269. štev. V Ljubljani, četrtek dne 26. septembra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ Izbaja vsak dan —• tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. nrl zjutraj; v ponedeljkih pa ob ur^ zjutraj. — Naročnina zna ga: v Ljubljani v npravniStvu mesečsj K 1*20, z dostavljanjem ua dom K 1*50; s požto celoletno K 20‘—, polletno jK 10*—t četrtletno K 5-—, mesečno K 1‘70. — ;Za Inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se s« pošilja upravniStvn. a: :n Telefon številka 118. m Ali se slovenska zemlja res krči? Brezkončen moto: 1. Ker »liberalci napadajo kranjski 'deželni odbor«, se mora ponemčiti 150 slovenskih otrok v Kočevju, Dolgi ,vasi in Livoldu v nemških, od šulfe-rajna podpiranih šolah. 2. Iz sekovske škofije je graški Schuster pometal zadnje slovenske duhovne v obmejnih krajih. Tudi »Slovenec« je pisal še dosti ogorčeno o tem. 3. »Ako pa tudi slovenščina umerje, živi naša sveta vera rimsko katoliška, kajti v nebesih ne bomo govorili ne po slovensko, ne po nemško, ampak po angeljsko, ako bomo vredni.« — A. M. Slomšek, leta 1860 v sedaj ponemčeni Soboti na Štajerskem. 4. »Ako ni nobene rešitve za koroške Slovence, moramo vsaj gledati, da ostane ta narod veren.« Iz tega pogojnega stavka je pa msg. Podgorc napravil cilj: vera je nad vse, druzega na.s nič ne briga ter se tega v politiki tudi drži. 5. »V dvanajstih letih« (in ne šele leta 1960, kakor pravi »Slovenec«) »ne bode okoli Celovca nikakega Slovenca več.« (prejšnji škof Kahn). 6. Ker pa se taki izreki strašno radi tajijo, je treba opozoriti na Khanov boj proti slovenskim matrikam, kar se je celo ponižnemu »Miru« preveč zdelo. 7. Skof Kalin toraj trditve o zgmje-nju Slovencev v dvajsetih letih ni le postavil, temveč tudi za to deloval z vsemi sredstvi. 8. Na Koroškem se pa vsakega ne-klerikalca proglasi za nemčurja itd. Narodno-obrambna razstava, ki jo je priredila .Prosevta’ v Ljubljani in v Trstu, in izcedno ugaja ter se pozneje prenese tudi v druga mesta, je zbudila pri »Slovencu« še ono majčkano vesti, katera mu je od odobrenja ljubljanskega volilnega reda še ostala. Posvetil je razstivi članke in notice, ki skušajo z po-četka opravičevati naše nazadovanje na severu, pozneje pa padajo v navadno zabavljanje. ker zmanjka argumentov. To je že stara navada in »Slovenec« jc že tolikokrat dokazal, da se je ne otrese. Da je razstava vspeia, pripoznava učeni člankar, ko pravi: »Kar je v tej razstavi res Poučno, to nam jasno kaže, da imajo Slovenci veliko pogojev napredka in da bi v tem oziru kmalu lahko dosegli druge narode, ako bi se omejilo izseljevanje...« Tudi se je učeni Člankar od brambne razstave nekaj naučil in bi bilo le želeti, da se tega nauka drži. Pravi: »Končno nas uči ta razstava, da more narod napredovati le, ako se vsi sloji dvignejo in ne uživajo kulturnih dobrot in političnih pravic le člani kake kaste...« Izpoznanje je prvi korak k poboljšanju in bržčas prireditelji razstave niti od daleč niso mislili, na bodo klerikalci Prišli do takega prepričanja ter pripoznali s tem vse svoje napake. Razstavi je pa pošteni »Slovenec« podtaknil, da širi pesimizem in narodni fatalizem. S tem se je seveda izdal in pripoznal, da nima ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. e Uredništvo in apravniitvo: te Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska aiica št. 8. Dopisi se poMQaJo uredništva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase M plača; petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sabvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja pota pust. «— Zn odgovor je priložiti znamko. M Telefon Številka 118. pojma o razstavljenih predmetih, kar tudi ni nič čudnega. Kdor je pazno razstavo motril, je prišel ravno do druzega zaključka. Vidimo visoko blologično zdatnost Slovenstva, vidimo, da morajo dobiti vsa mesta na našem ozemlju slovensko večino, vidimo ekspanzivno silo slovenstva na jug in na sever. Ravno »Slovenec«, ki hoče naše germaniziranje ob meji omiliti, pripravlja tla pesimizmu, ki mora pri zaznanju faktov priti na dan. Germanizacija naše severne meje napreduje. skokoma posebno okoli Celovca. Da to ni čudno, vidimo iz ciljev in praktik raznih Schusterjev, Khanov in Podgorcev, kot nam kaže moto. Čudno pa je, da »Sovenec« tega ne pripozna in se zelo nerodno izgovarja: »Na severu se jezikovna meja sicer res nekoliko krči vsled naseljevanja nemškega življa na slovenski zemlji in pa vsled sistematičnega zapostavljanja slovenskega ljudstva od strani Nemcev in avstrijske vlade, vendar se ti obmejni Slovenci primeroma dobro drže.« — Naseljevanje Nemcev na slovenskem ozemlju je tako minimalno (če izvzamemo uradništvo, sploh ne prihaja v poštev), da ni v stanu ponemčiti niti enega zavednega kraja. Imamo pa Slovenci veliko večjo ekspanzlvnost tudi na sever. Ne mislimo samo na gornje Štajersko, ampak na obmejna nemška glavarstva, kjer je veliko več slovenskih kot nemških priseljencev. Zato je vse »Slovenčevo« opravičevanje neumna čenčarija. Nazadnje pa, ko tudi tega zmanjka, gre člankar nekoliko v sebe in pravi, da materijal obrambne razstave, ki so ga nabrali študentje nikakor ni zanesljiv. Spominjal se je najbrž na svojo inteligenco, ki v klerikalni reviji šele takrat (seveda pod svojim imenom) »napiše« kako stvar, ko jo iz rajhovskih katoliških časnikov s škarjami izreže ali pa direktno iz knjig kakšnega »Le Bona« prepiše. Da je potrebno povdarjati nevarnost, v kateri se nahajamo, pripoznava »Slovenec« sam, ko pravi: »Čc se nekaj (sic!) našega ljudstva res izgubi v tujih narodih, so krive, tega razmere, v katerih živimo.« Vedno se ponavlja velika beseda, da je ves slovenski narod v taboru S. L. S., zato pa naj S. L. S. člankarja tudi za ušesa prime, ker ji vrže v obraz, da naj se »prežene zaspanost in mlačnost iz slovenskih vrst In zbudi krepak odpor proti narodni odrevenelosti.«. Kajti to je očitanje, ker je klerikalna politika sama privedla ljudstvo do zaspanosti, mlačnosti in narodne odrevenelosti, kar pa jc tudi njen namen in končen cilj. F. M. POLITIŠKA KRONIKA. t Baron Marschall. V ponedeljek dopoldne je, kakor smo že včeraj poročali, umrl na letovišču Badenweiler na Badenskem nenadne smrti nemški veleposlanik v Londonu, baron Marschall pl. Biber-stein. Ž njim je zgubila Nemčija svojega najboljšega diplomata, ki je šele pred kratkim dobil zelo važno nalogo, namreč da ublaži napete razmere med Nemčijo in Anglijo. V Mar-schalla so stavili Nemci velike nade, kajti naravnost življenj, vprašanje Nemčije jc, da stoji z Anglijo v prijateljskih razmerah. Zadnja leta so vladale med obema državama tako zelo napete razmere, da je bila vojna že skoro neizogibna. Nemci dobro čutijo moč svojega prek- LISTEK M. ZEV AKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Kaj torej hočete?« je vprašal Franc I. »Umre naj!« je odgovoril Lojola. »Gospod, vi mislite, da ste na Spanjol-skem! Pri nas ne morimo kar tako.« »Ni treba moriti, sir; jaz zahtevam samo sodbo in nje izvršitev!« »Da se vrši sodba, je treba predvsem zločina!« »Zločin je očiten, sir. Prišel sem, da vam ga ovadim! Obtožujem tiskarja Štefana Doleta. da je tiskal po naročilu sleparja Kalvina pregrešno knjigo. Jaz, vitez Marije Device, trdim, da se predrznost zlih duhov v tem zavrženem delu niti ne plaši tajiti skrivnost Brezmadežnega Spočetja...« »Pri Bogorodici!... Ako je to resnica!...« »Naj ukaže vaše Veličanstvo v par dneh preiskavo pri tem človeku, pa bodo našli knjigo, ki sem jo imenoval!« »Dobro, gospod, zgodilo se bo... Idite in povejte v Rimu, da je kralj francoski še vedno ves ponosen na svoj naslov prvorojenega sinu svete Cerkve ...« Lojola se je naklonil do tal. In z veličastnimi koraki je odšel iz kraljevega kabineta. In kdor bi bil mogel dogledati dno duše kralja Franca I., bi se bil vprašal, kaj jo vznemirja bolj: radost nad bližnjim ^maščevanjem za viso-komerno neubogljivost Stefana Doleta — ali mrklo ponižanje, ki mu ga je bil prizadejal Lo- jola s svojo sijajno zmago nad to njegovo kraljevsko avtoriteto, ki je bil tolikanj ljubosumen nanjo... XII. Kraljeva hči! Komornice so klečale kroginkrog Zilete ter naravnavale gube njene obleke od belega bro-kata. Nališpane in pripravljene za veliko slavje, so čakale stoje tri častne dame vojvodinje Fon-tenbloske, ki je imela v Luvru že priimek »lepa vojvodinja«. Zakaj kralj je bil tu. Oblečen v sijanjo obleko, ki vidimo njene podrobnosti na Ticianovi sliki, z zlato verižico okrog vratu, je čakal tudi Franc I.. kdaj bo Zileta pripravljena ... Gledal jo je s svojimi kalnimi očmi, v katerih je vstajal čuden plamen, in neopredeljen smehljaj je blodil na njegovih prezimili, poltnih ustnicah ... »Dajte tiste čipke malo više,« je ukazal... » I ako ... Dobro ... Biserna ovratnica visi prenizko... Dobro... zdaj je vse v redu...