........195 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................68 St. Genčis srečke, 40 gld...... . 70 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 158 Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v. 3310 Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. ... 450 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 96 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — Montanska družba avstr. plan.....79 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 161 Papirnih rubljev 100........129 gld. kr. 50 50 75 50 75 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zguH pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitku. K 11 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba fi B C II Wollzeile it. 10 Dnnaj, Mariahilfirstraste 74 B. 66 SIT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekolaeijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti {JV' naloženih g 1 avn i o, m Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii6. Odgovorni vrsdnik: Ivan Rakavee. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.