Pniliihu phftntt T (dtovIUL Leto XI., št. 249 Upravnifevo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon it 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratoi oddelek: Ljubljana. Prešer. nova ulica 4. - Telefoo It 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrov« cest« 5t 13. - Telefon It 2455. Podružnic. Celje: Kocenova olic. It 1 - Telefon It 190. Računi pri pošt ček »avodih: tjob« lian. It 11.842; Praha fislo 7% ISO W'M> l«S 241 Poroka kralja Borisa Odlični gosti - Slavnostna razsvetljava - Poro&ri obred - Odlikovanje Ljapčeva z redom sv. Mavncija Assisi, 25. oktobra, p. Dopoldne ob 11. je bila svečana poroka bolgarskega Kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno. Poroka je bila v katedrali sv. Frančiška ob prisotnosti kralja Viktorja Emanuela, kraljice Jelene, bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda, bivše grške kraljice Sofije m mnogoštevilnih pTincev, predvsem članov rodbin Hohenzollern in koburga. Italijanski kraljevski par kralj Boris ln njegova nevesta so prenočili v dvornem vlaku v bližini Assisija. kamor so dospel šele davi. Ministrski predsednik Mussolmi je" došel v Assisi žc sooči v času, ko so na predvečer poroke _ rronil v mestu vsi cerkveni zvonovi. Snoft so bili v Assisi ju že bivša grška kraljica Sofija gTŠki princesi Kristina in Irena, pnn. ca Kristofor in Pavel, italijanska princesa Vera, ruska princesa Jelena ter nemška princesa Battenberg. izmed italijanskih mu nistrov pa MussoHni, Grandi, Balbo. Ba* zera, Siriani, Botai ter šef generalnega šta. ba fašistične milice Teruzzi. Davi je došel tudi italijanski prestolonaslednik Umberto § svojo soprogo. V čast visokim gostom je bilo vse mesto okrašeno z zastavami in zelenjem, sooči pa Ljubljana, nedelja V%. oktobra 1930 Cena 2 Din Naročnin« znala mesečno 25.— Din. sa inozemstvo 40-— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te« lefon It 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova al 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa slovesno iluminirano. Na katedrali sta bili iz žarnic sestavljeni dve veliki črki B in G. Drugače katedrala ni bila posebno okrašena, ker je kraljica Jelena želela, naj bi se poroka izvršila v skromni obliki. Ko so se gostje vozili v katedralo, je oddelek vojske tvoril kordon. Vojaki in oficirji so bili v svečanostnih uniformah. Trije polki ao tvorili kordon od cerkve pa do vile Constance, ▼ kateri se je vršil po poroki obed. Poroka je bila točno ob 11. dopoldne in ko so došli člani kraljeve družine, so bili zbrani že vsi ministri, diplomatski zbor ter predstavniki cerkvenih in vojaških oblasti. Poročne svečanosti so bile povsem skromne. Obred poroke je izvršil kustos katedrale frančiškan Anton Marija Risso, ki je imel prigoden kratek govor, nakar je izročil nevesti košček obleke Sv. Frančiška, ki ga je poljubila Po poroki so se vsi udeleženci odpeljali v vilo Constanco na banket, pri katerem je italijanski ministrski predsednik Mus« solini izročil predsedniku bolgarske vlade Ljapčevu red sv. Mavricija za njegove za» sloge pri zbližanja in ustvaritvi prijatelj* skih zvez med Italijo in Bolgarijo. Red sv. Mavricija je eden največjih italijanskih redov ter imajo njegovi lastniki pravico do naslova bratranca italijanskega kralja. Poroka bolgarskega kralja Borisa z ita« lijansko princeso Giovanno pozdravljajo vsi fašistični listi kot čin zbližanja med italijanskim in bolgarskim narodom. Vsi listi obširno komentirajo ta zgodovinski dogodek ter objavljajo obširen program potovanja novoporočencev v Bolgarijo na jahti »Car Ferdinand«. Assisi, 25. oktobra, s Bolgarski kraljevski par, kralj Boris in kraljica Giovanna bosta danes popoldne ob 4.30 zapustila Assisi. Jutri dopoldne se bosta ukrcala na bolgarsko jahto >Car Ferdinand« ter odpotovala y Varno. Priprave za osmo obletnico rimskega pohoda Slavnostna skupščina fašistične stranke v Rimu — Napeto pričakovani Mussolinijev govor Rim, 25. oktobra d. Rim se pripravlja na velike slavnosti v ponedeljek, ko bo fašizem poveličeval osmo obletnico svojega pohoda v Rim. Pod vodstvom generalnega tajnika Giuratija je bil v Liktorskj palači izdelan natančen program za potek skupščine v ponedeljek zjutraj, dan pred obletnico rojstva fašizma. Skupščina stranke s« bo vr?ila ▼ salonu Zmage v zgodovinski palači Venezia. Udeležili se ie bodo vsi člani vlade, velikega fašist, sveta in direktorija, vsi zvezni tajniki provinci! alnih fašističnih zvez. Skupaj bo tega dne zbranih kakih 800 ljudi v palači Venezia, ki bodo predstavljala iedro fašističnega režima. Razmestitev za to sijajno skupščino Je seveda tudi določena prav v stilu fašizma. V ozadju velike dvorane, na malo vzvišenem odru bo sedel Mussolinl okoli njega direktorij, na desno člani vlade, na levo člani Velikega fašističnega sveta, pred njim strankini tajniki. Vsi bodo v zala uniformi častnikov fašistične milice, aH pa v frakih s črno srajco in črno kravato. Vhod v palačo bo odprt od 10.15 do 10.45 zjutraj. Mussolini bo na tem zboru stranke govoril o uspehih fn delovanju fašizma v osmem "letu vlade, razvijal načrt za novo poslovno leto ln bo dal direktive za daljnje poslovanje voditeljem stranke v provinci, k: imajo po navdl samo ta dan v letu priliko, da vidijo Mussolinija. Po skupščini se bo vršil velik defle fašističnih čet pred Oltarjem domovine in Zrtvenikom padlih fašistov. Tudi v provinci se bo vršilo slovesno praznovanje obletnice zmage fašizma. Veliki zbori so napovedani zlasti v Milanu, Turinu, Genovi, Trstu in Palermn. Preti grško-turškim sporazumom Venizelos obišče patrijarha v Carigradu — Nov korak za pomirjenje na bližn|em vzhodu Atene, 86. oktobra. A A. Listi poročajo, da bo predsednik grške vlade Venizelos na povratku iz Ankare poseti! Carigrad in da bo pra tej priliki obiskal tamošnjega patrijarha Vest o tem je napravila v vseh tukajšnjih krogih globok vtis, ker je to .prvič, da bo grški premier obiskal Carigrad tn carigrajskega patrijarha Turška oblastva bodo izkazala Venizelosu v Carigradu posebne častL Atene, 25. oktobra AA. Listi poročajo, 4a je minister za zunanje zaderve Mihala-kopulos izjavil, da pomeni pot Ventzelosa važ-en korak k pomiritvi na bližnjem vzho-dn. Atene, 25. oktobra AA. Na podlagi poročil Iz Ankare ao bila grško turška poga- janja z uspehom zaključena tn predsednik grške vlade Venizelos Je davi odpotoval v Ankaro. Turška vlada bo mižala ea 22% dosedanje carine na uvoz grškega m tla Uvoz grškega konjaka bo v bodoče znašal 40 % celokupnega nvoza konjaka Tudd grška vlada je sprejela neke turške protizahteve. Neki opozicijski listi pa smatrajo, da Je treba Venizelosovo pot v Turčijo tolmačiti kot ponižanje Grčije, temu nasproti pa trdi Venizelističnl list »Hestla«, da gre pri tem potu za to, da se preteklost izroči pozabi in da sa ustvari Iskreno prijateljstvo in sodelovanje med turškim in grškim narodom. Grof Bethlen odpotoval v Ankaro Razpravljal bo o gospodarskih in političnih odnosajih — Grof Appony se opravičuje Budimpešta, 25. oktobra 8. Ministrski predsednik grof Bethlen je na povabilo turške vlade odpotoval danes popoldne v spremstvu šefa tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva, legacijskega svetnika grofa Csakyja v Ankaro. Novinarjem je ministrski predsednik izjavil, da se bo v Ankari pogajal o gospodarskih odnošajih med Turčijo in Madžarsko ter o poglob-ljenju političnih odnošajev med obema državama. Budimpešta, 25. oktobra AA. Grof Ap- P°nyi je poslal odprto pismo vsem volil-cem, v katerem se opravičuje, ker zaradi visoke starosti ne more priti več med nje. >a du Cecilu v znak priznanja za njegove za« sluge njegovo sliko. Slika bo najbrže pre» šla v posest narodne galerije. Macdonald, Baldwin in Lloyd George so poslali slav» Ijencu pismo, v katerem naglašajo, da Je ustanovitev ln razvoj Društva narodov za» sluga odličnih mož raznih narodov, ki so propagirali idejo Društva narodov med vsemi sloji svojih sorojakov s toliko go» rečnostjo, kakor lord CeciL POTA NEMŠKE ZUNANJE POLITIKE Vpliv hitlerjevske zmage na Francijo — Bojazen pred možnostjo vlade — Novi poskusi za zbližanje s Francijo Berlin, 25. oktobra, d. Kakor n! bilo drugače pričakovati, je izredni volilni uspeh nacijonalnih šovinistov zelo vplival tudi na nemško zunanjo politiko. Posledice se opažajo tako doma, kakor tudi v inozemstvu, v prvi vrsti seveda v Franciji, ki je najbolj občutljiva za vse, kar se godi v Nemčiji. Francija je postala zopet nezaupljiva. Ministrskega predsednika Tardieuja so še nedavno napadali levičarji, da je do Nemčije preveč nepopustljiv in da s tem ovira Briandovo mirovno politiko. Ti napadi, ki so resno ogrožali Tardieu-jevo vlado, so po nemških volitvah docela prenehali in vladi grozi zdaj nevarnost z desnice, ki ji očita, da je slepa za nevarnosti, prihajajoče iz Nemčije. Zato v resnih berlinskih krogih že računajo z možnostjo, da pride kot odgovor na Hitlerjevo zmago v Franciji na površje Poincarejeva vlada. To bi seveda zaostrilo odnošaje med Nemčijo in Francijo in utegnilo izzvati odločitev v mednarodni politiki že v času, ko bi položaj Nemčije še ne bil dovolj utrjen. Da se to prepreči, so začele zdaj boj proti zunanjemu ministru Curtiusu same sredinske in levičarske stranke s centrumom na čelu; očitajo mu, da je preveč omahljiv in da zlasti ni znal izrabiti ugodnega časa pred volitvami v to, da bi dosegel s Francijo kak konkreten sporazum. V zvezi s to kampanjo se zatrjuje, da skuša centrum s posredovanjem Vatikana navezati nove stike s Francijo. Vatikan je baje pripravljen posredovati, ker pričakuje zato raznih koncesij od Francije. Tudi dejstvo, da je centrumsko časopisje že dalje časa vidno rezervirano v vprašanju možnosti sodelovanja med Nemčijo in Italijo, razlagajo kot dokaz, da bi se centrum in druge sredinske, stranke zopet rade približale Franciji. V to poglavje spada tudi novi način, kako govore v merodajnih nemških krogih o Mala antanti in drugih državah srednje in vzhodne Evrope. Vedno češče se pojavljajo glasovi da mora Nemčija iskati s tema državami direktnega zbližanja, ker bi to mnogo olajšalo tudi zbližanje med Berlinom in Parizom. Z gotovostjo se napoveduje v tej smeri berlinski obisk dr. Beneša, ki bo v kratkem roku sledil že napovedanemu obisku gTofa Bethlena in tako temu obisku odbil vsako ost Nova rudniška katastrofa v Nemčiji V rovu Maybach so eksplodirali jamski plini - Iz rova so potegnili tri mrtve radarje, 87 pa jih je zasutih Berlin, 25. oktobra, g. V premogovnem revirju na ozemlju Saarbriicken, in sicer v rovu Maybach se je danes popoldne dogodila strahovita katastrofa, kjer so eksplodirali jamski plini. Na IV. etaži je bilo 94 rudarjev. Proti 16. uri se je ob močni detonaciji dogodila eksplozija. Mnogo šip v bližini je bilo razbitih. Do prvih večernih ur so mogli spraviti na dan 7 rudarjev. Trije so bili mrtvi, 4 pa ranjeni. S7 rudarjev se še nahaja na mestu eksplozije, do katerega pa se ne more priti, ker je rov od kamenja in premoga popolnoma zasut. Ker obstoji nevarnost, da se bodo rudarji zadušili, nimajo mnogo upanja, da jih bodo rešili. Rešilna moštva, ki so prihitela .^» ijih rovov, sedaj mrzlično delajo, oa bi skopali dohod do ponesrečenih rudarjev. Ta nova katastrofa je vzbudila silno vznemirjenje med prebivalstvom v Po-rurju, ki je še vse pod dojmom strašne katastrofe v Alsdorfu. Splošno prevla- duje mnenje, da zadene v nemali meri krivda za opetovane rudniške nesreče tudi vodstva posameznih rovov, ki posvečajo vse premalo pazljivosti varnosti rudarjev. Porurski listi prinašajo ogorčene proteste ter zahtevajo od nemške vlade, naj odpošlje v vse premogovnike posebne komisije, ki bodo ugotovile, v koliko odgovarjajo naprave v posameznih obratih predpisom rudarskega zakona. Saarbriicken, 25. oktobra g. Do 21. ure so spravili na dan 7 mrtvih in 20 ranjenih, med njimi 5 težko. Ob 22. uri je še 70 rudarjev v zasutem rovu. Berlin, 25. oktobra g. Do pozno zvečer ni bilo mogoče izvedeti podrobnosti o obsegu strahovite nove rudniške katastrofe. Rudnik je pod francosko upravo. Francoska rudniška direkcija odklanja vse informacije. Rudnik je strogo zastražen, tako da ne more priti nihče na rudniško ozemlje. Med delavstvom vlada veliko razburjenje. Iz rova se dviga velik dim. Turoben pogreli alsdorfskih žrtev V sprevodu so nesli 262 krst ponesrečenih rudarjev — Žalovanje sirom Nemčije Alsdorf, 25. oktobra, a V poslopju uprave rova Anna I. so se danes ob ogromni udeležbi prebivalstva vršile žalne svečano sti za žrtve rudniške katastrofe. Po govorih državnega delovnega ministra dr. Stegerwal-da, pruskega trgovinskega ministra dr. Schreiberja in zastopnika strokovnih organizacij, je bilo 262 krst prenešenih ob ivo kih orgel is poslopja na pokopališče. Nepregledna množica je na cestah, kjer se je premikal sprevod, tvorila špalir. Berlin, 25. oktobra d. Z ozirom na dana šnji pogreb žrtev rudniške katastrofe v Als dorfu, je pruska vlada odredila, naj vsa dr žavna in občinska poslopja razvesijo tasta ve na pol droga. Vse zabave ln predstave so odpovedane. Tekom pogrebnih svečanosti bodo zvonili vsi zvonovi berlinskih cerkva V Porenju so prepovedane celo ktno-predstave. Berlin, 25. oktobra, g. Skoraj še nikoli ni bilo v nemški prestolnici razobešenih toli ko zastav, kakor danes, ko plapolajo ob priliki pogreba žrtev rudniške katastrofe v Alsdorfu skoraj na vseh posloniih žalne zastave. Tudi diplomatska zastopstva so razobesila zastave na poldrog. Tudi borza je opoldne v znak žalosti ustavila obrat za 5 minut Nocoj se ne bodo vršile nobene javne prireditve. Program brazfljskih revolucijonarjev Nejasen položaj v Sao Paolu - Bivši predsednik Wa-shington Louis konfiniran Rio de Janeire, 25. oktobra, a Docela čudovit položaj vlada v Sao Paolu. Niti zvezna vlada, niti uporniki ne obvladajo mesta. V teku današnjega dne je bilo oddanih nekaj strelov. Ko so mestni uradniki zvedeli, da je predsednik Washington Louiz odstopil, so pobegnili iz Sao Paola ter so pustili mesto brez uprave in zvezne čete brez instrukcij. V Rio de Janeiru je položaj še vedno zelo napet Vojaška Junta je sklenila obdržati pravosodnega in vojnega ministra v zaporu, izpustiti pa ostale člane vlade. Škoda, ki je bila povzročena po včerajšnjih nemirih, se ceni na 1 milijon dolarjev. Sedem časopisnih tiskarn je bilo popolnoma uničenih. Berlin, 25. oktobra, a Nemško poslaništvo v Rio de Janeiru potrjuje brzojavko, da so Hapagov parnik »Baden< v pristanišču obstreljevali. Več krogel je zadelo parnik. Poročil o mrtvih ali ranjenih dosedaj še ni. Po mnenju brazilskega pravosodnega ministrstva se je to zgodilo najbrž zaradi tega, ker je bil parnik proti določbam brez zastave. Newyork, 25. oktobra, s. Kakor javlja »Asociated Press«, zvezni predsednik Louiz oficijelno ni demisijoniral, bil pa je konfiniran v trdnjavi Copacabanca. Pariš, 25. oktobra. AA. Po poročilu lz Rla de Janeira so množice izpustile na prostost vse politične krivce, ki so bili v zaporih. Med drugim je bil oproščen general Mola-ni. Za poveljnika redarstva je postavljen Dangroyen. Ogromne skupine navdušenih demonstrantov križarijo po nlicah in vzklikajo vojski. Meščani in vojaki so se okin-čali s cvetjem in nosijo rdeče znake. Vojaški pokret je zmagal na celi črti. Program vojaškega in meščanskega komiteja obsega sledeče točke: Razpust kongresa in skupščin posameznih držav; sklicanje konstituante; proučitev verskih vprašanj; omejitev in odreditev uvoznih in izvoznih količin za narodne pridelke in proizvode; izenačenje pokrajin in davkov; sklicanje nacijonalnega kongresa, ki bo v njem zastopana vsaka država s 13 predstavniki. Neuspele bolgarske demonstracije v Gradcu Gradec, 25. oktobra, p. SnoH so ▼ gleda« lišču priredili bolgarski dijaki burne de« monstracije. Predstavljali so dramo Ber« narda Shawa »Heroji«, v kateri se na ne« kem mestu zelo nepovoljno predstavlja bolgarski major. Skoro v vseh evropskih mestih, kjer so predstavljali to dramo, so bolgarski dijaki priredili slične demon« stracije, kakor v Gradcu. Pri včerajšnji predstavi v Gradcu je policija enostavno pometala demonstrante iz gledališča ter se je mogla predstava mirno nadaljevati in zaključiti. 100-letnfca grške svobode Solon, 25. oktobra AA. Danes so se tu nadaljevale velike slovesnosti stoletnice grške svobode, ki trajajo že nekaj dni. Ob 11. je bila velika vojaška svečanost in sprejem pri guvernerju. Nato je bila slavnostna seja v avli univerze. Ob 15. je bila znova velika vojaška svečanost, zvečer pa koncert z akademijo. Mezdna pogajanja v Angliji London, 25. oktobra AA. Med delodajalci ta zastopniki delavstva se vrše pogajanja za preureditev mezd. Na pogajanjih je zainteresiranih 3 ln pol milijona delavcev. 700.000 železničarjev zahteva minimalno tedensko plačo treh funtov Sterlingov. Povratek kraljevicev \ z Bleda v Beograd Zagreb, 25. okt. n. Snočd okoli pol 11. se je pripeljal na kolodvor Zagreb Sava z Bleda dvomi vlak, v katerem so se vračali v Beograd kraljeviči prestolonaslednik Peter, Tomislav in Andrej. Po kratkem postanku je dvorni vlak nadaljeval pot proti Beogradu. Proslava csl. državnega ; praznika Beograd, 25. oktobra, p. Po raznih poročilih bo češkoslovaški državni praznik svečano proslavljen po vsej državi, zlasti pa v Beogradu in v mestih, kjer obstojajo Jugoslovensko-če-škoslovaške lige. Čsl. Narodni dom v Zagrebu Zagreb, 25. okt č. Jugoslovensko»češko« slovaška liga, Češka Beseda in Češkoslova« ska Obec so poslale mestnemu načelstvu vlogo, i/ kateri ugotavljajo, da živi v Za« grebu od 1. 1921. okrog 1700 Čehoslovakov, ki imajo dve kulturni društvi. Češko Be=c« do iz 1. 1879. in Češkoslovensko Obec odi I 1913. Ti društvi vzdržujeta na svoje stro« ške šolo za češkoslovaške otroke, ki jih Je 74, in imata samo za prostore 1000 Din izdatkov na mesec. Da se češkoslovaška društva naselijo v skupnem domu in s tem zmanjšajo izdatke za svoje prostore, je b':l lani osnovan poseben odbor za postavitev češkoslovaškega Narodnega doma, ki ga mislijo v kratkem pričeti graditi. Zato S4 obračajo češka društva na mestno občino zagrebško, naj jim prepusti stavbišče na primernem mestu v podaljšku Maretičeve ulice. Masarykova ulica v Zagrebu Zagreb, 25. oktobra č. Glede na bližnji državni praznik osvoboditve češkoslovaškega naroda bo zagrebška mestna uprava sklenila, naj se imenuje ena izmed zagrebških ulic po predsedniku CSR T. G. Masaryku. To ime bo dobila najbrž ena izmed lepih ulic v centru mesta, dosedanja Marovska, Samostanska ali Dalmatinska ulica. Nov kraljev adjutant Beograd, 25. oktobra p. S kraljevim ukazom je bil imenovan na predlog vojnega ministra za kraljevega adjutanta pehotni polkovnik Jovan Leko, komandant n. bataljona kraljeve garde. Izid konkurza za sprejem v diplomatsko službo Beograd, 25. oktobra p. Z uredbo zunanjega ministra je bil razpisan konkurz za sprejem v diplomatsko-konzularno službo. Za konkurz se je prijavilo 33 kandidatov, k izpitu pa jih je došlo 22. Izpit jih je delalo samo 16, dovršil pa ga je samo eden ter je bil sprejet v diplomatsko službo le dr. Miloš Radojkovič. Dr. Beneš poseti Grčijo Praga, 25. oktobra h. Zunanji minister dr. Beneš je izjavil grškemu odpravniku poslov, da bo prihodnjo spomlad posetil Grčijo. Zasedanje francoske zbornice Pariz, 25. oktobra AA. Uradno razglašajo, da se bo zbornica sestala 4. novembra. Smrt uglednega angleškega politika London, 25. oktobra. AA. Snoči je umrl v Whitechapelu poslanec delavske stranke Gosting. Pokojnik je ustanovil pred 9 leti organizacijo čolnarjev na reki Temzi, ki se je pozneje spojila s splošno organizacijo transportnih delavcev. Bil je prvi predsednik te organizacije in transportni minister v prvi delavski vladi ter član londonskega deželnega sveta. Pri zadnjih državnozbor-skih volitvah je bil izvoljen za poslanca z 2000 glasovi večine. Povratek Costesa in BeHonta v Pariz Pariz, 25. oktobra AA. Francoska rekorderja Costes in Bellonte sta prispela ob eni popoldne na letališče Le Bourget. Predsednik republike ju je sprejel ob 2. '"»opoldne, ob 5. sta povabljena na magistrat kjer ju bodo pozdravili zastopniki pariške občine. Tri smernice vladnega delovanja Govori i ministrov na velikem sestanku v Šabcu - Vladna davčna politika - Lepi nspehi dosedanjega dela Na skupščini ▼ | rejena na podlagi stanja pred 3 leti ter Sabcu je minister dr. Frangeš predvsem ' ftabac, 25. oktobra č. poudarjaj, da je prišel narod do prepričanja, da more popolnoma iskreno izraziti svoje želje in potrebe pred zastopniki Nj. Vel. kralja. Med glavna vprašanja, ki zlasti zanimajo narod, spadajo davki. Ta :;tvar je za vso državo tako važna, da ji vlada posveča neprestano vso pozornost, slasti v krajih, kjer obstojajo davčni zaostanki iz preteklih let. Takoj po povratku članov vlade v prestolnico je bilo odrejeno, da se bodo ti zaostanki lahko plačevali pet let, ko bo bržkone gospodarstvo, zlasti pa poljedelstvo že toliko napredovalo, da se bodo lažje plačali. Nato je minister govoril o Privilegirani agrarni banki, v katero ima narod veliko zaupanje, ker skuša tudi uprava banke vestno izpolnjevati svoje obveznosti, in o kmetijskem kreditu, s katerim je treba ustvarjati zlasti raznovrstne zadruge, ki so velikega pomena v sedanji krizi. Minister dr. Kosta Kumanudi je v svojem govoru poudarjal, da je bil prvi cilj vlade od 6. januarja zaščita vseh osebnih pravic in osebnih svobodščin državljanov, o-mešanega z nekim drugim struoom. ter si prerezala na levi roki žile. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč ter jo pustili prepeljati v bolnico; njeno stanje je zelo resuv Dimnik se je porušil Pariz, 25. oktobra g. Pri tvornici svila v Marseillu se je danes zrušil 75 metrov visok dimnik, ki so ga zgradili šele pred nekoliko dnevi. Trije delavci so bili ubit', 6 pa je težko ranjenih. Velik požar v Atenah Atene, 25. oktobra p. V Atenah Je velik požar uničil več poslopij ter povzročil 12 milijonov drahem škode. V osmih urah iz Aten v Rim Rim, 25. oktobra d. Nemško veleletalo g 830 je pristalo včeraj na trgu Vittorio po osemurnem poletu iz Aten v Rim. Na poti se je moralo boriti s silnimi viharji, tako da je bilo večkrat v veliki nevarnosti. Z letalom je prispelo 14 oseb. Posadko letala sta pozdravila pri pristanku nem ški poslanik Schubert in italijanski geni -ral Capuzzo. Trgovina z dekleti Lizbona, 25. oktobra. Policija je aretirala več trgovcev z dekleti, ki so iih ho-« teli odpeljati v Rio de Janeiro. Petrolejski sporazum med Francijo in Anglijo London, 25. oktobra. Po dolgotrajni pogajanjih je prišlo med Francijo in AngJi-< jo do sporazuma zaradi petrolejskih cevi,i ki vodijo iz Mosula. Na podlagi tega spo-; razuma bodo te cevi podaljšane preko Pa-< lestine in Sirije do Haife v Palestini. Dvoboj bivšega paraguajskega predsednika Jfcw York, 25. oktobra. AA. Bivši Para-; guajski predsednik in sedanji finančni minister dr. Ayala se je v Asuncionu spri radi osebnih zadev z nekim uradnikom kmetijske banke. Streljale sta eden na drugega, pri čemer je bil Ayala težko ranjen,, bančni uradnik pa nbit. Hmeljski trg žatec, 25. okt. h. (Tedensko poročilo. V preteklem tednu je bila tendenca mirnejša. Na deželi se je nakupovanje nadaljevalo. Proti koncu tedna se je nakupovanje nekoliko zmanjšalo. Zahteval se je predvsem gladko zeleni hmelj in boljše srednje kakovosti, dalje prvovrstni in izbrani hmelj. Kupci so bili predvsem tujci, vendar pa tudi domači interesenti. Cene so bile neizpre-menjene 370—600 Kč za 50 kg. Zaradi stabilizacije hmeljskih cen se je hmeljski sindikat že konstituiral ter bo v prihodnjem tednu pričel z nakupovanjem hmelja. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved sa nedelje-^ Slabo, mrzlo vreme. V • kraji in ljudje Svetovno imnfi flnns Zakaj in kako je bil od Avstrijcev ustreljen inž. Ivan Gosar Ob današnjem odkritju spomenika vojnim žrtvam v Stari Loki. i _ Kakor smo že v petek poročali, odkrile« jo danes v Stari Loki na pokopališču kra* sen spomenik žrtvam svetovne vojne; med njimi je na prvem mestu vklesano z zlati* mi črkami ime ing. Ivana Gosarja. ki ga je avstroogrsko vojno sodišče v Beogradu ob« sodilo na smrt, ker je kot avstrijski re. zervni oficir stopil prostovoljno v srbsko armado in se na njeni strani tako junasKO boril, da je v kratkem postal poročnik. J u« Rtificiran je bil 10. februarja 1917 v Beo« gradu, a kje leži truplo mučenika za naso svobodo, se še do danes ni dalo aognati. Marsikdo, ki stopi pred veličastni spo« Tnž. Ivan Gosar teenlk in prečita na plošči tz kaparekega marmorja vklesana imena, se bo začudil, da nista imenovana tudi Viktor Deisinger, ki je padel kot srbski dobrovcijec prvo dni svetovne vojne pred Beogradom, in pa Anton Hafner, ki je bil ustreljen v Juden« bargu kot vodja pobune 17. pešpolka. Sta« ra Loka namreč postavlja spomenik le svo« jim faranoir, Viktor Deisinger je pa ia Škofje Loke, ki ima svojo občino in svojo župnijo, Anton Hafner pa z Godešča, kl je sicer v starološki občini, spada pa h fari Rateče. Kakor čujemo, je mladi in agilnl župan staro loške občine g. Anton Hafner že storil potrebne korake, da se prične ak» cija za dostojen skupen spomenik Gosar« ju, Deisingeriu in Hafnerju. Ivan Gosar ie bil rojen v Stari Loki le« ta 1887. kot sin ugledne Hrenove družine, kjer živita še njegova dva brata Tone in Jurij, v Ameriki sta France in Jože. Ivanu Kip vojaka na spomeniku, delo mladega kiparja Božidara Pengova. najljubSa sestra Mici, gospodinja slovite domačije pri Krevsu v Škofji Loki, je pa, kakor tudi starši, že pokojna. Ivan je ob« iskoval osnovno šolo v škofji Loki in na« pravil maturo na gimnaziji v Kranju. Na dunajski visoki šoli je absolviral šumar« stvo in postal kulturni inženjer. Kot zave« den nacijonalist je leto dni pred svetovno vojno šel v Srbijo, kjer ga je ministrstvo privrede takoj sprejelo in poslalo v Bajino Bašto za načelnika šumske aprave. Ko so jeli Avstrijci prodirati proti Bajini Bašti, je preselil šumsko upravo v Ivanjico, že 15. februarja 1915 je pa stopil v srbsko vojsko. Podporočnik G<>saT je bil izredno hraber in drzen oficir. Ko je na Romanji planini pred Sarajevom opazil iz strelskega jarka na avstrijski strani svojega prijatelja re« zervnega oficirja, ga je jel klicati in vabiti, češ: »Pojdi sem, saj si Slovenec ln ne spa« daš tja!« V Prizrenu ga je obšla zla slutnja in na« pisal je na svojo sestro naslovljeno pismo ter to pismo in nekaj svojih stvari pustil neki srbski ženi z naročilom, naj pismo odpošlje, ko zve za njegovo smrt. To pi« smo Je kasneje res prišlo v roke Gosarje« ve sestre; datirano je iz Prizrena, dne 11. oktobra 1915 in pravi med drugim: »Ako dobiš to moie pismo, vedi, da ms ni več med živimi. 2. februarja 1915 sem stopil v srbsko vojsko. Do danes smo bili r Albaniji, kier smo mnogo prestali. Čez dva dni gre naš polk na bolgarsko ali av» strijsko mejo. Akt) ostanem mrtev, ti puščam pri nekem znancu v Prizrenu to pl« smo in neke stvari, da ti jih pošlje po sklenjenem miru. Priloženih je tudi 300 di« narjev v papirju in zlata verižica z obe« skom; to pošlji Berti in ji povej, da jo le« po pozdravljam in da sem do kraja mislil na njo. Kovček s knjigami imam v Bajini Bašti pri Stani N. Pantovičevi, puško ln nekaj obleke v Ivanjici pri Julki B. Milu« tinovičevi. Piši jima, pa ti bosta poslali. Iskreno pozdravljam vse, a posebno tebe in Franceta 1 Pozdravi vse brate in sorod« nit-e!« Pismo ni podpisano. Gosar se je pat bal. da bi mogel njegov podpis povzročiti neprilike njegovim domačim ali pa pri« zrenskemu prijatelju, pri katerem je pismo shranil. Berta, ki jo omenja v pismu, je bila Gosarjeva zaročenka. Iz Kirchdorfa v Gornji Avstriji, kjer je bila doma, je pri« šla parkrat na obisk v Škofio Loko. »Po« vej ji, da jo lepo pozdravljam in da sem do kraja mislil na njo!« Kako enostavno in kratko je to slovo zaročenca od neve» ste, brez solzavosti in priseg, a koliko je srca v njem in bridkosti. «... da sem do kraja mislil nanjo...« je dolga tragedija Ivanovega križevega pota, do smrti drža« na prisega zvestobe. — France je dobri prvi sestrin mož Kalan, ki je lepo Mici pripeljal za gospodinjo žag, valjčnega mli« na in vse bogate Krevsove domačije. Gosarjeva zla slutnja se je kmalu izpol« nila. V bitki z Bolgari je bil 20. oktobra 1915 nevarno ranjen. Dobil je 15 ran s sab« ljo, od tega 7 samo na glavi. Nezavestne« ga so ujeli Bolgari in ga odpeljali v sofij« sko bolnico za vojne ujetnike. Tu pa je Gosar naredil usodno nepre« vidnost. Pisal je zopet svoji sestri in nato še nekaterim drugim sorodnikom in jim poslal tudi svoj naslov. Ta pisma so šla skozi roke vedno budne avstrijske cenzu« re, ki je seveda kmalu izvohala, da je Go« sar avstrijski državljan in kot tak samo dobrovoljec v srbski armadi. To je bila po avstrijskih zakonih veleizdaja, ki se je v vojni kaznovala s smrtjo. In avstrijske ob« lasti so res zahtevale Gosarja, čim je po par mesecih za silo ozdravljen lahko zapu« stil bolnico, od bolgarske vojaške uprave. Bolgari »o zahtevi seveda takoj ugodili ln Ivana so prepeljali v beograjsko Glavnja. čo ter ga postavili kot veleizdajalca pred vojno sodišče. Med oficirji, ki so sodin slovenskega srbskega poročnika Gosarja, je bil tudi sodnik, ki mu še ni utrpnilo človeško srce. Da bi mu pomagal, je obtožencu položil na jezik rešilen odgovor z vprašanjem: »Kaj ne, da so vas Srbi prisilili stopiti v njihovo vojsko, kakor vse druge?« Gosar pa je kratko odgovoril: »Ne, prostovoljno sem vstopil.« Podpisal si je smrtno obsodbo... