Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 196 Maribor, pondeljek 31. avgusta 1931
tečaja razua nedelja in praznikov veak dan ob 16. uri
>, prejeman v upravi ati po (»iti 10 Din, dMt«vlj«n Om pa 12 Dtn
Valja masaino,
| Uredništvo in uprava: Maribor, ((Uekaandrova,c*e«ta št. 13
0	Oglati	po	larlfu
Uredrt. 2440 Uprava 2455 I 0?ItMI	--------
i apra]*ma tu* ®gl£nt
jubilant, OralfcmovavHo**?*
Maribor na velesejma v Ljubljani
Na letošnji velesejmski razstavi v Ljub-- iani razstavljajo tudi naša ruesta. Maribor-^ razstavo je organizirala mestna občina s sodelovanjem najvažnejših mariborskih kulturnih predstaviteljev in posameznikov. Izn,ed mestnih institucij Je vršil glavno delo mestni gradbeni urad, ki je pod vodstvom '«?. Černeta in arh. Vičiča pripravil zbrano £radivo za razstavo. Poleg tega so samostojno pripravile gradivo naše znanstvene °r8anizaciie Zgodovinsko društvo, Pokrajin-sIt> arhiv, študijska knjižnica in Muzejsko ^uštvo, katerim je zlasti za razstavitev prekatne dobe pomagal general Maister na sličen način kot so z mestnim gradbenim uradom sodelovali mariborski umetniki. Tako da nudi razstava dvojno sliko: 1. Mesto Ma-r>bor, kakršno je s svojimi institucijami in deli ter življenjem in kulturnozgoddvinsko sliko preteklega Maribora.
Vse gradivo o Mariboru je razstavljeno v klesejmskem paviljonu O ter v lopah pasijonov N in M. Pred vhodom v paviljon ® stoluje na visokem drogu ponosen klopotec
in označuje pokrajino v kateri leži Ma-r‘bor. Grb nad vhodom v paviljon O zdru-*en z žezlom in mečem nekdanjih maribor-sbih sodnikov, vpelje tujca v z zelenjem le-
dekorirano notranjost mariborskega pasijona v čigar središču leži relief kopali-% na Mariborskem otoku. Okoli tega re-so razstavljene za slovensko kulturno d{!o v Mariboru značilni mariborski tiski, ',feratura o Mariboru in arhivalije, ki ka-rakterizlrajo mariborske važnejše kulturne d^avce. V vitrinah okoli sten pa je razstavah na eni strani prevrat leta 1918-1919. in nad tem Maribor v zgodovini; na drugi stra-"1 Da so v vitrinah razstavljeni vsi maribor-skl slovenski časopisi in nad njimi stari in j1°vl Maribor v pestri mešanici umetniških fotografskih slik, sredi katere kraljuje ve-'k načrt bodočih mariborskih parkov in jav-nib nasadov. Mimo dveh mizic z mariborskimi vezeninami, na katerih je posoda iz novskega stekla in mariborske majolfke, pri-err|o v manjšo sobo z reliefom Maribora in 1 diagrami o položaju Maribora. V dveh sojenih prostorih so okoli reliefov Delavske °fonl)e in Mladinskega doma na stenah sli-,e fo diagrami, ki kažejo veliko delo marinke mestne občine po osvobojenju. Da ne manJka tudi relief novih mariborskih pod-Zf,hnih stranišč je naravno-.
^ lopi paviljona N in pa paviljona M je ^stavljeno ostalo gradivo, kot kolonija pri ^artnem na Pohorju, klavnica, trg, požarna ramba itd. Vsa razstava Maribora Je prav fosrečcna. Tako da je mariborska razstava itp° dopolnilo slike slovenskih mest izmed aforih so zlasti lepo razstavili Kranj, Kam-h-i • Novo Mesto, Kostanjevica, Kočevje, ali haša Slovenska Bistrica. Mariborski pa-
Pred sporazumom mtd Vatikanom in Rimom
DELOVANJE »KATOLIŠKE AKCIJE« IN MLADINSKIH KATOLIŠKIH ORGANIZACIJ BO ZOPET DOVOL JENO, A LE NA VERSKI PODLAGI.
PARIZ, 31. avgusta. Sovjetski ljudski komisar za zunanje stvari Litvinov je v razgovorom s korespondentom »Chicago Tribune« izjavil, da bo svetovna gospodarska kriza trajala tako dolgo, dokler ne bodo carine znatno znižane. Pot k gospodarski normalizaciji vodi preko cele vrsti pogodb o nenapadanju in ravno te pogodbe nudijo najlepšo priliko, da se omeji tekmovalno oboroževanje narodov ter znižajo s tem zvezani silni izdatki.
Litvinov je izjavil dalje, da je o priliki svoje konference z zunanjim ministrom dr. Curtiusom v Berlinu skušal Nemčijo pridobiti za svoje načrte. Tudi Nemčija nujno potrebuje splošno znižanje carin; vendar pa je treba imeti stalno pred očmi, da obstoječe carinske pogodbe trenutno silno otežujejo vsako izpremembo na tem polju. V Ženevi bodo sedaj poizkušali pridobiti države za to, da bi zni-
žale carine napram svojim sosedom in sicer ne oziraje se na obstoječe pogodbe o največjih pogodnostih.
Kar se tiče framcosko-ruske pogodbe o nenapadanju, je Litvinov naglašaL da so dani vsi pogoji za naglo sklenitev pogodbe. Moskva upa, da bo sklenila še več takih pogodb, ker vlada v Rusiji silno nezaupanje v KeTcggovo pogodbo. Take pogodbe bi se po Litvinovem mnenju morale skleniti med vsakima dvema državama, kajti šele na ta način bi prišla Kelloggova pogodba krepkeje do izraza.
Kar se tiče Poljske, se Rusija trudi, da zboljša svoje odnošaje, vendar pa se ne sme pozabiti, da vesti, kakor pravkar razširjena vest, da je pogodba o nenapadanju med Poljsko in Rusijo že sklenjena, nikakor niso primerne, da bi pospe ševale ta stremljenja.
&a v«ion v«ren
testne
^nih
spada nedvomno med najlepše In le Izraz smotrenega dela mariborske občine na eni In. mariborskih znanst-
M-j 0rKan|zacij na drugi strani. Razstava Zaht °ra vsestranska slika Maribora, ki Oa p°£fobitve, prav tako pa nudi obfs-t*kto,fU tUdi Pr'ieteH trenutni vtis. V arhivskem oziru mogoče zef nadkriljuJe
Litvinov o perečih vprašanjih
VZROKI SVETOVNE GOSPODARS KE KRIZE. — ZNIŽANJE CARIN NUJNO POTREBNO. — FRANCOSKO-RUSKA POGODBA O NENAPADANJU.
RIM, 31. avgusta. V pogajanjih med fašistično vlado in Vatikanom je bilo v soboto odstranjenih mnogo težkoč, tako da se more računati že s tem, da bo sporazum dosežen že sredi septembra. Nova pogodba bo temeljila na sledečih pogojih: Člen 43 med Italijo in Vatikanom sklenjenega konkordata se izpremeni v stni-s’iu, da se prizna »Katoliški akciji« verski in versko-socijalni značaj, krajevne skupine katoliške akcije bodo lahko zopet obnovile svoje delovanje, vendar pa ostanejo pod kontrolo škofov, ki prevzamejo tudi vso odgovornost za njihovo
delovanje. Osrednjemu odboru Katoliške akcije ie priznano le majhno kompetenčno območje. Katoliške mladinske organizacije bodo zopet dovoljene, ker sicer Vatikan nod nobenimi okoliščinami ni hote! privoliti y sporazum, vendar pa bodo imeie tudi te organizacije kljub koalicijski pravici skrbeti le za versko vzgojo članov, dočim je telesna vzgoja prepuščena slejkoprej fašizmu. Udeležba mladine pri nedeljskih službah božjih bo v smislu novega konkordata obligatorna. To so v bistvu obojestranski pogoji in zahteve za sklenitev sporazuma.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
Peto kolo.
Peto kod velikega turnirja na Bledu, ki se je igralo v soboto, je končalo s sledečim izidom:
Dr. Astaloš je porazil švedskega prvaka Stoltza. Partija je bila zed zanimiva.
