kranj, 12. januarja 1963
Številka 2
Težka prometna nesreča
brez posledic
V torek je prišlo v Naklem to prometne nesreče,, ki za-adi naključja ni imela težjih posledic. Na odseku ceste, ki se dviga nad železniško progo sta se srečala tovornjak in osebni avtomobil z :^j>b!jansko registrsko tablico. V trenutku, ko sta bili vo-J!i skoraj že v vzporedni črti, ee je tovornjaku odtrgalo kolo, ki se je odvalilo nasproti osebnemu avtomobilu. Kolo je s takšno močjo udarilo v osebni avtomobil, da ,'e voznik izgubil oblast nad krmilom vozila. Od močnega sunka ee je osebni avtomobil na mestu obrnil, podrl železno ograjo in tri betonske stebre ob zavarovani cesti Ter se začel valiti po visokem nasipu proti železniški progi. Vozilo se je, preden je spodaj na ravnem obstalo v snegu, trikrat obrnilo in,obležalo na strehi s kolesi v zraku.
V osebnem avtomobilu je bilo pet potnikov, ki so ee vsi živi in nepoškdSovani rešili iz zmečkanega ohišja avtomobila. Cez nekaj časa. ko so se pomirili od razburjenja, so nadaljevali pot z avtobusom. Od nesreče je ostala samo razdejana obcestna ograja in zbit avtomobil, ki so ga pozneje odpeljali verjetno med staro železo. Pet potnikov, ki so brez poškodb ne-
Cestni prelazi
Od štirih gorenjskih cestnih prelazov pride na leto največ vozil preko Podkorena, in sicer 25.703 avtomobilov in 614 avtobusov. Na drugem mestu je Ljubelj. Preko Ljubelja ie prišlo lansko leto 16.520 avtomobilov in 740 avtobusov. Najmanj vozil prihaja čez Rateče in Jezersko. Cez Jezersko je število vozil večje samo v zimskih mesecih.
srec
srečo preživeli, pa je odpotovalo na Bled. Ljudje imajo na cesti srečo.
V znanem pariškem zabavišču »Lido« so se pred kratkim zbrale vse veličine svetov-, nega filma. Na prireditvi so bili ameriški, francoski in italijanski filmski igravci. — Na sliki vidimo Mauricea C hevaliera sredi nemških dvojčic pevk sester Kassler
Reke se izlivajo iz s
Poplave v Črni gori
Letošnja zima z obilico dežja in snega, z naglimi otoplitvami in zahladitvami povzroča nepres4ano nove po-
plave. Po težkih poplavah v Makedoniji v novembru so pred dnevi nekatere reke preplavile okolico Ohrida v
Makedoniji, znatno večje pa so poplave v Crni gori. Razen naraslih rek v Crni gori se je močno dvignila raven vode na Skaderskem jezeru. Veliko hiš v bližini jezera je že nekaj dni pod vodo.
SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI - S1ECANJA Z LJUDMI
Ko smo pri zbiranju gradiva za novoletno številko našega časopisa brskali po edinem preživelem letniku kranjskega humorist i čnega lista »Škrat«, nismo prezrli imena izdajatelja in odgovornega urednika Ignaca Sumija. Ker smo že zadnjič osvežili spomin na »Škrata«, ne zamudimo še priložnosti, da spoznamo njegov življenjepis, seveda zelo na kratko. Zvemo ga v razgovoru z njegovim idejnim očetom in glavnim ustvarjavcem Sumijem.
@ Izdajanje časopisa ne velja malo, kje ste dobili osnovo za začetek?
»Škratov« življenjepis
Začeli smo kar brez denarja. Tiskarna nam je dala na upanje papir za nekaj prvih številk, delali smo pa brezplačno in v prostem času. Tedaj sem bil namreč obratovodja v tiskarni »Sava«.
#  Ste imeli veliko sodelavcev?
Pri izdajanju je redno pomagal strojnik iz tiskarne, velik del šaljivih zgodbic in šal je prispeval Ivan Fugina, tu pa tam pa nam jih je poslal tudi kdo izmed bravcev. Risbe, po katerih sem izdeloval linoreze, da je bil naš list tudi ilustriran, nam je naredil slikar Matija Bradaška.
0 Je bil trud, ki ste ga vložili v vseh 23 številk »Škrata«, kdaj poplačan? t
Z denarjem ne, saj je bil list — kolikor je bilo mogoče — poceni in ni bilo nikakršnega dobička, pač pa z veseljem pri delu in z zadoščenjem ob uspehih pri bravcih.
@> Zakaj ste v začetku leta 1928 prenehali z izdaja-' njem lista, ne da bi počakali vsaj prvi rojstni dan?
Saj nam je bilo žal, a naprej ni šlo več. Prav tedaj so se začeli spori z lastnikom tiskarne, zato nam je odvzel vse ugodnosti, denarja pa nismo imeli, da bi to plačali. Tudi glavarstvo nam je vedno bolj nagajalo.
©  Nagajalo? Kako?
V listu smo si večkrat koga privoščili; sicer ne s pravim imenom, ampak vendarle tako, da so domačini vedeli, za koga gre. Ko smo se ob neki priložnosti komaj izognili tožbi, nas je glavarstvo začelo cenzurirati, in to tako strogo, da so nam vse dobre aktualne šale pometali ven. Same slabe p~ J'idi nismo hoteli ot' vljati. — M. S.
ni
Poplave na treh krajih
Na poplavljenem področja ob spodnji Zeti v okolici Ti-« tograda je pod vodo sedem vasi. Ogrožene vasi izseljuje-t jo, vendar vaščani, zlasti starejši ljudje in ženske neradj zapuščajo svoje domove.
V okolici Skaderskcga je« zera je pod vedo nekaj hiš* voda pa je vdrla tudi v ho-t tel »Obod«. Skadersko jezero pa še vedno narašča in lahko poplavi nova naselja, če deževje ne bo prenehalo.
Najhujše pa so poplave ob-reki Bojani. Reka je podrla visok nasip, ki so ga nekaj dni utrjevali. Nasip je vodovje odneslo pri vasici Sutje'a. Nevarnost poplav preti tudi v letoviškem obmorskem mestecu Uljcinu. V tem mestu* znanem po velikih solarnah, so storili več ukrepov, da bi zavarovali solarno pred poplavo.
Zaradi velikih valov se reka Bojana ne more izlivati v morje normalno. Valovi na Jadranskem morju so tako visoki, da /e več let ne pomnijo tailnega neurja.
Rekli so...
»Eno izmed največjih ameriških industrij predstavljajo v Ameriki priložnostni govori.*
Dwight Eisenhower, bivši ameriški predsednik
»Ljudje bi kupovali več knjig, če bi obenem $ knjigami lahko kupili tudi čas, ki je potreben za branje knjig.*
Friedrich Schroder, nemški knjigarnar
»Večina moških daje prednost lepim ženam. Možje, ki trdijo nasprotno, lažejo.«
Francoise Sagan, .
francoska
književnica
»Popolno soglasje v nekem orkestru je navaden mit. So orkestri, ki so bili ustanovljeni že pred sto leti in se še vedno niso naučili skupaj igrati.*
Leopold Stokovski, ameriški dirigent
»Z gospodom Hruščo-vom sva v istem čolnu glede na to, da oba razpolagava z nuklearnimi bombami in da oba želiva, da obvarujeva vsak svojo družbeno ureditev.« John Kennedy, ameriški predsednik
»Svet ne bo živel v harmoniji, dokler se dve tretjini njegovega prebivav-stva bori s težavami v težnji, da sploh živi.«
U Tant, generalni
sekretar OZN
I
»Bolje je gledati skozi ključavnico, kot sploh ničesar videti.«
Rudolf Augstein, založnik časopisa »Der Spiegel«
»Ker Gestapu ni uspelo, da bi me s premerili, potem to ne bo uspelo niti kritikom v stotine člankov o mojih delih.«
Anna Langfuss, književnica
»Ni samo Francija raj ta ljudi, ki želijo dobro jesti, temveč so to njeni kmetijski proizvajavci, ki delajo ta raj na zemlji.«
Edgar Pisani, francoski minister za , kmetijstvo
Načrte o pripojitvi Katange h Kongu končno izvajajo
Combe
prihaja iz skrivališča
»Modre čelade« napredujejo
Vdveh  tednih  po tem dogodku so »modre čelade« zasedle vsa važnejša   središča   v Katangi. Indijiske čete so zasedle Ja-doville,  maroški  vojaki so
Načrt za pripojitev odcepljene katanške pokrajine je imel tehten povod. 24. decembra so k a ta ni ki orožniki nad poslopjem belgijske družbe »Union Miniere« v Elisabeth-villu odprli ogenj na helikopter sil Združenih narodov, v katerem je bila posadka etiopskih vojakov — namenjena, da zamenja straže. Po sestrelitvi helikopterja je generalni sekretar OZN U Tant zahteval od svojih pomočnikov v Knogu, da izvedejo zadnji del načrta o pripojitvi odcepljene Katange k matični deželi.
eka plemena odrekla svojo pomoč, je začel izsiljevati. Njegovo 6taro geslo, da bo požgal m porušil deželo je •začel uresničevati na dveh primerih. Toda posledica njegovega početja je bila še bolj pogubna. Prišlo je do oboroženih obračunov med Ccmbejevim orožništvom in plačanimi oboroženimi silami tujih rudarskih družb, ki rudarskih in industrijskih objektov niso pustili uničevati.
Druga Combe jeva zamisel, da bi v odcepljeni Katangi organiziral gverilsko vojno proti »modrim čeladam-« je ostala tudi samo na papirju. Vedno bolj očitno postaja, da je Combe zgubil tla pod nogami. Katanška plemena so na področjih, M jih nadzorujejo mednarodni odredi odložila orožje in se pomirila s spravljivo priključitvijo z ostalimi kongoštkimi pokrajinami v enotno državo.
Katanški secesionist Combe
pred tem že prišli v Kamino, irski odredi pa so prevzeli nadzorstvo nad Elisabethvil-lom. Combe jeva vlada je zbežala iz katanškega glavnega mesta v Kolvezijo, kjer 6e je zbrala tudi glavnina Combejevih orožnikov in plačane najemniške vojske, med katerimi je pisana druščina ostankov razbitih armad iz druge svetovne vojne in profesionalnih vojakov. Vojaški položaj zbitih enot katanškega odpadnika Combeja v okolici Kolvezije je brezizhoden in težak. Nemogoče je verjeti, da bi se te sile lahko uspešno upirale »modrim čeladam.« Tega se je začel zavedati tudi Combe, ki skuša gotovi vojaški poraz preusmeriti na politične razgovore. Ne samo, da je iz Elisabethvilla odletel dalje od svoje vlade v Severno Rodezijo, da bi preko nje zazvonil na zvonec londonskega »Foreign Offi-cea«, ki je to Combejevo dejanje nagradil z odkritim nasprotovanjem akciji Združenih narodov.
Maščevanje v skrajni sili
ombe poslabšanje svojc-H ga vojaškega položaja ni  sprejel prekrižanih rok. Ko so nekatera katan-
Kaj pomeni Katanga za Kongo
Katanga za Kongo ni samo politična postavka za dosego enotnosti in neokrnjenosti. Katanga je po kongoških državnih podatkih veliko bolj pomembna v gospodarskem smislu. Katanga je najrazvitejša kongoška pokrajina, ki po rudnih bogastvih spada med najbogatejše predele v črni Afriki. Važno je tudi, da ee ta ogro-
men rudni in industrijski potencial že izkorišča. Različne tuje družbe — belgijske, britanske in francoske eo zgradile velike tovarne in rudnike, ki izkoriščajo prirodna bogastva. S priključitvijo Katange se Kongu obeta povsem drugačen razvoj, kakor pa brez nje. To je dobro vedel tudi odcepljenec Combe, ki je skušal ves čas svoje oblasti utrditi samostojnost Katange in jo narediti od ostalih kojigoških pokraj m čimbolj neodvisno. Pri tem so mu z vsemi močmi pomagale tudi tuje družbe in- tuje vlade.
Combe je v Katangi dal v obtok poseben katanški de-
nar, katanške franke, kar je bila v primerjavi s kongo-škim denarjem bolj trdna valuta. Trdnost je katanške-mu denarju dajalo tuje kritje in razvitejša oblika gospodarstva. Tudi gospodarske' težave niso v takšni meri prizadele Katange kot ostalih kongeških pokrajin, kea je celotna Katanga praktičn« v rokah velike belgijska družbe »Union Miniere-«. I Ko je pred dnevi iz Leo-' poldvilla dopotovalo v Elisa«1 bethville okoli 2.000 uradni« kov osrednje kongoške via« de, je bila njihova prva na*1 loga, da potegnejo iz obtoka katanški denar in ga zame« njajo s kongoškim.
GLOBUS
Predsednik osrednje kongoške vlage Adula ^ _
»Kronica v plevelu«
V londonskih kulturnih krogih se že nekaj časa gro-< vori o mladi nadarjeni pisateljici Charlotte Bingham, ki se je s takšnim uspehom uveljavila s svojo knjigo kakor nekoč Francoise Sagan. Mlada Londončanka, kj je zaposlena v zunanjem ministrstvu, je v svoji knji-< gi opisala londonsko »visoko družbo-«. V knjigi opisuje vrhove angleške družbe, kf je »mastna, lena, neumna in gosje neuporabna.-« Mlada pisateljica je svojo prva W> knjigo izdala pod naslovom «*> »Kronica v plevelu-«. Knjige* z največjo rfaglico prevajajo' tudi v francoščino.