« Zileta je bila pripravljena, Kralj je mahnil z roko; komornice in častne dame so se umeknile. »Sir!« je zajecljala deklica, videča se samo s Francem I. »Dete moje,« je rekel kralj, ne da bi se ge-nil s svojega mesta, »ali se me bojite še vedno? Ali ni moje vedenje dovolj spoštljivo... in, da rabini to besedo... dovolj očetovsko? Ali res ne morete pozabiti tiste blazne noči, ko sem... Ah, saj takrat še nisem vedel, kdo ste!« »Sir, vaša dobrota mi sega v srce,« je dejala Zileta s trdno preprostostjo. »Toda pomirjene se ne bom čutila, preden me ne pu- morskega soseda, dobro pa znajo tudi ceniti prijateljske vezi ž njo in zato so poslali v London svojega najizkušenejšega diplomata, da potolaži jezo prekmorskega soseda in ga uveri o miroljubnosti Nemčije. Baron Marschall je napravil naravnost imenitno karijero. Avanziral je iz navadnega sodnika, oziroma državn. prav-dnika najprej do badenskega poslanika, 1. 1890. po Bismarkovem padcu pa je prišel v kabinet kjer je dolgo let fungiral kot zunanji minister, dokler ni konečno odšel za poslanika v Carigrad. Tu je z raznimi intrigami in s svojo spretnostjo znal spodriniti vpliv Rusije in Anglije proti Porti in pripraviti Nemčijo do veljave. Po padcu mladoturškega režima je bila njegova era v Carigradu dokončana in zato se je še v pravem času umaknil v London na mesto, od katerega so pričakovali Nemci velikega dobička. In te nade so sedaj z enim udarcem popolnoma uničene. Avstrijska poslanska zbornica. V poslanskih krogih prevladuje mnenje, da bo avstrijska zbornica sklicana k prvi jesenski seji šele 21. oktobra. Sejo klubovih načelnikov je zbornični predsednik Sylvester sklical za 7. oktobra ob dveh popoldne. Dne 4. oktobra pa ima svojo prvo sejo poslovni odsek. Splošno se pričakuje, da bodo radi znanega Hochenbur-gerjevega fermana vprizorili Cehi energično akcijo proti justičnemu ministru. Nove češke šole v nemškem delu Češke. Upravno sodišče na Dunaju se je v torek pečalo s pritožbami dveh nemških občin v nemškem delu Češke proti zgradbi čeških šol. Občini Triebschiitz in Georgenthal sta namreč dobili od naučnega ministrstva ukaz, da morata ustanoviti petrazredno češko ljudsko šolo. Občini sta se proti temu ukazu pritožili na upravno sodišče, ki je pa v torek njiju pritožbo zavrnilo in odločilo, da se imata češki šoli takoj sezidati. Ruska propaganda v Galiciji. V mestu Lisko v Galiciji so oblasti strogo prepovedale vsako rusko propagando, zlasti pa nošo ruskih trobojnih znakov. Slične odredbe bodo najbrže v kratkem razglašene tudi po drugih galiskih mestih. Boj med moskalofili in Ukrajinci se je torej končal s popolno zmago Ukrajincev. Kakor znano, se avstrijski Rusini z ozirom na politiko in nacionalizem dele v dve skupini, v takozvane rusofile (moskalofile) in v Ukrajince. Moskalofili se smatrajo za Ruse in streme za tem, da se tako politiški kakor kulturno združijo z ruskim narodom in rusko državo; njih vzor je slavni pisatelj Gogolj, ki je kljub temu, da je bil rodom Rusin, pisal rusko, reprezentant pa znani Vergun, ki je kljub temu, da je Rusin, največji propagator pravoslavnega rusizma. Druga grupa so Ukrajinci. Ti se smatrajo kot poseben narod, različen od poljskega in ruskega, s svoio kulturo in literaturo. Razven emancipacije od Rusov in Poliakov imajo Ukrajinci še svoj politični ideal: Svobodno državo Ukrajino, ki bi vsebovala jugozapadno Rusijo, Vzhodno Galicijo in Bukovino. Pristaši se imenujejo Ukrajinci, v nainovejšem času so začeli to ime vporabljati tudi za svoje narodno ime. Toda Ukrajinci kljub svoiemu socialnemu radikalizmu in narodnemu idealizmu niso utopisti. Pripravljeni so spraviti se z Avstrijo, ako jim ta pomore do narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Zato tudi niso taki sovražniki Avstrije kakor moskalofili, katere avstrijska vlada silno nrocanin. docim Ukrpiinre nodnira posebno radi tega ker obetajo, da vprizore v Rusiji revolucijo na korist Avstrije. Polkovnik Protogerov o položaju na Balkanu. Voditelj izvrševalnega macedonskega odbora, polkovnik Protogerov, se je napram sofijskemu dopisniku ruskega lista »Novoje Vremja« izrazil skrajno nepovoljno o položaju na Balkanu. Naglašal je zlasti, da sedanji mir na Bolgarskem nikakor ne pomeni konec krize. Mace-donci neprestano agitirajo'za vojno. Protogerov je odločno proti Berchtoldovemu predlogu, ki skuša Macedonce ovirati na njih akciji. Kar se tiče kabineta Ciešov je povdarjal, da izvajajo nanj depresijo ali kralj Ferdinand ali pa velevla-sti. Zato bodo Macedonci pričeli energično akcijo proti kabinetu Gešov in ga prisilili, da se podvrže želji naroda po vojni. Protogerov je trdno prepričan, da sc Rumunska in Avstrija v slučaju bolgarsko-turške vojne ne bosta vmešavali v vojno, Rusija pa bo odločno stopila na stran Bolgarske. Macedonci hočejo izvoje-vati boj s Turčijo do konca. Izgubiti nimamo ničesar, ker tudi ničesar nimamo. Avtonomija je njih ideal. DOPISI. Iz Prečine pri Novem mestu. Naš gospod Tone ima veliko sence ©krog sebe, ali eno mu pa moramo priznati, bolj odkritosrčen je, kakor so drugi njegovi somišljeniki. Glede nameravane ustanovitve mlekarne je kar odkrito povedal, kako in kaj misli. V novi cerkvi ima lepo prižnico. Ker se za blagor duše ne da veliko več novega povedati in tudi najlepši nauki ne zaležejo nič pri tako trdovratnih grešnikih kakor smo Prečinčani, bo namesto krščanskega nauka raje pridigoval o mlekarstvu. Pritisnil bo na mehko srce naših boljših polovic in mleka bo kakor vode v mlekarni. Može, ki imajo kaj pod palcem, pa bo že še posebej poučil, kako se lahko iznebijo denarja v korist nove zadruge. Kako bo takrat, ko bo nad to mlekarno brez mleka prišel neizogiben polom, za ta slučaj se bo dalo že še kaj narediti. Vsaj imajo pri deželnemu odboru še dovolj denarja za proč vreči. Seveda bi moral gospod Tone tudi resnico povedati, da v, takem slučaju deželni odbor ne pozna takih zadrug, takrat se pravi: kmet, zadrugar plača}! Prav pa ima Tone, če pravi da bo deželni odbor za ustanovitev mlekarne le tedaj dal podporo če si zdaj izvolimo klerikalni odbor, može, kakor jih gospod Tone predlaga. Pomislite — Je dejal gospod Tone enkrat te dni možem, ko-jim je razlagal nujno potrebo mlekarne v Prečim — premislite možje, če sedaj izvolite liberalce v odbor in bi nam županoval kak liberalec, pa nam deželni odbor niti ficka ne da za mlekarno. Saj liberalci poleg naših nimajo nobene moči pri deželnem odboru. Takega liberalnega župana če pride kaj prositi, kar kratkomalo vržejo vun. Naših mož kdo pa dobi vse. kar hoče. — Če bi že iz drugih razlogov ne volili svojih samostojnih kandidatov, že radi tega jih moramo zdaj voliti vsi, da deželni odbor ja ne bo dal ne enega vinarja za mlekarno, ki jo .je v naši fari toliko potreba, kakor lanskega snega Da ne bo zamere. V. zadnjem dopisu iz Novega mesta glede čitalniške veselice v nadomestilo »cvetličnega dneva« je tiskarski škrat malo ponagajal. Iz imena g. Arzelin (kot »sluga brezštevilnih društev«) je napravil napačno Strzelin. V stavku o narodnih damah je napravit iz go-snice Pr^ntoni (Turkova), naoačno Beatoni. Iz- stite nazaj k mojemu očetu ... Oh, moja uboga sobica ... vrtiček moj... moja hišica.., moj nasjanjač ob kaminu ... in moj oče ... moj dobri oče... ki me je ljubil s toliko nežnostjo srca. Oh, sir, če bi ga poznali!« »Zileta!« je vzkliknil kralj razburjeno, »vidim, da ni drugače — moram vam razodeti nekaj. česar še niste vedeli doslej.... Vaš oče... vaš nravi oče je najden!« Zileta je sprejela to razodetje brez razburjenja, ki sra je kralj pričakoval, in brez vznemirjenih gest. Odgovorila je s tisto enostavnostjo, ob kateri so se razbijale vse kraljeve prebije in prošnje, odkar je bila zaprta v Luvru: »Sir, ako se je našel moj pravi oče, jc najboljše zanj, da me ne vidi... Kajti v mojem srcu se ne bi našla niti iskrica ljubezni za človeka, ki... « »Molčite, Zileta!« jo je prekinil Franc. »Ne govorite nepopravljivih besed, ki bi megle raniti srce vašega očeta ... Kajti vaš oče stoji pred vami, Žileta!« »Vi, sir!« V tem vzkliku je bilo silno začudenje, združeno z grozo in gnusom, in ta čuvstva, ki jih ni blažila nikaka nežna ganjenost, so bila tako očividna, da je kralj zaključil z nekakšno malodušnostjo: »Jaz, Zileta. Torej ne čutite nič veselja, da vidite svojega očeta?« »Sir,« je odgovorila Zileta z drhtečim glasom, »oprostite m! Vajena sem svobodnega mišljenja, in nemogoče mi je hliniti ljubezen, ki je daleč od mojega srca...« »Kruti ste, Zileta! Ah! Povem vam, da sem vaš oče in vaše roke se ne iztegnejo proti menil« Žileta se je umeknila par korakov nazaj. »In noben vzklik radosti se ne dvigne iz vaših prs!« je nadaljeval kralj. Trdovratno je zmajala z glavo. »Sir! Vrnite mi mojega očeta!« je dejala. »Vašega očeta, nesrečni otrok!