Dr. Aljehin je gladko odpravil belgijskega mojstra Collea. .
Pirc je remiziral s Kashdanom.
Bogoljubov je s krepkim napadom potolkel Flohra.
Niemcovič je zadal madžarskemu prvaku Maroczyju prvi poraz.
Partiji Tartakower-Spie!mann In dr Vidmar - Kostič ste bili prekinjeni.
Šesto kolo.
Šesto kolo, ki se je igralo včeraj, je prineslo dve senzaciji. Gemijalni Niemcovič je doživel že svoj tretji, Bogoljubov pa drugi poraz.
Svetovni prvak dr. Aljehin je v izvrstni formi in daleč nadkriljuie vse ostale udeležence turnirja.' Niemcovič se Je včeraj zelo slabo branil proti njegovemu napadu in je podlegel že po 19. potezah.
Partija Maroczy—Pirc je po napetem razvoju končala remis, istotako Tartako-wer—Astaloš ter Stoltz—Vidmar.
Bogoljubow je v boju s Spie mannom napravil kljub boljši poziciji nekaj siahih potez In končno podlegel.
Partija Kashdan—Fdhr je bila prekinjena v boljši poziciji za češkega prvaka
Ljubljana Maribor, po bogastvu gradiva, zlasti pa po vsestranski sliki, katero dobi človek iz razstave o Mariboru pa je mariborska razstava brezpogojno prva Izmed vseh razstavljenih mest. Istotako je vzorna in solidna razstava mariborske Tujsko-prometne zveze in plinarne, ki je razstavila skupno z ljubljansko.
Ker izgleda, da se bo razstava ponovila tudi doma v Mariboru, zato bi bilo umestno, da bi se razstava v Mariboru izpopolnilo >«
s prikazanjem kaznilnice, in pa s primero med predvojnim in povojnim Mariborom, v kolikor se ni to storilo že na sedanji razstavi mest na ljubljanskem velesejmu.
Velik poset mariborskega paviljona — med prvimi rektor univerze v Ljubljani in ljubljanski škof — dokazuje, da tudi obiskovalci velesejma, priznavajo, da je razstava mesta Maribora prav lepo delo, na katerega sme biti Maribor ponosen.
Janko Škorec.
Flohra, partija Kostič—Colle v boljši poziciji za slednjega.
Stanje po VI. kolu: Aljehin 4 in pol (1), Spielmann in Kashdan 3 in pol (1), Bogoljubov 3 in pol, dr. Astaloš 3, dr. Vidmar in Kostič 2 in pol (2), Niemcovič, Pirc, Stoltz in Maroczy 2 in pol, Flohr in dr. Tartakower 1 in pol (l), Co'le 1(1).
Začetkom današnjega VII. kola je otvoril Aljehin partijo s Pircem z damskim gambitom in je žrtvoval enega kmeta. Sicer pa partija še ni razvita in je položaj popolnoma nejasen.
Nesrečen dan je imel danes dr. Astaloš, k! je napravil v boju s Spielmannom že kmalu po otvoritvi usodno napako in je moral potem že po 22. potezah kapitulirati.
Dr. Vidmar in Tartakower igrata zelo težko in zamotano partijo in je bil položaj opoldne še nejasen.
Bogoljubov je bil opoldne v boljši poziciji kakor Kashdan.
V partiji Maroczy—Flohr ima slednji ugodnejše izglede.
Colle in Stoltz igrata zelo zanimivo igro polno riskantnih potez. Partija opoldne še ni bila odločena.
Kostič stoji v svoji partiji z Niemcovičent razmeroma slabo.
„Grof Zeppelin" Ailaatikom
nad
PARIZ, 31. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je na potu v Južno Ameriko, je vč® raj ob 4.50 zjutraj dospel nad Sredozemsko morje, ob 15. uri pa nad Gibraltar in Tanger. Danes opoldne je gladko preletel Kanarske otoke.
Domače vesti
Pravo jajčje čudo
je znesla te dni črna kokoš posestnici Lizi Zafošnik v Drgonji vasi. Jajce je izredno veliko in popolnoma zdravo. Revica je trpela cel teden, vendar končno brez zlih posledic. Izredno jajce je razstavljeno v izložbi podružnice »Jutra« in »Večernika« na Aleksandrovi cesti št. 13, kjer si je lahko vsakdo ogleda. —
Ljutomer.
Na naši Glasbeni šoli se bo vršilo vpisovanje dne 3. in 4. septembra dopoldne od 8. do 12. ure. Poučevalo se bo v tekočem šolskem letu: gosli, klavir, čelo, violon (bas), klarinet, flavta, mladinsko petje in teorija. Ukovi-na in šolnina kakor lani. — Jeseni priredi šola Sattnerjevo proslavo 80-letnice. —
Radi nasilnega beračenja je bil sinoči krog 23. aretiran 311etn1 Fink Leopold, doma od Kočevja, ki je po gostilnah nadlegoval goste z beračenjem in jih psoval, če mu niso nič dali. Ko ga je stražnik pozval, naj pusti ljudi v miru, ga je opsoval z jugo-; Slovansko svinjo, nakar ga je stražnik aretiral. Vendar se je tudi. aretaciji z vsemi štiri upiral, se metal na tla in vmes psoval. Na nekem vozičku so ga odpeljali v stražnico. Na policiji so ugotovili, da je bil Fink že 1. 1929. za tri leta izgnan iz Maribora. Oddan je sodišču. —
Srečke za IV. razred 21. kola državne razredne loterije so že prispele v upravo »Jutra« in »Večernika« v Mariboru! Ceni. igralci se naprošajo, da jih pravočasno zamenjajo, ker se bo vršilo žrebanje že 4, septembra.
Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski te-
Slava mariborskih gasilcev
BISERNI JUBILEJ MARIBORSKEGA DRUŠTVA. -CIJA GASILSKE IDEJE. - NAVZOČNOST BANA ODLIKOVANJE GASILSKIH DELAVCEV.
VELIKA MANIFESTA-G. DR. MARUŠIČA. -
Ves v, zastavah, kakor ob kakem državnem prazniku, je Maribor v soboto in včeraj proslavljal biserni jubilej, šestdesetletnico obstoja mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega dru štva, jubilej dela v službi ljubezni do bližnjega.
V dvorani v društvenem domu so se v soboto zvečer zbrali načelstvo in člani društva na
intimen komerz.
Starešinstvo gasilske zveze za dravsko banovino, s starosto Jos. Turkom na čelu, se je že tekom popoldneva pripeljalo v Maribor in imelo tu svojo sejo. zvečer pa je prisostvovalo slavnostnemu ko-merzu. Tudi bratsko celjsko gasilsko društvo je bilo zastopano (načelnik Jelenc irt podnač. Košir), istotako ptujsko (nač. Stendte in inž. Cebotti), studenško (nač. Kaloh), iz železniških delavnic (nač. Alt) itd. Ob nagovorih načelnika Vollerja, ki so mu bile ves večer prire-jane tople ovacije, Zveznega staroste Turka, županovega zastopnika mag. svet Rodoška, šefa sanitetne službe dr. Karla Ipavica, nač. Stendteja, nač.. Jelenca, Alta, Koširja, obč. svet. Žekota,. Kaloha in novinarja Špindlerja (imenom novinarskega kluba) ter med svirarijem društvenega orkesta je večer izzvenel v prijetno harmonijo. Diplome in kolajne za častno članstvo mariborskega društva so dobili starosta Zveze Jos. Turk. ter člani starešinstva Vengušt, Murek in Fr. Pristovšek, dalje 91-letni Jos. Tscheligi, danes edini še živeči sousta-novnik društva, načelnik Voller, ki je do-bL obenem krasno izdelan srebrn lovorjev venec, šef-zdravnik dr. Karel Ipavic, ter mnogoletni aktivni člani'Ertl (ki je že 27 let požarniški mojster), dru JOs. Ur-banzek st., ustanovitelj rešilnega oddelka, Jenisi, ki je že skoro polnih 60 let član društva,, Šukalovjč^. Eker, tajnik Glabučnik, dr. Schmiderer, vodov, mojster Černy, Stumpf in Benedičič (ki je absolvirad že nad 1000 voženj z rešilnim avtom). Tudi mnogo drugih odliko-
borskega društva spominski trak ljubljanskega bratskega društva. Isto sta storila za celjsko društvo nač. Jelenc in za ptujsko nač. Stendte.