I
Težka naloga
Mestna uprava v Pariza je poklicala iz New Torka zna«? nega strokovnjaka za promet Bernsa, da bi pomagal rešiti prometni vozel v francoski prestolnici. Berns je v Parizu izjavil, da je ta naloga težja od kvadrature kroga. V Pariza je okoli 1,400.000 avtomobilov, ki bj postavljeni drug za drugim naredili kolono dolgo 2.709 kilometrov. Dolžina vseb pariških ulic pa znaša skupaj 1.050 kilometrov.
Prikupnost za vsako ceno
Dvajsetletna Sophia De-strade, ki je po svojem telesu precej podobna Brigitte Bardot, vendar ji ta podobnost ni prinesla večje popularnosti, poskuša sedaj na drug način postati znana v javnosti — in to s pomočjo sodišča. Pred pariškim sodiščem je tožila ameriškega vojaka Henrjja Corriveauja, ki se je s sposojenim avtomobilom nekega novinarja zaletel v avtomobil, v katerem je bila Sophia s svojim bratom. Ameriški vojak je bil pijan in bi lahko prišlo do težke nesreče, vendar je njen odškodninski zahtevek po mnenju sodišča previsok.
e Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža ©
Drugi so se odpravljali na zanimive izlete in obiske za praznike (29. novembra), jaz pa sem pripravljal skromen kovček za kratek praznični skok — v Bolgarijo. Nekam začudeno so me pogledovali prijatelji, kct da me niso razumeli, z obraza pa sem jim bral: »Kaj boš pa videl tam? Kaj si res že videl vse zahodne dežele, da te vleče tja na »vzhod« in. to celo v »daljno« Bolgarijo, pa kar sam .. .« — Da, prav za to deželo cvetja sem se cclločil v zimskem času, prav po zaključku VIII. kongresa BKP — zakaj končno sem dobil bolgarsko vizo za individualni obisk sorodnikov. »Tudi Slovenci so v Bolgariji?« Tega mi znanci skoraj niso verjeli, zato sem jim moral podrobneje razložiti, kako je s to rečjo.
Zadnje borbe s Turki
Tudi dandanes se najdejo učenci, ki se jim ne ljubi hoditi v šolo, takšen je bil pred petdesetimi leti tudi moj stric. Domači so hoteli, da bi študiral, on pa je na vrat na nos zapustil šolske klopi in se kot prostovoljec udeležil zadnjih borb s Turki, ko so ob koncu 19. stol. Bolgari osvobajali Trakijo (južni del Bolgarije) izpod turškega jarma. Spoznal se je s preprostim bolgarskim dekletom, se oženil in se naselil v Plovdivu. Nikdar več ni videl domovine. Zapustil je sina in hčerko. Prvi si je ustvaril dom v Plovdivu, hčerka pa v Sofiji. Niti sanjalo se jima ni več, kje je njun oče pravzaprav doma — podzavestno pa je ostalo v obeh veselje do planin in planinarenja. Stiki s Slovenijo so pred leti po čudnem naključju zopet oživeli, toda pisma so terjala tudi dejanje — obisk, utrditev zrahljanih Tezi. Zeljo da bi obiskal Bolgarijo pa je podžigala tudi radovednost. Hotel sem spoznati, kaj se je spremenilo po VIII. kongresu, kakšni so ostanki obdobja »kulta osebnosti« pri naših sosedih. Mislil sem si: mogoče bom eden izmed prvih Jugoslovanov, ki bo videl to deželo brez »turističnih očal« in se sam neposredno pogovarjal s preprostimi ljudmi.
Osnovni podatki
Mogoče ne veste niti osnovnih podatkov. Bolgarija meri 110.000 km2 in ima približno osem milijonov prebivaveev. Glavno me-, sto je Sofija s 750.000 prebivavci. V SEV so Bolgariji dedelili mesto agrarne dežele z lahko industrijo. 80 cdst. prebivaveev se ukvarja s poljedelstvom. Posebno rodovitna je ravnina v okolici Plovdiva, kjer gojijo vrtnice, grozdje, riž itd. Turizem se razvija počasi, gostje iz vzhodnih držav, posebno Cehi, radi letujejo ob Crnom morju na »zlatem pesku«. Z Jugoslavijo oziroma z zahodom in Turčijo ima Bolgarija direktno zvezo z vlakom Jugoslavija-ekspres preko peraje Crveni krst in obmejnih prehodov Dimitrcvgrad na jugoslovanski in Dragoman na bolgarski sirani.
Tudi takrat je Jugeslavija-ekspres z zamudo cdpeljal zjnlraj z ljubljanske železniške postaje, ob pol dveh ponoči pa sem se Se znašel na železniški postaji v Sofiji. Tcda naj se najprej ustavim na meji. Kaj pa formalnosti? Zares so me zbu-Ci'i n vprašali, zakaj potujem v Bolgarijo, koliko imam deviz, če nosim s seboj kakšna semena in če ima,:n s seboj kriminalne romane. Gdsrovcr: »Ničesar nimam, tudi čeviz ne, ker grem na obisk k sorodnikom«, je prijaznega carinika povsem zadovoljil, lahko sem spal naprej, prav do Sofije.
Kolesa so se ustavila
I/' o so zaškripala kolesa' na postaji glavnega n mesta, me je objelo tako turobno vzdušje, da bi se najraje odpeljal kar nazaj. Starinsko, majhno postajno poslopje, dež, povsem prnzen teron, nihče ni izstopil, pravo nasprotje Beograda. »Ali bom samo jaz izstopil,« sem se spraševal. Porledoval sem skozi okno in zares nisem vedel, kaj naj storim. Pa je prišel po zapuščenem peronu neznanec, sklepal sem, da je mož moje sestrične, in me po angleško vprašal, če sem iz Jugoslavije. Takoj sva se sporazumela, da sem pravi, in ko je prišla še sestrična, so bili dvomi pri kraju. Policaj je vrgel po meni še zadnji pogled, sorodniki pa so me z razmajanim taksijem odpeljali v drugorazredni hotel Sevastopol, mojo »rezidenco« v Sofiji. Ce-
Narodno gledališče »Ivan Vazcv« v Sofiji
na prenočišča (1 lev in 30 stotink — 950 dinarjev) je dostopna tudi domačinom, medtem ko sta moderna, luksuzna hotela Bolgarija in Balkan namenjena predvsem tujim gostom in sta bila tudi zame predraga in nezanimiva, zakaj hotel sem spoznati, kaj si lahko privošči preprost državljan. Hotel Sevastopol je sicer starejši, vendar ima centralno kurjavo, teplo in mrzlo vodo v sobah, ni pa brisač in tudi dvigalo vozi samo navzgor, navzdol pa moraš kar peš za jutranjo telovadbo. V sobi sta bili dve poste-
Vtisi s poti po Bolgariji
Bolgarski vrt in vrtnice
lji, zato sem vsak večer doživljal nova zanimiva srečanja s sostanovavci - bolgarskimi gosti hotela.
Nočna kramljanja v hotelski sobi
»t er sem prvi dan prišel v hotel šele ob dveh ^ ponoči, sem moral zbuditi sostanovavca, da mi je cdrrl soba. Predstavil se mi je: igravec poklicnega gledališča v provincialnem mestu Stanki Dimitrov, ime — Simeon. Imel je prost dan, pa se je pripeljal v Sofijo, da bi si ogledal neki angleški film (filme iz zahodnih držav v Bolgariji zelo redko predvajajo in še te le v večjih mestih). Takoj sva se sporazumela tudi jezik nama ni delal težav. Iz slovenščine, srbohrvaščine in ruščine sem skombiniral nekakšno »bolgarščino«, ki so jo vsi še kar dobro razumeli ves čas, ko sem bil v Bolgariji. Simeona je posebno zanimalo, kaj igrajo v jugoslovanskih gledališčih in če lahko Jugoslovani potujemo tudi v zahodne države. Jaz pa sem iz prvega vira črpal informacije o gledališkem življenju v Bolgariji. Vsako večje mesto ima svoje profesionalno gledališče, ponekod delujeta v eni hiši opera in drama. V Sofiji pa imajo višjo igravsko šolo in igravsko akademijo. V glavnem
mestu je kar devet poklicnih gledališč: ogromna opera, narodno gledališče »Ivan Vazov«, gleda-dišče bolgarske armade, satirično gledališče i M. Zanimivo je, da v Sofiji deluje tudi posebno operetno gledališče in prav takrat so pripravili opereto »Rose Marie«. Ne poznajo pa modernih zapadnih avtorjev Osborna, VVilHamsa, Millerja, pač pa igrajo Rcstanda, VVilđea, Tolstoja, Ostrov-skega, zelo priljubljena je zgodovinska drama bolgarskega dramatika Zidarova »Ivan Sišman«. Vstopnice vseh gledališč so navadno razprodane vsaj za en teden vnaprej. Zalo sem bil precej slabe volje, ker sem mislil, da ne bom mogel videli nobenega gledališča znotraj. Pa sem imel srečo. Ko sem v nedeljo popoldne postopal okoli narodnega gledališča, sem videl, da se pred njim zbirajo kemsomolci v temno modrih in vojaki v prazničnih rjavih uniformah. Sklepal sem, da se zbirajo za zaključeno predstavo. Res! Ko sem. vprašal prijaznega mladeniča, ki je delil vstopnice svoji skupini, če ima kakšno odveč, so ml jo takoj odstopili. Tako sem si lahko ogledal sodobno dramo Lozana Strelkova »Sreča«. Pre-miero so pripravili v počastitev VIII. kongresa BKP. Delo razkriva napake iz dobe »kulta osebnosti«, ko so se najboljši revolucionarji razočarani umaknili iz prvih vrst aii pa so bili z raznimi spletkami odstranjeni z vodilnih položajev. Namesto njih pa so ta mesta zasedli razni birokrati in prevaranti. Spletke in prevare komino razkrijejo mladi, med drugimi tudi inženir, ki se vrne iz Sovjetske zveze. Gledaveem, posebno starejšim, je kar zastajal dih ob nekaterih zelo kritičnih izpovedih o prejšnjih časih. Se vedno vklenjeni v spone nekakšnega straha, si ni^o upali reagirati, medtem ko so mlajši gledavc! glasno pritrjevan izvajavcem. Delo se zaključi s happy endom in aktivističnim pozivom starim borcem, naj se ponovno vključijo v prve vrste borcev za izgradnjo socializma. Predstava mi je potrdila odgovor, ki mi ga je dal Simeon na vprašanje — »Kaj igrate?« — ko je dejal: »Vse, kar imamo na vzhodu aktualnega in idejnega^ kar vzgaja in pa zahodno klasiko, toda vedno jo težko igrati same junake,« je še pristavil. '
Veterinar ne verjame v zasebno lastnino
»Arugi večer je prespal v moji sobi mlad ve*i £J terinar iz sofijske okolice. Ni se megel načuditi, ko sem mu dejal, da v Jugosla* v i ji obstajajo tudi privatni kmetijski proizvaja v« ci, zakaj v Bolgariji ni v zasebni listini nobenega večjega kompleksa zemlje, vsa je "v zadružni po- ' sesti. O tem sem se prepričal tudi sam, ko sem se vozil v Plovdiv kilometre daleč ob eni sami njiii. Eno prvih vprašanj je bilo tudi, če imajo ▼ Jugoslaviji zdravniki zares najboljše plače« '
JANKO KREK 'f\
Smrtonosna.
trčenja dveh pile
Po letalskih nesrečah velikokrat ugotovijo, da so jih zakrivile ptice
Leta 1958 se je zrušilo transportno letalo zaradi trčenja z jato divjih gosi in povzročilo smrt 19 potnikov, leta 1960 se je letalo pri vzletu zaletelo v jato jerebic in strmoglavilo na zemljo. V motorjih so našli veliko mrtvih ptic.
V zadnjem času so letalske nesreče še prav posebno pogoste. Od 30. oktobro do 30. novembra je strmoglavilo 14 linijskih in turističnih letal in povzročilo smrt 220 ljudi. Povprečje nesreč je približno ena na dan. Po natančnih raziskavah je odkrit eden izmed vzrokov verige eksplozij, katerih posledica so velike nesreče zračnih jeklenih ptic.
24. novembra je v bližini Baltimora strmoglavilo ameriško letalo. Isti dan je strmoglavilo tudi neko rusko in neko portugalsko letalo. Nedaleč od razbitin ameriškega letala so našli mrtvega laboda.
Po domnevah ameriškega podjetja za civilno letalstvo, katerega last je bilo omenjeno letalo, je prišlo do nesreče zaradi trčenja z veliko ptico. To ni videti nemogoče, saj so v bližini razbitin našli mrtvega laboda. Teh-n:ki zatrjujejo, da tako trčenje lahko pripelje do okvare na krmilu in tako do nadzorovanega kolebanja ali celo do tega, da se trup letala razpoči. Pogosto se tudi do-
gaja, da se ptice vpletejo v motorje.
Mišljenje, da so ptice najnevarnejši sovražniki zračnih, potnikov, je popolnoma novo. Prve pristaše je imelo v Ameriki, sedaj pa jih je po svetu vedno več. V poročilu
o nesreči pri Baltimoru je podjetje drugače navajalo vzroke kot navadno, ker je sedaj gotovo v to, da je vzroke letalskih nesreč treba iskati tudi pri pticah.