« Kral je stisnil pesti. Zadel je bil oh trdno voljo, kakršne se ne bi bil nadejal nikoli v tej nežni deklici. In brezmejno se je čudil mrzli nebrižnosti. s katero je pozdravila njegovo razodetje. In ušla mu jc beseda: »Pa tudi brez ljubezni bi moral vsaj ponos, da ste kraljeva hči...« »Ponos! Ah, sir ... ponos, da je moja mati brez dvoma nesrečnica, ki jo je strla nekoč vaša kraljevska kaprica! Ponos, da sem otrok slučaja... kraljevska hči... hči vagabunda... ali hči meščana — to je naposled vseeno! Ponos zavesti, da moj oče ne more priznati svojega očetovstva pred vsem svetbm, marveč je primoran, skrivati naravni naslov svoje hčere pod naslovom kneginje! Sir, ubogo dekle sem — nič drugega! Hudo mi je v vašem Luvru! Pustite me, da grem...« Te besede, ki so razodevale kralju skrite dekličine misli, so mu dokazovale, da je morala razmišljati dolgo časa o svoji usodi — usodi izgubljenega otroka, ki jo je vzel usmiljen človek iz milosti pod svojo streho. Bile so izraz dolgo premagovane bolečine. In to nepričakovano vedenje dekličino je bilo tako daleč od vsega kar si je bil predstavljal, da je stal zdaj ves poražen; ime očeta, s katerim je hotel streti Ziletino hladnost, je potrlo njega samega. »Torej,« je zamrmral, stopivši bliže, »tako pozdravljate skrivnost, ki sem vam jo razodel!« (Dalje.) pustil pa je visokošolca g. Bučarja, ki je kot dirigent pri petju javno pokazal, da se nahaja na tiajboljši poti postati mojster ne samo v petju in glasbi, temveč tudi v vodstvu petja, oziroma pevskega zbora, člani orkestra — domače najboljše moči v glasbi — pa se namenoma mso imenovali iz razlogov, ki jih le v interesu sodelujočih raje ne omenjamo. (Glej Ustnico uredništva. Op. stavca.) DNEVNI PREGLED, Klavern Izgovor je našel Slovenec za pro-tinarodno politiko slovenske klerikalne stranke. »Slovenec« namreč piše: »Slovenska meja in S. L. S. Liberalci hočejo na vsak način dokazati, da mora S. L. S. izginiti s površja, to pa zato. da se ne bo več slovenska meja krčila. Tako prismojenega človeka, da bo to verjel, bo težko najti m S. L. S. itak ne misli tega veselja slovenskim liberalcem napraviti. Liberalcem rečemo samo tole: na Ogrskem in 1 oljskem je bilo na stotisoče Nemcev in jih je se, ki vedno boli tonejo v tujinstvu, pa jim tudi velenemška moč v Avstriji ne more pomagati. Ali naj zato nemški nacionalci izginejo s površja v Avstriji? V kranjskem deželnem zboru imajo liberalci 13 poslancev, pa ne morejo ničesar, v koroškem deželnem zboru pa sedita dva poslanca S. L. S., i)a naj kar v 14. dneh pol dežele izpreobrneta. V kranjskem deželnem zboru ne more liberalna stranka niti ene postave po svojem okusu napraviti; v koroškem pa naj dva poslanca vso postavodajo v za Slovence pravičnem zmislu izvedeta! Ali sedaj razumete?« To je zelo čudno dokazovanje. Saj imajo klerikalci v kranjskem deželnem zboru še več poslancev — pa tudi ne morejo nikamor, kljub temu, da imajo absolutno moč in da delajo narodne poslance za brezpravne. Ako bi bila v koroškem deželnem zboru tudi več kot dva poslanca S. L. S., bi nič ne dosegla, ker v narodnem boju zmaguje narod — ne pa par poslancev. Ne gre za to. kaj poslanca v deželnem zboru izvedeta — ampak kako zna narod sam braniti svoje pravice. — Svoje pravice pa zna braniti, le narod — ne pa klerikalec. Vzrok propadanju koroškega slovenstva so klerikalne kleje, verska nestrpnost, narodna popustjivost. — To so klerikalci vzgojili v koroškem ljudstvu. Vsak naroden in napreden človek — torej boljši elementi v narodu — so biK zaradi svojega naprednega mišljenja nazvani za nemčurja — s tem se je gojilo odpadništvo. Ljudstvo pa je izgubilo vsak smisel za odpor — zato tudi poslanci nimajo opore. Dokler bodo na Koroškem v političnem oziru sedanje razmere — tudi v narodnem oziru ne bo boljše. To smo povedali v svojih člankih iz Korotana, to kaže tudi obrambna razstava. Več odgovora daje naš današnji uvodnik. Vsem. ki čutijo narodno. Podle narodne izdajice so pričele zopet ostudno gonjo zoper našo najodličnejšo narodno institucijo C. M. družbo. Letošnji minus pri dohodkih, ki so padli od 164.000 K na 150.000 K ie zbudil v klerikalnem taboru velikansko veselje. Klerikalcem ni dovolj, da so s svojo protinarodno politiko že neizmerno škodovali slovenskemu narodu, ni jim dovolj, da so s svojo »Slov. Stražo« pokazali popolno nesposobnost in popolno nesmisel' za narodno delo, ne, uničiti hočejo sedaj še to. kar vzdržuje peščica naprednjakov. Na naravnost satansko zvit način hoče »Slovenec« dokazati, da je C. M. družba izgubljena in tako ohladi« med naprednjaki navdušenje za C. NL družbo. Letošnji minus na dohodkih naj ne vstraši nobenega zavednega narodnjaka, pač pa naj ga še vspodbudi, da podvoji svoje delo v korist naši šolski družbi. »Slovenec« skuša iz dejstva, da so dohodki C. M. družbe 1. 1911 padli za 14.000 K dokazati, da so naprednjaki nesposobni za narodno delo, zraven pa še kovati političen kapital. Da je trditev o nesposobnosti naprednjakov za narodno delo ostudno ^obrekovanje, nam ni treba posebej omenjati. Že slehrnemu Slovencu je danes znano, da peščica naprednjakov žrtvuje vsako leto za narodne namene iOkrat več kakor klerikalci. »Slovenec« neprestano povdarja, da se nahaja v klerikalni stranki danes celokupen slovenski narod, le {ega noče nikdar povedati, da klerikalna stranka na leto ne nabere niti 10.000 K za svojo »Slov. Stražo«, dočim žrtvujejo naprednaki, C \l DOVI F Zgodbe napoleonskega huzarja fr 'ie.) Jahal sem torej mimo kavalerije, šaserjev,' gardnih ulancev, karabinirjev, telesnih gard in nazadnje mimo svojih lastnih kujonov, ki so mi sledili željno z očmi. Onostran konjenice je stala »Stara garda«, dvajset polkov močna, sami veteranci .izza mnogih bitk, mrkli in resni v svojih dolgih modrih plaščih in visokih medvedjih kučmah. Sleherni je imel v telečnjaku svojo belomodro paradno uniformo, da io obleče drugi dan, ko bo naša vojska korakala v Bruselj. Jahaje mimo njih sem premišljeval sam pri sebi, da niso bili ti možje se nikdar poraženi, in ko sem opazoval njih utrjene obraze in njih resni, mirni nastop, sem si dejal, da tudi nikdar ne bodo. Bog nebeški, kako pa naj b bil slutil, kaj prinese naslednjih par ur! Na desnici »Stare garde« je stala mlada garda in šesti, Lobauski zbor; nato sem pa-siral še Jacquinotove lansirje in Marbotove liu-zarje, ki so tvorili skrajnje levo krilo bojne črte. Vse te čete niti niso slutile zbora, ki jim je prihajal naproti po goščavi; vsa njih pozornost se je obračala na boj. ki je divjal na lcvici. Preko sto kanonov je grmelo na vsaki strani, in bojni trušč je Obil tako hud, ^ da scrn slišal kljub svojim mnogim vojnam jedva šestkrat enakega. Ozrl sem se in zagledal, kako drevita ita. Za zgled nam lahko služi učitelj Smrdelj, ki je že trikrat frčal, kakor je dolg in širok. Ne smemo pa tu pozabiti še nekaj. Posle deželnega odbora v tej zadevi niso opravljali niti deželni odborniki, niti deželni uradniki, temveč učitelji Štrukelj, Lobe, Samec etc. in ti so pri Jakliču v Dobrepolja!) črtali vse one, ki niso njihove branže, svojim pristašem so pa naklonili deželno podporo. Natančnejših informacij za vse te akcije bo morda mogel dati napredni deželni odbornik dr. Triller, ki se je gotovo zelo toplo zavzemal za svoje prijatelje napredne učitelje. Klerikalci in profesor Sever. Kakor vsa znamenja zadnjih dni kažejo, so se klerikalci vendar začeli »brihtati«. Spočetka so sprejeli vse pod svojo gostoljubno streho, čim večji brezverec je kdo bil. tem rajše so mu postregli. Ali tudi v največji hiši pride čas, ko zmanjka korit in ko je treba tudi koritarjem se izkazati da za stranko kaj več store, kakor samo da volijo z njo. Tekom časa pa so klerikalcem nekateri uskoki postali tudi iz drugih razlogov nadležni. Taka nadloga je za klerikalce postal dobro znani profesor Sever. Saj je iz naših poročil o Severjevi aferi z črkostavcem Blažem in njegovem sodelovanju pri članku »Pod svobodnim solncem« še dobro v spominu, da ga Sever kakor rečeno: takrat strašno polomil. On sam seveda je mislil ravno narobe. Do-mišljeval se je kako veliko uslugo je s svojim ravnanjem v Novem Mestu napravil klerikalnim matadorjem v Ljubljani. V tej svoji domiš-jije je mož šel tako daleč, da je prosil za pre-meščenje v Ljubljano in je v svoji prošnji kot glavni vzrok navedel dolgove — ki jih je napravil v Novem Mestu in ki mu ne puste več živeti v tako idilični dolenjski metropoli. Mi smo za to prošnjo in njene čudovite razloge dobro vedeli, pa takrat možu nismo hoteli škodovati. Molčali smo in čakali, kaj ukrenejo derikalni kolovodje v Ljubljani. Sever je bil tako trdno prepričan o uspehu svoje prošnje, da je v Novem Mestu že odpovedal svoje stanovanje in svoje pohištvo že izročil v neko poslopje. da ga od tam pripeljejo v Ljubljano. Na ta način je