Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vel j it: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 pld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gld. 20 kr. vec na leto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 lp\ če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne. Štev. » P s ■ V Ljubljani, v soboto 3. marca 1888 Svetnik XVI. Zahvalil koroških Slovencev. Dasiravno je na Koroškem dobra tretjina prebivalcev slovenska, vendar tamošnji Slovenci v državnem zboru nimajo nobenega svojega zastopnika; toda slovenski državni poslanci drugih dežel ne pozabljajo svojih rojakov na Koroškem, ter pri vsaki priliki povzdigujejo svoje glasove za nje. To se je zgodilo tudi v preteklem letu, zlasti pri budgetni razpravi, pri kateri so vsi slovenski govorniki razpravljali žalostne razmere koroških Slovencev, ki so gotovo tudi našim čitateljem še v živem spominu. Ti govori so radostno odmevali po slovenskih občinah na Koroškem, kar spričuje 56 zahvalnih adres, ki so od raznih slovenskih občin, oziroma župnij in okrajnih šolskih svetov 2. marca našim državnim poslancem došle v roke in se glase: „Visokočestiti gospodje državni poslanci 1 V državnem zboru ste dokazali, kako se nam koroškim Slovencem godi. Možato ste se potegovali za našo materno slovensko besedo, naj dobi v šolah in kan-celijaH svoje postavne pravice. Očitno povemo in potrdujemo, da ste govorili popolnoma po našej volji in po naših željah. Izrekamo Vam svojo najtoplejšo hvalo in zahvalo za ves Vaš trud, ter Vas vse prosimo, da nas koroške Slovence, ki v državnem zboru nimamo izmed koroških poslancev nobenega branitelja in zagovornika, tudi z a n a p r e j tako bratovsko in srčno branite in podpirate". To zahvalnico so že meseca avgusta p. 1. podpisale naslednje občine, oziroma župnije in krajni šolski sveti : Apače, Belska občina, Bilčavas, Bornea, Št. Daniel, Domačole, Dvor pri Vrbi, Golšovo, Gorenče, Gorje, Grabštajn, Št. Ilj poleg Drave, Jezersko, Št. Jurij na Strmcu, Kamen. Klobasnica, Klošter pri Gre-binji, Kotlje pri Gutštajnu, Št. Lenart pri Sedem studencih, Libelice, Lipa nad Vrbo, Loga ves pri Vrbi, Ljubelj, D. Marija na [Zilji, D. Marija na Jezeru, Sv. Martin na Djekšah, Sv. Nikolaj na Dravi, Ovčja vas. Podgorje, Podljubelj, Rebrca, Iiožek (dvoje), Ruda, Sela, Skočidol, Slovenji Pliberk, Stro-jina, Sveče, Svetna vas, Škocijan v podjunski dolini, Škofiče pri Vrbi, Šmarjeta pri Borovljah, Šmarjeta pri Velikovcu, Št. Štefan pri Trušnjah, Švabek, Tinje, TJkve, Velikovec, Vetrinje, Št. Vid v Podjunski dolini, Žabnice, Železna Kaplja (občina in krajni šolski svet), Žihpolje, Zitaravas. Nemško - liberalni nasprotniki slovenskim poslancem kaj radi očitajo, da so koroški Slovenci zadovoljni, da nimajo nobenih teženj, da poslanci govorijo čisto samovoljno in brez pooblastila, in da koroški Slovenci njihovim pretiranim ali celo izmišljenim pritožbam ne pritrjujejo. Zahvala koroških Slovencev temu neosnovanemu očitanju daje najboljši | odgovor. Slovenski prebivalci slovenskim poslancem j očitno pred vsem svetom povedo in potrjujejo, da delajo in govore popolnoma po njih volji in njihovih željah, ter jih ob enem prosijo in s to prošnjo tudi pooblastujejo, naj jih še zanaprej tako bratovsko in srčno branijo in podpirajo 1 Kakor naše poslance poznamo, ta prošnja ne bo zastonj, in pri budgetni razpravi, ravno tako tudi pri novem šolskem predlogu bodo imeli zopet lepo priliko potegovati se za koroške Slovence, pri katerih se vse razmere namesto na bolje obračajo čedalje bolj na huje. Toda enkrat bo menda vsaj tudi za nje prišel čas, da se ž njimi ne bo več ravnalo kakor s pritepenci, ki žive le od milosti svojih nemških sodeželanov, ampak kakor s zvestimi avstrijskimi državljani, ki nosijo z drugimi narodi enaka bremena ter ž njimi zaslužijo tudi enake pravice. V totem grmu je zajec! Čestitka slovanskih državnih poslancev je silno razburila madjarske mogotce; le sreča, da se jih nihče ne boji. Vladni listi „Nemzet", „P. Naplo" in hrvatske »Narodne Novine" se na vso moč re-penčijo, češ, da telegram desnice državnega zbora pomenja ustanovitev trializma, to je posebne jugoslovanske države, ogerski in sedanji državni osnovi na kvar. Ogerska ima pravico takim nazorom oporekati, ker se ne strinjajo ne s političnimi nalogami, ne s konštitucijonalnimi dolžnostmi na podlagi dua-lizma sostavljene avstrijske parlamentarne večine ... Za take namene ni prostora v programu stranke, kateri so izročene koristi cesarstva. „Presse" je sicer to obsojevala, ali vendar ni odpravila vseh skrbi, ker ni kaj malega, ako se voditelji večine državnega zbora »pajdašijo" z najbolj nespravijivim sovražnikom ogerskega državnega prava. Pri vsem spoštovanji za samostojni notranji razvitek v Avstriji, pravi „Nemzet", nas vendar-le skrbi, kam nas konečno pripeljejo te razmere. Pač lepo spoštovanje za samostalnost naše državne polovice, ki k skupnim troškom plačuje 70 odstotkov, ako Madjari mislijo, da morajo naši poslanci madjarsko vlado prositi dovoljenja, ako hočejo komu čestitati! Tiszov list trdi, da ima Ogerska pravico oporekati proti namenu, ki se razodeva v čestitki slovanskih državnih poslancev. Se večo pravico ima večina našega državnega zbora oporekati predrznosti vladnih listov ogerskih, ki čestitki naših poslancev podtikajo namene, ki nobenemu izmed njih niso bili na misli. Kaj ima desnica državnega zbora opraviti s telegramom, ki so ga poslali škofu Strossmayer-u o petdesetletnici njegovega mašništva nekateri osebni prijatelji in čestitelji njegovi? Državnozborska večina bi bila le v tem slučaji odgovorna, ko bi se bila čestitka sklenila v seji državnega zbora, ali ko bi jo bili odposlali načelniki posameznih klubov v imenu svojih tovarišev. Čestitka Strossmayer-u ni bila nobena politična demonštracija, ampak le izraz posebnega spoštovanja, za blagega mašnika, za velikodušnega človekoljuba u I .. t_. _______ LISTEK. Moj god. Pred vsem opomnim, da je po mojem mnenji sedaj v resnem postnem času menda dovoljeno o pustu vsaj govoriti, oziroma pisati. Dejanjski pustovati seveda se ne sme. Vendar si tudi v tem oziru pre-radi dovoljujejo nekateri ljudje izjemo. Na pepel-nico n. pr. so tako dolgo „pustni", dokler ne vidijo, da „zora puca" ali pa še dalje. Za tem potrebnim uvodom nadaljujem danes po nastopnem načinu. Nikomur bi ne svetoval tacega svetnika imeti za zavetnika, čegar god bi utegnil kedaj pasti na pustni torek. Jaz iz zanimive skušnje letošnjega predpusta pač lahko govorim o tem nenavadnem predmetu. Že pustni ponedeljek so me „nekaterniki" (novodoben samostalnik!) dražili s to stvarjo, drugo jutro mi pa pride še »Slovenec", kakor nalašč, z listkom, ki je nosil podpis: Tine Balant. Ker se je tisti listek vtikal v časniške zadeve „Slovenčeve" gospode, dejal je menda g. vrednik sam pri sebi: čakaj, odzvali se Ti bomo že primerno, ravno na pustni dan ga bo čital slovenski svet, razun ljubljanskega občinstva, ki more listek čitati že v ponedeljek zvečer. No, se mu preveč ne mudi po raznih predpustnih zabaviščih. Sicer ga pa taki ljudje še drugo jutro manj utegnejo čitati, tudi, ko bi bil podpisan sam „Sviftijanec". A za nas „na kmetih" in »na deželi" ob nedeljah ali celo pozneje, toda na tešče in v postelji ga pa nimamo časa pretuhtavati. Taisti dan, torej »in ipsissima die" — klasiki, zatisnite si ušesa, da ne slišite moje latinščine! — doposlali so mi zvesti prijatelji in razni znanci jako zanimive čestitke. Indiskreten sicer nočem biti, vendar pa ne morem zamolčati nekaterih izvirnih pojavov ob tej priliki. Sploh pa, ko bi bili pričakovali, da ostane vse tajno med nami, kakor strelo-nosna zborovanja nekaterih ljubljanskih bolj skrajnih gospodov, gotovo bi mi ne bili pisali tako izzivajoče in dražeče. Pomislite! Sošolec mi napiše dolgo pismo z namenom, da mi čestita. Toda v uvodu namesto krasne začetnice naslika — žabo v »galauniformi" z notami v rokah, ne, v počlovečenih skrekih! V »galauniformi" pravim; tedaj mi menda ni treba še posebej opisovati nenavadne žabe ter omenjati, da stoji po konci v dolgem „fraku", ki visi od nje, kakor dolg stegnen jezik, dalje, da ima visok »ošpičen" ovratnik in sploh vse, kar spada k taki salonski in zborniški noši in opravi. Note so vse v dur-akordu ■t - - uvrščene, in pod njimi, zdi se mi, je čitati nastopna, tudi dosti trdo spletena kitica: ' Lesica, lesjak Imata svoj znak; Tinetu letos za pust Midva posodiva ust! Že ta pesmica je tako sentimentalna, kaj pa še le naslednji začetek nekega drugega pisma! Poslušajte in poglejte! Poetični uvod s poetično čestitko slove: Malo dni v letu je za posameznega človeka tako veselih, kakor ravno njegov god. Mnogo lepše mu izide tisto jutro solnce, mnogo krasneje se mu dozdeva opravljena vsa narava. Približal se je tudi itd. če tudi ves očaran po tem pesniškem vznosu, rekel sem vendar-le sam pri sebi: Pošiljatelj pač ne biva »tam kjer beli so snežniki", marveč tam nekje okoli »straže hrvaške", ali pa še celo ondi, kjer imajo »nograde laške". Solnca de takrat že nisem videl tri cele dni in v moji okolici je tisti dan snežilo in medlo tako neusmiljeno in neprestano, kakor to provzročuje mrzla burja tudi danes, ko to pisaje premišljujem: Kjo so časi, kje so dnovi, Da bi snega mi sinovi Zopet bili združeni 1 in za mnogozaslužnega hrvatskega rodoljuba, prav dobro omenja »Politik", ki z vso odločnostjo pro-testuje zoper podtikauje katerih-koli drugih namenov. S lovanski državni poslanci so storili le to, kar so storili papež Leon XIII., nuncij Galimberti, nadškof Stadler, škofje splitski, senjski, križevaški, dubrov-niški, kapitel lavantinski, vrhbosenski, čazmarski dubrovaški, F. Z. M. in bivši cesarski namestnik Rodič , podmaršal Friedberg, general Hranilovič, grofa Jankovič in Draškovič, barona Ožegovič in Vranyczany, Kulmer itd., ki so telegrafično pozdravili prevzvišenoga zlatomašnika in mu čestitali, da mu je dal Bog doživeti ta slavni in srečni dan. Po sodbi madjarskih prenapetnežev bi bili vsi ti slavni, za avstrijske državo jako vneti in deloma tudi mnogo zaslužni možje zgolj izdajice in zakleti sovražniki ogerske države, ker so čestitali Stross-mayer-u k petdesetletnici njegovega mašništva. Toda kaj bi se temu čudili? Ako najveljavnejši ogerski list, „Pester Lloyd", z dne 25. pr. m. Gaja, Jelačiča, Stratimiroviča itd. primerja divjim lovskim psom (wilde Meute), ki jih je bila kratkovidna politika dunajskih gospodov pred 40 leti spustila za žlahtno ogersko divjačino (gegen das un-garische Edehvild), za navdušenimi boritelji za svobodo, ni čuda, da se tudi Strossmayer-u in njegovim čestiteljem nič bolje ne godi. Veliko bolj kakor Tiszov list smemo torej mi vprašati, kam pridemo, ako bodo na Madjarskem tako surovo grdili in psovali za avstrijsko državo zaslužne može, ako smejo brez vsakaterega vzroka sumničiti njih avstrijsko rodoljubje, kakor se je v omenjenih listih storilo glede Strossmayer-a in njegovih voščilcev, češ, da se niso bali preslavljati moža, čigar zasluge samo v Moskvi prav cenijo. Zastonj bi bilo madjarskim prenapetnežem dokazovati avstrijsko rodoljubje djakovskega škofa, vendar pa ne moremo zamolčati, kar o njem piše židovska „Neue Freie Presse", kateri se pač ne more očitati, da ji je škof Strossmayer k srcu pri-rastel. Omenjeni list priznava velika zasluge njegove za Avstrijo v viharnem letu 1848., omenja njegovega prizadevanja za ohranitev državne edinosti in za pridobitev razkolnikov, hvali njegovo odkritosrčnost pri vsem njegovem početji in naravnost pravi, da taki možje niso izdajice. Proti Rusiji, piše imenovani list dalje, ima posebno mržnjo, pa ne tolikanj proti narodu, kakor proti državni oblasti . . . Brez ozira na njegovo rodoljubje, o katerem ne smemo lahkomišljeno dvomiti, trdimo, da škof Strossmayer ruske vlade ne bo nikdar raje imel, kakor avstrijsko. Ako je bil imenovan članom ruskega dobrodelnega društva, zgodilo se je to gotovo brez njegove vednosti in volje. Glede njegovih zaslug za narodno omiko piše „N. Fr. Presse": Ustanovil je jugoslovansko akademijo, vseučilišče in lepo galerijo v Zagrebu; zidal je stolno cerkev v Djakovem, tako veliko in krasno, da si mora bistra glava, ki jo ogleduje, misliti: Mož, ki je to stolnico zidal, posvetil jo je v skupni državi in skupni veri pod habsburškim žeslom zedinjenim Jugoslovanom. Tukaj ima biti sedež patrijarhu vseh zedi-njenih Jugoslovanov. In kakošne bi bile njegove Poglejmo še malo naprej po čestitkah! Dober prijatelj mi je pisal: Sedaj še le vem, kakeg* vetnika imaš. Guden mož to, Pust ali Kurent, kakor ga prikazuje pratika s harlekinovimi znaki! Ta go-ovo ni v nebesih! — Od enega izmed odkritosrčnih prijateljev »kola našega" mi je došlo poleg prave in poštene čestitke tudi nekaj oplašilnega. Naznanil mi je namreč, da se je že sklepalo v središči bele Ljubljane, ali naj mojega soimenega brata in najboljšega prijatelja sežgo še ta predpust »in effigie", ali ne. Povod temu je dal menda on sam, ker je baje on vzrok, da v Slovencih ie ni vpeljana turška šega, po kateri sme ženin nevesti naravnost v obraz pogledati še le potem, ko sta že mož in žena — turški poročena. Seveda tak ženin ob obličji in glavi svoje neveste ne more niti črhniti, niti je komu kaj opisati, da ima n. pr. črne ali pa mačje oči, lase kostanjeve barve ali pa že sive in slično. Kaj hočem še dalje pisati? Prej navedene čestitke obsegaje že dovelj. Komur bi se prihodnje leto ali pozneje taka primerila, kakor se je meni letos, oglasi naj se potem javno, da izvemo vsi, kako se je kaj njemu obnesel pravi god, ki je po sreči ali nesreči padel na pustni torek. Tine Balant. želje, ko bi nastala vojska med Avstrijo in Rusijo? Političen sanjač (?) kakor on, bi želel tak izid, da bi on kot odrešenik stopil na oder iu rekel: Ali nisem pravil ? Madjarska politika nas je do tje pri-tirala! Toda pozabljeno in odpuščeno je vse, za svojega cesarja žrtvujem vse, tudi življenje! Prepustite meni vodstvo in Avstrija bo krepko in mogočno vladala na obalih črnega morja! Iz tega gotovo nepristranskega spričevala, ki ga nasprotni list djakovskemu škofu daje, je jasno, da škof Strossmayer in da Hrvatje niso panslavisti, kakor jim madjarski in nemški liberalni mogotci pri vsaki priliki očitajo. Nekaj dni pozneje je bila »N. Fr. Presse" seveda zopet pozabila, kar je prej o Strossmayeru pisala, ter ga je v zvezo spravljala z veleizdajsko pravdo „Parlamentiirjevega" vrednika Zivnega, očitala mu zopet panslavizem in se hudo-vala z madjarskimi listi nad slovanskimi državnimi poslanci, ki so mu čestitali k njegovi petdesetletnici. Ali ravno omenjena sodnijska obravnava, pri kateri je bil Živny od nemških porotnikov ne-krivim spoznan, je pokazala, da političnega pan-slavizma v Avstriji ni, in da okorno delovanje dr. Zivnega državi ne prizadeva nobene nevarnosti. Toda „N. Fr. Presse", piše neki tukajšnji list, bila bi kaj rada videla, da bi bili Zivnega obsodili, da bi bila potem imela gradiva za nove napade na državni zbor in vlado, zato je v drugič tako nesramno pisala o Strossmayeru in ga v eno vrsto stavljala s „Parlamentiirjevim" vrednikom. Enako besno piše našemu vnanjemu ministerstvu pristopni „Fremdenblatt" z dne 29. februarija, trdeč, da se duševno sorodstvo med Strossmayerom in Živnim ne d& tajiti in da je brezmišljenost najmilejši izraz za čestitko nekaterih državnih poslancev. Vsaka reč ima svoje vzroke; tudi omenjeno divjanje vladnih madjarskih listov ni brez dobro premišljenega namena. Znano je, da je bil državnemu zboru nedavno predložen načrt o špiritnem davku. Madjarom je silno na tem ležeče, da bi se ta predlog sprejel brez bistvenih prememb, ker si od njega za svojo deželo obetajo jako ugodnih nasledkov. V našem državnem zboru pa se kaže veliko nasprotstvo proti temu zakonu, in poljski, bu-kovinski in tudi nekateri češki poslanci zahtevajo jako bistvene premembe in olajšave za kmetijske žganjarije. Enake razmere so glede kmetijstva sicer tudi na Ogerskem in tamošnji posestniki bi radi videli, da bi Poljaki v našem državnem zboru prodrli s svojimi zahtevami, ki bi koristile tudi njim; toda na Ogerskem imajo v javnem in državnem življenji prvo besedo židje, ki so ob enem tudi lastniki skoraj vseh špiritnih tovarn in katerim je vsled tega veliko mar za to, da se sprejme imenovani načrt v njihovem smislu, ako tudi vsled tega kmetijske žganjarije največo škodo trpe. Kaj je Židu mar, ako vse kmetijstvo pogine, samo da se njemu dobro godi! Da bi pa tem laglje ukrotili uporno stranko našega državnega zbora, začeli so se po svojih listih zaganjati v večino njegovo, kakor da bi v nevarnost spravljala dualizem, ter se v ta namen pri pomanjkanji vsakterih drugih razlogov strastno poprijeli nedolžne čestitke nekaterih državnih poslancev škofu Strossmayeru. Ta krik, mislijo si •buče zvite, vznemirjal bo merodajne kroge, ki poznajo silno občutljivost madjarsko, in bodo na vso moč večini državnega zbora prigovarjali, naj po omenjeni čestitki žaljenih Madjarov ne dražijo še z uporom proti špiritnemu davku, marveč naj razburjene duhove potolažijo s tem, da pritrdijo njihovim zahtevam. To je torej edini pravi razlog silnemu kriku, ki se po madjarskih in Madjarom udanih nemško-liberalnih listih razlega proti državnozborski večini, zato je čisto opravičen napis našemu članku: V totem grmu je zajec! Učitelji slovenski, pozor! (Dalje.) Prečitavši načrt šolske postave vskliknil sem sam pri sebi: kaj, nič drugega ne zahteva ta načrt? To je kaj tacega, kar je vsak kristijak pri sv. krstu obljubil, da hoče krščanski živeti in cerkev spoštovati. Kdo bi se bil nadejal, da bode kaj tacega moglo provzročiti tak vihar. Brez koristi pa ne bode ta vihar, zrak se bode sčistil, duhovi se bodo ločili, ti apostoli brezverske šole bodo prisilili tudi katolike, da se bodo morali odločiti, recimo kar naravnost, za vero ali nevero, za krščan- stvo ali novodobno paganstvo, naj se že imenuje verska unemarnost ali lažiliberalizem. Ti slavospevi na brezversko šolo, ta strah pred verskim vplivom na šolstvo nam prav pred oči stavi potrebo verske šole tudi v naši deželi, kjer je bilo v marsičem bolje, kakor drugje. Ali zakaj je bilo bolj e? Ob kratkem rečeno: Okoliščine so močnejše, kakor postave; šolske oblasti so tudi postavo po okoliščinah izpeljale, ker dostikrat se je pokazalo, da je ni mogoče po črki spolnovati. Ali načela imajo svoje posledice, kar danes ni, more jutri priti; narodna večina v kranjskem deželnem zboru ni za večne čase zavarovana. Kdo pa je ta »Landes-Lehrerverein", ki tako oblastno postopa v imenu kranjskega učiteljstva in pohujšanje trosi po deželi? Nam se dozdeva, da so po večem vojskovodje brez armade, sicer so na odličnih učiteljskih mestih in zaradi tega njih vzgled toliko slabeje vpliva. Ako na učiteljišči tak duh vlada, kakor se to kaže v resoluciji zoper versko šolo in v pozivu do učiteljev, ne morejo iz učiteljišča prihajati drugačni gojenci, kakor unemarni (indiferentni) v verskih stvareh. Prišedši v službo med verno ljudstvo, vidijo, da je svet ves drugačen, kakor so si ga predstavljali, nezadovoljni so, ker mislijo, da so zgrešili svoj poklic in so za kaj boljšega sposobni, kakor za skromni učiteljski stan, ali postanejo pravi oportunisti, ki so vse drugo, le zna-čajni možje ne. »Izjeme pravilo potrjujejo". Tukaj nikakor ne mislim dotakniti se osebe gospoda ravnatelja, profesorjev in učiteljev povprek, kajti oni ne morejo vsemu kaj, tudi se ne doti-kujem profesorske časti ali dostojnosti , ali njih učiteljske sposobnosti; imam v mislih le to, kar se javno bere v izjavah tega »Vereina", to je predmet našega razgovora iu o tem, kar ves svet govori ali bere, smemo tudi tukaj o tej priliki govoriti, ko gre za versko šolo. »Landes-Lehrerverein" in njegovo glasilo je tem predrznejši, Čim veči je razdor v slovenskem taboru. Najlepše mu je pšenica cvetela, ko so se od 1. 1872. naprej Staro- in Mladoslovenci med sabo rovali; takrat jih je zasmehovaje ločilo v Slovence, ki se ob petkih mesnih jedi zdrže, in v iste, ki vživajo ob takih dnevih mesne jedi. Mladoslovenci uvidevši razdejanje v domačem taboru, ki so ga pro-vzročili, ustavili so pogubonosno delovanje, združili se s Staroslovenci in jeli napadati skupnega nepri-jatelja. Odsihmal so se odvračali tudi kranjski učitelji bolj in bolj od »Landes-Lehrervereina" in so pristopali k slovenskemu učiteljskemu društvu. Toda Nemci, pravi ali ponarejeni, so vstrajni, ne ujedajo se med seboj, v najnovejšem časi so dobili pomoč pri učiteljih na »Schulvereinski" šoli, in njih eden, kakor beremo, protestant Uhl, je nasvetoval resolucijo zoper versko šolo, ki je tako veselje vzbudila v Izraelu in ki jo sedaj odločno za svojo smatrajo. Prebrisani in premeteni skoz in skoz računajo na razdor med kranjskimi učitelji, ki so največ Slovenci in katerih je mnogo pri učiteljskem društvu, tu se mislijo okoristiti z omahljivostjo nekaterih učiteljev, posebno sedaj, ko je »Slov. Narod" vstopil v vrsto nasprotnikov verske šole. V očigled temu nam je presoditi tisto »Poslano" v »Slov. Narodu" od ponedeljka dne 27. februarija št. 47, ako to ni kukavično jajce, prineseno v slovensko gnjezdo. Tam praša več udov »Slovenskega učiteljskega društva" iz kranjskega (?) okraja, misli li slavni odbor »Slovenskega učiteljskega društva" poslati peticijo na državni zbor, naj se Liechten-steinov predlog odkloni? Ali ne misli voditi proti-agitacije med »Slovenskim učiteljskim društvom?" Torej pravi bojni klic, učitelji ganite se! Predno to stvar dalje razpravljam, dovoljujem si vprašati, kdo so tisti hrabri učitelji, ki vzdigujejo prapor in druge na boj kličejo? Naj se pokažejo in stopijo v javnost in naj razlože, kake zasluge so si že pridobili za učiteljski stan, potem — no potem jih bodo neved-neži, ki si ne znajo sami pomagati, že poslušali in jim ubogali. Tudi jaz sem ud »Slovenskega učiteljskega društva", pravila sem 1. 1874 sestavil in zboru predložil, torej mislim, da tudi smem o tej stvari govoriti in stanje razložiti. Povem pa, da pišem sam iz svojega nagiba in me ni nihče pooblastil. Odbor učiteljskega društva bode že sam odgovoril, ako se mu bode potrebno zdelo odgovarjati na taka vsakorečna vprašanja in se vtakniti v to kočljivo stvar. Ko so se učitelji leta 1870 navduševali za nove šolske postave, človek jim ni mogel toliko zameriti, ker vsakdo (Dalje y prilogi.) Priloga 52. štev. »Slovenca" dne 3. marca 1888. si rad stanje poboljša. Ali kaj hočemo sedaj reči o učiteljih, ko jim nihče ne jemlje pravic, katere jim država zagotovlja v pravnih razmerah, ko ostane državno nadzorstvo in ima cerkev le sonadzorstvo pri šolah, ko se sedaj vzdigujejo zoper načrt nove šolske postave, ki zagotavlja to, kar se samo ob sebi razume v katoliški šoli pri katoliških otrocih, katere poučuje katoliški učenik. Druzega nič, nego, da so zapustili versko stališče, da v en rog trobijo z nasprotniki cerkve iu .države". Povdarjam besedo „države". Vsak pravi Avstrijec mora želeti močno Avstrijo, a ta je mogočna le na verski podlagi. Kaj je storilo prusko armado tako močno, tako slavobitno v vojski? Kaj govori cesar Viljem, kaj pravi Bismarck? Se celo ljudje, ki niso sami imeli vere, spoznali so, koliko moč ima vera do srca ljudi, in kaj stori človeka, da je pripravljen v časi potrebe darovati kri in življenje. Gospodje učitelji, ki poznate zgodovino, le berite v življenji Friderika II., znanega brezverca in prijatelja Volterju, kako je on, bistroumni vladar, spoznal, koliko moč ima vera, ker je po porazu pri Kolinu zapovedal opuščene molitve po taborih opravljati, vojaškim duhovnikom pa je zapovedal, naj svare vojake in napeljujejo k verskim vajam. Berite dalje v zgodovini avstrijski, videli in spoznali boste, da je avstrijska armada takrat bila najsrečnejša, kedar so ji zapovedovali vojskovodje, ki so sami vero imeli, pa tudi vojakom lep vzgled dajali; berite le življenje slavnega princa Evgeuija, generala Laudona pod Belimgradom in po-sladnjič dejanje Radecky-ja v laški vojski. Kako more vendar kdo trditi, da je verska šola Avstriji v pogubo, ker nas vendar vsakdanje življenje in zgodovina vseh časov uči, da je vera za vse dobra in nikjer nič ne pokaži. Ako se tudi sedaj odkloni kneza Liechtensteina predlog, zaradi tega verska šola ne bode zbrisana z dnevnega reda, danes ali jutri bode stvar prišla kot vladni predlog pred državni zbor, ali tačas morda ne bode tako ugodna posameznim deželam. Koliko je že premenil dr. plem. Stremayr, koliko Konrad-Eybesfeld in koliko pa sedanji minister pl. Gautsch! „Landeslehrer-Verein" le svari učitelje, naj take prošnje ne podpišejo, in razumnejši naj pouče druge „revne na duhu", za kar gre tukaj; a „Slov. Narod" gre še v zgoraj imenovanem „Poslauem" dalje, ter naravnost izziva odbor „Slovenskega učiteljskega društva", naj stopi v akcijo, češ, Liechtensteinov predlog bo učitelje dovedel v jarem polu-preteklega časa. Istina pa je, da si marsikateri učitelj želi tak jarem nazaj, ker ga ni žulil. (Dalje prili.) Prisilno zavarovanje. (Dalje.) Geslo to prišlo je k nam iz Nemčije, katera za vzdrževanje svojega militarizma potrebuje ogromnih svot denarja in se je zato jela ozirati, kje bi ga brez težave bilo mogoče dobiti. Železnemu kan-celarju, čegar goropadni izrek „vzeli bodemo denar, kjer ga bodemo dobili" je znan, pali so pred vsem v oči nekateri zavodi, ki so z malimi sredstvi a neutrudljivo marljivostjo in vzgledno vestnostjo pridobili sebi in udeležencem svojim izdatne kapitalije, in čuditi se ui, da se mu je vzbudila pohlepnost po tem imetku. On, ki z besno strogostjo preganja nemške socijaliste, postavil se je na njihovo stališče sam; razloček je le ta, da socijalisti dobiček od skupnega dela hočejo ohranjen imeti pojedincem kot članom skupne družbe, Bismarck pa ves ta dobiček želi konfiskovati za državo. Kaj bi bilo koristnejše v posledicah svojih, o tem pač nikdo dvomil ne bode. Ker se pri nas opičimo v vsakej zadevi po Nemčiji, pač tudi ni čudno, da so je takoj za nemškimi državnimi socijalisti pojavilo jih izobilje tudi v našej polovici države. Kakor pa na Nemškem še veduo ne vedo, kako in kje začeti izvajati svoje osrečevalne načrte, tako tudi naši preobraževalci gospodarstveno-političnih razmer ueso še našli sredstva, s katerim bi državi na ljubo mogli zatreti gospodarstveuo in — kakor bodem pozneje dokazal — s tem tudi politično neodvisnost posameznika. Tavaje v temi okolu sebe, poprijemljejo se tega, kar jim je najbližje, dasiravno bi na prvi pogled mogli spoznati, da tako ne pridejo iz labirinta so-cijalnih problemov, pač pa morebiti zagazijo v zagato državnega komunizma, katerega so se in se navidezno vsaj še vedno plašijo. Po tem uvodu ne bode mi težko prestopiti k vprašanju, o katerem sem se namenil govoriti, o vprašanji, katero ima po mnenji naših preobraže- • valcev svoj izvor v kapitalskej nadvladi, katero pa je taktično na Nemškem porodilo hlepenje po večjih državnih dohodkih. Prisilno zavarovanje, katero plaši sedaj pri nas po mnogih deželnih zborih, ima biti začetek gospodarstvene reforme; ono ima biti prvi udarec mogočnemu kapitalu. Ne bodem se pečal z nazori, ki so se gledč prisilnega zavarovanja čuli po raznih deželnih zbornicah, ker bi me to vodilo predaleč; namenil pa sem se govoriti o predlogu, kateri so v deželnem zboru kranjskem predlagali poslanci gg. Šuklje, Poklukar, Mosche, Vošnjak, Pfeifer, Dev, Detela, Lavrenčič, Mohar. Kraigher, Klun, Pakič, Hren, Kavčič in Višni-kar in kateri je utemeljeval poslanec Šuklje. Pri tem se mi bode ravnati po vzporedu mislij, kakor se nahajajo v govoru utemeljevalčevem. Profesor Šuklje priznava se naravnost k načelu, da je treba omejiti pojedinca povsod tam, koder to zahteva javni blagor celote. Kaj je celota v tem slučaji, tega g. profesor ni povedal naravnost; a v čast njemu bodi rečeno, on ne namerava preustrojiti zavarovanja tako, da bi dobiček stekal se v deželno blagajnico, temveč na podlagi vzajemnosti tako, da bi ga deležni bili vsi členi deželnega zavoda za prisilno zavarovanje. Celota mu torej ni dežela kot javna uprava, ampak združba členov. Tudi jaz bi načeloma ne imel ugovarjati temu. Dolžnost narodnih zastopov bi res imela biti, da bi obvarovali celoto človeške družbe špekulativnega izsesavanja pojedincev. A da bi se to doseglo, ne zadostuje še, da se zavarovalstvo vzame iz rok privatnih družeb, tu je pred vsem potreba lotiti se reorganizacije pri onih napravah, katere so človeštvu mnogo potrebnejše ko zavarovanje. Vzemimo le vsakdanji živež. Koliko je v našem narodu, koliko je na Kranjskem ljudij, ki bi se zadovoljevali samo z onim živežem, kateri prideljujejo doma? Večina iz njih kupuje si razne za živež potrebne stvari in gotovo S9 ne motim, ako trdim, da si vsaj četrtina prebivalstva kupuje ves živež. Ta živež pa mora plačevati razmerno jako drago ; s ceno zanj plačati mora tribut pridelovalcu, kupcu, prekupcu in prodajalcu. Ti so gotovo pojedinci nasproti celoti kon-sumentov; kaj bi torej bilo po onem načelu gospoda profesorja Šukljeta naravnejšega ko to, da se trgov-stvo spremeni v deželni zavod na vzajemnej podlagi? Isto ravno v taki, ako ne še večjej meri, nahajamo pri obrti. Tovarnik, ki je velike svote denarja vtaknil v svoje podjetje, skrbi za to, da se mu ta denar primerno obrestuje, poleg tega pa da mu — če tudi sam nič ne dela in če tudi obrti, katero izvršujejo v njegovej tovarni borno plačani a stvari vešči delavci, prav nič ne razume — daje še dohodkov za — večinoma sijajno — preživljenje sebe in družiue. Da doseže to, prodaja gotove izdelke svoje tovarne za neprimerno visoke cene kupcem iu pre-kupcem, ti pa zopet za višje cene svojim odjema-teljem. Na ta način podražuje se nam potrebna obleka, pohištvo in vse druge za vsakdanje življenje poleg živeža potrebne ali — pri večjej izomiki — v udobnosti utemeljene stvari. Tu gotovo izkoristuje pojedinec celoto — človeško družbo: javni blagor celote bi torej zahteval, da se to zabrani, kajti v teh vsakdanjih potrebščinah izgubi se celoti na korist pojedinca gotovo vsak dan več kapitala, ko pri vseh zavarovalnih oddelkih celo leto. (Dalje prih ) Politični pregled. V L j ubija n i, 3. marca, dežele. Cesar neki namerava v kratkem obiskati češko glavno mesto Prago. Ta vest pa se do sedaj še ni uradno potrdila. Liechtensteinov šolski načrt čital se bo prvi pot v državnem zboru že pred velikonočnimi počitnicami, do kojih bo imel državni zbor vsak teden le dve seji; vmes pa dan na dan zborujejo odseki, ki imajo posebno veliko posla s proračunom in postavo o davku na špirit. Pravosodni odsek državnega zbora je sprejel odvetniški tarif v drugem čitanji. Obravnava o tem predmetu vršila se bo v polni državnozborskf seji že prihodnji teden. Brnski mestni odbor je sprejel dne 28. februarija načrt o ustanovi splošne ubožne hiše v spomin vladarjeve štiridesetletnico. Zbor je določil v ta namen pol milijona goldinarjev. Konečna sodnijska obravnava v znani Jan-skgjevi stvari vršila se je minolo dni v Budimpešti. Izmed zatožeuih izgrednikov bili so štirje obsojeni v zapor od dveh mesecev do osmih dnij, ostaii pa so bili oproščeni. Vnaiije države. Dosedaj ni bil papež več gospodar v Rimu, a kmalu ne bo celo več gospodar v Vatikanu. „Moniteur de Rome" objavil je nedavno pod naslovom „Vatikan oblegan" članek, v kojem opozo-ruje vesoljni katoliški svet na nov tajen, pa toliko bolj nesramen napad lože zoper Vatikan. Z vsakim dnem je bolj očitno, da hočejo sovražniki papeževi obkoliti Vatikan z novimi' poslopji, da bi tako kolikor mogoče ogrenili sv-. Očetu bivanje v Vatikanu. Zloglasni „Capitale" to tudi naravnost priznava, pišoč: „Izvršitvi revolucijskega načrta v onem delu Rima, ki meji na apostolske palače, namen je, da se obkoli Vatikan. V nekojih mesecih že bo obdan Vatikan in oblegan kakor trdnjava". „Moniteur de Rome" pravi, da je ta načrt že večinoma izvršen. Ena stran Vatikana je popolnoma zazidana, pa tudi na drugih straneh gradijo jako nujno. Stavbena kriza, ki je bila zadnji čas v Rimu, primorala je podjetnike, da so pustili nekaj poslopij nezgotov-Ijenih, ker jim je primanjkovalo denarja. Toda dobili so od bank, kojim je došel skoraj gotovo od vlade dotični poziv, vse mogoče podpore. Ljudje, ki gradijo te hiše, so večinoma člani proticerkvenih društev ali pa prostozidarji. Ta poslopja dvigajo se za več nadstropij nad zidovjem vatikanskega vrta. Vatikan ne bo samo obkoljen z vseh strani, marveč ga bo mogoče iz poslopij tudi nadzorovati — glavni namen italijanske vlade je vohunstvo — ker je mnogo okeu obrnenih od vseh štirih vetrov proti Vatikanu. Prašamo, ali ne ve Italija, da se zajema voda z vrčem le toliko časa, da se vrč ubije? Preverjena mora biti, da bo prišel čas, v kojem bo jako obžalovala svoje sovražno postopanje zoper najmogočnejšo silo na svetu, zoper katoliško cerkev in oziroma zoper božjega namestnika samega. Med Rusijo in Vatikanom vrše se obravnave o stanji poljskih katolikov jako počasi. Vatikan sodi o ruskih obljubah jako trezno, ker ima v tem oziru že preveč britkih izkušenj. In ko bi se tudi posrečilo nunciju Galimberti-ju, ki z ruskim veleposlanikom Lobanovom na Dunaji obravnava to zadevo, da bi se podpisala dotična pogodba, vendar si sv. Stol ne obeta prevtč vspeha, ker mu je znano, kako zna Rusija prezirati cerkvene pogodbe, ne da bi se jej moglo očitati, da jih je naravnost prelomila. — Rusija zahteva od Vatikana, naj dovoli uastopne tri točke: Car imenuje škofe; izključljivi jezik v cerkvi, pri pridigah, pri pouku veronauka in sploh pri vsem, kar je obrednega značaja, je ruščina; otroci iz mešanih zakonov vzgojevati se morajo v ruski veri. Papež je te zahteve odločno zavrnil. lluskih rubljev kurz je zadnje dni zopet zelo padel. Narod trdi, da so to provzročili nemški fi-naučni krogi, da bi preprečili rusko državno posojilo in s tem tudi rusko oboroževanje. Razburjenost zoper Nemčijo je postala vsled tega jako velika. — Vlada začetkoma ni nameravala uvesti pušk-repetirk. Kakor pa trdijo angleški listi, premislili so so v tem oziru petrogradski krogi ter se baje sedaj vrše v prestolnici poskusi, kako bi se mogle prestrojiti dosedanje Verdanove puške v „magazin-puške" z osem-milimeterskim kalibrom. Prihodnja srbska skupščina zborovala bo zaradi mnogih in jako važnih obravnavnih predmetov do poletja. — Ministri v začasnem pokoji Mijatovič, Marinkovic in Vasiljevič imenovani so člani državnega sv&a. Bolgarska vlada ni še dobila nikakoršnega uradnega poročila o ruskem predlogu. Zaukazaia pa je svojemu zastopniku v Carjigradu, naj razloži Turčiji, -da Bolgarija ne bo sprejela nobenega predloga, ki bi mogel rušiti dosedanji mir in red. Uradne vesti o zdravju nemškega prestolonaslednika glase se stalno ugodno, tem resnejša pa so zasebna poročila iz San Rema. Minoli torek pretila je bolniku smrtna nevarnost, kajti vsled otekline bi se bil kmalu zadušil. Zdravniki so mu seveda hitro pomagali, a vprašanje je, kol,krat se jim bo to še posrečilo. Razni listi pišejo, da bodeta nemški cesar in cesarica odpotovala v San Remo, kakor hitro bo vreme toplejše. Zadnje dopolnilne volitve v francosko zbornico poučile so oportunce, da se z vsakim dnem bolj ruši njihova mogočnost. Ne samo, da je dobil uradni kandidat Flojrens nasproti 10.906 glasovom, ki so bili oddani za radikalnega protikandidata, le 12.605 glasov, doživeli so v Haute-Marne-u iu Cote d' or-u takov poraz, da jim tudi druga dopol-nilna volitev, ki je v teh krajih potrebna, ne bo dosti koristila. V Maine-et-Loire-u izvoljen je bil konservativec general Lacretolle z velikansko večino 61.914 glasov nasproti 29.494 glasovom, koje je dobil Robert David in 11.391 glasovom, koji so bili oddani za Boulauger-ja. V vseh okrajih pa so dobili konservativci jako lepo število glasov, ako-| ravno niso zmagali. Najbolj razjarjeni pa so opor-j tunei in ž njimi ministerstvo zaradi 54.000 glasov, > koje je dobil Boulanger, akoravno ta niti ne sme ; biti voljeu. To je zoper sedanjo vlado naperjena nezaupna izjava, vladni srd pa se obrača le proti Boulanger-ju. Ministerstvo posvetovalo se je, kaj mu je storiti v tej stvari, in govorilo se jo celo, da bo Boulanger odstavljen, akoravno je naznanil vojnemu ministru, da ni v nikakoršni zvezi z volitvami. — V Ladinhacu, departementa Oantala, bila je do sedaj verska šola, kojo je vzdrževalo neko krščansko dobrodelno društvo. Tudi dotično poslopje bila je lastnina društvena. Toda došel je ukaz, da mora postati šola posvetna; šolski nadzornik prišel je z dvema orožnikoma, in ker so bila vrata zaprta, razbil je okno, da je odprl od znotraj vrata, skozi koja je potem svečano vpeljal v šolo novo posvetno učiteljico. Zapovedal je pri tej priliki orožnikoma, naj imata nabita revolverja pripravljena in uaj streljata, kakor hitro bi se hotel vmešavati kdo izmed navzočenega razburjenega naroda. — V zbornici je zahteval minister Flourens, naj se dovoli zopet proračunski znesek za veleposlaništvo pri Vatikanu, akoravno je komisija črtala navedeni znesek. Zbornica je sprejela to točko potem z 294 proti 240 glasovom. Italijanska zbornica potrdila je dnč 29. febr. podaljšanje trgovinske pogodbe s Španjsko na dva meseca z 209 proti 16 glasovom. V senatu je naznanil ministerski predsednik Orispi, da se je isti dan sklenila trgovinska pogodba s Švico. Iz Abesinije se poroča dne 19. februarija: Včeraj je odšel italijanski general Baldissera z dvema batalijonoma versaglierov pregledavat okolico do Aileta. Našel ni nobenega sledu o Abesincib. Dne 24. februarija preiskal je načelnik generalnega štaba, major Vigano, višave pri Aganetti; namen temu njegovemu izletu je bil, da bi našel, ako mogoče, bolj hladen in zdrav kraj, na kojem bi se mogli Itatijani utrditi in naseliti črez poletje. Angleška kraljica Viktorija prišla bo, kakor se brzojavi iz Florencije, dnš 28. marca v San Remo in ostala tam incognito imenom vojvodinje Kentske mesec dni. — Parnelovskega poslanca Pyneja obsodilo je dne 29. februarija sodišče v Clom-melu zaradi nekega vstajnega govora na šesttedonsko ječo. Pyne je vložil prizir, ki mu pa, kakor nas poučujejo dosedanji enaki slučaji, ne bo čisto nič pomagal. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 28. febr. Ko sem prvikrat stopal v glavno mesto hrvaške kraljevine, napravilo je mesto na-me vrlo neugoden vtis. V svoji mladi duši sanjal sem vedno, kako lepo mora biti v slavnem Zagrebu. A zdaj sem se čutil povse prevarjenim. Seveda napisi so tako mikalni, da se mora človek vprašati: „Je li mogoče, da sem v slovanskem Zagrebu?" Veruj mi, prijatelj, da je žalostno, kar se tiče ravno tega. Gospoda so govorili nemški. Od kodi ta vzve-ličavna nemščina? Krivonosi sinovi Izraela zanesli so jo največ med krepki narod hrvaški! Ti ljudje so se tii tako razširili, da jih pač ne bode mogoče tako brzo iztrebiti . . . Ko sem bil že nekaj tednov tu, bilo mi je mesto vse prijaznejše. Spoznal sem se z nekimi hrvaškimi domoljubi in ti so mi še-le raztolmačili splošni položaj. Na vprašanje, od kodi toliko nemščine, odgovore mi, da so krivi ali »čifutje" ali pa Kranjci. „Kranjac rado švabčari", so dejali. Jaz branil sem svoje rojake na vso moč! Verjeti jim nisem mogel, dokler se sam nisem prepričal o istini. Prišel sem v dotiko z odličnim gospodom K. Le-ta preživel je že marsikatero zimo v Zagrebu in so mu po tem takem tukajšnji od-nošaji dobro znani. Cuj me, prijatelj moj, kaj in kako je govoril ta gospod: „Leta 1870 prišel sem na Hrvaško", tako je pričel starec svoje pripovedovanje. „V slovenski domovini proganjali so me zaradi mojega iskrenega vedenja, zato sem hotel poskusiti svojo srečo v bratski zemlji. Hrvati vsprejeli so me res radostno, ali nikedar mi niso veliko zaupali. Velikokrat so mi rekli, da smo se Slovenci preveč navlekli duha — nemškega, narod slovenski da je germanizovan. Dosti sem se trudil, da sem jih uveril o protivnem, da se narod slovenski diže in to vrlo brzo; da je tudi nižja vrsta že probujena. Premišljeval sem mnogokrat, kako da nam tako malo zaupajo Hrvatje in da nas, mogel bi reči, nekako prezirajo. In našel sem žalostne vzroke. — Pod vlado Bauchovo bilo je v Zagrebu in sploh po celi Hrvaški ljudi mojega roda, ali vsi piskali so v isti rog, kakor kulturonosci. Od istega časa ostalo jih je do današnjega dne mnogo, ki so prilično obogateli in ki delejo hrvatskim politikom včasih mnoge resne težave. Mladi naraščaj je boljši in to vedo Hrvati sami. Slovenec in Hrvat sta se združila in oba gresta za istim namenom." Tako govoril jo mož, ki uživa po celem Zagrebu splošno spoštovanje . . . Sedanji Slovenci, bivajoči v Zagrebu, narod so sploh marljiv in delaven. O delavcih — ali pa o nižji vrsti — poročal bom I drugikrat! Iz Rima, 27. februarija. O poti do glavnih krajev, katere obiskujojo popotniki po Laškem, ni mi treba pripovedovati, takih popisov je povsod dosti. Naznanil sem Vam pa že tudi, da je vreme nekoliko nagajalo ter je sneg naju preganjal skoraj do Bima. čital sem, da je na severni strani Apenin povsod padal, pa tudi tostran še precej daleč. Tu v Rimu pa imamo krasno spomladansko vreme, a še krasnejše je, kar se ob lepem vremenu tu lahko vidi. Mila previdnost je nanesla, da sva došla v Rim prav ob času romanja nemških (bavarskih) katoličanov, katere vodita mogunški škof mil. g. dr. P. Haffner in pa grof Preysing. Došli so sem že pretekli četrtek, po številu jih je menda nad 500, natančno ne vem. Ker sva soboto zvečer došla v Rim, mogla sva se vsled prijaznega posredovanja rektorja v „Auimi", msgr. Doppelbauerja, tudi midva kolikor toliko vdeležiti slovesnosti, do katerih so smeli priti večinoma le romarji. Nedeljo 26. februarija do-poludne oh 10. uri je imel kardinal Hergenriither v cerkvi „dell' Anima" pridigo za romarje, v kateri je izražal svoje veselje nad romarjem in pa kazal delovanje Leonov papežev, posebej Leona XIII. za Nemce. Kardinal je sede govoril navdušeno, skoraj s solznimi očmi; telo njegovo je pa zelo oslabljeno. Kmalu po pridigi je daroval škof mogunški slovesno sv. mašo, ves živ, krepak in čvrst, da se v vsem njegovem gibanji kaže odločnost in energija. Vse na njem me je zanimalo. Skof Iiaffner je izvrsten pisatelj, izmed prvih sedanjih modroslovcev — to Vam je treba komaj praviti. Kako sem želel poznati osebno onega, kojega duha sem tolikokrat občudoval! Njegov obraz me spominja podobe našega pokojnega Slomška. Popoludne pa sva prišla z gosp. tovarišem po sreči v Leonovo dvorano, kjer je bila dan poprej »beatifikacija" — sedaj blažene Neže, španjolke iz reda sv. Avguština. Popoludne ob 4. uri prišel je sv. Oče v to dvorano opravit nekatere molitve. Te prostore je dal prirediti sedanji sv. Oče sam. Krasoto razsvetljave po najmanj 2000 lučic ne morem Vam popisati. Visoko nad altarjem — kajti bolje smem imenovati to dvorano veliko kapelo — plavala je v nebeškem blišču (gloriji) podoba nove blaženke. Za danes o tem prizoru dosti! — Naj še kratko poročim ob a v d i j e n c i, ki je bila za romarje danes ob 12. uri. Običaji so bili prav taki, kakor ob drugih prilikah. Nagovoril je — čitaje adreso — sv. Očeta mogunški škof, povdarjaje petdesetletnico, stiske svete stolice in neomahljivo udanost nemških katoličanov. Sveti Oče je odgovoril počasi, a krepko, v klasični I latinščini, izražajoč svoje veselje nad tolikim številom romarjev — v dvorano se je bilo nabralo do 2000 ljudi, ki so imeli vstopnice, pa romarjev je bilo poleg Nemcev tudi s Francoskega mnogo — kazoč, da se razmere sv. cerkve na Nemškem obračajo na bolje, in naznanjajoč veselo upanje, da bode polagoma še bolje. Lahko razumete, da vsega Vam ne morem ob kratkem popisati, treba bi bilo pisati celo noč, a to morem porabiti tudi za nekoliko počitka. Le toliko naj še povem, da je avdijenca trajala okoli dve uri, da je sv. Oče nekoliko slaboten, a popolnoma zdrav, in da bi se smelo sklepati še o dolgem življenji, katero mu daj Bog v blagor svete cerkve! Iz Krope, 27. febr. Minolo soboto je bil za reveže in sploh uboge trpine prevesel dan, kakerš-nega že dolgo ni doživel naš trg. Razdelilo se je namreč 500 gld. med revne trpine po previdnosti županstva. Že v četrtek 23. t. m. je bilo veliko veselje, ko so zvedeli ljudje, da bo blagorodui gosp. okrajni glavar prinesel blagodušni dar kranjske hranilnice. Po ukazu gosp. okrajnega glavarja sestavil je občinski zastop zapisnik. Ko je okrajno glavarstvo poslalo nazaj zapisnik tržanov, vršila se je v soboto razdelitev denarja. Obdarovanih je bilo nad 150. Veselja in hvaležnosti ne morem popisati. Vse te darove so obdarovanci dali večinoma za na-jemščino, da so potolažili gospodarje. Ljudje so silno ubogi in denar izdajejo le za najpotrebnejše stvari. Tako je zadnjo nedeljo pripeljala neka lon-čarica svoje blago. Naše matere so hitele nakupit si potrebne kuhinjske posode, da lončarica ni mogla vsemi hitro postreči. Hvala slavni hranilnici iu vsem dobrotnikom. Z Brezovice, 29. februarija. V nedeljo po krščanskem nauku je imel kmetijsko predavanje v tukajšnji šoli tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire. Sešlo se nas je mnogo v šolski sobi; večina je bila poukaželjnih gospodarjev, ki smo prav pazno poslušali temeljiti pouk predavatelja g. Pirca. Kakor je pa težko, da bi žito bilo brez plevela, ravno tako tudi da bi ljudje, kjer jih je mnogo skupaj, bili brez surovežev. Tudi med došlimi k pouku so bili eni takošni, in sicer neki hlapci, prijatelji šnopsa, občanom sploh znani. Tudi semkaj niso prišli, da bi se kaj poučili, ampak samo s svojim šepetanjem in posmehovanjem druge motiti. Posebno smo pa obžalovali, da še eden posestnikov se je drznil g. predavatelju z ničevimi izrazi kljubovati. Gospod predavatelj ga mirno, a moško zavrne in tako osramoti, da jo je kar popihal. No, ko bi bilo predavanje, kako bi se delal „šnops" iz vode brez špirita, kako bi potem taki ptički bili tiho; zijajo bi poslušali ves čas takošen pouk, ko bi trajal tudi cel dan. Pustimo pa te na strani in vrnimo se raje k pouku. Pouk smo imeli o reji prašičev, in sicer: Najprej o prašičjih plemenih, kako moramo naša domača zboljšati s tujimi, ako hočemo, da nam bodo prašiči več dobička donašali. Dalje, kako naj skrbimo pri odbiranji za pleme, da prave odberemo, kaka svojstva morajo imeti, da so za pleme res dobri, kako nam je skrbeti za starko, predno iu ko ima mladiče, kakošna in kolika naj bode hrana mladičem, da nam zdravi ostanejo. Nato nam je našteval tudi še mnoge vzroke bolezni, in kako si te moremo odvrniti; če pa bolezni dobijo, kako moremo nekatere, ki so dosedaj mnogo prašičev pomorile, sami gotovo ozdraviti, ako o pravem času potrebno storimo. Pouk je trajal čez eno uro, bil je popolnoma v domači, vsakemu kmetu umljivi besedi, z mnogimi prepričalnimi dokazi. Vsak gospodar, oziroma svinjerejec si je lahko kaj zapomnil, kar še do zdaj ni vedel in mu gotovo ne bo brez koristi! Za to bodi slavni c. kr. kmetijski družbi, oziroma gosp. tajniku najtoplejša zahvala izrečena. A. R. Dnevne novice. (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista je državno pravdništvo zaplenilo zaradi dopisa iz Gradca. Vložili bodemo ugovor. Današnji list ima prilogo. (Drobne vesti.) Deželni glavar g. grof Thurn, ki je bil nevarno obolel, pripeljal se je včeraj iz Badovljice v Ljubljano. Želimo, da kmalu popolnem okreva. — Gosp. J. K r a i n z, profesor na gimnaziji v Pazinu, premeščen je na goriško gimnazijo. — Moravska občina je imenovala častnim občanom okrajnega glavarja v Litiji, g. M. G r i 1 a, za zasluge pri poškodovanih po toči. — Mesečni somenj v Ljubljani bo zopet prihodnji četrtek, dne 8. t. m. — Gospod dr. D e r e a n i imenovan je nadzdrav-nikom v rezervi pri 17. polku, g. dr. H o m a n pri 47. polku. („Laibacher Schulzeitung"), glasilo kranjsko-nemške - učiteljske zveze, izdala je v svoji zadnji številki sledeči bojui oklic: »Učitelji kranjski! Iz vseh krajev cele dežele dobivamo dopise, da se podpisi za Lieehtensteiuov šolski predlog izmamljujejo na najnevrednejši način. Drznejo se celo pred učitelje s temi nakanami stopiti, da bi podpisavali take peticije! Učitelji kranjski! V vašem interesu (kako lepo!) vas poživljamo, da se protivite tem pogubo-nosnim poskusom z vso odločnostjo in tiste uboge v duhu razsvetlite, ki ne vedo, za kaj se gre, ter jih zadržujete od podpisov takih peticij." — Gospodje od kranjskega Landeslehrer-Vereina! Ali ne kažete s tem, kako ravno potrebna je verska šola? Le katekizem v roke, da besed Zveličarjevih „u bogi v duhu" tako po svoje zavijali ne boste, ampak jim znali dajati pravi pomen! (Cerkev Matere Božje na Rožniku) bode to leto po oskrbi preč. župnika o. Kalista Medič-a znotraj kaj lepo okrašena. V prvi vrsti namerja se nadomestiti stari že slabi leseni glavni altar z novim kamenitim, ki bode izdelan od mnogovrstnega najlepšega marmorja po načrtu kamnoseškega mojstra g. Feliksa To man a. Načrt sta odobrila med drugimi strokovnjaki tudi č. g. špiritual Flis in umetni slikar g. Jurij Šubic. Novi kameniti altar bode 87s metra visok, 4V2 metra pa širok. Posebno krasno izdelana bodeta iz najlepšega kamna tabr-nakel in menza. Podobo za glavni altar »Marijino obiskovanje" 2'/2 metra visoko in 1-30 m. široko slikal bode naš domači umetnik gospod Jurij Šubic v Parizu, isto tako tudi freskopodobe v presbiteriji, in ako bodo denarne razmere pripustile, tudi v ladiji. Vnanji prostor pred cerkvijo se bode olepšal z raznimi rastlinami. Želeti bi bilo, da bi našlo lepo, po gosp. župniku Mediču pričeto delo pri toliko obiskovani cerkvi Matere Božje na Rožniku vsestransko podporo. (Šent-Jakobska podružnica Ciril - Metodove družbe) v Ljubljani je sklenila v včerajšnji seji, da pošlje državnemu zboru prošnjo za versko šolo z materinim jezikom. Prav! Naj jo posnemajo vse druge podružnice; saj vele društvena pravila: „Družba pospešuje slovensko šolstvo na katoliški podlagi." Ako torej hoče družba sv. Cirila in Metoda ravnati pravilno, mora se kakor za materini jezik v šoli, tako tudi potegovati za versko šolo! (Nove vrste junaštvo na Slovenskem.) Tukajšnji dnevnik je začel prinašati imena prebivalcev narodno-zavednega trga, gospodov in gospej, ki so odločno zavrnili prošnje za podpis peticije za versko šolo. Ali je to novo junaštvo za katoliške Slovence, da trobijo z židi-liberalci v isti rog? (Srečni Belokranjci ali kali?) Tako smo si mislili, ko smo izvedeli, da se večina učiteljstva črnomeljskega okraja slovesno izjavlja proti Liechten-steinovemu šolskemu predlogu. Ali so res zamrla vsa verska čutila v okraji, o katerem je pisal Slovenec" v štev. 26. t. 1. tako-le: „da je morda ta okraj najrevnejši med vsemi, gotovo pa najbolj oddaljen od vsega prometa, kjer se je ljudstvo še pretečeno leto udalo le z nevoljo in veliko silo zgradbi 5—6 šolskih poslopij, ne da bi bilo uporno ali omiki sovražno, ampak jedino zato, ker si ni upalo prenašati tolikih bremen". Ali jih bode zdaj laglje prenašalo? Je li morda židovsko - brezversko razsvetljenje skokom prišlo v ta „od vsega prometa sicer najbolj oddaljeni okraj", dočim se drugod po Slovenskem drugače izjavljajo ali vsaj resno pre-udarjajo, predno zares kristijani vodo napeljavajo na židovski mlin? Ali je večino učiteljstva črnomaljskega okraja morda navdušila za ta veleslavni (!) korak med vernim ljudstvom soseda — nemška s c h u 1 v e r e i n s k a šola na Maverlu? (Trgovinska in obrtna zbornica) se je v svoji včerajšnji seji izrekla o stukaturskem obrtu, da se ta obrt v zborničnem okraji samostojno ne izvršuje. Treba torej ni, da bi se uvrstil med dopuščane obrte za Kranjsko. Mislilo se je pa tudi, da javni oziri sploh ne tirjajo, da bi se ta obrt uvrstil v dopuščane obrte, da je pa vsekakor treba, da vsakteri, kdor hoče ta obrt nastopiti, dokaže sposobnost, katero terja § 14. zakona od 15. marca 1883. — Zbornica je pritrdila prošnji županstva kamniškega za prenaredbo maksimalnega tarifa za govedino; sklenila priporočati prošnjo trgovcev in obrtnikov iz sodnega okraja kranjskogorskega za varstvo proti krošnjarjem, cunjarjem in neopčavičenim prodajalcem blaga pri visoki c. kr. deželni vladi in poslati prepis g. državnemu poslancu za omenjeni sodni okraj in storiti še drugih potrebnih korakov, da se nekateri nedostatki, v prošnji navedeni, odstranijo; pritrdila je načrtu novega krošnjarskega zakona in sklenila obrniti se do visokega državnega vojnega ministerstva, da bi izvolilo delati na to, da se pri naročilih konjakov ozira na obrtnike v Kropi. Ob enem je tudi sklenila o razmerah kropskih še nadalje po-izvedavati in o njih poročati zbornici. Zbornica je sklenila, da pripoznd, da je prometne banke v Ljubljani potreba. Predlog zborničnega svetnika Baum-gartnerja o načrtu šolskega zakona knezaLiechten-steina se je podpiral, toda nujnost ne priznala in se je torej oddal odseku v poročanje. — Konečno se je sklenilo prošnjo rudokopov v Zagorji podpirati, katera meri na to, da bi se ne znižali tarifi za premog na severni železnici. (Osepnice.) Dne 29. pr. m. sta zbolela 1 moški, 1 ženska. Ozdravela: 1 moški, 1 otrok. Umrla: 1 ženska, 1 otrok. Bolnih 85 oseb. — Dne 1.1, m. so zboleli: 4 moški, 2 ženski, 4 otroci. Ozdravele 3 ženske in 1 otrok. Bolnih 91 oseb. (Sokolov „jour-fixe") bo danes v steklenem salonu ljubijanske čitalnice. Reditelja sta gospoda Dečman in češ ni k. — V ponedeljek ob 8. uri zvečer bo volitev staroste in podstaroste. (Slovensko gledališče.) Jutri 4. marca t. 1., igral se bode na mnogostransko zahtevanje tretji-ikrat in zadnjikrat v letošnji sezoni „Revček Andrejček". Iz posebne prijaznosti prevzel je ulogo hlapca An-žeta gosp. Kajzel. „Revček Andrejček" je že dvakrat razprodal naše gledališče in gotovo bode tudi v nedeljo, ko se poslavlja za letos od našega občinstva, napolnil hišo. Za prihodnjo soboto 10. marca t. 1. postavil je društveni igralni odsek na repertoir: ,, Gospo, ki je bila v Parizu", vesela igra v treh dejanjih, v kateri se je naslovna uloga vročila gdč. Zvonarjevi. Tej igri sledi: „Sveti večer na straži", dramatični prizor s petjem. Predstavljata ga gdč. Gizela Nigrinova in gosp. Pajsar. (Imenovanja.) Blagajnik deželne blagajnice g. Viljem Luk esc h je imenovan kontrolorjem, oficijal g. Fr. Rozman blagajnikom, asistent g. A. II al m oficijalom, računski praktikant gosp. E. Josin asistentom pri c. kr. deželni blagajnici v Ljubljani. — Dosedanji župnik pri sv. Jakobu v Trstu, preč. gosp. Karol Fabris, je imenovan župnikom pri sv. Antonu novem. — Pravni praktikantje J. Bregato, M. Primožič in H. Tuma so imenovani avskultanti v okrožji višjega deželnega sodišča primorskega. (Zameti na Krasil) provzročili so popolnoma izreden promet med Trstom in Dunajem; vlaki navadno imajo zamudo. Dne 29. m. m. odpihal jo je kurir iz Trsta čez Gorico, Videm iu Pontebo proti Dunaju. Včeraj se je promet zopet odprl iz Št. Petra proti Trstu in Reki. Burja po Krasu je grozna. Železniški služabnik J. Steirer je bil dne 29. m. m. ob silni burji na progi, da jo pregleda. Burja ga je vrgla pod vlak. Našli so ga mrtvega, strašno raztrganega. Tudi na Laškem je minole dni močno snežilo. (V turjaški občini) je bil dne 19. februarija že za šesto dobo županom izvoljen J. Z g o n e c, po domače Štefin v Podhojnem Hribu, župnije Rob. — Pri tej priliki opozorimo dotične, da župan nikoli ne dobi pokojnine, ako tudi več let zaporedoma opravlja občinske posle. Telegrami. Opatija, 8. marca. Prestolonasleclnica Štefanija se je pripeljala. Praga, 1. marca. Mestni zastop vino-hradski je sklenil na dan 40 letnice cesarjevega vladanja postaviti temeljni kamen mestni cerkvi ter jo imenovati „votivno cerkev". Mestni zastopnik Kvasnička je govoril domoljuben govor, odborniki so vstali z burnimi ,,slava" in „vyborne" klici. San Remo, 2. marca. Oesarjevič včerajšnji dan dobro preživel; kašelj odjenjal. San Remo, 3. marca. Oesarjevič preživel včerajšnji dan povoljno. Kašelj odjenjal. Massuah, 3. marca. Močna sovražnikova armada se zbira v Gruri. Berolin, 2. marca. Vlada zahteva od državnega zbora za zgradbo strategičnih železnic na vshodu 18 do 19 milijonov. London, 2. marca. „Morniiigpost" po-vdarja, da bi zahteva držav, naj Turčija odločno postopa v Bolgariji, pospešila bojno nevarnost, kojo namerja odstraniti zveza osrednjih držav. Rim, 2. marca. Danes pričela sta vlada in mestni zastop nova dela, pričeta se bodo nadaljevala, da bodo delavci brez posla dobili delo. Rim, 2. marca. Pri včerajšnjih izgredih na kapitolu sta bila ranjena le dva redarja. Vremensko sporočilo. C X ^ g Cas Stanje a g --Veter Vreme J3*; | onajnvania »rakomera toplomova opazovanja T mm po Celzyu ^ g 17. u. zjut. 737-8 —16'0 b1. vzh. megla 1.2. u. pop. 736-9 — 1-8 si. svzp. del. jasno 0-00 _9. u.zvee. 737-1 — 6 0 si. svzh. jasno__ 7. u. zjut. 734-4 —12 4 brezv. megla 2.2. u. pop. 731-0 — 3 6 si. sever jasno 0-00 9. u. zveč. 729-2 — 9 0 si. svzh. V četrtek zjutraj megla, potem nekoliko oblačno, popoludno jasno, zvečer nekoliko vetra. V petek zjutraj megla potem jasno in mrzlo. Srednja temperatura obeh dnij —7-6° in —8-2° 0., za 9-2° in 10-2° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 3. marca. davka) Sreberna „ 5% „ 100 ., „16% „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke ...'.. Kreditne akcije .......... London ............. Srebro ............. Francoski napoleond.......... Cesarski cekini .......... Nemške marke .......... Papirna renta 5 «/0 po 100 gl. (s 16 % 77 gl. 78 „ 107 92 8139 268 126 10 5 62 60 kr. 70 „ 60 „ 60 „ Zahvala. Za mnogobrojne izkazano nam dokaze sočutja |'povodom smrti ranjcega gospoda JANEZA BUDNARJA, župnika na Vačah, kakor tudi za mnogoštevilno vdeležbo pri pogrebu dra-zega nam pokojnika izrekamo s tem najiskrenejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Maj boljša in prav zanesljiva Mr- semena, ^m kakor tudi lepe sadne drevesa, posebno breskve, priporoča J. Rulio, ces. kralj, botanični vrtnar, (1) Florijanske ulice št. 38. 25 „ 85 „ n 04 „ 98 ^ , -2 ' a,, Bratu i izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. g is S) s »3bb.se.®. 9 za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje eene. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najflneje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenike na zahtevanjc. St. 3905 Razglas. to V četrtek dne 8. marca t. 1. bo zopet navadni mesečni živinski somenj v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. maica 1888. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporolcali in nepričakovanih dobitkih. PT Prodaja trgovine. Zaradi smrti h»k°«e>«S se pod jako I ugodnimi pogoji pod tvrdko JOSIP BERNARD xg nad 35 let obstoječa s steklarij a. s Natančneje poizve se pri Jos. Ber-nardovih dedičih v Ljubljani, Marijin trg št. 5, Slonove ulice št. 4. (i) Anton Obreza, tapecirar in dekorater •v Ljubljani, Kljuearske ulice štev. 3, priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in febru-arija t. I.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gojd. Mo- aroce na peresin (federmadratzen) po lO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoii. Za dobro in pošteno delo se jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo. E0T" Cenilci s podobami zastonj in f ranico na zahtevale. KOVČEGI IN TORBICE (Bicifer & Vascheu) vseli vrst In velikosti, jako lično in trdno izdelani, zcl6 po ceni za civilne in vojaške osebe. Trgovcem en gros po najnižjih tovarniških cenah. Poprave se prevzemajo jako ceno ter izvršujejo naročila najtočneje. Na pismena vprašanja z dežele odgovarja se nemudoma. Za obilna naročila priporoča se odličnim spoštovanjem (2) ANTON KOŠIR, Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 24. TJmetne (2) »bo la »tevja ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. St. 3776. Razglas. (2) V smislu § 15. občinskega recla za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. leta dež. zak. št. 22) se javno naznanja, el lin uraden papir 500 pol po......... Papir za pisma v osmerki, modročrtan, lahek 500 pol za Prav tak močnejši, svetlo črtan.......... Angleški pismen papir, nečrtan, jako močen 500 pol po Trgovski pismen papir, križast, modročrtan 500 pol po gld. 1.25 2.64-1.10 1.60 2.80 2.80 Zavitki za pisma, zaloga nad 300 različnih vrst, tisoč komadov od gld. 1.60 naprej. Od navadnega jeklenega peresa do najfinejše Kliunove vrste, škatljica obsegajoča 144 komadov od 32 krajcarjev naprej. Za šolsko rabo velika zaloga vsakovrstnih knjižic (lastni izdelek), kakor tudi prvih in najboljših tujih fabrikantov, zelo po nizki ceni. Bogata zaloga barvil 111 tinte brez izjeme, prekupcem po jako ugodni ceni. Osebito opozorujeva slavno občinstvo na svojo prebogato zalogo molitvenih knjig in knjižic, katere se dobe zdaj pri naju za polovico ceneje. Obe knjigarni in prodajalnici sti v obče ogromno založeni s slovenskimi knjigami in drugim blagom. Posebno pa priporočava p. n. čast. gg. duhovnikom, odvetnikom, učiteljem, uradnikom in županom svojo bogato zalogo vsakovrstnih v njihovo stroko spadajočih tiskovin. Kakor zmerom, tako se zavezujeva za naprej, da postreževa p. n. slovenskemu občinstvu hitro in solidno bodi si v mestu ali pa na deželi. (1) Grubbauerjeve pisanke iz prav dobrega papirja, preskrbene s prav dobrim sušilnikom, IOO komadov — 80 kr. Coppag- & Skert. Podružnica na Travniku 14. ~ -=- Glavna zaloga v Semeniščni ulici 12. Pisanke — Barvan papir — Papir za osvalke (španjolete). (Srig^lovc čistilne kraljice. Najboljše sredstvo zoper zaprtje in lenost jeter. Te krogljice ne shujšajo — kakor mnoga druga zdravilna sredstva — bolnikovega stanja, predno se ne počuti boljšega. Vpliv njihov, akoravno lagoden, je vendar popoln brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, ščipanja po trebuhu, itd. — Seigelove krogljice so najboljšo domače sredstvo, ktero je bilo le kedaj iznajdeno. Izčistijo čreva vseh dražilnih snovi in jih puste v zdravem stanji. Najboljše sredstvo so zoper nevarnost življenja — neprebavljivost in lenost jeter. — To krogljice preprečijo mrzlico in razne bolezni, ker odstranijo iz čreves vso strupeno snovi. Učinek krogljic je hiter, in vendar lagoden, ne da bi provzročevale kakove bolečine. Kdor ima hud nahod in mu preti mrzlica, kdor čuti bolečine v glavi, v hrbtu ali v udih, temu bodo Seigelove krogljice odstranile nahod in prognale mrzlico. Obložen jezik s slanim okusom provzročujejo škodljive tvarino v želodci. Le nekteri vžitki Seigelovih čistilnih krogljic sčistili bodo želodec, odstranili slabi okus in dali zopet tek; s tem se pa povrne tudi zdravje. — Mnogokrat provzročuje pol segnita hrana v želodci bruhanje, slabosti in drisko. Ako se oproste čreva teh nečistih tvarin z vžitkom Seigelovih krogljic, zginejo neprijetni učinki in prikaže so zopet zdravje. — Ako vzamemo Seigelove čistilne krogljice, predno gremo spat, zabranijo slabe nasledke preobile jedi in pijače, ne da bi motilo spanje. Cena zavoju Seigelovih čistilnih krogljic je 50 kr. — Dobivajo se le v podolgastih škatljicah v vseh lekarnah Avstro-ogerske. (7) Eadstadt, dne 8. junija 1887. Blagorodni gospodi Zopet sem tako prost prositi Vas, da mi pošljete dvo steklenici „shiiker-ekstrakta" in 6 škatljic Seigelovih čistilnih krogljic proti poštnemu povzetju. Ekstrakt in Seigelove krogljice storilo so mi prav dobro. Spoštovanjem Janez Ind, hišni posestnik v Radstadtu, Pongau. Iglava, dne 12. julija 1884. Blagorodni gospodi Veliko let imela sem želodečno bolezen in ob enem bolelo me je v prsih, obupala sem že, da bi še kedaj ozdravela. Tu mi je nekdo priporočil „shaker ekstrakt ', in ko sem ga nekaj časa zavživala, povrnilo se mi je zopet zdravje. Priporočam tedaj najtopljeje vsakemu ,,shiiker-ekstrakt" ter se Vam ob enem zahvaljujem za izvstni vspeh. Spoštovanjem Marija Sefczik, čevljarjeva soproga v Iglavi. Lastnik: .'SV - Limited, 35 Faringdon Road, London. V zalogi ima in razpošilja ,,Seigelove krogljice" Ivan Nep. Ilarna, lekarna „zum goldenen Lihven" v Kremžiru na Moravskem. Ustanovljena leta 1847. (2) (liišino) išče vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri ^Noveni-mestu. Ona bi učencem in poslom — s pomočjo dekle — kuhala in kruh pekla; za posteljno in namizno perilo skrbela, mlečno klet in druge v gospodinjstvo spadajoče zadevo nadzorovala. Plača je 10 gold. na mesec, prosta hrana in stanovanje. Le istinito strogo poštene, slovenskega jezika tudi v pisavi zmožne ženske oglašajo naj se za to službo do 15. marca t. I. pri vodstvu šole na Grmu pri Rudolfovem. Tovarna za DoliiStvo J. J. NAGLAS-A ZBCi.g ■■> ~ff» ■ sm ■■ , Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, liišne in no stili li-earske oprave po najnižjih ccnah. (19) Črnilniki gratis in franko. COPPAB la SI®