V Ameriki so izdali posebno publikacijo, v kateri opo-
zarjajo javnost na nevarnost živih ptic za železne ptice. Ta pojav je šele na začetku proučevanja, vendar pa so v publikaciji zbrani številni primeri nesreč, ki jih ima na vesti sicer premnogokrat zelo koristni ptičji rod.
v e
Minuta je šestdeset sekund, a kljub temu v vsakdanjem življenju ni kaj veliko. Statistiki pa so dokazali, da le ni tako nepomembna, kot je videti na prvi pogled. To jim je uspelo,, ko so pobrskali po življenju vseh Zemljanov in celega planeta.
V eni sami minuti pade na zemljo okoli 6 tisoč meteorjev. Zemlja prepotuje- 1750 kilometrov po vesolju, z oblakov pade na kontinente 400 kubičnih metrov vode. 35 tisoč ton sladke vode in blata pa odteče v morje.
V istem času umre na Zemlji 100 ljudi, 114 pa se jih rodi, med njimi je tudi dvanajst dvojčkov. V vsaki minuti gre 34 mladih parov v matični urad na poroko,
trije pari pa sedijo pred sodnikom zaradi ločitve. S pomočjo zapletenih računov so izračunali tudi to, da je v tem času 280 tisoč telefonskih razgovorov, da zgori 6 milijonov cigaret in da prodaj avci časopisov izročijo kupcem 110 tisoč izvodov časopisov.
Razen vsega tega imajo ljudje že vedno dovolj časa, da popijejo 29 hektolitrov raznih pijač in pojedo 4 tisoč ton hrane. Ob tem seveda tudi delajo.VV šestdesetih sekundah nakopljejo 3 tisoč ton premoga, 700 ton železa,
izdelajo 4600 parov čevljev in tako dalje. Izračunali so tudi, da vsako minuto zapušča tovarne 63 novih avtomobilov.
Vrednost minute je torej mogoče ocenjevati z mnogih stališč. Ko so te številke izšle v enem izmed zahodno-nemških časopisov, so kritični bravci statistikom zamerili, da niso zajeli zelo pomembnega podatka: kolikokrat v eni minuti žene po svetu povedo nestrpnemu možu popolnoma netočno časovno napoved: »Takoj, dragi! Cez minuto bom gotova!«
netopirji so živali ■ selivke
S tem, da dajo prstane na noge raznim živalim, znanstveniki uspešno zasledujejo njihovo gibanje in način življenja. To posebno velja za ptice selivke. Malo je znano, da se tudi nekatere vrste netopirjev jeseni, pa tudi pozimi, selijo v toplejše oziroma za njih primerne kraje, a ne da tam nadaljujejo — kot ptice — ugodno življenje na soncu, pač pa da ugodneje prespijo zimsko dobo.
Običajno se netopirji selijo s severa proti jugu ali iz ravnine v predele skal in ruševin, a nekateri se namestijo tudi v zapuščene kamnolome. Zgodi se, da se včasih jate netopirjev, ki se navadno ne selijo, prebudijo sredi zime, ko nagonsko ob čuti i o
prihod zelo hudega mraza in \) krenejo na jug, da bi poiskali toplejše predele. Tedaj lahko letijo tudi 50 kilometrov na uro, kar je za netopirje zelo velika hitrost.
Netopirji, ki se selijo, se oddaljijo od svojega mesta od 10 do 1000 km, kar je odvisno od tega, kateri vrsti pripadajo in kje "so se odločili, da prezimijo. Netopirji potujejo ponoči, letijo neslišno in zato je zelo težko ugotoviti, ali letijo v jatah ali posamezno.
Zelo zanimivo je, da netopirji iz Holandije najraje prezimijo v Parizu (Franciji), in to največ v votlinah drevesnih deblih, po parkih in gozdovih.
V Kralupima na Vltavi gradijo veliko kemično tovarno za nroizvodnio sintetičnega kavčuka
Zanimivosti
Vesoljska jadrnica
Ali je mogoče izdelati tako vesoljsko ladjo, ki bi se gibala brez goriva-in tako potovala cd planeta do planeta? Taka naprava bi lahko postala jadrnica. To idejo so že zdavnaj »patentirali« pisatelji fantastičnih romanov, v zadnjih letih pa se zanjo zanimajo tudi znanstveniki in svoja raziskovanja opirajo na možnosti izkoriščanja sončne svetlobe.
V ruskem časopisu »Aviacija in kozmonavti-ka« neki ruski znanstvenik trdi, da je v predelih izven Zemljine atmosfere pritisk sončne svetlobe drugi najmočnejši faktor (takoj za vsemirsko težnostjo), ki lahko deluje na vesoljsko ladjo. Kakšna naj bi bila po zamisli znanstvenikov - taka lad-' ja? Veliko sončno jadro bi bilo prekrito s tanko' plastjo plastične mase, na kateri bi bHa snov, ki odbija svetlobo. Tudi taka ladja bi se lahko gibala s, svojim pomenskim mehanizmom šc'e petem, ko bi jo raketa ponesla na ustrezno višino.
Prvi evropski naftovod
Pred kratkim so zaključili z deli pri prvem evropskem naftovoda, ki je speljan cd francoskega pristanišča Marseilla do Karlsruhe v Zah. Nemčiji. Stroški prevoza nafte so se tako znanjšali za polovico, razen tega pa je tak transport tudi precej varnejši. Preden bo pritekla nafta do Karlsruhe bodo morali v cevi naftovoda speljati 120 tisoč kubikev nafte, pretočili pa bodo lahko 1200 kub. metrov te dragocene tekočine na ura.
Pot v možgane
Skupina franc. zdravnikov je obvestila javnost, da je izdelala aparat, ki ga je mogoče namestiti v možgane in jih osvetliti ter tako olajšati kirurške posege. Aparat so ime-imenovali ventrikuloskop. Cevčica aparata je debela 7 milimetrov in jo nameščajo v tiste dele možganov, ki jih je mogoče poškodovati, ne da bi imelo to kakšne posledice. S aparatcen je bilo prvič omogočeno slikanje notranjosti teh delov živih možganov. Pred kratkim so s tem aparatom zelo hitro izvedli uspešno ope-< racijo otroka, ki je imel vodo v glavi. Ob uporabljanju tega aparata bodo zdravniki odslej lahko prenehali z operacijami na možganih »na slepo srečo«, saj bodo popolnoma jasno videli tisto, kar bodo morali delati. J
Lavinski psi
lazovi neusmiljeno uničujejo vse na svoji poti z zasneženih gora v dolino. Uničujejo gozdove, naselja pod gorami in človeška življenja. — Suhi in mokri snežni plazovi so enako nevaimi prebivavcem kakor obi-skovavccm gora. Ne poznajo stalnih zakonov, sprožijo se 'podnevi in ponoči od prvih jesenskih snežnih padavin, 'preko vse zime do pozne pomladi.
j Žlebovi, grape, kamini so naravne poti plazov. Odkar pišemo planinsko-alpinistično" zgodovino v Alpah, Dolomitih, na Kavkazu, na Himalaji in v Andih, so vedno v zimah z bogatima snežnimi padavinami predstavljali plamovi največjo nevarnost za izkušene In odlično sestavljene ter dobro opremljene alpinistične odprave. I Tudi pri nas že v najzgodnejši zgodovini zasledimo [katastrofalne plazove, ki so prizadejali prebivavcem in fobiskovavcem Sar planine, Koraba, Prokletij, Prenja, [Velebita, Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp. j Ze pred stodijsetimi leti — leta 1852 — je snežni plaz n& Ratečah zasul tri posestnike. Pozneje z naglim razvojem množičnega planinstva so bili gorniki, smučarji in
jalpinisti čestokrat življenjsko ogroženi zaradi plazov, i Znane so tudi lavinske katastrofe leta 1937 pod Stor-4ičem, na Djeravici v Prokletijah in v novejšem času na Lipnici, ha Inkretu pod Korcšico, pod Brano, na Vršiču in povsod tam, kjer se običajno zbira več ljudi. Ogromne jsnežne gmote v debelih zimah neusmiljeno uničujejo gozdove, planinske postojanke in planšarske stanove po gorah, j Letošnja zima nas je kmalu opozorila na nevarnosti zasneženih in v led vkovanih gora. Razen snežnih plazov 'so nevarni tudi snežni meteži, potuhnjene megle in ledeni mraz.
j Ljudje pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Vendar premnogokrat pozabljamo, da je mnogo lažje planinske nesreče preprečevati, kot pa reševali lažj, težje ali celo smrtno ponesrečene gornike. Lastno znanje in lastna previdnost sta nam pri tem najboljši pripomoček. Uspehov ne moremo izsiljevati z objestno domišljavostjo in mladostno neizkušenostjo, ki samo izziva nevarnost.
Naša GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA je v cilju popolnosti in sodobnosti že pred leti začela uvajati v svoj sestav razen sposobnih in požrtvovalnih gorskih reševav-cev tudi lastnike lavinskih psov. Dobro izvežbani lavinki psi so v primeru plazov najboljši sodelavci gorskim reše-vavcem. To so psi dokazali že na številnih primerih: leta 1956 v Mavrovem, na Bjelašnici in pod Ljubeljem. Za sedaj pa imajo takšne pse samo na Jesenicah. Po zgledu na Jeseničane bi tudi drugod morali začeti poučevati lavinske pse, ki jih rabijo požrtvovalni reševavci. j Dobro izvežbane lavinske pse bi morale imeti tudi planinske postojanke, ki so odprte in oskrbovane pozimi. Take lavinske pse bi morali vzdrževati v zimskošportnih središčih na Krvavcu, na Veliki Planini, na Korošici, Jezerskem, na Velem polju, na Kccnni, na Voglu in na Vršiču, kjer smo v zadnjih letih imeli priliko zabeležiti lavinske nesreče in se zadržuje več smučarjev in planincev.
štirje mušketirji jugoslovanske zabavne glasbe: Predrag Gojkovič, Djordje Marjanović, Vice Vukov in Krsta Petrovič i
Prvi letošnji festival zabavne glasbe
agreb
Koledarsko leto ima pri nas najmanj pet večjih festivalov zabavne glasbe in še kopico manjših, ki jih skoraj ni mogoče več prešteti na prste. Po vrstnem redu se tekoči trak zabavne glasbe začne vrteli v Zagrebu, kjer se
po običaju zberejo najvišji preizkušnji.
Letošnji festival zabavne glasbe »ZAGREB 63« se je začel, ko so v tisku spletli lovorjev venec, da je bilo leto 1962 doslej naj uspele j še leto na področju zabavne glasbe. Lanskoletni zagrebški festival nekateri prištevajo med največje dosežke naše zabavne glasbe. Vendar pa je povprečnemu gledav-
-asi« našega petja na zimski
cu in poslušavcu takšno reklamno vrednotenje na časopisnih stolpcih enostransko in strankarsko. Dejstvo je, da smo večkrat pri poslušanju popevk na festivalih nezadovoljni. Zapete pesmi so samo »enodnevnice«, ki jih poslušavci zavrnejo, ker jim ne ugajajo. Letošnji   festavil zabavne
HOROSKOP
(Velja za oba spola od 12. do 19. jamarja)
OVEN (od 21. marca do 20. aprila) — Nezaupljivost drage osebe doseže višek. Sla je močnejša od zvestobe. Še je čas, da se nekomu opravičiš. Pismo.
BIK (od 21. aprila do 20. maja) — Zvesto slediš praznemu žepu iz Amor-jevega labirinta. Sreča pri igri, doma nemir. Pojasni svoje mnenje in dokaži nedolžnost. Čestitke še prejemaš. Otrok te osreči.
DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija) — Ne vleči jih toliko za nos. Cas je, da se odločiš za skiom-nost. Hrepenenje je poie-šeno. Iskrenost neke o e-be te preseneti. Pazi zdravje.
RAK (od 23. junija do 22. julija) — Navdušenje za motorizacijo popusti, poveča pa se za drugi in srednji spol. Zaradi kava-lirstva te bodo oboževali. Oseba, ki ti je pri srcu, te pusti na cedilu. Nepričakovan poljub.
LEV (od 23. julija do 22. avgusta) — Globoka sled silvestrovanja v družinski blagajni. Obzirnost in nežnost do drage osebe. Organizacijska sposobnost ti vrne ugled na vsem področju.
DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra) - Slepota zaradi ljubezni. Pismo te razočara, denar po-tofaH. Nekdo še vedno p::C-.,kujc tvojo čestitko.
Brzdaj svoj jezik. Srečni dan torek. /
TEHTNICA (od 23. septembra do 23. oktobra) — Zaradi zoboboJa spremeniš taktiko poljubljanja. Red v prehrani, da ne bodo čutili posledic tvoji bližnji. Srečna številka 451. Gripa te je že zasovražila. Ne obupaj.
ŠKORPIJON (od 24. oktobra do 22. novembra) — Še vedno krotiš silvestr-skega mačka. Pri lovu za drobižem v žepih je ona bolj uspešna, ti pa za či-ki. Vrnjeno posojilo ti vrne samozavest in pogum. Zdravje ugodno.
STRELEC (od 23. nov. do 20. dee.) — Bolečina kurjega očesa te opozarja
na spremembo obuvala, srca pa v denarnici. Trpiš zaradi ponižne zvestobe. — Hinavska ljubezen. — Vztrajnost.
KOZOROG (od 21. dec. do 20. januarja) — Tokrat je očesna govorica iskrena. Ne odbijaj, saj si že v ljubezenski zanki. Darilo te preseneti, da bos kos službenim spremembam.  Pozornost otrokom.
VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) — Odločnost in usmiljenost do drage osebe. Besede sosedov ti dvignejo lase. Rahla bolezen v hiši. Zaupaj v svoje sposobnosti in pričakuj denar. Obisk.