ob sklepu šolskega leta napravil v družbi več somišljenih tovarišev tako odliod-nico, da jih dva dni ni bilo domov iz Novemu Mestu najbližje Žabje vasi. Zdaj pa pride ŽIo-garjeva afera z županom Rozmanom. Da Žlogar ni prišel pred porotnike, je moral izdati uredniško tajnost ter obenem desauvirati profesorja Severja kot pisca obtoženega članka. In še kako ga je postavil na sramotni kamen! V njegovi izjavi smo čitali. da mu je Sever neresnico poročal, ali po domače rečeno, da ga je nalagal. Klerikalci so bili v zadregi, to vemo. Preje ko bi žrtvovali Žlogarja in vikarja, so raje pustili Severja na cedilu. Sever je moral nazaj v Novo Mesto, tu si iskati drugo stanovanje in živeti z dolgovi vred naprej. Morda bo ta še marsikaterega uskokov zadel. Češki jurist) proti Hochenburgerju. Češki listi prinašajo izjavo društva čeških advokatov, ki so obširno odgovorili na Hochenburgerjeve predrzne in protipostavne odredbe. Hochen-burgerjev sistem smo tudi pri nas čutili na ta ali oni način — in kdo je nanj odgovoril? Ob veliki skupščini ie prejela Družba sv. Cirila In Metoda pozdrav, ki ga doslovno objavljamo: Kakor danes solnčni lepi dan sije naj ljubezni srca žar za domovina in deca mila vsi za družbo sv. Metoda in Cirila Kdor tej družbi nasprotuje naj se Slovenca-kristjana ne imenuje Le v slogi in ljubavi Pokažejo se verni Sovenci pravi. Bog blagoslovi družbo sv. Cirila in Metoda in vse njene podpiratelje! Prilagam 5 K, mali dar domu na altar. Služkinja v Trstu. Matice Ustredni Školska je poslala družbi sv. Cirila in Metoda sledeči pozdrav: Velecenjeni, gospodje! Obžalujemo* da se nam ni mogoče osebno udeležiti Vaše pomembne XXVII. velike skupščine, na kateri bodete ponovno videli nove uspehe narodne obrambe in svojega kulturnega dela. Z Vami vred se veselimo, da se Vam je posrečilo s požrtvovalnim delom in vsled sodelovanja vsega slovenskega naroda ohraniti s šolami v maternem jeziku tisoče slovenskih otrok. Želimo Vam največjih uspehov pri nadaljnem Vašem delovanju in izražamo svoje odkrito spoštovanje in udanost. — V Pragi, dne 12. kimavca 1912. Z ročico po glavi, — Požig. (Izpred mariborske porote.) Dne 23. t. m. se je imel zagovarjati pred poroto 311etni delavec Janez Soba iz Pobreža pri Mariboru, ki je dne 12. avgusta t. 1. v prepiru udaril hlapca Jožefa Frangeša v Pobrežu z ročico po glavi, da je Frangeš v par urah umrl. Šoba je bil obsojen na 5 let težke ječe. — Isti dan je sedel na zatožni klopi 69-letni Matevž Bohak iz Verliol pri Slov. Bistrici zaradi požiga. Oktobra 1. 1909 je Bohak prodal svoje posestvo zakonskima Križanec za 2400 K. Izgovoril si je stanovanje in hrano. Pozneje je pa dobil boljše ponudbe, zaradi česar je med njim in Križancem prišlo vedno do pre pirov. Iz jeze je v noči 28. jun. t 1. hišo za žgal. Obsojen je bil na tri leta in pol težke ječe. Ukradel je v Liscah pri Celju dninar Alojz Bevc svojemu gospodarju Antonu Kajtni iz zaprtega kovčka 500 K in je izgini. Vlomilcu in catu, ki je dolgo časa vznemirjal prebivalce krog Laškega trga, so sedaj prišli na sled. Dne 15. t. m. ponoči je prišel k hiši Valentina Beršjeda v Podomu, je odprl z vetrihom vrata in prišel v kuhinjo. Gospodinja je v spanju začula šum in je klicala na pomoč, nakar je vlomilec le z malim plenom pobegnil. Dne 18. t. m. pa je zopet prišel. Takrat je zaslišal šum gospodar, je vzel puško in šel ven. V tem je pa skočil vlomilec skozi kuhinjsko okno in zbežal. Beršnjak je za njim ustrelil, v mesečini pa je vlomilca tudi spoznal in sicer Janeza Močivnika iz Radeč. Vasovalec. Kmečki fant Franc Golob v Za-bukovju je gojil hudo ljubezen do posestnikove hčere Amalije Grabič, ki pa o tem nič ni hotela čuti. Dne 18. t. m. je ponoči prišel vasovat, a je trkal na nepravo okno. Prikazal se je namreč dekličin oče in udaril zaljubljenca par-krat s polenom. Iz jeze je Golob nato razbil vsa okna in metal kamenje v hišo. Naznanjen je sodniji. Surovine. Dne 18. t. m. so trije kmečki fantje, med njimi Franc Voglež, šli iz neke gostilne v Selah pri Dobovi domov;, med potjo so srečali kmečkega sina Martina Petelinca, ki si je J30 poti popeval. Zahtevali so, naj preneha peti. Ker ni hotel, so padli po njem s koli in noži in ga smrtno ranili. Vogleža so takoj drugi dan zaprli, ostala dva še iščejo. Spoznani roparji Pred sodnijo v Konjicah so 23. t. m. konfrontirali roparje Antona Svetozarja* Alojza Bogoviča in Tomaža Plazi-bata, ki so jih zgrabili v Reki, z baronom Va-jem.. Tega so letos spomlhdi v njegovi vili v Malem Lošinju roparji z revolverji prisilili, da jim je izročil denarnico s 500 K. Baron Vaj je spoznal v Alojzu Bogoviču enega izmed tistih, ostalih dveh ni mogel spoznati. Par zanimivih vrstic o čebelarski razstavi v Celja. Za sklep čebelarske razstave, o kateri je tudi vaš list poročal, je treba še nekoliko besedi. Kdor si je ogledal z interesom razstavo, mora pritrditi, da je bila res lepa. Pridelki in orodje sploh vsi predmeti, ki jih je bilo mnogo, so bili skrbno in pregledno razstavljeni, tako da je gledalec dobil takoj jasno sliko o stanju, oziroma napredku našega čebelarstva. Če tudi je bila ta razstava le nekak poskus, vendar nam je dovolj predočila, koliko narodne dobrobiti leži še skrite^ in da čebelarstvo ni samo zabava, temveč zelo plodonosno delo. Narod naš še v obče ne pozna koristi te gospodarske panoge. Čebelarsko društvo je torej brezdvomno z razstavo težilo na to, da bi narod imel priliko se na svoje oči prepričati o koristi čebelarstva, da bi se začel zanj še bolj zanimati in posnemati razstavljalce in da bi se na tak način povzdignila kolikor moči na visoko stopnjo ta umetna stroka gospodarstva, ki bi bila nov vir dohodkov posebno majhnim gospodarjem. Iz tega stališča nas je torej ta razstava popolnoma zadovoljila. Ali nekaj drugega nam ni ugajalo. Pričakovali smo, da bode razstavišče kazalo veselo narodno lice pričajoč, da so Slov. priredili pr vo čebelarsko razstavo. Toda kaj smo videti na svojo žalost?' Ob mestni meji je plapolal nekak rudeč robec z napisom: »Čebelarska razstava«; pri banoški graščini pa drugi moder z istim napisom; na razstavišču je bila štajerska in cesarska zastavica. Ljudje so zvedavo ugibali, kaj utegneta tej čudni ruti pomeniti. Nekateri, bolj naivni, so bili celo tega mnenja, da so socialni demokratje odprli kupčijo v ba-noškem gradu. Nemci pa so se rogali: die Bin-dischen sind schon zahm geworden t. j. Slovenci so postali pravi backi. Razstavni odbor se ni upal razobesiti slovenske zastave v okoliški slovenski občini, ki, ima slovenskega župana, ozirajoč se ponižno in uslužno na rahločutne živce Celjanov, ki se niti udeležili niso razstave. Tako daleč smo torej že došli, da se plaho in spoštljivo ogibljemo vsake zamere pri tistih ljudeh, ki so še pred nekaterimi tedni trgali narodne znake raz suknjo našim fantom, ki so prišli k naboru v Celje. Znabiti pa se je odbor iz financijelnih ozirov plašil vlade, ki mu je dala podporo? To je čisto prazen strah. Čebelarstvo je tako važna panoga narodnega gospodarstva, da jo je vlada dolžna na vso moč podpirati in njen razvoj pospeševati ne glede na narodnost. Sicer pa še ni dolgo, da ]e okrajni glavar celjski bodril okoliško občino, naj uraduje slovensko, češ, da ga veseli, če je Slovenec ponosen in se poslužuje svojih pravic. Morda najgostejši metež! Kakšna slika! Etienne 06-rard obrača bitki hrbet in pusti, da se odigrava prekrasen konjeniški boj — za njim! Toda dolžnost je dolžnost, in tako sem jahal mimo Marbotovih prednjih straž proti gozdu, pu-stivši vas Frichermont na levici. Pred mano je ležal velik gozd, takozvani »Pariški les«, tvorilo ga je večinoma hrastje, in steza je imel malo. Ko sem dospel vanj. sem ustavil konja in prisluhnil; toda iz temne goščave ni bilo slišati niti petja trobent, niti škripanja koles, niti udarjanje kopit, da bi oznanjalo bhžanje velike kolone, ki sem jo videl prihajati z lastnimi očmi. Za mano je divjala bitka, pred mano pa je caroval pokoj kakor v grobu. Gosto listje drevesnih vej je zapiralo solnčnim žarkom pot, in vlažna trata je izpuhtevala močno. zatohlo vonjavo. Več milj sem galopiral po stezi, ki bi se bil spustil nanjo pač malokateri jezdec: tla so prepregale debele korenine, a zgoraj so veje zapirale pot. Zdajci pa zagledam vendar že enkrat prvo sled Grou-chyjeve avantgarde: med drevesi so se pokazali v dalji razkropljeni oddelki huzarjev. Se dalje spredaj sem slišal bobnanje in tiho mrmranje, kakor ga širi okrog sebe. vojska na pohodu. Vsak trenotek sem utegnil srečati štab in javiti Grouchyju cesarjevo naročilo, zakaj vedel sem, da je francoski maršal ob takšni priliki gotovo pri sprednjem voju. Zdajci pa se zjasni pred mano; zapazil sem v svojo radost, da se bližam robu gozda in do-spera kmalu na prosto, kjer bom videl armado in kjer najdem maršala. Tam na koncu steze stoji majhna gozdna krčma, ki krene vanjo tu-intam kak .dr.v.ar ali .veznik na kozarec yina. Ustavil sem konja, da si ogledam okolico. Par milj pred mano je ležal veliki St. Latnbertski gozd. iz katerega je videl cesar prihajati čete. Jasno mi je bilo brez dolgega ugibanja, zakaj potrebujejo toliko časa od enega gozda do drugega; globoka Lasneška soteska je bila vmes, ki jo je trebalo prekoračiti. Saj sem videl razločno, kako se plazi cela vojna kača jezdecev, pehote in artiljerije po enem bregu navzdol in roji po drugem kvišku, dočim se je razkrapljal sprednji voj že okrog mene. Baterija artiljerije na konjih je prihajala po cesti, in ravno sem se hotel zapoditi proti njej ter vprašati oficirja, kje bi dobil maršala, ko zapazim naenkrat, da kanonirji. dasi v modrih uniformah, ne nosijo dolmana z rdečimi našitki, kakršnega ie imela naša jezdna artiljerija. Ves osupel še opazujem te čudne vojake na desni in na levi. kar me prime tuja roka za koleno. Bil je krčmar, ki je skočil iz svoje krčme. »Vsegamogočni Bog!« je vzkliknil, »kaj pa delate tu? Kaj nameravate? Ali ste brez tima?« »Tukaj ste sredi pruske armade. Obrnite se naglo in bežite!« »Ni mogoče; to je vendar Grouchyjev zbor.« »Odkod veste to?« »Cesar je rekel.« »Potem se cesar kruto moti! Povem vam, da je pravkar zapustila mojo krčmo patrulja šleskih huzarjev. Ali jih niste videli v gozdu?« »Huzarje sem videl«. »Sovražni so.« »Kje je Grouchy?« »On je zadaj; prehiteli so ga.« »Kako naj jaham nazaj, če je tako/, samo ako grem naprej, ga morem srečati. Izvršiti moram svoje povelje in ga iztekniti. naj tiči kjerkoli.« Možak je preudarjal par trenotkov. »Naglo, naglo!« vzklikne nato m prime mojega konja za uzdo. »Storite, kar vam pravim, pa morda še pridete skoz. Doslej vas mso zapazili. Pojdite z mano, da vas skrijem, dokler ne odidejo mimo.« ....... Za njegovo hišo je bil nizek hlev; vanj je odvedel Violetto. Nato me je napol zvlekel v kuhinjo svoje krčme. Bila je gol prostor s ka-menitim tlakom. Košata, rdečelična ženska je pekla na ognjišču rebrca. »Kaj pa je to?« je vprašala in naju pomerila drugega za drugim z neprijaznim pogledom. »Kakšnega dedca mi pa vlačiš s seboj?« »Francoski oficir je, Marija. Ne smeva pustiti, da bi ga ujeli Prusi.« »Zakaj ne?« . . ... . , »Zakaj ne? Grom in strela! Ali nisem bil jaz sam Napoleonov vojak? Ali si nisem zaslužil pri gardnih velitih častne mus\ete. Ali naj ujamejo tovariša pred mojimi o um, ne da ganem prst? Ne, rešiti ga morava, Manja.« Toda žena me je gledala se zmerom jako neprijazno. »Peter,« je dejala, »ti ne bos miroval, dokler nama ne zapale strehe nad glavo. Ali ne razumeš, butec, da si se boril za Napoleona samo zato, ker je gospodaril Belgiji? Zdaj ji ne gospodari več; Prusi so naši zavezniki, to pa je naš sovražnik. Pusti ga, naj se zgodi z njim, kar se hoče!« (Dalje.) pa bo odslej naše geslo: če se zaničujemo sami spoštovali nas bodo tujci. Razstavljen je bil tudi tako imenovani (sredobežni) stroj. Gledajoč ta stroj se mi je vsiljevala misel: kakor ta stroj meče iz satovja čisti med, tako bi se iz Celja širilo nele čebelarstvo po naši domovini, temveč tudi zavednost; vendar najbolj cvetoče čebelarstvo ne bode rešilo našega bitka in zitka in nas otelo potujčevania, temveč edina narodna zavednost in to buditi je treba ob vsaki najmanjši priliki, posebno okrog naših mest. Kak žalosten prizor smo imeli te dni, ko so kupoma hiteli slovenski otroci v nemške šole! Otroci pa, kj prestopijo prag nemške šole, so iz večine izgubljeni za naš narod. »Most« Na Monakovski razstavi so po-sctniki videli tudi poseben oddelek pod naslovom »Most« (Briicke). Most ima namen združevati vse one pojave, iznajdbe, nazore, pridobitve. dela itd., vse kar tvori prehod sedanjega človeštva v bodočo družbo. »Most« pomeni torej novo organizacijo na poti napredka, po svojem imenu hoče biti »Most« nekak prehod iz sedanjosti v bodočnost. »Most« je mednarodna zveza vseh na polju kulture delujočih Ijtidij. — »Most« dopisuje v internacionalnem jeziku »Ido«. Gotovo tudi za nas zanimiv pojav. Velike povodnji v Bukovini. Vsled neprestanega deževja je reka Sučava silno narastla in na mnogih krajih prestopila bregove. Vas Jekani je popolnoma pod vodo. Kolodvor v Brodini je skoro popolnoma razdejan. Napad na blagajnika. Iz Varšave poročajo: Blagajnik rusko - italijanske trgovske akcijske družbe I. Rakovski se je peljal v vozu na mesto, kjer je izvrševala firma svoja dela Pri sebi je imel 30.000 rubljev. Naenkrat so obstopili voz štirje banditi, prijeli so konja za uzdo m so planili na Rakovskega. Ta se je začel braniti. Na pomoč mu je prišel neki Vit-kovski, katerega so pa banditi ustrelili. Na strel je bila alarmirana policija, ki ie hotela lopove prijeti; toda ti so se zabarikadirali v neki hiši in so neprenehoma streljali na stražnike. Slednjč se je tem posrečilo zgrabiti enega izmed banditov, ostali trije so zbežali. Med obojestranskim bojem so bili štirje pasanti in en stražnik težko ranjeni. Marquis de Gubatta. V Munstru je sedel na zatožni klopi človek, ki se je izdajal za markija. Izvlekel je v restavracijah, kjer se je jako obastno obnašal, od tam službujočih ljudij velike vsote denarja. Bil je pravi tiček in znal je dobro yporabiti nevednost ljudij. V Parizu Za »vnuka avstrijskega cesarja«. Sodišče ni bilo prav nič zadovoljno s tem ime-nitnim markijem in ga je »zamehurilo«. Marki de Gubatta kleplje sedaj ričet namesto izbranih »cesarskih« jedil. Kako nastajajo mode. Slavna plesu Ika Taglionova se jc pojavila nekega dne, ko ji ni bilo. treba nastopiti na prizorišču, v svoji loži v klobuku čudne forme. Drugega dne zjutraj je Prihitela k nji njena modistinja in je začela tarnati, da je plesalka imela tak čuden klobuk, ki si ga je vzela iz škatlje, kakršen je ravno bil. »Uko?« se je nasmehnila Taglionova. jaz sera mislila, da je to nainovejša moda!« In čeprav ni bila to najnovejša moda, vendar so začele dame kakor na komando nositi forme, kakršno je imela Taglionova. Lahko bi sedaj vprašali, kako so nastali današnji majhni klobuki. Morda bi se nam odgovorilo, da so se po pomoti izdelali v tovarnah le majhne škat-Ije in zato se morajo izdelovati tudi majhni klobuki. Konfiscirane žene. Na Bengalskem je navada. da mož, ki ne more plačati svojih dolgov da v zastavo svojo ženo. Zastava ki na novem slomu vedno - vestno spolnjuje svoje S V?"° hltro izP^ana. Ako bi bil nastnS U-C13e 7 r?vadi tudi pri nas« bi nft ‘ . Prasanje koliko žen pride tako v 1 domove m koliko žen zastavijo soprogi d 0 za*°’ da ne bi bile žene hitro izplačane. Mlada potepuška. V neki restavraciji na iJunaju se je zdela nekega večera zelo sumljiva kakih 16 let stara deklica, ki je naročila večerjo m je sedela cele ure pri eni steklenici piva. — Slednjič je priznala gostilničarki, da je imela zgovorjen rendezvous z gospodom, ki pa ni prišel. Toda deklici se ni verjelo in dali so jo aretirati. Policija je dognala, da se piše de-^ / erez'Ja E., da je odšla od doma in da se Itut3alj® časa, potepa po mestu. Njena mati, da ie rii& kn?et|cf’, je na P°,iciP izpovedala, smlm Sli , i ei° lahkomiselna. Dekleta so ob-f,n fI, , vlačl,sanja in nenravnega življenja t i s*r°Sega zapora. Ko je kazen odsedela, bi morala iti v prisilno delavnico; dekle Pa se je izrazilo, da bi rado ostalo še naprej v zaporu. Ko ji je sodnik pojasnil, da to ne gre je začela silno jokati in se je vedla, kakor bi bila močno obupana. Kako žalostna slika z velikomestnega življenja. Tutleschov komet bomo videli 1. 1913. Vrača se vedno po 37. letih. Živina. 351etni mašinist Ferdinand Vrana na Dunaju v XIH. okraju, v ulici Gratian Marko, se je pregrešil nad svojo 13 in pol letno hčerko. Aivino so dali v zapor. Duhovniki proti nunam. V Torre del Grecco v Rimu je poskušalo ljudstvo, od duhovnikov nahujskano udreti v tamošnji samostan in izgnati iz njega vse nune. To so napravili duhovniki, ki so se bali konkurence nun. Ko so prišli žandarmi, so bila samostanska vrata že razbita in le po dolgem trudu so orožniki odgnali razsrjene ljudi. Njih vodjo so zaprli. Junaški čin. Iz Londona se poroča: V neki tobakarni v Hamburški ulici je ponoči začelo goreti. Velika množica ljudij je obklopila hišo; mislilo se je, da so vsi hišni prebivalci na varnem. lu je naenkrat zaklicala mlada deklica: Moj oče in mati sta še v hiši. Neki sosed je pohitel v drugo nadstropje. Tam je našel ženo ki Se ležala na tleh brez zavesti. Spravil jo je' na ramo in je hitel po stopnjicah doli. Tu je pristopil k njemu skozi dim star mož in je zaklical: »Regi me!« Junaški sosed je pomignil starcu naj se opira na njegov hrbet. Ko je prišel doli, je videl, da je zgubil moža. Dj/ je nezavestno ženo okolo stoječim, šel je še enkrat v hišo, ki je bila vsa v plamenu in je prinesel moža doli na varen kraj. Res junaško delo! Samomor dragonca. V Welsu se je ustrelil dragonec Oto Klein s službeno puško. Vzrok samomora je bil strah pred kaznijo. Igralka obstrelila igralca. Iz Frankobroda ob Meni: Včeraj se je pripetila v Intimnem gledališču nesreča. Med francosko burko »V Grizetenem okraju« Te obstrelila vsled neprevidnosti gospa Marion Christoph. ki je igrala glavno žensko ulogo, svojega partnerja Hu-gona Hella. Revolver je bil namreč nabasan. K sreči ga ni zadela kroglja na nevarno mesto in bo Hugo Hell, kakor se meni, v doglednem času zopet zdrav. Velika avtomobilska nesreča. Pri stokilo-meterski dirki blizo Moskve na Ruskem se je ponesrečil predvčerajšnjem mladi, večkratni milijonar Ronšin. nečak ravnatelja ruske državne banke. Vkljub slabi cesti ni spremenil tempa in je izgubil vlado nad avtomobilom in je zavozil na ograjo nekega mostu. Ronšina so našli mrtvega z zlomljenimi rebri. Njegov šofer je težko ranjen. Truplo na železHičnem tiru. V Pragi so našli^ na tiru bivše češke severne železnice pri žižkovskem predoru strašno razmesarjeno truplo moža, katerega je gotovo zgrabil vlak, ki je šel v Prago. Truplo je bilo na kose raztrgano in posamezni deli telesa so ležali razmetani po tiru. V žepu suknje nesrečnega moža so našli delavsko knjižico, po kateri se spoznalo, da bil pokojnik 241etni tovarniški delavec Karol Korynta iz Tfebova pri Smihovu. V resnici grozna smrt. Ljubljana. PORAŽENI IZDAJALCI! Napredna Ljubljana je dala odgovor na vse klerikalne lumparije, ki so jih v zadnjem času prizadejali slovenskemu narodu. Poraz klerikal cev od strani slovenskih narodnjakov je bil tako občuten, da bodo klerikalci; morali še dolgo čakati, predno bode slovenska javnost pozabila na njih narodno izdajstvo, ki so ga v zadnjih štirih letih izvrševali nad slovenskim narodom. Izid volitev- nam je dokaz, da klerikalizem še ni zamoril narodne ideje, ker volitev se je vršila pod utisom narodnih izdajstev klerikalne stranke. Slovenska narodna in napredna ideja je zmagala! Klerikalna stranka, ki ima za enkrat še večino v deželnem zboru, je prejela plačilo za norčevanje iz ljubljanskih volilcev, ki jim je z nasiljem razveljavila pravilno izvoljena po-stanca in krivično vrinila nove volilce. Ljubljanski volilci so pokazali* da hočejo sami čuvati avtonomne pravice svojega mesta, ki jih klerikalna večina v deželnem zboru tepta v prah. Odgovor volilcev na klerikalna nasilja je bil tako krepak, da ga bo čutil tudi bivši klerikalni deželni glavar pl. Šuklje, ki je dal izrabiti svoje dostojanstvo dež. glavarja klerikalni stranki, da j^a Je kot vlačugo zlorabljala. Dan obračuna je prišel in z njim tudi zmaga narodne ideje nad klerikalizmom! j Napredna in narodna ideja je zmagala nad | tremi strankami, ki so nasprotne odločni slovenski narodni politiki in je zmagala nad dvemi strankami, ki sta zagrizeni nasprotnici vsega, kar je še narodno. Vsi izdajalci, ki so izdali tekom zadnjih štirih let slovenski narod, ki so sramotili najsvetlejša narodna čuvstva, ki so napovedali boj vsemu kar je odločno narodno in ne še razjedeno od klerikalizma, so včeraj lahko spoznali, da je ogromna večina Ljubljane še odločno narodna in obsoja vsa izdajstva, ki so bila zagrešena v zadnjih letih nad slovenskim narodom. Tisoč glasov manjšine ima klerikalna stranka. To se pravi, da klerikalni stranki ne pomaga vse klečeplazenje in izdajanje slovenskih pravic pri vladi, da ji ne pomaga nikaka zveza z Nemci več. Klerikalna stranka je bila poražena, ker je nenarodna! Dvoje taborov volilcev si je stalo v Ljubljani nasproti. Na eni strani odločno slovenski narodni volilci, na drugi strani volilci, ki so zagrizeni nasprotniki slovenske narodnosti ali ki jim je slovenska narodnost postranska stvar. In rezultat volitev izkazuje, da je ogromna večina Ljubljane proti nenarodnim strankam. Vse stranke so od zadnjih volifev nazadovale, razen stranke, ki je še pripravljena gojiti narodno politiko. Klerikalni strahovladi se pa bliža konec, narodnim izdaiicam je usojen pogin! — Klerikalcem prihaja slabo ker so bili tako vehimentno tepeni pri nadomestni deželno-zborski volitvi. Klerikalni organ »Slovenec« je pa stisnil sedaj rep med noge, kakor oni pes, katerega sliko je »Dan« prinesel ob priliki zleta Sokolov na Bled. »Slovenec« je postal pohleven in ponižen, kakor sicer ni njegova navada. Kdo bi pa tudi ne bil ponižen, ki je v klerikalni koži, ko je klerikalna stranka ostala v sramotni manjšini za 1000 glasov za naprednimi in narodnimi volilci. T Ktr!'l,6čkl1 y0^,c, So, OSra»notilI klerikalno stranko. Klerikalna stranka je računala z nevednostjo kmečkih volilcev iz ljubljanske oko-lice, da bodo sli za klerikalni polomljeni »Ljud-ski oder« in za Sukljetovo brošuro v boj Od 600 volilcev je klerikalna stranka upala, da bo dobila vsaj 500 glasov. Kmetje so pa poplačali narodne izdajice jn so klerikalci dobili od teh volilcev komaj 100 glasov. Klerikalci so mislili, da bodo z okoličanskimi volilci pridobili polovično zmago in spravili kandidate narodnih volilcev v ožjo volitev, so pa s pomočjo njih doživeli še večji poraz. — Dve kronci in golaž, pa še peljal se je zastonj, tako so agitirali klerikalci pri zadnjih volitvah. Po uro daleč v okolico so se peljali, da so ja spravili do zadnjega svojega moža na volišče in vendar so bili tako sramotno poraženi. Število njih glasov je od zadnjih volitev zelo padlo. Na nekatere volilce so s silo pritisnili, da so morali klerikalno voliti, ker so službeno od njih odvisni. V protest proti klerikalni stranki jih je pa mnogo klerikalcev, ki se niso dali terorizirati, oddalo prazne glasovnice, zato pravi včerajšnji »Slovenec« in jamra: »Presenetljivo pa je število praznih glasovnic.« — Ekslemenatar zopet piše znano »Ciril-metodarijo«. Včerajšnji »Slovenec« prinaša zopet ostuden članek zoper Ciril Metodovo Družbo. Že včeraj je »Dan« razkril nov atentat, ki ga pripravljajo klerikalci na našo narodno šolsko družbo. Klerikalci agitirajo proti »Družbi« s tem, češ, da je napredna. Družba sv. Cirila in Metoda je odločno narodna in šolska družba, klerikalci so se pa iz nje vrgli sami, ker so že neštetokrat izkazali, da so protinarodni brezdomovinci. Družba je toliko napredna, da žrtvujejo zanjo denar samo naprednjaki, klerikalci pa ne dajo zanjo niti ficka. Saj se vidi kako so delali klerikalci za družbino šolstvo, saj pri »Slovenski Straži« še niso ustanovili nobene narodne šole in se niti ne ve, kam gre denar. — Slovenci, ki vas še ni volja narodno poginiti odgovorite najbolje na podel napad včerajšnjega »Slovenca« na Ciril Metodovo Družbo, da zahtevate povsod, da se ta cunja odpravi in se porabi raje isti denar za Ciril Metodovo Družbo. Naše narodno časopisje je tako razvito, da vam ni treba podpirati klerikalnega časopisja. Kjer dobite klerikalno časopisje, poskrbite, da se isto nadomesti z narodnim. Klerikalno časopisje zastruplja ljudstvo v narodnem oziru in ga zahlapčuje, zato proč s takim časopisjem iz narodnih družin. Za isti denar se dobi »Dan«, ki je najodločnejši slovenski list. — Občinski svet ljubljanski ima jutri v petek ob šestih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Nadomestna volitev po enega člana: a) personalno-pravnega odseka, b) Šolskega odseka, c) obrtnega odseka in d) naborne komisije. 4. Stavbnega odseka poročili: a) o ponudbah za zgradbo kanalov zbiralnikov ter oddaji del za to zgradbo. b) o ponudbah za dobavo kameninastih izdelkov ter drenažnih cevij za zgradbo kanalov zbiralnikov. — Vpisovanje na obrtnonadaljevalnih šolah v Ljubljani bo danes, jutri in v soboto od šestih do sedmih zvečer in v nedeljo od devetih do enajstih dopoldne. Sprejemali se bodo: I. v strokovno nadaljevalno šolo za mehansko-tehniške obrti na I. mestni šoli (na Ledini): strojni ključarji, kovači, kolarji, mehaniki, modelmizarji, puškarji, sodarji, tehtničarji, urarji virvarji, glasbilarji, ščetarji, pilarji, kotlarji, kovinski strugarji, vrtopedisti. — 2. v strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na II. mestni šoli (na Grabnu): stavbni mizarji, krovci, steklarji, zidarji, pečarji, kleparji, kamnoseki, tesarji, stavbni ključavničarji, vodovodni inštalaterji. — 3. v moški oddelek strokovne nadaljevalne šo-le za umetne in oblačilne obrti na IV. mestni šoli (na Prulah): kiparji, pleskarji, loščarji in črkoslikarji, brouovinarji, knjigovezi, tiskarji, umetni strugarji, slikarji na steklo in porcelan, zlatarji m srebrarji, graverji, rezbarji, kožarji, narejevalci galanterijske usnjevine, litografi, mizarji za pohištvo, fotografi, črkostavci, sobni slikarji, lončemnarji, pozlatarji, nakitni kovači; klobučarji, krznarji, pozamentniki, jermenarji, sedlarji, krojači, čevljarji, vrvarji, tapetarji, tkalci, nogavičarji, rokavičarji. — 4. v ženski oddeli ?!rokovne nadaljevalne šole za umetne In oblačilne obrti na mestni nemški deški šoli (na v rtači): vajenke oblačilnih obrti. — 5. v splošno nadaljevalno šolo na III. mestni šoli (na vrtači); peki, mesarji, prekajalci, krčmarji, me-earji, mlinarji, slaščičarji; pivovarji, barvarji, ur . T ysem on^m’ ^ so dali potujočim dijakom Brezplačno prenočišče izreka odbor počitniške zveze v imenu vseh dijakov prisrčno zahvalo m Jih prosi, da bi nam še v naprej ostali naklonjeni. F rosimo tudi, da bi vsi v kratkem odposlali preg edne pole na naslov: »Odbor počit, zveze, l-jubljana, Mestni dom, (»Prosveta«). — Odbor počit, zveze slov. naprednega dijaštva. Narodna Socialna Zveza. Priprave za ustanovitev te tako potrebne organizacije so to-iiko dospele, da se bo dne 6. oktobra t. 1. vršil ustanovni občni zbor. Vrši se v Narodnem domu v Ljubljani dopoldne, na kar že sedaj opozarjamo vso slovensko delavstvo. Natančnejše se poročamo. - Odbor društva »Bratstvo« ima nocoj ob četrt na 8. v svojih društvenih prostorih jako vazno sejo. Prosimo tem potom še enkrat vse, da se seje zanesljivo in točno udeleže. Gospodje sinovi. To lepo ljudsko igro jP^zpri sedaj v soboto društvo »Bratstvo« v Ljubljani v Narodnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Uprizoritev obeta biti jako dobra, ker sodelujejo izborne moči. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan ^ga sporeda. Ugaja posebno varietetna ,i*a »Ceta Sataras«, drama »Bosonoga plesalka« in velekomični film »Boksar iz ljubezni«, •lutri specialni večer. V soboto »Evharistični kongres na Dunaju« in »Papež Pij X. in Vatikan.« V torek »Noč ljubezni in smrti«. Gorica. 1300 K čistega dobička izkazujeta cvet-o n?v dneva v Gorici, kakor poroča »Soča«. Goriški Slovenci so torej sijajno izpolnili svojo narodno dolžnost, obenem pa pokazali, da znajo ceniti pomen cvetličnih dni za narodne namene. Dijaška kuhinja. V ta zavod je sprejetih letos čez mero predpisanih dijakov. Znano je tudi, da je »Dijaško kuhinjo« podpirala v prejšnjih letih falirana »Trgovsko obrtna zadruga«; ker pa letos tega ne more storiti, se je takse dijakom zvišalo zelo, tako, da morajo plačevati nekateri le nekaj vinarjev manj kakor 15 K. Za ubožne dijake (drugim se zdi seveda to pre-nizkotno) je to preveč, in mnogi so se hrani od- • povedali le zategadelj. Želimo toraj v imenu dijakov, ki morajo sicer stradati, da bi se ta pristojbina na primeren način znižala. DRUŠTVA. Glavni zbor narodne stranke na Štajerskem se vrši v nedeljo 6. oktobra ob 10. uri dop. v veliki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu so: 1. poročilo o splošnem političnem položaju in o delovanju stranke; poročilo o splošnem gospodarskem položaju; o organizaciji stranke in o časopisju; 2. volitev v izvrševalni in glavni odbor narodne stranke; 3. poročilo o deželnem zboru; 4. razni predlogi. Opozarjamo somišljenike po celi deželi, da je častna dolžnost se strankinega zbora udeležiti. — Na narodno-ob-ranibno razstavo, ki bo 6. okt. v Celju, opozarja mo vse udeležence glavnega zbora narodne stranke. Vsakdo, ki se zanima za smotreno na-rodno-obrambno delo, si bo razstavo ogledal. — Narodni tabor. Tako lahko že danes z mirno vestjo imenujemo veliko narodno slavnost, ki se vrši dne 6. oktobra neposredno po glavnem zboru narodne stranke v Celju. Opozarjamo, da to ni nikakšna špecijelna celjska, ampak splošna spodnještajerska narodna prireditev. Cela slavnost bo obsegala neštevilno zanimivih točk. Tu omenjamo v prvi vrsti koncertne godbene in pevske točke, ki jih bodo proizvajale tri godbe (vojaška iz Zagreba, dalje zdručeni žalski in celjski orkester ter tamburaški zbor »Slov. del. podp. društva v Celju« na eni in dva pevska zbora ter razni solisti kakor gg. Branko Zemljič, Trošt itd. na drugi strani). Dalje bo šaljiva enodejanka ter več drugih komičnih prizorov. Srečolov z mnogobrojnimi bogatimi dobitki bo brez dvoma sam privabil veliko število gostov. Saj bo samo glavni dobitek reprezentiral veliko vrednost. Bogata vinska trgatev bo istotako nudila mnogo zabave in užitka. In kar se bo nudilo v planinski koči ter raznih drugih šotorih, o tem danes niti ne govorimo. Skrivnost večera bo pa vinska poskušnja ali tekma, ki bo nudila dovolj prilike za prijatelje vin, da poskušajo vina iz cele Spodnje Štajerske. Na večer se bo pa razvil v veliki dvorani ples s tako množino plesalk in plesalcev, kakor še tega v Celju nismo videli. Narodnjaki, kdor zamudi to priliko mu bo žal. — Narodnjake po celem Spodnjem Štajerskem opozarjamo in prosimo, naj se po svojih najboljših močeh odzovejo pozivom, ki jih bodo dobili te dni od pripravljalnega odbora za veliko narodno slavnost v Celju glede prispevkov za srečolov, vinsko tekmo in slavnost sploh. 6. oktobra bodi narodni praznik spodnještajerskih narodnjakov. «S!avčeve« plesne vaje se prično dne 6. oktobra t. 1. ter bodo zopet, kakor lansko leto v velik dvorani »Nar. doma«. One cenjene go-spice, ki se nameravajo na novo udeleževati plesnih vaj, naj blagovolijo naznaniti svojo udeležbo odboru »Slavca«, da bode mogoče pravočasno vposlati vabila. Gospodje imajo vstop prost brez izkaza vabil. Začetek letošnjih plesnih vaj bode spojen z zelo prijetnim zabavnim sporedom, o katerem še pravočasno poročamo. — Koncert slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, dne 5. oktobra v Mestnem domH ima na vzporedu skladbe Emila Adamiča, Vasilija Mirka, Josipa Pavčiča, dr. Benj. Ipavca, dr. Jos. Ipavca, Stanka Premrla in drugih. Izvajali se bodo moški, mešani zbori a capella, osmerospevi, ženski zbor in samospevi s klavirjem. Vstopnice in besedilo se bo prodajalo od nedelje, dne 29. t. m. dalje v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve. (Prešernova ulica.) Naj občinstvo uvažuje delavnost in trud pevcev m pevlč »Ljubljanskega Zvona« ter naj prihiti na koncert v kar največjem številu! Zal ne bo nikomur! Slavno uredništvo! Obljubil sem, da se bom večkrat oglasil v »Dnevu« in danes Vam pišem to pismo. Predvčerajšnjem, v torek se je zgodilo toliko zanimivih stvari, da so me kar prsti zasrbeli in da sem sedel za mizo in Vam napisal to pismo. V torek zjutraj sem jo mahnil proti Posavju, da se umaknem slavni ljubljanski megli, ki tako blagodejno vpliva na pljuča. Počasi sem korakal s svojo marelo, katero nosim s seboj, če je dež ali pa solnce, in sem premišljeval, sam ne vem že, kaj. Kosti, ki sem jih prinesel polomljene z evharističnega kongresa na Dunaju, so se mi »pocajtale«, tako da stopam čisto lahkotno, če prav imam že pet križev na hrbtu. Sam ne vem kaj, ampak tako nekako čudno je dišalo po zraku v torek zjutraj, da se mi je zdelo: Velike stvari se morajo danes goditi v Ljubljani in njeni okolici. V tem mnenju so me potrdili mnogoštevilni vozovi, ki so neprenehoma drdrali mimo mene od Ljubljane in proti Ljubljani. Res, zdelo se mi je in vse je kazalo tako. da se godijo danes imenitne reči. Ko sem jo tako mahal počasi od topničar-ske vojašnice sem naenkrat zagledal velikansko čudo. Ne daleč od ceste je delal na njivi majhen, čokat kmet. Tu je pridrdrala lepa kočija in se je mahoma vstavila na cesti. Odprla so se vrata in iz nje sta stopila dva lepo opravljena gospo-da.Kakor bi jih z bičem podil sta stekla h kmetu na njivi, eden izmed gospodov ga je prijel za desno ramo,^ drugi za levo in sta ga cefrala na cesto. Revež je bil ves prestrašen, ker ni vedel kaj to pomeni in tudi meni se je zdelo zelo čudno to postopanje in radoveden sem bil, kaj se bo zgodilo nadalje. Ko sta prišla gospoda s kmetom na cesto do svoje kočije, sta onega treščila vanjo kakoršen je bil: z umazanimi škornji in z motiko v rokah. Vrata kočije so se zaprla, iz-vošček na kozlu je neusmiljeno švignil z bičem po konju in drvili so proti Ljubljani, kakor bi jim za petami gorelo. »Oho«, sem si mislil, »to je pa nekaj tako čudovitega, da moram zvedeti, kaj se bo z ubogim kmetom zgodilo. Sreča mi je bila mila. Zagledal sem prazno kočijo, ki je drdrala od Ježice sem. »Hoj, hoj!« sem zaklical izvoščeku in sem mahal z marelo i>o zraku. »Brž me peljite za onole kočijo! Morava m (o dohiteti. Mož na kozlu je pokimal in že sva drčala za kočijo, v kateri sta sedela onadva gospoda, ki sta pobasala v njo kmeta z njive. To smo se podili proti Ljubljani. V Ljubljani sc je kočija s kmetom vstavila pred visoko hišo. »Le počakajte, ne boste ušli Kerjavljn, ne!« sem dejal in sem pomigal svojemu izvoščku. Tudi jaz sem izstopil pred ono visoko hišo. »Kaj vraga je to?« sem povpraševal samega sebe, »ali je sodnija to ka-li?« Ozrl sem se kvišku, pa ker sem malo brljav, sem videl !e malo napis, ki sc je šopiril na hiši. »Kole Kanon« ali tako nekako se je glasil napis. Vso svojo pozornost sem sedaj obrnil na kočijo s kmetom. Odprla so se kočijna vratiča in iz voza sta stopila najprej onadva lepo napravljena gospoda. Nato sta se obrnila in izvlekla iz kočije kmeta. Ubogi kmet se še oddahniti ni mogel: gospoda sta ga rinila proti vhodu kavarne in sta ga pahnila vanjo. Kakor bi vstrelil, sem jim bil za petami. V kavarni sem sedel za svojo mizo, ki je bila v bližini mize, kamor sta gospoda posadila kmeta in sem naročil skodelico kave. V napetem pričakovanju sem premišljal, kaj se bo neki sedaj s kmetom zgodilo. Naenkrat slišim enega izmed gosnndov. kako je zaklical z ostrim glasom: »Alo! le brž en volilni golaš sem!« Natakar je rekel: »sofort« in je drvll v kuhinjo odkoder je prinesel naročeni golaš. »Ja, kaj pa bo s tem?« je vprašal kmet rospoda. »Cernu pa je to?« »Vidite, oče, to je volilni golaš, to bomo 't mi plačali. Kar jejte! Potem boste pa z na-ni volili, kajneda, oče?« »O, kar bom sam pojedel bom že sam plačal. Vam ni treba plačevati zame. Pa da bi volil z vami pravite? Koga pa naj volim?« je pokimal kmet. »Vidite, oče, tu imamo papir na katerem ie že napisano, katere može boste volili. Se pisati vam ne bo treba, oče«, je poduceval eden izmed gospodov našega kmeta. »No. pokažite tisti papir, da bom videl kaj in kako!« Gospod mu je dal papir na katerem sta bili napisani imeni Ivana Kregarja in dr. Lovra Pogačnika. Kmet je gledal nekaj časa papir. »O, takih ljudij pa že ne bom volil, ki se za pogačo kregajo! Golaš bom že sam plačal, vam ga ni treba, gospoda. Toliko denarja že še imam!« je rekel slednjič, poklical je natakarja in mu je plačal račun za golaš. Nato je oba gospoda lepo pozdravil in je odšel. Gospoda sta se prijela za nos. ki jima je vslcd kmetovega govora strašansko zrastel. Tudi jaz sem plačal iii sem odšel iz kavarne. »Kdo bi si mislil«, sem rekel sam pri sebi, »volitve so danes, volitve! Zato se mi je zjutraj zdelo, da se godijo danes imenitne stvari. Ko sem jo mahal po frančiškanskem mostu, sem srečal Boltatuga Pepeta. »No, Pepe, katerega boš pa volil? Saj veš menda, da so danes volitve?« »E, veš kaj Kerjavelj, jaz bom volil osla s Svetega Jošta.« »Kaj? Osla s Svetega Jošta. No ja, saj je prav. če voliš svojega sorodnika. Saj je prav!« To so bile one čudne stvari, ki so se godite v torek zjutraj in zato sem Vam o tem sporočil. Ko se bo zopet kaj imenitnega zgo-Jilo, Vam bom že še kaj pisal. Za sedaj pa ostajam Vaš Kerjavelj. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DELEGACIJE. Dunaj, 25. septembra. Danes je imel skupni vojni minister baron Auffenberg v vojnem odseku ogrske delegacije svoj ekspoze. Auffenberg zahteva pri normalnih potrebah za armado 18.2 miljona kroti, za vojno mornarico 3.5 mi-Ijonov kron več, za nove topove štiri miljone kron. Ekspoze so delegati vzeli na znanje. — V vojnem odseku avstrijske delegacije je poročal admiral grof Monteccucoli, ki je podal natančne podatke o avstrijskih drednotih. KNEZ THUN IN ČEŠKE MANJŠINSKE ŠOLE. Praga, 25. septembra. Češki cesarski namestnik knez Thun je izdal odredbo, po kateri e ima na račun občine Lutomefice nastaviti arn dva češka učitelja in preskrbeti obenem. Ja se češka šola v najkrajšem času razširi. Ta ndredbaje izvala med Nemci velikansko ogorčenje. Župan mesta Lutomerica je sklical za soboto velik nemški protestni shod proti tej odredbi. OPOZICIJA IN BOLEZEN POSLANCA JUSTHA. Budimpešta, 25. septembra. Opozicijonalni poslanci so sklenili, da v soboto obiščejo bolnega poslanca Justha na njegovem posestvu v Tornavji. BALKAN. Sofija, 25. septembra. Bolgarske čete se v velikem številu zbirajo okolu Šumena. Solun, 25. septembra. Iz Skadra prihajajo poročila, da je tamkaj situacija silno opasna. Oblasti so proglasile nad mestom obsedno stanje. RAZNO. * Parfum izdaja karakter žene. V nazoru, 'da parfum lahko pove o ženski, kak karakter ima. je skoro toliko resničnega, kolikor pove odprta knjiga o ženski, kakšna je. Ker pa je raba parfuma po našem ženskem svetu posebno razširjena, imajo možje v tem novem nazoru tudi novo merilo za ženske lastnosti. Parfum jockeyklub, pravi izborni poznava-telj parfumov 1n žensk, govori o ljubeznjivi, veseli ženski naravi, o ženski, ki je zelo spo- sobna postati dobra družica moža. Rože ljubijo dame velikega sveta in robec, navonjcn z rožnatim parfumom govori o tem, da zna njegova lastnica nakupiti z mirnim obrazom pri juvelirju najkrasnejše stvari in poslati račun zanje svojemu možu. O dami, ki ima rada levandulov parfum, smo lahko prepričani, da je skromne, ljubeznjive, zveste in tihe narave, spominjajoče nas na biedermaierovske čase. Nevarna jc lahko možu žena, ki ljubi indijske parfume, zakaj taka žena je gotovo strastna, neukrotljiva, ki sc ne ustraši niti zločina. Vijolice, to nežno esenco najskromnejše cvetlice na Svetu, ljubijo ekscentrične pa tudi frivolnc ženske. Umetnice dajejo prednost beli roži. v kateri čutijo dragocen hlad in eksotičen vonj. Žena, ki ima rada flirt, si kupi parfum »mar-zipamu« in mlada deklica si izvoli izmed vsega najrajši kolinsko vodo, ki jo osvežuje in ji nudi skromen prijeten vonj. Žena-gospodinja si vzame parfum iz poljskih cvetov, kar jo spominja na idilo življenja na kmetih. — Zenske, bodite torej oprezne pri izbiri svojih parfumov, da ne bi možje na podlagi teh izkušenj in znanosti ne sodili o njih morda ravno narobe. Zabava. Mala Ana se je na trgu zgubila svojemu očetu in vprašala je vsakega, katerega je srečala: »Ali niste videli gospoda brez majhne deklice?« ’ * Učitelj vpraša v šoli: »Kaj nosimo na nogah?« Učenec: »Možje nosijo škornje, žene pa čižme.« Učitelj 'dalje: »Kaj imamo v škornjali in v čižmah?« Učenec korajžno: »Žene nosijo nogavice Štumfc; možje pa ali golo nogo, ali pa cunje.« * Opekel se je. Znan fanatik nravnosti vidi v izložbenem oknu knjigarne knjigo z bombastičnim naslovom: Senzacijonalno! Samo za dame! »Zopet kaka grdobija!« je pomislil šel je v trgovino in zahteval knjigo. »Toda, gospod profesor, to ni za vas.« »Knjigo moram imeti.« »Zagotavljam vas, gospod profesor, da knjiga ni za vas!« »To je vseeno; jaz moram imeti knjigo, naj velja kolikor hoče.« Po dolgem obotavljanju mu dajo knjigo — »Najnovejša kuharica.« LISTNICA UREDNIŠTVA. Cenjene dopisnike prosimo, da pri rokopisih posebno imena razločno pišejo, ker tu naj-laglje nastane tiskovna pomota ki ji je iskati vzroka le v nerazločno pisanem rokopisu!! Odgovorni urednik Radivol Korene. I^ast In tisk »Učiteljske tiskarne«. ........................................ Mali oglasi. Mala vila pod Rožnikom št. 267 se ceno proda. Krepkega dečka iz poštene hiše in s primerno šolsko izobrazbo ter pridnega trgovsk. pomočnika sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem. Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod .344“, poste restante, Karmel. Vabila j Letake « Plakate Poročne karte Mrliške liste s Račune Letne zaključke ==«= Hranilniške knjižice Cenike Razglednice Koledarje a i. t. d. priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani, r. z. z o. z. $jX&iOzirajte se rfffl ^71 ki oglašajo | | i i j Zadnji čas jc, kdor^Tuče še dobiti „Dan“ z romanom „V senci jezuita“ brezplačno za nazaj, da se takoj na „I)an“ naroči! t ^ Mestni trg štev. 13 (ustanovljen leta 1856.) priporoča svoja naravna vina liter a 88 vin., 96 vin. in K 1 28. \ ■ X Pisma in kuverte s firmo / priporoča n. .X Učiteljska tiskarna \ jr v Ljubljani, r. z. z o. z. N. Pozor! Pozor! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Sv. Petra cesti št. 0. svojo prodajalno in delavnico za razna obuvala. Skrb mi bo, da bodem vsakemu dobro postregel in ceno računih Za obilen obisk se priporoča Fran Novak, čevljar Ljubljana, Sv. JPetro. cesta, 0. Sprejema se tudi popravila. T. MENCINGER, Ljubljana Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18. Špecerista n delikatesna trpvina. žplnica za karo z električni obratom in intim zrakom. Specialiteta! B*K“ Žgana kava. Speci; liteta! Posebna mešanica ... kg K 4-80 I Kavarnarska mešanica. . kg K 4-— Ljubljanska mešanica . . „ „ 4 40 | Tržaška mešanica . . . , „ 360 Na vogalu Resljeve ceste vinarno. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice. Ravnokar došla oblek za šolsko za deklice in dečke. —r Naj novejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije; kakor oaletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze vo priznano najnižjih cenah priporoča „Angleško skladišče oblek** o. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. V. rt o O PH & O ■N o Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! KSsa Radi velike zaloge vseh G533 k | n | * V | t JI kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom: FR. IGLIČ, Ljubljana Mestni trg št. 11.—18. - Mestni trg št. 11.—13. o N o P3 o n o 5d Vse — na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg trgovina s knjigami in muzikalijami Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. tSeznamki učnih knjig se oddajajo zastonj.