Sledila je
defllaclja vsega navzočega gasilstva
iz Maribora in okolice, Ptuja, Celja, Slovenjgradca itd. s 6 prapori in z vsem parkom mariborskega društva z godbo na čelu pred zveznim starosto.
Ob 10. so se zbrali visoki gostje z banom in županom na čelu ter zastopniki društev zopet v društveni dvorani, kjer se je pod predsedstvom zveznega staroste Turka vršilo
slavnostno zborovanje.
Prvi podstarosta Zveze Vengušt je, potem ko je bil od navzočih navdušeno sprejet predlog, da se odpošlje udamost-na brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka min. preds. generalu Ziv-koviču, podal pregledno zgodovino društva. Zborovalci so iskreno pozdravljali navzočega soustanovitelja Jos. Tscheli-gija ter njegova že tudi nad 90 let stara sodelavca dr- Jos. Urbaczeka iti Jeni-sija. Ko je zvezni starosta Turk še posebej čestital soustanovniku Tcheligiju in povdaril, da je Zveza ponosna na mariborsko društvo, je Izročil kapetanu Vollerju znak častnega.
članstva Zveze.
Nato so bila izročena odlikovanja mariborskega društva in sicer: častni križec z rdečim trakom župan dr. Juvan, dr. Jos. Urbaczeku st., Jos. Tscheligiju, iftž. Alb, Čermelju, predsedniku drž. zveze pl Kržiču, načelniku mariborske župe Pfei-načelniku celjske župe Golo-
Mariborskim
Netaktnost dr. Miihleisena.
Enfant terrible mariborskih Nemcev, dr. Miihleisen, je že pred leti, ko so se mudili v Mariboru založniki časopisja iz Nemčije in nemški novinarji in ko jim je občina priredila banket, zagrešil grdo breztaktnost na-pram gostitelju, da je na banketu javno pred gosti obdolževal Slovence terorja in nasilja nad tukajšnjim nemštvom. Podobno netaktnost je zagrešil zopet, včeraj, ko je tudi občinski svet, v katerem sede po ogromni večini svoječasni iz svobodnih volitev izišli zastopniki slovenske večine, priredil banket v počastitev 60-letnice mariborskega gasilnega društva. Prav po nepotrebnem in ostentativno je izjavil, da govori »imenom nemške manjšine« in je izrabil gostoljubje v to, da je na eni strani dal svoja izvajanja izzveneti po njih smislu v kon statacijo, da je gasilno društvo bilo in je nemška postojanka (dokaz: njegova trditev, da je gasilno društvo plod nemškega dela, da so Nemci do prevrata., imeli društvo v rokah in da se tudi po prevratu v tem ni nič spre menih)!), in da je na drugi strani po stavil neresnično trditev, da je edino v gasilnem društvu Nemcem sodelovanje še omogočeno, dočim se jih je drugod povsod izrinilo (kaj pa obč.
Odkritje spomenika kralju Petru v Ljubljani
1. Prijavite se še takoj občini radi na ročiia legitimacij za četrtinsko vožnjo
2. Občine, javite odboru takoj — tudi brzojavno — število potrebnih zf lezniških legitimacij za četrtinsko v®1 njo.
3. Občine, javite brezpogojno in cim-preje najbližji železniški postaji števi ^ udeležencev iz vaše občine, sicer ne ®°' re železniška uprava odrediti. potrebn radi vlakov.	^
4. Vožnja je četrtinska na vseh želez® kih progah zapadno Zagreba in Karlovca* Pri nastopu vožnje kupite polovično vozovnico, ki velja tudi za brezplačen P°* vratek.	,
5. Vsako legitimacijo za četrtinsko vo* njo mora žigosati občina, v kateri P''e‘5l‘ va udeleženec.
6. Legitimacije za znižano vožnjo j8 treba v Ljubljani predložiti v potrdilo, o* se je vsakdo udeležil odkritja spomenika. To potrjevanje se bo vršilo na glaV' nem kolodvoru, na velesejmu in v ve» »Kazine« — Kongresni trg št. 1. Na gla5' nem kolodvoru in na velesejmu bo to z>' gosanje v dneh 6., 7. in 8. septembra če* dan, v Kazini pa le dne 6. septembra o® 7.30 do 20. ure.
7. Potujte z vlaki, ki bodo objavile1«.
svet, mestna hranilnica, ribarsko dru za posamezne proge v časopisih in pa#' štvo, lovsko društvo itd.?!). Ker ab-jte, da boste 6. septembra do 9. zjutraj* solutno zaupamo v lojalnost gosp ka-! Ljubljani.
petana Vollerja in načelstva gasilne-! 8. Iz Maribora bo vozil posebni vlaK1 ga društva, ki so že ponovno in slasti j odhodom (iz Maribora) ob ca 1.40, » tudi sedaj povodom proslave povdar-i prispe v Ljubljano ob ca 6. (zjutraj). c6 ja!i, da društvo ne pozna v svojem j bo več udeležencev, bo vozil še drugi P°* delu nobenih niti najmanjših, nacijo-! sebni vlak uro kasneje. Zato se vsi pr»* ieriu, načelniku ceijsKe zupe	umo- j naltl0 političnih tendenc, ampak da | vočasno prijavite občini, ki naj sporofl
t	Klemen-	služi in'hoče služiti izključno ideji člo-l skupno število udeležencev železni
ja, Jelencu in Koširju iz Celja, Klemen-čiču iz Pobrežja, Kalohu iz Studencev, Flakusu iz Ruš, načelniku Vollerju ter članom mariborskega društva Raceku, dr. Karlu Ipavicu, dr. Schmidererju, Glabušniku, dr. Pfrimerju, Ertlu, Egerju, Tutti, Cernyju, Jagru, Stumpfu, Bienu, Jenisiju, Volčiču, Čukaloviču, Benedičiču, Čerčetu, Fiillekrussu, Rohhi, Bern-bardu, Giebeiu, Orkiecu, Heričku, Kranj
vekoljubja, in ker so nekateri člani j postaji, društva vendarle anlavdirali govoru |	9-	Dostop	na slavnostni prostor bo »
dr. Miihleisena, je vsekakor potrebna i Proti osebni izkaznici, ostali se zbirajo jasna izjava društva; njega kapetana
vanj je bilo podeljenih društvenim čla ,	r
noirL	"	.	\	cu,	Veheliu,	Jos.	jn	Framu	Janu, Naratu,
Včeraj zjutraj ob pol 8. je predsednik! Moschi, in končno članom zvezinega sta-
ržavne gasilske zveze g. pl. Hržič Izirsšinstva Gezi Verzerju, Stanku Pristov-
državne
Djaikova, ki je dospel tekom noči, na po breškem pokopališču
položil pri kapelici venec v spomin umrlim gasilskim tovarišem.
Ob pol 9. je pred Marijinim kipom na Glavnem trgu ob navzočnosti nad 400 gasilcev, celega parka mariborskega dru štva, gg. bana dr. Marušiča, župana dr. Juvana, polk. Radovanoviča in drugih
šku in Ivanu Rakuša.
Predsednik državne zveze pl. Kržič pa
ie
razdelil odlikovanja državne zveze:
Častno članstvo dr. K. Ipavicu, dr. Schmiedererju, Jos. Pfeiferih, nadsv. Čermelju in dr. Pfrimerju iz Maribora, ter Flakusu iz Ruš; srebrno kolajno za gasilske zasluge pa Kalohu (Studenci),
JUVctllit« PU|IA« I\ttUVVCUlIVVlVtt ‘tl Ui USIH	,	/r.	v	1,1.	/t-ji.	*\	T/«X5»in
odličnikov in dostojanstvenikov ter o- j	.	t,’ Celottrju . pl
(Cehe), ter Klemenčiču in Pšeničniku
(Pobrežje). Končno je bila izročena na-
grofnne množice naroda bral slavnostno mašo v počastitev umrlih tovarišev
stolni župnik in dekan g. mons. Umek, ki je obenem po maši tudi izvršil blagoslov-Ijenje nove Magmu-lestve. Pred mašo je mala Dorica Žebotova pozdravila gosp. bana dr. Marušiča in starosto Zveze g. Turka, mala Pavla Rakovčeva pa kumi-co Maigdnus-lestve gospo županjo dr. Juvanovo. Med mašo je svirala godba.
Po blagoslovitvi lestve je žuapn dr. Juvan z odra, ki je bil improviziran pred mestno hišo, pozdravil g. bana dr. Marušiča kot najvišjega državnega funk-cljonaria v naši banovini. Mesto Maribor — je povdarjal — je zvesto udano kralju, vladi in državni misli. Pozdravil je dalje zastopnike vojaških in civilnih obla sti, gasilske zveze ter zastopnike bratskih društev. Povdarjal je ogromni pomen 60-letnega nasebičnega dela gasilnega društva za Maribor in njega prebivalstvo, pa tudi za okolico. Koliko mili-, jbnov narodnega premoženja so že rešili gasilci, koliko tisočev ljudi so reševalci oteli smrti! Posebna zahvala gre sedanjemu načelniku Vollerju, ki Je s svojo energijo dvignil društvo na višek popolnosti.
Ban d r. Ma r u š i č je podčrtal, da so gasilska društva prvenstveno, državotvorna In konstruktivna, da so že od nekdaj delala v smislu in-tencij Nj. Vel. kralja in da so tudi danes močna garda 'naroda in države.
Čestital je k jubileju še Zvezni starosta Jurk, nakar je pripel na prapor mar!
! čelniku mariborske župe Pfeiferju srebr-
na kolajna poljske državne zveze.
Z zahvalo vsem udeležencem in zlasti g. banu je predsednik zaključil slavnostno zborovanje.
Sledila je vaja mariborskega društva z gašenjem stolnice, nato pa
banket v hotelu Orel.
Zupan dr. Juvan je izrekel prvo napitnico Nj. Vel. kralju. Ban dr. Marušič je še ponovno podčrtal veliki pomen gasilstva za narod in državo, pomožni škof dr. Tomašič pa je čestital imenom cerkve in duhovščine. GovOrili so še Kaloh, dr. Miihleisen, Turk, Raček, Pristošek itd.
Popoldne se je vršila v studenškem gozdu skupna narodna slavnost studen škega društva, ki Je proslavljalo včeraj svojo desetletnico in razdelilo ob tej priliki več odlikovani, ter mariborskega društva. Slavnost je potekla prav animirano.
Tako se je Maribor oddolžil jubilantu, enemu svojih najaktivnejših in najpio-donosne'ših društev.	 -
in načelstva, da-li soglaša z netaktnimi nacljonalno-r-olitičniml aluzijami g. dr. Miihleisena. Tudi smatramo za . potrebno, da se v občinskem svetu ugotovi, v koliko so izjave dr. Miihleisena kot leadra nemške manjšine upravičene glede nemočnosti sodelovanja.Nemcev v raznih korporacijah.
Razstava prvega mariborskega brez-motornega letala
je bila v soboto in včeraj v telovadnici meščanske šole. Razstavo je v soboto obiskal predsednik aerokluba ravn. dr. Tominšek, ki je v svojem nagovoru povdaril, da je mladina, ki dela in ustvarja, bodočnost naroda. Posebno zahvalo je izrekel tudi ravnatelju Humeku, ki je dal akademski skupini aerokluba za izgradnjo letala na razpolago delavnico in tudi svoje sile. Razstavo si je tekom obeh dni ogledalo veliko število — nad 500 — ljudi, ki se zanimajo za letalski šport. Tekom prihodnjih dni bo prvi poskusni let z letalom, kojega izredno fina konstrukcija je vzbujala ob čudovanje vseh posetnikov razstave. Vsa čast taki mladini! —
Četrtinska vožnja za strelce v Beograd.
Oblastna strelska družina v Mariboru sporoča vsem saveznim strelskim druži nam, da je za državno strelsko tekmo v Beogradu dovoljena četrtinska vožnia Strelci, ki nameravajo odpotovati na tekmo, se zberejo v petek, dne 4. sept. ob 14. uri na glavnem kolodvoru v Mariboru. Skupino vodi oblastni odbornik Slavko Reia. -«
Omladina Narodne Odbrane
ima pričenši s torkom, dne 1. septembra zopet svoje redne sestanke ob običajni uri! Udeležba obvezna. — Odbor. —
Razvanje pri Mariboru.
. V torek, dne 25. avgusta, sta bila v cerkvi sv. Mihaela v Razvanju poročena Roth Franc in Kaloh Ste fanija, oba iz uglednih kmetskih družin. Obilo sreče! — Z redom Sv. Save 5. stopnje, je bil odlikovan tjikaj-šni šolski upravitelj g. Šijanec Ljudevit, vnet sokolski delavec in vzoren šolnik. Častitamo! — Občina je tukajšnjemu sokolskemu društvu da la brezplačno na razpolago lepo zemljišče ob glavni občinski cesti za letno telovadišče. —
Levo roko zlomil
si je nad komolcem včeraj štiriletni Oton Heremanski iz Vrtne ulice, ki se je igral na stopnicah in na dvorišču gasilnega doma, pa .ie pri tem padel raz tretje stopnice. Z rešilnim avtom ie bil odoelian v bolnico. —
za sprevod po društvih in organizacija!1 na Vodnikovem trgu. Podrobnejša na* vodila za to grupacijo slede.
10. Izkaznice za slavnostni prostor st izdajajo le na imenske prijave; prošnjam za izročitev izkaznic brez navedbe ime® ni mogoče ustreči, zato naj se nepravilni izvršene prijave takoj obnove.
11. Za sodelovanje pri sprevodu nis® potrebne posebne izkaznice.
12. Prenos izkaznic je nedopusten -* izkaznice je vidno nositi.
13. Podroben program svečanosti razvrstitev udeležencev bo še objavljen na tem mestu.
14. Godbe — prijavite svoje sodelova* nje pri svečanostih takoj odboru — Ljub* ljama, Kongresni trg 1 II. Zbirališče Vodnikov trg.
15. Odbor obvešča, da ne daje želez* niških legitimacij za četrtinsko vožnjo j komisijsko prodajo. Zato ne bo vrači1 denarja za eventuelno vrnjene legitima' cije. Naročene legitimacije se odpošlje)® posameznikom ali društvom le proti P®* vzetju stroškov za železniške legitim^ cije in poštnino,
16. Društvom, organizacijam in P°* sebnim skupinam, ki se s svojim član* stvom udeleže sprevoda, se priporoča,®8 se preskrbe nap. tablice v velikosti 60x^j cm z napisom v črnih črkah na svetlem temelju, katere bodo nosili skavti Prf~ dotičnim društvom itd. v sprevodu. Ta®' lice naj bodo na 1.50 m dolgem drogu*
Pondaljak	Pondeljek
Poslovilni kabaretni veȮf
Torek	Torek
Novi spored
Velika	kaaarna
Radi suma sokrivde
na umoru pri Jarenini je bila aret» . na tudi žena oskrbnika Viktorja
manna, Magdalena Bachmann, in.
ročena v zapore okrožnega sodišč
Nabavljalna zadruga
javlja svojim članom, da je dosp lepo domače namizno grozdje. •—
Dr. Marinič Fran, or(fl.
Trubarjeva ulica 11 zopet redno mira, —
1'an Kejžar:	,	.
Iz molih spominov
RAZMAH NARODNE ŽELEZNIČARSKE ORGANIZACIJE
Šport
S tem je bila izvršena popolna ločitev slovanskih železničarjev od Nemcev. V Pragi
se je osnovala »Liga stovanskih železničarjev«, ki je na manifestacijskem zborovanju 10., 11. in 12. septembra 1910 Prvič pokazala svojo moč s tem, da je Prihitelo v Prago preko 5000 železničarjev Slovanov. Jaz, Rebol in Skvarča smo se udeležili te manifestacije ter se tem nasrkali novega poguma. Neki stari v°dja Eisenbahnbeamtenverema mi je odkrito priznal, da Nemci niso v stanu *aj takega prirediti.