RIBI (od 20. februarja do 20. marca) — Zanimivi doživljaji. Srečna zvezda te spremlja ves teden. — Številko svojih čevljev pomnoži s številom poljubov v minulem tednu, prištej svoja leta in kupi srečko. Neprilike v domačem krogu. Število simpatij se poveča;
3. - c
glasbe v Zagrebu lahko po« slušavci že istočasno poslu-« šajo na ploščah. Trideset po-' pevk, ki jih bodo izvedli, so pred tem posneli na plošča, in v času festivala pustili v, prodajo. Na festival so pova-! bili 20 pevcev jugoslovanska zabavne glasbe.
Do sedaj so se med njimi najbolj izkazali Djordje Marjanović bolj kot plesavec kot pevec in Vice Vukov, ki j a s popevko »Cvet v moji ulir ci« začel letošnji festival, j
i
Koliko denar-
ja zapijemo
Žeja je za marsikoga velika nadloga. Za nekatere postaja pijača vsadanja navada, da brez nje ne morejo (!) žive« ti, drugi pa pijejo bolj pri-«' ložnoslno. Statistični podatki, pravijo, da Gorenjci niso slaV bi pivci. Občani kranjske ob-«'; čine popijejo na leto 2.3S3 hektolitrov piva in imajo fcul ko gorenjsko prvenstvo. Ob-»-čani radovljiške občine pa so! boljši pivci vina. Na leto ga v njihovi občini popijejo 1.421 hektolitrov in so v primerjavi s Tržičani, ki popijejo 378 hektolitrov vina, prave »že*-\ ne«. Moramo pa vedeti, da obe občini po številu prebi-« vavstva nista enaki. Največ mineralne vode in brezalko-« holnih pijač popijejo zopet v kranjski občini, tako da se odstotek alkohola v krvi, ki ga dobijo 6 pivom in vinom razreči. Za žganje imajo -ži-* lico« na Jesenicah, saj ga v, njihovi občini popijejo kar 248 hektolitrov, skoraj dva-«" krat več kot v Kranju. Ob~» č?.ni Škofje Loke pa imaj-* s 33 hektolitri žganja na lct9 skoraj vedno trezne oči. .
S
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 3., 10., 12., i 13., 15., 17., 19., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. Ob nedeljah pa ob' 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri.
SOBOTA - 12. januarja
8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji
8.35 Iz slovanske nove glasbe
8.55 Radijska  šola za nižjo
stopnjo 9.25 Plesni orkester RTV
Ljubljana in zabavni
orkester RTV Beograd 9.45 Pesmi mladinskih
brigad 10.15 Simfonija št. 3
v g-molu 10.40 Seznanite se
s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka
univerza 12.15 Slovenske narodne ob
spremlj avi orkestra 12.30 Pol ure Chopina 13 30 Veselo sobotno
popoldne 14.05 Arije iz francoskih
oper
14.35 Naši poslušavci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Za vedro razpoloženje
igrajo veliki orkestri 15.40 Skladbe Marjana
Lipovška 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Intermezzo na strunah
18 00 Aktualnosti doma
in v svetu 18.10 Nastopajo Zadovoljni
Kranjci 18.27 Serenada za trobento,
klavir, godala in tolkala 18.45 Okno v svet
19 05 Glasbene rcz^lednice 20^00 Novo v studiu 14 20.20 Obe plati postave -
I. epizoda 21.00 Za konec tedna ples 22.15 Oddaja za naše
izseljenca 23.05 Sobo', ni ples
NEDELJA — 13. januarja
6.00 Dobro jutro
6 30 Napotki za turiste
7 40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska.
igra
C.40 Petnajst minut
z radijskim otroškim pevskim zborom 8.55 Glasbena medigra 9.05 Jutranji simfonični spored
10.00 Se pomnite, tovariši . .. 10.30 IV. zabavno glasbena
matineja 11.30 Nedeljska reportaža 11 50 Lepe melodije 12.05 Naši poslušavci čestitajo
in pozdravljajo — I. 13 30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušavci čestitajo
in pozdravljajo — II. 15.15 Zabavni zvoki 15.30 Pol ure s slovenskimi
opernimi pevci 16.00 Humoreska tega tedna
16.20 Ogrlica s popevkami in
prijetnimi melodijami 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 18.09 Prva violinska sonata 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Njihovi rokopisi 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zaplešimo v novi teden
PONEDELJEK - 14. januarja
8.05 Zborovske skladbe
Brahmsa 8.25 Prebujenje polj . . . 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Pri treh hrvatskih
glasbenikih 9.45 Pesmi in plesi raznih
narodov 10.15 Iz opere Don pasquale 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka
univerza 12.15 Rado Simoniti pesmi o morju in iz dalmatinske obale 12.30 V paviljonu zabavne glasbe
13.30 Spored priljubljenih
melodij 14.05 Simfonija dela —
Blaž Arnič 14.35 Naši poslušavci čestitajo
in pozdravljajo 15.20 Plesni orkestri naših
radijskih postaj 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega
samospeva 17.45 Orkestra Perey Faith
in Michel Legrand 18.00 Aktualnosti doma
in v svetu 13.10 Operetni zvoki z našimi
pevci
18 30 Kvintet bratov Avsenik 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 23.05 Romantičnim plesavcem
TOREK - 15. januarja
18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Tri skladbe za klavir 20.15 Radijska igra 21.00 Nekaj zabavne glasbe 21.15 Koncert za violino
in orkester 21.35 Naš nočni kaleidoskop 22.15 Mladim ljubiteljem
plesne glasbe 23.05 Nočni akordi 23.20 Skupni program JRT
SREDA - 16. januarja
8.05 Arije iz opere
La Gioconda 8.40 Skladbe za kitaro
in harmoniko 8.55 Radijska šola za srednjo
stopnjo 9.25 Nekaj ritmov po delu 9.45 Poj o in igrajo Logarski
fantje 10.15 Simfonietta 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka
univerza 12.15 Slovenske narodne
v raznih izvedbah 12.30 Lepe melodije 13.15 Zabavna glasba 13.30 Granados in Antonin
Dvofak 14.05 Radijska šola za višjo
stopnjo 14.35 Pesmi in plesi
jugoslovanskih narodov 15.15 Petnajst minut
z Ljubljanskim jazz
ansamblom 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17 05 Koncert po željah
poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma
in v svetu 18.10 Iz zlatih dni
zborovske glasbe
8.05 Svet v orkestralnih
barvah 8.55 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.25 Iz naših studiov 9.40 Pianistka Jani Srebot —
Komarjeva 10.15 Orkestralni odlomki 10.35 Štiri narodne 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.03 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka
uniyerza 12.15 Trio Rudija Bardorferja
13.30 Za zabavo igrajo veliki zabavni orkestri
14.05 Radijska šola za srednjo
stopnjo 14.35 Pesmi moje domovine 15.15 Tipke in strune 15.32 VValter Gieseking
igra Podobe 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Govorica glasbenih
instrumentov 18.00 Aktualnosti doma
in v svetu 18.10 Četrt ure z godali
v ritmu 18.25 Slovenske narodne
in ponarodele pesmi 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Eno uro z zabavno
glasbo
21.00 Skupni program JRT
22.31 Nekaj lahke glasbe 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred
polnočjo
ČETRTEK - 17. januarja
8.05 Simonetijeve zborovske
pesmi 8.20 Zabavni orkester
RTV Ljubljana 8.35 Fagot, klarinet in rog 8.55 Radijska šola za višjo
stopnjo 9.25 Iz oper Sergeja
Prokofjeva 10.15 Hitri prsti 10.20 Pet minut za novo
pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka
univerza 12.15 Poje Slovenski oktet 12.30 Majhna prodajalna
plošč 13.30 Divertimento
in concertino 14.05 Z godali na sprehodu 14.35 Naši poslušavci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Ansambla Mojmira
Šepeta in Jožeta
Kampiča 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma
in v svetu
18.10 Veliki zabavni orkestri
tega tedna 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih
pesmi in napevov 20.45 Zabavna glasba na
šestih strunah 21.00 Večer umetniške
besede 21.40 Simfonietta 22.15 Skupni program JRT 23.05 Orkester in zbor
Ray Coniff 23.20 Skupni program JRT
PETEK - 18. januarja_
8.05 Vesela godala
8.20 I. simfonija
8.55 Pionirski tednik
9.25 Novi posnetki srbskih
pesmi in kol 9.40 Starinska muzika 10.15 Iz opere Faust 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Vet. Jože Jurkovič: Stanje konjereje v Sloveniji 12.15 Vesela vdova 12.30 Intermezzo z Ravelom 12.45 Pevec in komponist
Matija Cerar 13.30 Od severno-ameriških prerij do madžarske puszte
14.05 Radijska šola za nižjo
stopnjo 14.35 Poje baritonist
Robert Merili 15.15 Napotki za turiste 15.20 Nekaj južnih ritmov 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas , 17.05 Trije veliki mojstri
baroka 18.00 Aktualnosti doma
in v svetu 18.10 V narodnem in
domačem tonu 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Ko se oglasi tisoč
piščali hammond orgel 20.15 Tedenski
zunanjepolitični pregled Obrazi in značaji Majhni zabavni ansambli v plesnem ritmu
Oddaja o morju in pomorščakih
Literarni nokturno Orkester Tony Osborne in pianist Russ Conway 23.20 Skupni program JRT
20.30 21.00
21.15
22.50 23.05
Drugi program
SOBOTA - 12. januarja
19.05 Koncert za klavir
in orkester 20.00 Skupni program JRT 22.15 Jazz na koncertnem
odru
NEDELJA - 13. januarja
12.00 Nedeljski koncert
ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne
umetnosti 14.00 Dvakrat petnajst 14.30 Popoldne ob komorni
glasbi
15.15 Primer za Paula Templa 19.05 Od valčka do jazza
20.26 Les Baxter
ob Mediteranu 20.45 Violončelist Pierre
Fornuier 21.00 Pisan spored zabavne
glasbe 22.15 Komorna soareja
PONEDELJEK - 14. januarja
NEDELJA — 13. januarja
19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Venec na VVolfov grob 20.00 Ne vse - toda
o vsakomur nekaj 20.45 Zabavni omnibus
TOREK - 15. januarja
19.05 Iz muzeja gramofonskih
plošč 20.05 S programov
francoskega radia
20.45 Koncert za klarinet
in orkester 21.02 S popevkami po svetu 21.30 Mednarodna radijska
in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00
SREDA — 16. januarja
19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Po svetu-jazza 19.50 Ob zvokih zabavne glasbe
20.08 Solista Jože Faulot
in Igor Ozim 20.45 Klavirski preludij 21.30 Moderni plesni ritmi
ČETRTEK - 17. januarja
19.05 Seznanite se s Parkerjevimi
19.20 Glasba iz dežele vzhajajočega sonca
20.00 Koncert v ritmu 20.45 Balada — Vladimir
Ruždjak 21.00 Melodije po pošti
PETEK — 18. januarja
19.05 Zapišite narek 19.20 Novi posnetki
Hoffmanovih pripovedk 20.10 V deželi sambe
in rurnbe 20.45 Koncert za kitaro
in 8 instrumentov 21.09 Suita
21.30 Nenavadne zgodbe
iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00
Televizija
SOBOTA - 12. januarja
RTV Beograd
18.15 Oddaja za mladino
RTV Beograd 19.15 Po muzejih in galerijah
RTV Ljubljana
19.30 TV obzornik
19.45 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb
20.30 Festival zabavnih melodij Zagreb 63
RTV Ljubljana
21.30 Sprehod skozi čas
22.00 Prigode Charlyyja
Chana RTV Zagreb
22.30 Festival zabavnih melodij Zagreb 63 — finale
9.55 Mednarodno smučarsko tekmovanje
RTV Beograd
11.00 Kmetijska oddaja
RTV Ljubljana
11.30 Porky in njegov pes
13.40 Mednarodno smučarsko tekmovanje
RTV Zagreb
18.15 Aida — italijanski film RTV Zagreb
19.45 Kovina in oblike — propagandni film
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Beograd
20.45 Muzej voščenih lutk
RTV Beograd
21.45 Naši glasbeni umetniki PONEDELJEK - 14. januarja
RTV Ljubljana 18.25 Nevaren poskus RTV Ljubljana 19.00 Tritisoč milj po Sredozemlju
RTV Beograd
19.15 Mala TV univerza
RTV Ljubljana
19.30 TV obzornik
RTV Beograd
20.00 T V dnevnik
RTV Beograd
20.30 Tedenski športni
pregled RTV Zagreb
20.45 Maškerada - TV priredba RTV Ljubljana 21.45 Kratki filmi
TOREK - 15. januarja
NI SPOREDA!
SREDA - 16. januarja
RTV Ljubljana
18.15 Pionirski TV studio
RTV Beograd
19.00 Sarajevska TV kritika
RTV Ljubljana
19.30 TV obzornik
RTV Beograd
19.45 Propagandna oddaja
RTV Beograd
RTV Zagreb
20.00 TV dnevnik
d w n< Innnl' •
26.30 Ponovitev revije starih popevk 21.30 Panorama
ČETRTEK - 17. januarja
RTV Beograd
18.00 Slike sveta '
18.30 Planet zemlja
RTV Zagreb
19.00 Zagrebški tednik
RTV Ljubljana
19.30 TV obzornik
RTV Beograd
20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana
20.30 Aktualni razgovori
RTV Zagreb
20.55 TV spot
RTV Beograd
21.05 Trije listi
22.20 Knjige in pisatelji
PETEK - 18. januarja
RTV Ljubljana
18.00 Kuharski nasveti
18.30 Naše življenje v številkah
19.00 Kratki film
19.30 TV obzornik
RTV Beograd
19.45 Propagandna oddaja
20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana
20.30 S kamero po svetu
RTV Beograd
21.05 Zabavni spored
RTV Ljubljana
22.05 Prigode Charlija Chana
SOBOTA - 12. januarja
Center — CS francoski film UZDA OKOLI VRATU ob 16., 18. in 20. uri — premiera jug. barv. CS filma OBRAČUN ob 22. uri
Storžič — nemški barv. CS film MED ČASOM IN VEČNOSTJO ob 16., 18. in 20. uri — premiera jug. barv. CS filma OBRAČUN ob 22.30 uri
Cerklje —_ital. barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA ob 19.30 uri
NEDELJA - 13. januarja
Center — franc. CS film UZDA OKOLI VRATU ob 14. in 18. uri, nemški barvni CS film MED ČASOM IN VEČNOSTJO ob 16. in 20. uri, premiera itak barv. CS filma MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 22. uri
Storžič — češki film ALIBI NI DOVOLJEN ob 10. uri, premiera franc. barv. filma SESTANEK S HUDIČEM ob 13. uri, franc. CS film UZDA OKOLI VRATU ob 15. in 19. uri. nemški barvni CS film MED ČASOM IN VEČNOSTJO ob 17. uri, premiera španskega filma POTEPUHI ob 21. uri
Cerklje - i tal. barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA ob 15. in 17. uri
Naklo — franc. barvni CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 16. in 19. uri
PONEDELJEK - 14. jan.
Center — španski film POTEPUHI ob 16., 18. in 20. uri
Storžič — franc. film SESTANEK S HUDIČEM ob 16., 18. in 20. uri
TOREK — 15. januarja
Center — španski film POTEPUHI ob 16.. 18. in 20. uri
Storžič — i tal. barvni CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 16. in 20. uri, franc. barvni film SESTANEK S HUDIČEM ob 18. uri
SREDA - 16. januarja
Center — jug. barvni CS film OBRAČUN ob 16. in 20. uri, španski film POTEPUHI ob 18. uri
Storžič — i tal. barvni CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 16., 18. in 20. uri
Svoboda — špan. film POTEPUHI ob 20. uri
ČETRTEK - 17. januarja
Center — jug. barvni CS film OBRAČUN ob 16., 18. in 20. uri
Storžič — ilal. barvni CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 16., 18. in 20. uri
PETEK - 18. januarja
Center — jug. barvni CS film OBRAČUN ob 16. in 18. uri, ameriški film SEVERNA ZVEZDA ob 20. uri
Storžič — ital. barvni CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 16., 18. in 20. uri
Jesenice »RADIO««
12. do 14. januarja — amer. barvni CS film ZAKONSKI VRTILJAK
15. do 16. januarja — amer. barvni W film PRESENEČENJE TEGA STOLETJA
Jesenice »PLAVŽ«
12. do 13. januarja — amer. barvni CS film NA MUHI
14. do 15. januarja — amer. barvni CS film ZAKONSKI VRTILJAK
17. do 18. januarja — amer. VV film PRESENEČENJE TEGA STOLETJA
Žirovnica
12. januarja — amer. barv. film RIO BRAVO
13. januarja — amer. barv. CS film NJENA EDINA LJUBEZEN
16. januarja — amer. barv. film ZAKONSKU VRTILJAK
Dovje
12. januarja — amer. barv. CS film NJENA EDINA LJUBEZEN
13. januarja — nemški film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI
17. januarja — amer. barv. CS film ZAKONSKI VRTILJAK
Koroška Bela
12. januarja — amer. barv. W film PRESENEČENJE TEGA STOLETJA
13. januarja — amer. barv. film" RIO BRAVO
14. januarja — amer. barv. CS film NJENA EDINA LJUBEZEN
Kropa
12. januarja — amer. film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 20. uri
13. januarja — amer. barv. CS film NEKATERI SO PRITEKLI ob 15. in 19.30 uri
17. januarja — slovenski film NOČNI IZLET ob 19.30 uri
Ljubno
12. januarja — jug. italij. film DUBROVSKI ob 19.30 uri
13. januarja — jug. italij. film DUBROVSKI ob 16. uri
Duplica
12. januarja — nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO ob 19. uri
13. januarja — nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO ob 15., 17. in 19. uri
16. januarja — šved. film POLETJE Z MONIKO ob 17. uri
17. januarja — šved. film POLETJE Z MONIKO ob 19. uri
Radovljica
J 12. januarja — španski film , VIRIDIJANA ob 20. uri j 13. januarja — amer. CS ■ film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI ob 15.45 in 20. uri
13. januarja — španski film VIRIDIJANA ob 18. uri
13. januarja — angl. film TOMMY STEELE POJE ob 10. uri matineja
15. januarja - egipt. film ZA VEDNO SKUPAJ ob 20. uri
16. januarja — egipt. film ZA VEDNO SKUPAJ ob 18. in 20. uri
18. januarja — amer. barv. CS film AVANTURE HU-CKLEBERRYJA FINNA ob 20. uri
Gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
NEDELJA - 13. januarja
ob 10. uri URA PRAVLJIC — šesti program ob 16. uri — Obrenovič - Lebovič: NEBEŠKI ODRED priredi ODER MLADIH
TOREK - 15. januarja
ob 17. uri za gimnazijo ob 20. uri za IZVEN Obrenović-Lebović: NEBEŠKI ODRED oder mladih — gostovanje v Škof j i Loki
Športne prireditve
»PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE«
Železniki — V okviru tradicionalne zimsko - športne prireditve v spomin na herojsko  dražgoško  bitko bo
danes zvečer v Železnikih prvo tekmovanje v nočnem slalomu, ki se ga bodo udeležili nekateri naši najboljši alpski smučarji. Tekmovanje se bo začelo ob 18. uri.
Jutri ob 8. uri pa bodo v sklopu tekmovanj »Po stezah partizanske Jelovice« v Železnikih startale patrulje smučarskih tekačev v mladinski (5 km) in članski (10 kilometrov) konkurenci ter republiške ekipe (15 km). — Nato bo tek posameznikov za mladince (10 km) in člane (15 km).
Kropa — Na tukajšnji 35-metrški skakalnici bodo danes skoki za mladince in člane.
Lancovo — Tu se bo danes dopoldne ob 9. uri pričelo prvenstvo pionirjev v smučarskih tekih, ki se ga bodo množično udeležili učenci vseh gorenjskih osnov. šol.
Selca — Na dveh sanka-ških progah v Selcah in Kropi bodo danes z navadnimi, samotežnimi in tekmovalnimi sanmi tekmovali sankači. Tekmovanje spada v sklop tekmovanj »Po stezah partizanske Jelovice«.
HOKEJ
Jutri zvečer bo na Jesenicah hokejska tekma zvezne lige med domačimi Jesenicami in Olimpijo iz Ljubljane. Tekma bo zanimiva zato, ker ljubljanski tekmovavci resno računajo na drugo mesto v tem tekmovanju. — Kranjskogorčani bodo drevi igrali v Zagrebu proti Med-veščaku.
Turistični informator
KRANJ
V hotelu »Evropa« razpolagajo še z 10 prostimi posteljami. Isto število prostih ležišč imajo tudi v hotelu »Jelen«, medtem ko je v zasebnih tujskih sobah prostih 12 ležišč. V domu na Joštu je na skupnih ležiščih prostora za 28 ljudi.
JEZERSKO
V gostišču doma na Jezerskem imajo 66 prostih po-
stelj, medtem ko je v privatnih turističnih sobah prostih 67 ležišč. Cesta na Jezersko je dobro prevozna.
PREDDVOR
V gostišču »Grad Hrib-« razpolagajo s 17 prostimi ležišči.
KRVAVEC
V starem domu je moč dobiti še nekaj prostih ležišč,
j medtem ko je novi dom popolnoma  zaseden.   Za eno-I dnevne    izletnike - smučarje J žičnica normalno obratuje.
PODVIN
V novem gostišču razpolagajo s 45 prostimi posteljami.
TRŽIČ
V hotelu »Pošta« imajo 20 prostih ležišč, ki jih je moč rezervirati tudi po telefonu (329). Prav tako je moč rezervirati prenočišče v privatnih sobah, kjer je 14 prostih postelj — telefon 225.
PODLJUBELJ
V gostišču »Ankele« trenutno razpolagajo z 12 posteljami. V planinskih domovih pod Storžičem in na Kofcah je dovolj prostora.
TREBIJA
V gostišču razpolagajo s 40 prostimi posteljami.
PREVOZNOST CEST
Zaradi snega so na G o-, renjskem zaprte naslednjo ceste: Petrovo brdo—Podrošt, Tržič—Ljubelj, Podrošt—S ori-« ca in prelaz Ljubelj. Otežko-čen pa je prevoz na cestnih odsekih: Jesenice—Podkoren^ Podkoren—Rateče, Kokra— Jezersko—drž. meja, Gorje— Pokljuka, Mrzli studenec— Bitnje, Lesce—Begunje—Tržič, Rateče—Planica. - Težko prevozna sta tudi odprta prelaza Jezersko in Podkoren.
SNEŽNE RAZMERE
Največ snega ne samo na Gorenjskem, temveč v vsej Sloveniji je doslej zapadlo na Kredarici. Snežna odeja je debela 2 metra. V ostalih krajih pa je snežna odeja: na Komni 195 cm, Na Kofcah 130 cm, na Krvavcu 120 cm, na Starem vrhu nad Škof jo Loko 85 cm, Pod Storžičem 80 cm, v Planici 70 cm, na Jezerskem 33 cm, na Joštu 20 cm in v Lescah 25 cm.
Bohinjska čolnarna v »obleki po zadnji modi«
DOM $ DRUŽINA % MODA
DOM * DRUŽINA • MODA
DOM & DRUŽINA # MODA
DOM e DRUŽINA 9 MODA
SPANEC
»Kdor veliko spi, dije živi!« gotovo nasvet, da veliko spi-
Ni samo pregovor, tudi zna- mo. Koliko spanja sploh po-
nost je dokazala, da to res- trebujemo?   Zdravniki pra-
nično drži. Najcenejši recept vijo, toliko kolikor ga vsak
lepoti  in  zdravju  je prav posameznik  potrebuje. Po-
Pet značilnih
Ozek pl«šč z vstavljenimi rokavi in s tremi zanimivo pri-šitimj gumbi.
Pri preširokem pasu se bomo izogibale širokih pasov in kratkih jopičev.. V garderobi take ženske naj prednjačijo športne obleke, do bokov segajoče jopice in ozki pasovi, ki jih ne boste nosile tesno zategnjenih.
Pri kratkem životu se ne smete odločiti za štirioglate izreze, prav tako ne boste nosile bluz zataknjenih za pas krila; nosite obleke s podaljšanim pasem, do bokov segajoče jopice in kratka krila (seveda le tedaj, če imate lepe noge).
Pri dolgem životu se boste izogibale dolgih jopic, bluz, kratkih kril in nizkih pet, nosita visoke pete in obleke v princes kroju.
Pri premočnih bokih se izogibajte tesnih pasov, svetlih širokih, preozkih in kratkih kril, velikih karov itd. Prednost dajte ravnim krilom s podolgovatimi šivi.
Ce imate premočne noge, ne boste nosile ozkih in preširokih kril, tudi ne pretemnih in svetlih nogavic, nizkih ali previsokih pet. Nosite daljša krila, nogavice s črto v nevtralnih barvah, čevlje s srednjo visoko peto in zelo izrezane.
Ribe v našem jedilniku
Ribe vsebujejo veliko beljakovin in so zato potrebne našemu organizmu. Nekatere
vpreček bi bil 8 ur dnevno. Znano je, da mlajši ljudje več spijo kot starejši. Pri spanju se odpočije telo in živčevje. Človek bi ob pravilni prehrani lahko 4 do 8 dni bedel, ampak že po 24 turah bedenja nastopijo živčne motnje, razdražljivost in pešanje spomina.
Ne drži, da se spanja no da nadomestiti. Tudi mnenje, da je spanec pred polnočjo več vreden kot potem, ni pravilno. — Spanec je spanec — Mnogi ljudje tožijo zaradi nespečnosti! Zvečer se skušaj mo izogibati grozljivim filmom, tudi pretežka jedila niso priporočljiva. Tolikokrat hočemo pred spanjem rešiti kak življenjski problem in včasih po nepotrebnem prevč razmišljamo in si kratimo noč. Odveč je, da povemo, da je marsikateri problem ponoči videti dosti bolj zapleten in skoraj nerešljiv. Dobro vam bo delo, če pred spanjem popijete skodelico kamilic, vročega mleka ali se prehodite po svežem zraku. Že babice so vedel, da topla kopel kaj dobro vpliva na utrujenega človeka, preden leže v posteljo. Dobra, a ne premehka postelja, primerna odeja in svež zrak nam bodo omogočili sladko spanje in koža bo dosti dlje sveža in gladka, ne da bi delali obrazne ma-:-ske.
Tuji izrazi v modi
Mnogokrat beremo ali slišimo razne izraze, ki označujejo različne dele oblek in nam niso povsem jasni. Oglejmo si nekatere izmed njih: Beseda    »ensamble« (izgovori
Pomarančna solata z bananami
Pripravi 5—6 rumenih in prav toliko rdečih pomaranč ter jih zreži na okrogle rezine. Zreži na kolesa ali na kocke 5—6 olupljenih banan in potresi vsako zase s sladkorjem ter postavi pokrito za nekaj ur na mrzlo ali na led. Pomaranče nalozi v lepih kupčkih vsako zase na steklen pla-denj, vmes in okoli njih pa razvrsti banane. Na koleščke banan položi polovico orehovih jedrc. Soku pomaranč in banan prideni, če je treba, Še sladkorja in nekoliko konjaka ali poljubnega likerja ter polij po solati. Do serviranja pestazi pokrito na led.
ansambIJ je francoska in po- ga. Pri tem pa moramo zelo meni celota.  Ce uporabimo paziti, da nam kombinacija' besedo ensamble, si mislimo dobro uspe. dva kosa obleke, ki ju nosimo skupaj, lahko tudi samostojno. Na primer: obleka z jopico, obleka s plaščem ali kostim s plaščem. Za isti pojem .uporabljamo tudi besedo »komplet«.
Kaj pa beseda »separate« (izgovori: seperit)? Beseda je ameriškega izvora, ki o zna- | čuje kose oblek, ki se ujemajo v kroju, barvi ali ma- | terialu, niso pa iz istega bla-
vrste rib vsebujejo več beljakovin kot meso. Na primer 6ardine imajo 21.6 odstotka beljakovin, medtem ko goveje meso le 19.6 odstotka. Morske ribe vsebujejo razen tega še A in B vitamin ter jod. Tako je v 100 gr ribjega mesa toliko beljakovin kot v dveh in pol jajcih ali 500 gr mleka ali 100 gr mladega sira. N
Vsi dobro vemo, da se ribe kaj hitro pokvarijo. Pokvarjene ribe so lahko zelo nevarne zdravju. Ribo spoznamo, da je sveža, če ima svetlo kožo, bistre oči, rdeče škrge in — meso mora biti belo.
Mali nasveti
Preja
vezenje
IZSTOPAJOČE ŽILE NA
ROKAH se pojavijo pri vitkih ženah in dekletih. Žile so pač vidne, ker jih pokriva premalo mesa. Zato je bojazen, da je vzrok žilam bolezen, odveč. Da bi se vam žile ne videle tako močno, od časa do- časa dvignite roke v zrak in zvečer krožite v zzpc-tjz z rokami.
Ce imate premočne obrvi, si boste previdno nekaj dlačic izpulile s pinceto. Kot vidite na sliki, si boste kožo, kjer boste izpulile dlačice, prijele med prste in nategnile. Ce si boste prej položile topel obkladek na obrvi, vam bo delo šlo še laže od rok
Pečena riba s smetano
Ze skoraj pečeno ribo polij z gosto kislo smetano in rumenkasto popeci. Smetanov sok iz kozice zli j na krožnik in nanj položi ribo. Kuhane in pečene ribe polagaj vedno na krožnik s hrbtom navzgor.
Ribji naravni zrezek
Od velikih rib nareži zrezke, nadrgni jih s soljo in po- vrata gostom ali bo to dolž-kapljaj z limoninim sokom, nost opra\ \ mož. potresi po eni strani z moko    Moški je tisti, ki sprejme in naglo speci. goste.
Prejo za vezenje najprej prekuhamo. Tako poskusimo, ali gre ob barvo, pa tudi to, koliko so barve stalne.
Tekači na stopnicah
Tekači na stopnicah se najprej obrabijo na robovih. Ta mesta zavarujemo tako, da podložimo papir ali še bolje karton.
Mizarski klej
Mizarski klej pred uporabo razdrobimo v koščke in jih namočimo v mrzlo vodo. Naslednji dan jih zavremo v malo vode. vendar ne neposredno nad ognjem, ker se klej prismodi. ampak v vodni kopeli.
KDO ODPRE vrata
Pričakujemo obisk. Nenadoma pa se gospodinja vpraša, ali ona sprejme in odpre
Izgubljena
mladina
t film
Nekaj misli režiserja Elie Kazana
Ameriški režiser Elia Kazan (Viva Zapata!, Vzhodno od raja, Na obali, Obraz v množici, Baby Doli, Divja reka, Razkošje v travi) je eden tistih filmskih ustvarjavcev, ki 6e posebno intenzivno ukvarjajo s problemi sodobne mladine. Ta zanimiva tematika je našla mnogo upodobitev na filmskem platnu, toda malokdo je vanjo tako globoko posegel kot prav Kazan. Njegovo poznavanje ameriške mladine in njene moralne krize (ki je značilna pač vse prej kot samo za Ameriko!) je veliko, njegov odnos do nje pa v bistvu optimističen. Z nekaterimi njegovimi pogledi na to se beoao seznanili v naslednjih dveh izvlečkih iz njegovega intervjuja, ki ga je imel lani ob svojem novem filmu »Razkošje v travi« (z VVarren Beattvjem in Natalie V/ccd).
Propnd eiarih moralnih načel
iTa vprašanje, ali je v fil-:i' mu »Razkošje v travi«, ki ga je posnel po originalnem scenariju znanega dramatika Williama Ingea in ki obravnava življenje ameriške mladine v dvajsetih letih, skušal ustvariti kritiko sedanjega družbenega sistema v Ameriki in potegniti vzporednico med le-tem in propadanjem starih moralnih načel — je Elia Kazan odgovoril:
»Film 'Razkošje v travi' res vsebuje tudi paralelo med propadom t?!tarega moralnega reda absolutnega puritanizma (to je spolnost je enaka pregrehi) in propadanjem nekega ekonomskega sistema. Za ta dva pojava VViliism Inge meni, da sta povezana. V zadnjih petih minutah filma avtor postavi svoje mnenje, da je najvažnejše v življenju odkriti, kdo si, in živeti ustrezno svoji lastni notranji strukturi; ne slediti družbeni ambiciji in želji po uspehu ali veljavnemu moralnemu na-ziranju niti odločnim zahtevam kake avtoritarne osebe, kot so to starši. Človek naj sprejme svojo lastno naravo in po njej oblikuje svoje življenje. Mislim, da je za 'Razkošje' značilno, da ga avtor konča z besedami: »Odpuščam svojim staršem.«
Imeli smo deset let samo-pomilovanja, ko so mladoletni prestopniki govorili: »•Oh, da, ubil sem tega člo-
veka; toda to je bilo zaradi tega, ker je oče slabo ravnal z menoj.« To je dolgočasno stališče.
Veste, nikoli mi ni bilo preveč všeč, da je Jimmy Dean postal idol mladoletnikov. Moj idol ni. Mislim, da sem v filmu »Vzhodno od raja« povedal resnico o človeku, kakršen je bil on, toda nič mi ni bil všeč rezultat — da namreč za vse kriviš svoje starše in svojo vzgojo. Ne strinjam se s tem. Moje mnenje je, da bi se moral, če so te starši napačno vzgajali, tega čimprej zavedati in ubrati svojo lastno pot. V »Razkošju« mislim, da je Inge storil korak naprej, ko pravi: »Ni mi mar, kaj so oni storili, jaz bom storil, kar sam hočem.« Seveda mora v filmu oče prej umreti, toda misel je vendarle tu.
Tako v ameriškem gledališču kot v filmu smo doživeli celo desetletje sebe po-milujočega junaka, ki za vse svoj nesreče in nasilja, za vsa svoja sovražna dejanja krivi drugega. Mislim, da je čas. da ustavimo to. . . dovolj je bilo.«
Resnična družbena situacija
{Ta vprašanje, ali je po njegovem mnenju to 6tališče mladine v filmu in gledališču zraslo iz neke resnične družbene situacije ali pa so ga pisci pretirano povečali, pa je Kazan odgovoril:   -"' *~ "
»Mislim, da je bilo to resnično v povojni atmosferi. Ne mislim reči, da ni bilo pomembno, bilo je resnično. Kot sem že rekel, je bil »Vzhodno od raja« resničen in po drugi svetovni vojni je bila nenaklonjenost mlajše generacije do generacije, ki je povzročila vojno, zelo razumljiva in pravilna. Občutek, da so moralna načela stare generacije prazna, da nič več ne pomenijo in da za nas ne veljajo, je bdi resničen. Tako so bili zelo res>-nični tudi dvomi mladih ljudi v vrednote njihovih staršev.
Toda prvi izraz tega je bil: »Pomilujte me. Preveč občutljiv   sem  za  ta 6vet.
POTEPUHI« je film španskega režiserja Ladislaoa Vajde in izrednega fantiča-igravca Pablita Calva. Drobna zgodba iz življenja »malega človeka« — nekdanjega bikoborca je iskrena in ne brez resničnega človeškega utripa, zato bb našla odmev. Vendar film tudi kot tak zasluži pozornost, ker se uvršča med tista resnejša prizadevanja, ki naj bi španskemu filmu spet vrnila ugled
»SALAMBO«, ki ga je po znanem romanu Gustava Flauberia zrežiral za Francoze režiser Sergio Greco z igravci Jeanne Valerie, JacQuesom Sernasom in Edmundom Purdomom, in »MASCEVNJE VIKINGOV« italijanskega režiserja Giacoma Dentiloma (s ameronom Mitcheliom in Isaeblle Corev) sta dva filma s tako imenovano »zgodovinsko« tematiko, s katerimi so zadnje čase naši distributerji izredno radodarni. Tako zelo radodarni, da bi kazalo o tem več spregovoriti...
Predober sem za ta svet. Vsi so v zmoti, razen mene. Poglejte, kaj mi je storil moj oče!« To je bilo precej splošno stališče.
Zato je bil Jimmy Dean vsepovsod idol. Se zdaj najdete na ulici fantiče, ki se vedejo, kot bi hoteli reči: »Homoseksualec sem, ker mi je mati storila to in to« ali »Nevrotik sem, ker se mi je zgodilo to in to«. Morali pa bi se otresti tega in se spoprijeti s problemom — ker objektivne probleme imamo — in to zelo zamotane.«
ftnna Karfna v Cođardovem ki je bil najboljši film na
filmu »Živeti svoje življenje«, lanskem beneškem festivalu,
čeprav je dobil samo posebno nazrado žiriie
Važno je merilo *
Te   misli   režiserja Elie Kazana, ki je svetu odkril    Jamesa    Deanai'' idola  sodobne  ameriške in evropske    mladine   in mu ustvaril   vrsto   pomembnih ' umetniških del, se mi ne zdi-1' jo pomembne samo za vred*] notenje njegovega ustvarjal--nega opusa. Zdi se mi, da bi' nam moralo tako stališče biti izhodišče pri vrednotenju ne le filmov iz življenja so-a dobne mladine, ampak prak-, ticano vseh filmov, predvsem še tako imenovanih resnih." Naj pojasnim: ni zadosti, da je film sodoben po svoji vsebini in po filmsko-oblikovni' plati. Se veliko važnejše je/ da je vpliv filma na mladi« no (saj končno ona sestav-« lja daleč pretežni del filmskega občinstva) tak, kot sŽ ga želi Kazan: mladina naj (tudi   pod   vplivom filma!)' otrese  s 6ebe samopomilo-' valno nedejavnost in naj 6o spoprime z objektivnimi pro-» blemi  sodobnega  časa. Zavrže naj stara moralna nače-* la, če so prazna in brez vse-" bine za naš čas, toda name-" sto njih naj si postavi novaj še trdnejša načela. Predvsem pa naj se zave vrednote, ki jo danes tako velik cel sve-, ta zametuje in celo preziral poštenosti. Kot pravi Kazanj človek   naj   sprejme svojo lastno naravo in po njej ob-' likuje svoje življenje. K te-mu je pač treba dodati, da je važna prilagoditev družbenim normam. Toda: ali nei ustvarjajo  le-teh  ljudje in predvsem mladina in ali no vključuje poštenost do sa-"' sega sebe tudi poštenosti doi drugih in do celotne družbe?< Zdelo se ml je vredno ob Kazanovih   mislih opozoriti na   ta   —   vzgojni kriterij vrednotenja  filmov,  ker se mi zdi, da ga vse prepogo* slo prav neođpustljivo zane-i' marjamo ali. pa povsem na« pačno  enostransko razlagamo. Cas pa je že, da tudi ▼ filmski kritiki dobi eno naj« važnejših mest, ki mu z vso pravico gr?.
DUŠAN OGRIZEK |
»Nikoli se ne ve,« je dejala 3VIary Drover nekoliko razgreta, »Ta satan je tu — in mi vsi smo tu — in končno je dostikrat čisto neverjetno, kako naglo spet srečaš koga čisto slučajno!«
»Ce bi le mogli storiti kaj več kot to,« sem pristavil še jaz precej razburjen.