Posledica te manifestacije je bila, da so nas začeli Nemci zopet iskati, saj so uverjeni, da ne morejo brez nas ničesar napraviti. In tako je že leta 1911 Ostala nova koalicija železničarjev, sestavljena iz nemških in slovenskih narodnih organizacij, kateri je načeloval Predsednik »Spolka čeških žel. uradnikov«. Energični nastop Lige je imel za Posledico, da je železničarski minister fr- Roli zagrozil z razpustom vseh sionskih organizacij. Vsled tega je naša Podružnica izročila na shodu 27. IX. 1911 vse svoje premoženje meni, da ga ču-VaP, obenem pa je pristopila podružni-Ca kot ustanovnik Dramatičnemu društ-Vu s 50 K. Leta 1911 je pripravljala Liga Pasivno rezistenco, ki je potekla zelo °urno. Toda koalicija se je izkazala z nctnške strani kot neiskrena. Imeli smo ^upno listo za volitve v personalno komisijo. Ker so pa Nemci naša imena naloma potvorili, smo sklenili, da se v°litev ne udeležimo in smo pozvali Li-?0> da izstopi iz koalicije. .
Podružnica je zlasti v stanovskih ^rašanjih krepko delala ter si priborila Priznanie celo pri narodnih nasprotnikih. Slikar Horvat nam je po mojih navodilih naslikal krasno društveno tablo, ki je znamenita rad. tega, •ser sem popo . Pogodil našo sedanjo mejo. V več 100 odtisih je ta tabla še danes razširjena Sitom naše slovenske domovine.
Ker so Nemci vedno bolj pritiskali naše ljudi, smo 6. II. 1912 ustanovili šolo *a železničarje, kjer smo naše priprav-Uali za razne izpite. To in pa dejstvo, da Se mi je posrečilo za rodbino Slovenca
Shaotkem
Skavtski dnevi v Ljubljani.
V proslavo kraljevega tedna je Dravsko župa sklenila, da priredi skavtske ^eve, ki naj dokažejo ljubezen skavtov ^ kralja. Spored skavtskih dni je sledeči:
Dne 6. septembra: udeležba pri odkritju spomenika; ob 10. zbiranje za obhod na Vodnikovem trgu; ob 10.30 odkritje sPomenika kralju Petru, nato obhod po fr-estu; ob 16. uri konferenca planink.
Dne 7. septembra: ob 9. uri konferenca skavtov, obvezna za vse navzoče vodje; °b 14. uri redna župna skupščina. Even-tuelno bo še skupna taborna zabava in ^kmovanie.
Župna skupščina.
Kot zaključek skavtskih dni se bo vr-7. septembra ob 14. v Ljubljani redna letna skupščina Dravske župe. Kraj 5e ni določen. Dnevni red: Otvoritev, Uročilo o slovanskem skavtskem kongresu, mednarodni konferenci vodij in sestanku roverov v Švici, poročilo funkcionarjev, absolutorij in volitev nove župne uprave, nadzornega odbora in župnega sveta, predlogi konference planink in , °nference skavtov, samostojni predlogi iu slučajnosti. Opozarjamo, da imajo glasom župnih pravil, predpisanih od save-glasovalno pravico na župni skupščini, filani župne uprave, vrhovni vodje Samostojnih edinic ter njihovi namestniki ‘n "a vsakih 100 članov (načete stotine) P0 en delegat, ki pa mora imeti pravilno ^stavljeno polnomočje svoje edinice.
* •
^ Pavel Kunaver, dolgoletni starešina 7 ravske župe, je kot edini Jugoslovan ^stopal naš savez in s tem našo državo dennie^nar°dni skavtski konferenci v Ba-s*eu 'n na sestanku roverov v Kander-1 2u- Ker se je obeh važnih prireditev
Tekmovanje med mariborski mi in graškimi nogometaši
Dendeta, ki se je v službi s plini zastru-1 y sc>boto in nedeljo ste gostovali v pil. kljub temu da ni bil naš član, doseči Mariboru prvorazredni moštvi graškega zavarovalno rento, je bistveno dvigni'o Parkkluba in SK Hakoah. Parkkhib se je naš ugled.	srečal z Železničarjem, Hakoah pa z Ra-
Ko smo leta 1912 Bralno društvo, ka- pidom. ISSK Maribor pa je včeraj od-teremu so pripadali preje železničarji, jgrai v Gradcu tekmo proti SK Kastner razpustili, ker ni bilo več pravega zani- & Ohler.
manja, smo po njem podedovali lep in- železničar:Parkkiub (Gradec) 6:3
ventar, tamburice, note, mize, stoie itd.	(5:1).
Takoj smo radi tega napravili	Tekma,	ki se je odigrala na igrišču SK
tamburaški in pevski zbor,	Železničarja,	je doprinesla domačinom
ki je pridno sodeloval pri naših izletih, visoko, toda zasluženo zmago. Železni-Priredili smo 30. 6. 1912 majniški izlet v čarji, ki so bili primorani nastopiti brez Cirkovce, prihodnje leto v Slivnico, leta VVagnerja, Frangeša in Pezdička, so pred 1914 v Hoče, katerega se je udeležilo pre vajali tokrat zelo koristno igro. Zlasti ko 500 ljudi,’ kar ni uplivalo samo na že- napadalna vrsta je šla na delo s poseb-lezničarje, temveč tudi na drugo občin- nim elanom in se je dvignila nad pov-stvo_	prečno igro. Krilska vrsta sicer ni bila
Leta 1912 in 1913 smo priredili za ta- na običajni višini, vendar pa je zado-krat bogato božičnico v Narodnem do-1 voljija. Ožja obramba je bila na mestu, mu kjer smo redno obdarovali okrog 40 razen Konrada, ki se ne zna plasirati, otrok z obleko, drugih 200 pa s pecivom Gosti niso pokazali nikakih posebno-:m sadjem.	sti. V polju so še precej dobro igrali, to-
S predavanji v Narodnem domu, na da v kazenskem prostoru so popolnoma Studencih in pri Magdaleni smo širili odpovedali.
narodno zavest. Tako je dr. Pivko pre- Dasi so imeli Železničarji razmeroma davad o balkanski vojni, o zgodovini in lahko stališče in so otvorili serijo napa-institucijah Bolgarov, dr. Brunčko o dov na vrata gostov, niso v drugem pol pangermanizmu in preganjanju avstrij- času dosegli več golov, ker niso ohranili skih Slovanov radi veleizdaje, dr. Polja- elama in požrtvovalnosti. Sodil je dobro nec o pljučnih boleznih itd.	g. Nemec.
Pri vsem tem delu seveda nismo po- Rapld: SK Hakoah (Gradec) 5:5 zabili na	(2:2).
narodno-obrambno delo.	Včerajšnja	nagometna tekma je bila
Ko je izšel poziv za nabiranje kamnov zaključena z neodločnim rezultatom. Po za CM družbo, sem zbral 23 brambov- poteku igre pa bi morali gosti zapustiti cev ter smo podpisali 5 kamnov po 200 igrišče poraženi. Dobro polovico igre kron, ki so bili leta 1912 vplačani. In ko je moštvo Rapida diktiralo tempo in stil je Weixl Vilko stavi! leta 1911 na ob- in je napravilo z odločnejšim startom čnem zboru CM podružnice predlog, da mnogo bolj svež vtis od nasprotnika naj se javi, kdor se zaveže zbrati za CM Tehnično so domačini zaostajali za go-družbo 10 novih članov, sem se javil tu-1 sti.
di jaz. Ker so pa naši člani zahtevali Gostje so imeli najboljši del moštva v lastno podružnico, sem ustanovil Želez- obrambnem triju. Vratar miren in sigu-ničarsko podružnico družbe CM., ki je ren, branilca ostra z lepimi osvobodilm-imela že tekom enega leta sama več mi streli. Krilska in napadalna vrsta sta članov ko obe drugi in je po 10 vinarjev predvajala lepo kombinacijsko igro do od člana mesečno nabraila 193 kron; pri- kazenskega prostora. Tam pa je trčila na čelo se je pravcato tekmovanje zlasti izvrstno obrambo Rapida, M je bila zv&-naših članic, katera bode v_eč nabrala. sti v drugem polčasu na višini. Rapidpv
(Sledi). | napad v sedanji postavi ni najboljši. Pe-torica še ni vigr&na, nove nioči absolut-. no niso zadovoljile. Zlasti v pogledu
udeležil na lastne Stroške, je zasluga še kombinacijske igre so rnjiogo grešili. Kril več-a	ska vrsta razen Gohnarja je preveč de-
fenzivna.
Prapor Kaajevega stega mariborskih	tera	p0ter^rnV	dru-
skavtov je izgotovljen in je prava dika bil.1 sosti v Prvem, doma i	p
agilne edinice. Slovesna blagoslovitev bo Uem polčasu boljši nasprot	.
Jntembra	gem polčasu je bila igra jako ostra,
sredi septembra. #	g	^ pianin5ek je ^ prav
»Weekend« knjiga s podnaslovom dobro.	_ ,,	_____
»Un. "nost prirodnega življenja«, delo V predtekmi ,e rezerva Rapida zrna župnega načelnika Miroslava Zora, nudiUalanad rezervo Svobodo s 3.0 (1.0). veliko pomoč mladim vodjem in priprav-	SodU ie	Jan“& _ ^	„
nikom zato jo najtopleje priporočamo. SK Kastner & Ohler (Gradec):ISSK Ma *	*	ribor	5:3 (3:1).
Klub »Bobrov« je na zadnjem sestan- Prvak ZNPa je včeraj gostoval v Grad ku sklenil izdajo druge brdšurice kot na- Cu ter odigral proti tamkajšnjim SK daljevanje »Soince se vrača«. Knjižica bo Kastner & Ohlerjem prijateljsko tekmo, iz!’a okoli Božiča.	| Mariborčani, ki so nastopili brez Pepčka,
so podali zelo slabo igro. Zlasti ožja o-.bramba je popolnoma odpovedala. V Župnikova pridiga.	| ^rilski vrsti je edino odgovarjal Kirbiš.
V neki fari so Imeli oblčujno cerkveno Napadalna vrsta je igraila zelo raztrga-žegnanje. Kot običajno, je bila »deseta no. »Maribor« ni skoro niti za trenutek maša« slovesna I Najprej pa je bila pridi- dal nazreti igre prejšnjih tekem, ki smo ga. Župnik je začel: »Ljubi farani! Vem, jih videli v Mariboru, da bi radi zvedeli kaj iz zgodovine naše Domačini sicer tudi niso igrali dosti farne cerkve. Pa vam bom v kratkem 1 boljše, vendar so dosegli zmago in to povedali Tu, kjer je veliki altar, je ba zasluženo. Glavno krivdo na porazu nosi svoje čase preprost hlev; dalje hiša, a vratar Koren, ki bi od petih dobljenih tam zadaj, kjer so velika vrata, skedenj, golov lahko brani! vsaj dva. En gol je bil Čisto zadaj pri vratih ie bila skedenjska tudi lasten.
stena in na kljukah so imeli obešene »ep-1 Mnogo boljše so zaigrali junlorji, ki so če za mlačev žita. Pa še dandanes so tam se srečali z graškimi junlorji. sleherno nedeljo in praznik — cepci, ki ISSK Maribor;SKKastner & Ohler pa niso obešeni, ampak stoje in slone pri	j.0	(oso),
zidu,	motijo dekleta in	mene jezijo.	-1 Tekma je bite vseskozi lepa in	Živah
na. Mladi Mariborčani so zaigrali	z ela-
Oh to deževno	vreme...!	|nom in požrtvovalnostjo in so	zmago
Gost	v gostilni: »Kaj	ne, očka krčmar, I popolnoma zaslužili. Prvi nastop sloven-
da je bilo tudi v vašem kraiiu hudo de- Juntorjev v Gradcu je bil prava pro-
ževje in povodenj?«	.	   ,	-
Krčmar: »Da, da, tako je bilo, da smo dosegli Mariborčani je zelo časten, zlaže mislili, da bo vesoljni potop!«	*ti ker je juniorsko moštvo SK Kastner
Gost: »To pa vam že rad verjamem! & Ohlerja najboljše v Gradcu.
Saj se očitno pozna tudi v vašem vinu. |	Ostale nogometne tekme
Salamensko veliko vode je v njega u-, Zagreb: Concordija : Ferencvaroš
paganda za nogomet. Uspeh, ki so ga
drlo 1«
1 (Budimpešta) 2:2 (2:1).
Beograd: Hungaria (Budimpešta)? Jugoslavija, 6:3 (3:3).
Osijek: Slavija:Obllič (Vel. Bečke« rek) 6:0 (4:0),
ISSK Maribor :SK Ptuj 11:6.
V Ptuju se je včeraj odigral medklubski tenis match med ISSK Mariborom in SK Ptujem. Zmagali so zasluženo Mariborčani, akoravno niso nastopili z najboljšimi igralci.
Od dam se je zopet najbolj odlikovala ga. dr. Ravnikova, ki je z uprav briljantno igro odpravila svojo močno nasprotnico. Gospa Babičeva ni dosegla svoje običajne jakosti in je nezasluženo podlegla. Gdč. Breda Hribarjeva je gladko odpravila nasprotnico, dočim je gdč. Gregorec še le po ljutem boju igro odločila v svojo korist. Od gospodov je žel največji uspeh zopet Poš z lepo zmago nad Sakotnikom. Vp-g lar je vkljub stalnemu vodstvu zgubil že dobljeno igro proti Honveryu. Izvrstno je igral Laos proti Borovskemu. Lepi zmagi sta tudi dosegla Babič in Mandil.
V naslednjem rezultati: Poš - Sakotnik 2:6, 6:4, 6:3, Honvery - Voglar 4:6, 8:6, 7:5, Loos - Borovsky 6:3 6:4, Mandil -Dr. Scheichenbauer 8:6, 6:0, Babič -Dr. Blanke 6:2, 6:2, Jurin - Mautner 6:1, 6:2, ga. Ravnik - H. Fichtenau 6:3, 6:4; ga. W. Fichtenau - ga. Babič 6:4, 7:5, gdč. Gregorec - ga. Sakotnik 4:6, 6:3, 6:3, gdč. Hribar - ga. D. Scheichen-bauer 6:0, 6:0, Sakotnik - Honvery proti Poš - Voglar 7:5, 6:2, Loos - Babič proti Borowsky - Dr. Scheichenbauer 6:0, 6:1, Mautner - Mandil proti Jurin -Doktor Blanke 6:0, 7:5; ga. dr. Ravnik-Poš proti gdč. H. Fichtenau - Sakotnik 8:6, 6:3; gdč. W. Fichtenau - Honvery proti gdč. Hribar - Voglar 6:1, 6:2, ga. Babič - Loos proti ga. Sakotnik - Bo-rowsky 6:3, 6:3, zakonca dr. Scheichenbauer proti gdč. Gregorec - Babič 6:2, 6:3.
SK Železničar.
V sredo dne 2. septembra se bo vršila ob 20. uri v restavraciji Narodni dom važna odbomva seja. Udeležba obvezna. Tajnik.
Zaključek evropskega plavalnega pr* venstva.
Včeraj so bile v Parizu zaključene plavalne tekme za prvenstvo Evrope. Na 400 m je zmagala Braumova (Holandska) v času 5:42. V finaJu na 1500 m je zmagal Madžar Hallasy. Holandska je odnesia prvenstvo Evrope v damskih disciplinah, Madžarski pa prvenstvo Evrope v waterpolu.
__________  J
Sokolstvo
Sokolski dan v Sv. Jerneju pri Ločah
Šentjernejska sokolska četa je svoj prvi nastop združila s proslavo lOletnice vladanja našega kralja. Lepo vreme je privabilo iz vseh krajev Dravinjske doline precejšnje število Sokolov in sokolskih prijateljev v Št. Jernej. Prijazni vrt brata Vališarja, je kmalu po 15. uri napolnila množica občinstva, ki je z zanimanjem sledilo posameznim točkam nastopa, ki ga je s primernim nagovorom, spominjajoč se lOletnega modrega Vladanja našega vladarja, otvoril vodjai pridne čete, šolski upravitelj br. Friedl. Zapel je za njim dobro izvežbani oktet šentjernejskih fantov-Četašev, nakar so sledile srčkane deklamacije dece, posvečene našemu vladarju in posamezne točke telovadnega nastopa.
Najprej so pod vodstvom sestre Vali š a r a e v e nastopile zelo ljubke deklice z vajami s petjem, i zastavicami »n rutami (»Škrjanček poje... in Sijaj sijaj solnčece...). Prikorakali so za njimi pod vodstvom okrožnega načelnika Hmelaka četaši in nato pod Solarjem 24 članov ter so oboji izvedli svoje vaje prav dobro, zlasti vrli četniki. Za orodno telovadbo so nastopile celo članice, kar pri četnih nastopih redko opažamo. Vse točke so bile od navzočih z odobravanjem in navdušenjem sprejete. Po telovadbi je imel slavnostni govor imenom župe brat dr. E. Mejak. Slovesnost, ki bo ostala vsem ohiskovalcem v najlepšem spominu, ie poživila tudi državna hinma. TVovf-dne točke je spremljal na harmoniju br t Medi
Dr. O. Ilaunig.
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja.
I.
[#>o pozni maši
Zastonj več drugih postopa za njo, le njemu prijazno se smejo oko.
Prešeren.
Trg Hum stoji kaj mično na robu me posebno velikega griča Menihovec, ki je bil nekdaj last očetov iz reda Sv. Benedikta. Proti vzhodu, severu ter zapa-du pa se odpira ravno polje, prekinjeno z malimi grički, po katerih se solnči na južni in zapadni strani vinska trta, na drugi pa te vabijo košata drevesa v hladno senco, če solnce le preveč izliva svoje žarke na vinske gorice.
Med hribčki se vije precej globok potok Struga med zelenimi travniki in jelševim grmovjem. Počasno in mirno se pretaka na videz temna voda dalje proti vzhodu in nikdo ne bi mislil, da tudi vzkipi, se razlije po rodovitnem poljiu ter podere in odnese vse, kar se ii stavi v bran.
Bilo je leta 1852 neko nedeljo meseca julija. Jutranje solnce je priplavalo na jasno nebo, le tu in tam se je pojavil za trenutek oblaček ter b^al črez modro, neskončno polje, a se ravno tako hitro zgubil pred ogrevajočimi žarki vedno višje se dvigajoče žarele kroglje. ... i
V trški cerkvi posvečeni sv. Marku, je ravnokar odzvonilo vabilo k drugi ali kakor ljudje pravijo, pozni maši, katero bi imel opraviti kaplan Klement.
Bil je mož srednje postave, črnih las, modrih oči ter bolj upadlega, bledega obraza. Nosil je zlata očala, kar m« je dalo izraz učenega moža. Njegovo čelo je kazalo odločnost, bistroumnost, obenem pa tudi razumevanje za človeško čustvovanje. Ni bil mož ozkosrčnosti, videl je v dušo vsakogar in nikdar ni prestrogo sodil. Homines sumus — vsi smo grešniki, je rekel večkrat, bodimo usmiljeni, da usmiljenje najdemo. Bil je slovit govornik, njegove besede so bile učinkovite ; kazale so, da govori s čutom in zato so tudi Šle vsakomur do srca. Vsled tega pa so ga poslušali vsi z zanimanjem. Še ceilo tržani, ki so rajši gledali cerkev od zunaj in stopili le ob največjih praznikih v božji hram ali pa še tudi tedaj ne, so sedaj radi prihajali. In tudi uradniki, ki so bili še navzeti duha Jožefmizma, so poslušali modre govore obče spoštovanega kaplana.
Kakor navadno, so prihajali tudi tisto nedeljo od vseh strani župljani proti trgu od bližnjih krajev. Starejši, večinoma gospodarji, so se pomikali med različnimi pogovori o stanju setve, ki je bila prav obilna Pred njimi je stopal mlajši zarod, dekleta z belimi ali rumenimi rutami na glavi, za njimi pa fantje, navadno vsak s šopkom za klobukom, ki ga mu je dala izvoljenka, če pa ne, pa si ga je napravil sam, da ga ni bilo treba biti sram pred drugimi tovariši. Šaljive, obenem nagajive besede, so šle od fantov do deklet, ki tudi niso ostale dolžne odgovora. Tako je hitro minul čas; dospeli so do'cerkve, stoječe na malem okroglem hribčku. Nekdaj je obdajal cerkev mogočen zid kot obramba zoper turške napade, ki so v tistih groznih časih prodrli tudi sem, zažgali trg ter opustošili cerkev. Sedaj §o podfli, zid ter zagradili zemljo okoli cerkve, da je bito lepo ravno.
Pozvonilo je, orgije so zadonele, slišalo se je ubra-
no petje, ki pa je kmalu utihnilo, kajti kaplan Klement je začel s pridigo. Nekateri fantje so še postajali po stari navadi okoli cerkve ter opazovali zadnje ženske, ki so se požurile, da ne zamudijo lepe pridige. Toda kmalu so zginili tudi ti .v cerkev, kajti ravnokar je končal kaplan pridigo ih v kratkem stopi pred oltar. Da bi pa-postali še sedaj zunaj, bi jih bilo le nekoliko sram, kajti gospod župnik, ki je ob enem tudi dekan, je natančen, in dostikrat se zgodi, da stopi iz bližnjega župnišča, ter gre okoli cerkve. Reče nič, a njegov strogi pogled pove vse; kdor bi se še ustavljal, slišal bi pridigo, a bolj ostro, kakor jo je imel kaplan Klement.
Minula je božja služba. Množica se je vsula iz cerkve; nekateri so šli takoj domu, posebno gospodinje, kajti treba je doma odrediti zadnje priprave za kosilo. Drugi so odšli v prodajalne, da nakupijo to in ono, kajti med tednom ni časa za to, preveč je dela na po^ljn. in za vsako malenkost tudi ne more steči v trg. Tretji pa so jo zavili proti krčmam, katerih tudi v tedanjem času ni manjkalo, da si pogasijo žejo, kajti solnce je vedno bolj pripekalo. In krčmarji so točili tedaj dobra vina, ki so jih deloma sami dobivali iz svojih goric, deloma pa od poštenih prodajalcev, ki niso poznali Janeza Krstnika.
»Glej, glej,« pravi Vinko, mlad fant iz Podgorja, svojemu tovarišu Konradu. »Glej tam Roziko, kako teče in se suče, kam pa se ji tako mudi?«
»E saj veš,« odvrne Konrad iz Lomnika, »tja v prodajalno beži, da si navidezno nekaj kupi, pri tem pa čaka na davčnega adjunkta, katerega vidi tako rada, on pa njo.«
»Ha, ha,« se zasmeje Vinko ter pokaže dve vrsti kakor sneg belih zob. »Iz te moke že ne bo kruha, adjunkt jo ima le za norca, do resnice pa nikdar ne pride.«
»Ne vem nič gotovega, smili se mi le Dolnikov Tone, ki jo ima res rad, toda Rozika, je ošabna ter visoko ieta. Baje se je izrazila, da mora dobiti uradnika, če ne, gre rajši v samostan.«
»Naj le gre, saj potrebna je pokore za njeno giz-davost.«
Tako sta ss pomenkovala oba fanta, ki sta bila blizu Rozike doma.
Pa poglejmo malo za Roziko in povejmo, kje je doma.
Nedaleč od trga ob cesti, ki se vije med zelenimi polji dalje proti severu, stoji ob cesti lep, bel hram z obširnim gospodarskim poslopjem. Pred hramom je bilo postavljenih nekaj klopi in miz, nad vratmi pa je visei v pločevinastem okvirju, napravljenem iz listov vinske trte, velik grozd modre barve, tedaj znamenje, da tu Bog roko ven moli. Na južni strani hiše se je razprostiral mal vrt, zasajen s košatimi jablani, ki so dajale prav prijetno hladno senco.
Tukaj tedaj je bila gostilna, katero je imel Rozikin oče Komrad Cestnik s svojo ženo Margareto.
Cestnik je bil mož srednie postave, rjavih las, sivih oči, katere so se skrivale pod močnimi obrvmi, tako, da nikoli nisi prav vedel, kam gledajo in kaj se skriva za njimi. Obraza je bil podolgovatega, bolj suhega, pod nosom je nosil močne brke, brado je imel obrito.
Prirojeno pa mu je billo uglajeno obnašanje in znal je govoriti tako sladko in prepričevalno, da ga je vsak rad poslušal in še dalje posedel kakor je nameraval. Pri vsem je kazal zopet zvitost, da nisi nikdar vedel,
kaj namerava in kakšen uspeh hoče doseči. Vendar pa so tržani radi zahajali k njemu, kajti znal se jim je dobrikati ter jih hvaliti; tudi jim je dobro postregel ter pri cenah ne pretiraval, kar je bilo marsikomu prav, posebno pa onim uradnikom, ki niso imeli dosti cven-ka v žepu, zlasti pa proti koncu meseca.
In Cestnik je poznal vse te težave, v takih srn-čajih je milostno rekel: »Ah kaj, ni treba danes plačati, saj vem, da se rabi denar za marsikaj drugega, saj imate dobro, zanesljivo službo in mi ne uidete!«
To pa je ugajalo vsakemu. Cestnik si je zapisal vse dolžnike, toda ne s kredo na vrata, tja so prišli le največji pijanci ter slabi plačniki — za goste iz trga J* imel posebno knjigo, v kateri je bilo zabeleženo vse. kaj je ta ali oni v njegovi gostilni zavžil.
Cestnikova žena Margareta pa je bila ravno M’ sprotno od svojega moža. Precej okrogla, male postave, dičila jo je sama pohlevnost ter dobrosrčnost. Obraza je bila vedno veselega, zmirom prijazna, .ljubeznjiva* prava mati z vsemi dobrimi lastnostmi, le z edino napako, da je imela svojo hčer Roziko preveč rada in jJ je tako tudi vse dovolila.
Rozika je tedaj tudi tako vzrasla kakor so j? stariši vzgojili. Zavedala se je svoje lepote ter se tu® temu primerno oblačila. Dovoljeno ji je bilo vse, saj jo bil Cestnik ponosen na edinega otroka. Čutila je, dajo vsi obožavajo, zato pa se je navzela napuha, gizdavo* sti ter preziranja ljudi kmetskega stanu. Nosila je vedno obleko kakor so jo delale mojškre v trgu, a še tudi to ji je bilo preslabo. Če je le mogla, je šla z očetom v Maribor, kajti tam si je izbrala, kar ji’je najbolj ugajalo. Oče je sicer gledal malo debelo, ko je plačeval račune, a vedel je, da je to le dobro za gostilno, kef privabi s tem še več gostov in mogoče tudi uglednega ženina boljšega stanu.
In tako se je Cestnik udal v svojo usodo.
Pa še nekaj je bilo, kar je posebno ugajalo tržanoU1 in so že zaradi tega zahajali radi v Cestnikovo ž°' stilno.
V tedanjih časih je še pod vplivom Jožefinizma jjj' 5o običajno, da so govorili boljši ljudie vedno nem#‘’ slovenski jezik je bil le za prebivalce zunaj na deŽ6™ tedaj manj vreden.
Kdor je hotel kaj veljati ter občevati z gospod0' je moral znati nemški.
In tako je bilo tudf s Cestnikom,
Ker je obiskoval dve leti ljudsko šolo v mestu, se je priučil nemščini ter se tudi tako ogrel za ta jez& da ga je rabil pri vsaki priliki ter se ponašal, da zfl8 tako dobro govoriti kakor vsak meščan.
Trg Hum je bil, kakor tudi drugod, po mišljenju svojih prebivalcev pretežno nemški. Bile so le tnals izjeme, 'še celo dekan je kaj rad govoril nemški ifl tudi v tem jeziku dopisoval z vsemi oblastmii. Zato j# prišlo včasih do ostrejšega razgovora z mladim kaplanom, ki je povdarjal, da ima tudi slovenski jezik svoje pravice in se ga ne sme zapostavljati.
Pri tržanih pa je veljal tisti, ki je bil izobražen M hotel z njimi govoriti slovenski, za hujskača, ki hoče uvesti novo slovenščino, katere nikdo ne razume.
Da je govoril Cestnik večinoma le nemški in to prav dobro, mogoče boljše kakor tržani, ki so si v zadregi pomagali tako, da so pridjali slovenski besedi nemško končnico, je tedaj tržanom iz Huma posebno ugajalo. Cestnik pa je bil dosti prebrisan, da je izkoristil to okolnost v svoj prid, ker mu je to prineslo marsikateri srebrni groš več kakor drugim gostilničarjem, ki so občevali z ljudmi v jeziku, kakor so se ga iz mladega naučili.
(Dalie prih *
Brivskega pomočnika,
starejšo moč, dobrega delavca, sprejmem takoj ali po dogovoru v stalno službo. Istotam se sprejme učenka. — Oferte na Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22.	2522
I Opremljeno sobo s posebnim vhodom
Lepo opremljeno sobo,
eventuelno z dvema posteljama in tudi z oskrbo oddam s 1. septembrom. Vprašati Hobacher, Aleksandrova cesta 11.	2479
Ugledna rodbina sprejme dijakinjo v popolno oskrbo. Klavir! Vprašati je na naslov: B. Guštin, Cankarjeva 24.	2513
Gospa Rakuša,
Jadranska ulica 21c sprejme dva dijaka na stanovanje.	2518
Učenko
sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	2501
Oddani opremljeno sobo.
Jože-Vošnjakova ul. 21 II. 2520
Gospoda sprejmem kot sostanovalca.
Židovska ul. 12 I.	2521
Sobo
z eno ali dvema posteljama In posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. septembrom. Betnavska cesta 64.	2454
oddam takoj. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno.	2523
Kompletna nova ^spalnica
(Blumenesche), pleskana, po zelo u-godni ceni na prodaj. Orožnova 4. dvorišče.	2531
Kupim rabljen mizarski skobelnik.
Nova vas, Bolfenkova 6.
2528
Prodam novi gramofon,
Frankopanova ul. 2.
2526
Samostojno damo
išče kot družabnico za prvovrstno kavarno samostojen gospod. V slučaju obojestranske simpatije ženitev ni izključena. Reflektantke naj navedejo v svojih ponudbah svoje premoženje v gotovini im naj priložijo svojo sliko ali pa naj se osebno predstavijo. Kavarna je tudi na prodaj. Naslov v upravi »Ve černlka«. .________________________ 2529
Sprejmem abonente na hrano.
Ruška c. 3.____________ .
2523
Dijaka vlšješolca
sprejmem na stanovanje in hrano. — Stanovanje prvovrstno: kopalnica, gla sovir, centralna kurjava. Naslov v u-pravi »Večernika«.	2533
Trgovskega vajenca
s predpisano šolsko izobrazbo sprejme I takoj Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.	24831
Atelje za perilo Rupnik,
Slovenska ulica 20 prevzame: PoprU' vila nogavic, ažuriranje, entlanje, pred* tiskanje.	2500
Od 1. IX.! Popularna in poznana vina
vinske veletrgovine
•F
Crno po Din 10.-Belo po Din 12.-Opolo po Din 12.-
v lokalih
Dalmatinskega vinskega hrama
In gostilne,Šibenik* v Vetrinjski ulici 1
Preko ulice vsa vi-
Pozor!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sefl
znižal cene prvovrstnemu pri*** nemu dalmatinskemu vinu,
črno, belo in opolo vse po 10 Din liter
Za obilen obisk se priporoča lastnik gostilfle „Pri Stari poiti*" in gostilne „Evrop#‘<*
nasproti glavnega kolodvora.
Franjo Cela'
Zahtevajte povsod .jVečernik* *
po 10 Din liter!
Jidaia Konzordl »Jutra« * Ljubl^ni; predlUvntk izdajatelja ID urednik; FRAN Bkn/oMC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU UE 1
t Maribor«.