»Ne pozabite, Hastings, da se policija trudi, kolikor more. Posebna četa je tu, dobri inšpektor Crome se obnaša včasih sicer malce smešno, je pa sposoben uradnik in polkovnik Anderson, poveljnik, je mož dejanja. Ukrenili so vse potrebno in mesto samo ter dirkališče sta zavaro-i vana, kolikor je le mogoče. Povsod šo postav-« Ijeni razen tega še civilni stražniki in detektivi. Razen tega pa so po časopisih dokaj natančno in temeljito obvestili in pripravili publiko.«
Donald Fraser je zmajeval z glavo. »Mislim, da niti poskušal ne bo, da bi se česa lotil. Saj bi bilo naravnost blazno!«
»Na žalost je možak blazen!« je pripomnil Clarke suhoparno. »Kaj pa vi pravice, mojster Poirot, ali bo odnehal ali pa bo poskušal delati po načrtu?«
»Po mojem mnenju je njegova obsedenost tako velika, da mora poskusiti! Reklo bi se, da priznava svoj poraz, če ne bi danes storil ničesar. Tega njegov blazni egoizem ne more dovoliti. Dr. Thompson je istega mnenja, kot vidim Upajmo le, da ga bodo pri dejanju prijeli.«
Donald Fraser je odmajal z glavo: »Preveč prebrisano se bo lotil posla, boste videli!«
Toirot je pogledal na uro. Razumeli smo migljaj. Sklenjeno je bilo, da bomo zadevi posvetili ves dan; dopoldne smo imeli namen preiskati čimveč cest in ulic, kasneje pa se postaviti na dirkališču na raznih mestih in tam cprezati vsak zase. Dejal sem, da bomo. S tem pa bi sebe skoro lahko izvzel, zakaj moja straža bi bila najbrž čisto odveč. Zelo verjetno je pač bilo, da jaz nisem ABC nikoli videl in bi ga gotovo ne našel. Ker pa smo sklenili, da pojdemo vsak zase, sem predlagal, da bi se jaz priključil eni Od dam in jo spremljal — Poirot je takoj soglašal s tem — le to ne vem, kaj mu je bilo treba pri tem tako neumno mežikati.
Dekleta so šla v predsobo, da bi si nadela površno obleko. Donald Eraser je stal pri oknu; zatopljen v svoje misli je zrl ven. Franklin Clarke ga je pogledal, in ker mladi mož cči-vidno nikakor ni bil za pameten razgovor, je Clarke začel po tihem, obrnjen k Poirctu: »Sli-Site, mojster Poirot, vi ste obiskali mojo svakinjo v Churstonu. Ali je kaj rekla — kaj namignila — kako bi rekel, ali je člejala, da...,« v hudi zadregi je prenehal.
S sila nedolžnim obrazom, ki se mi pa ni zdel čiste pošten, je začel Poirot: »Kako ste rekli?« Da je dejala vaša svakinja — kaj?«
Franklin Clarke je zardel. »Ugovarjali ml boste, da zdaj ni čas za osebne zadeve...«
»Seveda ni!«
»Jaz pa bi rad ugotovil!« »Izvrstno!«
Clarke je nazadnje, kot se mi je zdelo, le začel sumiti, da se skriva v Poirotovem negibnem obrazu hud posmeh. Boril se je dalje. »Moja svakinja je sila ljubezniv človek — vedno sem se z njo dobro razumel — toda že delgo je hudo bolna.,. in v takih prilikah — morfij in slično imajo ogromen vpliv na človekovo razpoloženje — se človek nagiba k temu, da si vse mogoče domišljujc.«
»Ah?« Mežikanje Poirotovo se že skoro nI dalo več napačno razlagati. Le mister Clarke, popolnoma predan svojemu kočljivemu vprašanju, tega ni opazil.
»Za Toro — miss Grey gre,« je dejal.
»A, tako, o miss Grejevi govorite?« je rekel Poirot s svojim najbolj nedolžnim začudenjem.
»Da. Lady Clarke si je zabil?, v glavo nekakšne zadeve ... Tcra... eh, miss Grey je zelo lepo... dekle — tudi najboljše žene so proti drugim ženam malce sovražne. Tora je bila mojemu bratu nujno potrebna — najboljša tajnica, ki jo je kdaj imel — je dejal ponovno — in imel jo je rad. Vendar brez skrivanja, zakaj Tcra ni ena tistih, ki — — —«
»Ne?« mu je hitel Poirot na pomoč.
»Toda moja svakinja si je pač domišljala, da... skratka, postala je ljubosumna. Ne, da bi bila to kdaj pokazala! O, ne! Toda po Carovi smrti, ko je šlo za to, ali naj miss Tora ostane, jo je pošteno okrtačila in ni imela ene dobre
besedice zanjo.  Seveda je res, da je večidel vsemu bija kriva bolezen, je dejala tudi sestra Klara in se' ji res ne more očitati, toda —« umolknil je. »No, pa?«
»Gospod Poirot, rad bi vam dopovedal, da vse skupaj ni vredno piškavega oreha, ni vredno, da bi človek govoril. Vse skupaj so sanjarije bolnih možganov, fantazije bolnice. Vidite, tu — iskal je po žepu — je pismo, ki mi ga je pisal moj brat, ko sem bil na Vzhodu. Berite ga, da boste spoznali, v kakih odnosih sta si bila!«
Poirot je vzel pismo. Franklin je stopil ob njegovo stran in s prstom kazal na nekaj mest ter jih prebral:
»— tu gre vse po starem. Charlotta ima nekoliko manj bolečin. Rad bi ti poročal o tem kaj bolj ugodnega! Ali se spominjaš Tore Gre-veve? Ljubo dekle je in zame večja tolažba, kot si moreš misliti. Ne vem, kaj bi v teh mrkih časih počel brez nje! Polna je sočutja in vedno z zanimanjem sodeluje z menoj, ima
izbran okus in smisel za lepo in deli z menoj ljubezen do kitajske umetnosti. Bila je srečaj da sem jo našel! Niti hči bi mi ne mogla biti prisrčnejša in ljubkejša spremljevavka. Njeno življenje je bilo težko in ne zmeraj srečno in veseli me, da je našla tu dom in da se je res navezala na nas.«
»Vidite,« je dejal Franklin Clarke, »tako je evVA moj brat za to dekle. - Ravnal je z njo kot s hčerjo. Zato pa se mi zdi tako brezsrčno, da jo je moja svakinja takoj po bratovi smrti pognala čez prag! Ženske so res pravi zlodeji, gospod Poirot!«
»Vaša svakinja je bolna in mne^o trpi, ne pozabite tega!«
»Saj vem ta in si vedno dopovedujem. Seveda se ji ne sme ničesar očitati. Kljub temu pa sem vam pokazal pisno, da bi se česa ne utvar-jali in si ne ustvarili napačne slike po vsem tem, kar je o tem dekletu rekla moja svakinja.«
Poirot mu je smehljaje vrnil pismo. »Popolnoma prepričani ste lahko, da me to, kar ljudje poreko, nikoli ne zapelje, da bi si ustvaril napačno sliko. Jaz delam svoje lastne zaključke!«
Clarke je spravil pismo. »Vsekakor me veseli, ' da sem vam pismo pokazal. Dame prihajajo! Pojdimo torej!«
Ko smo zapuščali sobo, me je Poirot poklical nazaj. »Vi bi se radi priključili ekspediciji?«
»Vsekakor! Nikakor ne bi bil rad brez posla.« »Človek  se   more   tudi   duševno zaposliti, Hastings !«s
»Ta pa vam bolje priliče kol meni!« sem odgovoril.
»Nedvomno! Radi bi torej spremljali eno od dam? In katero boste počastili, če 6e sme vedeli?«
»Ne — ne vem še!« »Kako bi bilo z miss Barnardovo?« »Ona bi utegnila biti tako samostojna, da me najbrž ne bo potrebovala.«
»Miss Grevevo?« »Da — najbrž!«
»Hastings — čudni ste! Toda človek vas naglo spregleda — neodkriti.
Že davno sle bili odločeni, da boste prebili dan s svojim svetlolasim angelom ...«
»Toda, Poirot!«
»Zal mi je, da moram prekrižati vaše načrte, toda prositi vas moram, da spremljajte drugo damo! In sicer miss Mary Droverjevo. Zabičujem vam, da je ne smete zapustiti!«
»Zakaj'pa to?«
»Ljubi prijatelj, njeno ime se začenja z D! Prav ničesar ne smemo tvegati!«
Uvidel sem, da ima prav. Spočetka se mi j« nj-?&Gva trditev zdela malo debela, toda ko sem stvar premislil bolj natanko, sem razumel, da je ABC morda natančno obveščen o kretanju svojega nasprotnika — če res sovraži Poirota, bo odstranitev Mary Droverjevc baš najboljši udarec v sredo in posebno posrečen sunek! Obljubil sem torej Poirotu, da bom svojo nalogo izpolnil vestno do kraja in sem se poslovil od njega. Sedel je pri oknu, pred seboj je imel majhno ruleto. Zavrtel je kolo, in ko sem zapuščal sobo. je zaklical za menoj: »Rouge« — Rdeče! Dobro znamenje, Hastings. Sreča se obrača!«
21
!        ARTUR HASTINGS NI BIL POLEG
Mr. Leadbetler je nejevolno godrnjal, ko je njegov sosed, ki je sedel na stola zraven aje-(' ga, vstal, se nerodno gnelil mimo njega, spustil pri tem neredno klobuk, da mu je padel na se* dež pred njim, in se potem sklanjal naprej, da bi ga pobral. i
In to prav pri najbolj napeti sceni v filmu »V božjih rokah«, presunljivi drami iz življenja (z zasedbo samih zvezd)! Ves teden se je že mr. Lcadbetter veselil tega filma.
Zlatolasa junakinja, ki jo je igrala Katarina Royal — po prepričanju mr. Leadbetterja je bila to najboljša filmska igravka na svetu — je v svojem ogorčenju zaklicala pravkar: »Nikoli! Raje stradam! Toda stradala ne bom, zakaj božja roka.. .«
Mr. Leadbetter je razjarjen obračal glavo zdaj na levo zdaj na desno in stegoval vrat, da ga je bolela vsa muskulatura na njem, in se jezil nad brezobzirostjo ljudi. »Le čemu ne čakajo do konca filma . . . kako lahko pri najbolj napetem dejanju vstane in odhaja . ..?«
No vendar, sitnež, ki je tiščal mimo njega ven, je kočno le odšel in mr. Leadbetter se je spet z vsem užitkom lahko posvetil gledanju napete zgodbe na platnu. Katarina Rojal je ztlaj. z otrokem na roki ^topila na vlak. Kakšno smešno železnico imajo vendar v Ameriki...! In film se je vrlel dalje' — svojemu uspešnemu koncu nasproti.
Mr. Leadbetter se je zadovoljno oddahnil, ko so se prižgale luči. Po svoji stari navadi je počasi zapuščal kino. Saj se člGvek še tako prezgodaj povrne v sivo, mrzlo vsakdanjost, čemu torej hiteti! Ozrl se je ekrog sebe. Kdove kaj ljudi ni bilo v kinu. Nič čudnega! Dirke! Mr. Leadbetter je strogo obsojal dirke, igranje na karte, pijančevanje in tudi kajenje, zato pa je toliko bolj ljubil kino.
Vse je tiščalo k izhodu. Leadbetter se je počasi vključil v tok, ki je bil usmerjen k vratom. Možak na sedežu pred njim je zadremal in se essedel na fotelju. Mr. Leadbetter je bil ogorčen. Le kako se more pri filmu »V božjih rokah« zaspati!
Razburjen gospod, ki so mu noge spečega zapirale že itak ozki prehod med vrstami, se je precej nejevoljna obrnil nanj s prošnjo: »Boste že dovolili, gospod!«
Mr. Leadbetter je stal že blizu izhoda in je gledal nazaj. Nastalo je gibanje... uslužbenec kina s kapo na glavi... majhna gruča ljudi... morda se je pa tisti mož pred njim napil ia je bil pijan ter nI spal...
JO
Jugoslovanski športniki
v preteklem letu
Mlada dekleta v Bohinju. Na kaj mislijo; na smučanje ali
na kopanje.
Preteklo leto je bilo eno najuspešnejših v jugoslovanskem športu. Naši tekmovav-ci so sodelovali na 10 svetovnih in 8 evropskih prvenstvih v raznih panogah športa; na 6 takih tekmovanjih pa so dosegli zelo dobro uvrstitev.
V začetku aprila je jugoslovanska reprezentanca v Berlinu osvojila prvenstvo Evrope v namiznem tenisu. V novi sezoni, ki se je komaj pričela, pa so naši športniki potrdili svoje visoke kvalitete. Eden takih je Vo-jislav Markovič, ki je zmagal na dveh velikih mednarodnih turnirjih.
Nogometna reprezentanca je junija osvojila v Cilu 4.
mesto na svetu. Olga Gere pa je na evropskim tekmovanju v atletiki osvojila drugo mesto v skoku v višino. Pred mesecem dni je naša košarkašica ekipa zmagala na prvenstvu Balkana. Vsekakor  leto   1963 nudi
dobre perspektive za napre. dek športa nasploh.
Leto 1963 bo v glavnem le-' to priprav v vseh športih, zakaj vse oči so uprte v leto 1S64. in v nove olimpijske igre, ki se bodo odigravale V Tokiu.
Bele strmine
Staro leto in praznovanja so za nami. Dedek Mraz pa se je  vrnil v  svoje kraljestvo.
triček
odovina
isioce
KuKumi ljudje starega ve- dišali. Razen tega pa slab duh »a so posvečali mnogo paž- ni bil edina posledica neči-ije čistoči in negi svojega stoče. V starih časih so ljudje ieiesa. O tem nam pričajo veliko več obolevali kot da-epr. urejene kopalnice, ki so nes.  Dogajalo se je, da so
celi gradovi izumirali, in to zaradi strašnih epidemij kuge in črnih koz. Od otrok je le vsak drug doživel deset let. Mnogo ljudi pa je bilo iznakaženih zaradi koz in gobavosti. In vse to je bila v največjem delu kriva nečistoča.
nt in ti a
rast
Hh našli v izkopaninah starih naselij. Teda v srednjem veku js videvi, da so ljudje povsem izgubili smisel za či-ftočo. Iz tega časa je ohranjenih mnogo zelo lepih in prostranih gradov in dvorcev, teda niti v enem ni bilo kopalnice. »Escvrial«, znani ■tvorec španskih kraljev, je imel 3.000 sob — toda niti ene same kopalnice. Kopalnice ni imel niti Versaille, dvor francoskih kraljev - in to sta bila. v tistem času dva največja dvorca v Evropi.
Umazan srednji vek
nako kot so zelo redko prali, ljudje srednjega veka tudi perila niso pogosto menjali. To nam je danes nerazumljivo in takoj lahko pomislimo, da ti naši predniki   niso   preveč lepo
Zdravje in čistoča
Tkanes   smo   veliko bolj " zdravi in odporni, kot so bili v srednjem veku. Bo-
Svetovni tiskarski
V Mainzu, mestu, v katerem je živel in delal po vsem svetu znani izumitelj prvega tiskarskega stroja Johann Guttenberg (1400 do 1468) bodo v bližnji prihodnosti odprli svetovni tiskarski muzej.
Novi muzej bo imel 35 galerij, v katerih bo med drugim razstavljeno tudi 120 znanih Gutteobergovih izvo-
lezni je veliko manj kot v tistih časih, ni epidemij, posebno med kulturnimi narodi so skoro povsem izginile. Mnogo je k temu pripomogla medicina, toda najvažnejše so tri stvari: voda, kos mila in preoblačenje.
Opomin
Stric je prišel na obisk in Jakec ga je kar naprej nekaj spraševal. Mati je to opazila, zato mu je rekla:
»Jakec, ne dolgočasi strica z vprašanji. Vidiš, da ga že začenjaš jeziti.-«
»Ne jezi se name zaradi spraševanja.«
»Zakaj pa?« *
»Jezi se zato, ker mi niti na eno vprašanje ne zna odgovoriti . ..«
Čriček poje čri, čri, črit pojem za godce tri, čri, čri,
pojem za godce tri. poje za godce tri, čri, čri,
poje za godce tri. Prepelica nan) se jezi, ker se njo prekosi, glas ima zelo močan in prepeva dan na dan. Čri, čri,
muzej
dov Biblije — tiskanih na papirju in 20 izvodov tiskanih na pergamentu. V eni izmed dvoran bo kar se da verno ponazorjena Gutteh-bergova tiskarska delavnica, v drugih pa bodo nameščeni stroji in naprave, ki so sledile GuttenbeTgovim. Prav na koncu bo mogoče videti tudi najmodernejši avtomatski tiskarski stroj za tiskanje knjig.
Skopuh
(Sudanska narodna pripovedka)
Neke-5 je živel neki skop človek. Nikoli ni nobenemu uspelo, da bi vsaj enkrat pri njem nekaj pojedel.
Nekega dne pa sta dva prijatelja stavila, da bo eden izmed n'iju večerjal pri skopuhu. Človek, ki je trdil, da bo večerjal pri skopuhu, se je napotil proti njegovi hiši. A ko je prišel, ni vstopil, pač pa fe ."e usedel pred vhodna vrata in čakal. Ko je prišel čas večerje, je sluga prinesel mimo n'ega večerjo. Tedaj je stopil tudi on za njim. Gospodar je videl slu?o, ki nese ve-čerio. toda poleg njega je zagledal tudi tujega človeka. Ker mu ni želel dati večerjo, je vstal in rekel:
»Alah je velik! Nocoj bom prečital moBtev s stotimi kl'.n'anji!« Tudi ta, ki je stavil, je vstal in rekel:
»Alah je velik! Molilo se mu bo do jutra.«
Skopuh je tedaj spoznal, da ga ta človek ne bo zanustil in tako ga je povabil na skupno večerjo.
Stopili smo v novo leto. In zt. prvi dan- leta 1963 nam je pri-> nesel cel koš snega, tako da sat otroci takoj poizkusili nov€ smuči in sani na gladki beli podlagi. Kakšno veselie!
Kmalu bode nastopite zim* ske počitnice in potem — se* veda le če bo v šoli vse tamot kot je prav — bo gotovo do* volj časa za ^smučanje, kepa* nje sankanje in drsanje. Mor* da bodo kateri izmed vas od* šli v smučarske tečaje aLi p* boste zimsko veselje uživali v. domačem kraju. Vsekakor bo* ste gotovo doživeli veliko le* pega in veselega. Prav zado*^ voljni bomo, če boste o kak* snem posebno zanimivem do* živi j a ju tudi kaj napisali irt nam sestavek poslali.
Veliko smeha in ve-elja «4 belih strminah! J
Pošteni najditelj
— Zakaj nisi nesel zlate ureA ki si jo našel na ulici r>, urad za najdene predmete^ — vpraša oče Zvonka.
— To sem hotel prvi trenu* tek, toda ko sem jo odprla sem takoj videl} da tega ne morem storiti.
— Zakaj?
— Zato, ker je bilo na notra* nji strani vrezano: »Večnd tvoja.«
Mojca bere
Naša Mojca, tista mala, nataknila je očala. \ V roke knjigo je prijela in kar brati je začela. Brala pesem je o žabi f in o stari grdi babi. Kar vse črke je poznala, jih počasi zlogovala. Mucek pa se zahahlja: . Mojca brati nič ne zna, i narobe knjigo v roki ima! Nič ni rekla Mojca mala,   , «. vedno išče si očala. Knjige bere, slike gleda, I a narobe vse, seveda!
DUŠA REPINC, 8.1» OSNOVNE ŠOLE i »SIMONA JENKA«, 5 KRANJ J
Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran
Križanka št. 1
Vse po starem
Prava mera
1	2	3	4	5		
7						
\8				CB	9	
10				11		
12		m	13			
	m					
15						
Križanka št.
— Poglej, Micka je prišla na silvestrovanje z islo obleko kot lansko leto!
— Res je, vendar ima letos drugega moža!
KRIŽANKA ŠT.  1  (Hk št. 67-Križanka je magična, zato velja
prva   številka  za   opis vodoravno,
druga pa za navpično.
1., 1. delavska ali vojaška pivnica, ,7., 2. Obri, 8., 3. ime jugoslovanske pevke Knežević, 9., 14. ime črke, 10., 4. razprava, 12., 5. enaka samoglasnika, 13., 11. ime nekdanjega smučarskega asa Sailerja, 14., 9. časovni prislov, 15., 6. drag kamen vijoličaste barve.
Rešitev križanke št. 71
Vodoravno: 1. damast, 7. Rjavina, 9. čaj, 10. bar, 11. as, 12. vile, 13. kolos, 14. Elita, 16. tema, 17. B(ert) S(otlar), 19. ano, 20. tri, 21. tunolov, 23. hosana.
Za vsak primer
— Ugaja mi pri Janezu to, ker vedno ve, kdaj ima dovolj!
Dobro znanstvo
r	2	3	4	5	6	7
6						
J9			10			
					I	
12			m		14	15
16				17		
i 18						
— Rezervirajte ml, prosim, posteljo za prihodnji teden!
— Dedek Mraz
dedek Mraz..!
Vodoravno: 1. slovenska ilustrirana revija, 8. vrsta zemlje, 9. ako/ 10. reka v Srbiji, 11. nekdanji turški velikaš, 12. zagozda, 14. sibirski veletok, 16. dolina pri Bledu, 18. urejevavec izložb.
Navpično: premetenec, naviha-nec, 2. vzklik pri španskih bikobor-bah, 3. soglasnik in samoglasnik, 4. zgodovinsko znano mesto v južni Franciji, 5. vodna žival, 6. telica/ 7. trava, 11. TJiana Verdijeva opera, 12. ožir^ ;a Malajskem polotoku. 13. v<. ognjišča pri starih' Rimljanih, 14. osebni zaimek, 15. nočno zabavišče, J oznaka Varaždina.
avtomobilska
dokumenti © dokumenti # dokumenti • dokumenti # doktraenii * dokumenti • dokumenti « dokumenti « dokumenti
Ko sem prišel, očka ni bilo več, tako sem si spekel nekaj krompirjev in čakal nanj. Nalašč sem sedel k oknu, da bi laže obudil ia.<e, ki sem jih preživel tukaj. Dolgo nisem obsedel, ker me je vse hudo zabolelo in sem moral oditi iz hiše, sicer bi pričel jokati. Takoj sem odšel po nekaj grcšev, ki nam jih dolguje, toda kje ... ko bi bili stalno tukaj, bi moral kaj dobiti, tako pa se jim ne mudi. Le na dveh krajih sem dobil po liter mleka, takoj sva popila pol litra s kruhom in se malo oddahnila, pa odšla prej domov, kej bi naju lahko srečali orožniki, čeprav imava potno dovoljenje. Kadar sva zaslišala voz, sva stopila v gozd. V gozdu sem videl, da so se peljali mimo.
29. APRIL - Včeraj sem odšel spat in bilo je poletje, danes pa 6em se prebudil in je zima. Padel je sneg, ko da bi bil konec januarja, ne pa konec aprila. Ne zadošča, da pošilja bog toliko kazni, zdaj nam je poslal še dolgo zimo. Poljaka dela bi morala biti že opravljena, tako pa se niso niti pričela. Vse bi se moralo poceniti, v ;.-.r je narobe, vedno dražje. T:; e ni vse, stric in vsi v hiši nam nagajajo. Ne smemo sekati drv na dvorišču pa še druge ma-lenkosfl, o katerih se ne splača govoriti Toda zdaj je čas, ko ne smeš ničesar reči, temveč vse prenašati . ..
30. APRIL - Očka je v Krajnu pri nckc-m kmetu naročil kvintal krompirja in danes ga je pripe-
ljal. Krompir so tehtali kot pred vojno pomaranče, niti dekagram preveč in vrhu tega blazno drago, da stane kvintal krompirja 270 Zl. Za ta denar bi lahko kupil 100 kvintalov.
1. MAJ — Iz Krajna seni si prinesel nekaj šopkov drobnjaka. Danes imam čas in sem si ga posadil v lončke. Sajenje še ni bilo pri kraju, ko me je očka poklical k mletju, reči sem pustil na dvo-
ma, učil bi se kakršnekoli obrti, tako pa moramo vztrajati. Očka me tudi nima posebno rad, čeprav mi da vse, kar imamo. To smatra le za svojo dolžnost, ne pa za potrebo. Ves dan se je pogovor vrtel le okrog mene.
2. MAJ — Zvečer so prišli vsi stričevi k nam in govorili o včerajšnji kazni. Očka se vedno prepira z mamo, čemu se vrnešuje^ kadar me tepe. Prišlo je celo do
DNEVNIK
Davida R u b i n o \v i c z a
rišču in brat naj bi jih pospravil. Ko sem nehal mleti, sem odšel v stanovanje. Ko je prišel očka domov, se je pričel jeziti name, čemu sem razmetal drva v lopi, in me je začel takoj pretepati. Pojasnil sem, da vendar nisem imel časa za pospravljanje drv, pa me je še huje. Zelo sem bil jezen, ker me pretepa brez razloga. — Slednjič, ko me je nekajkrat udaril s sponko, sem začel jokati, ne toliko zaradi bolečin ko iz jeze; ostalo je celo nekaj poštenih modric, ki so me zelo bolele. In po vsem tem mi je ukazal, naj grem mlet. Kako naj bi mlel, ko sem komaj premikal roko. Ce ne bi bilo vojne, bi bil že zdavnaj zdo
resnega prepira. Mislim, da zakonski par ne sme živeti v stalni neslogi kakor moji starši, toda to ni nova stvar.
28. APRIL - Z očkom sva se ob svitu odpravila v Krajno. Med potjo naju je dohitel voz in sedla sva nanj. Ko smo se peljali, se mi je zdelo, da se peljem domov, kmalu sem se predal sanjarenju. Kmalu sem se zavedel, da niso le sanje. Prispela sva in očka je odšel v vas, sam pa sem ga počakal pri našem prejšnjem sosedu. Potem pa sem odšel k naši hiš kjer me je čakal očka. Ko sem stopil v stanovanje, mi je bilo vse tako tuje, ko da ne bi nikdar stanoval tukaj. Očka mi je dal denar za
krompir, ki sva ga kupila. Prav rad sem stekel po znani stezi. — Spet se mi je zdelo, da bom kmalu doma, da so tam starši in drugi. Vendar je bilo takoj vse mimo. Prišel je tudi predsednik iz Bielina in prinesel očku potno dovoljenje za tri dni, velja od jutri.
5. MAJ — Govorijo, da bo ponoči racija na Žide. Očka je že od včeraj zdoma, tako se utegne zgoditi, da bo prišel prav danes, ko bo racija. Napisali smo mu listek, naj ne pride danes, tukaj je bil ravno neki deček iz Krajna, pa smo mu dali listek.
6. MAJ — Strašen dan! Okrog tretje ure me je prebudilo trkanje. Bili so policisti, racija. Nisem se prestrašil, očka in bratranec sta v Krajnu in obveščena, drugi bratranci pa so se poskrili. Cez nekaj minut sem zaslišal trkanje po vratih, stric jim je takoj odprl. Prišla sta neki poljski in židovski policist, ta me je pogledal in ukazal, naj se oblečem. Oni drugi me je vprašal, koliko sem star, dejal sem, da štirinajst let, in pustil me je v miru. Iskali ?o okrog, vendar niso našli aikt-gar in odoiijali so le dva iz Ploeka. Čeprav se nisem bal, sem se'tresel ko v vročici. Ko so odšli, sem takoj zaspal. Zgodaj zjutraj me je prebudila sestrična, ker je prispel očka z vozom. Naglo sem se oblekel in odšel ven, očka ni bilo več, ker je takoj pobegnil pred racijo. Reči so spravili z veza in nenadoma sem zagledal policista, ki je zavil v našo ulico.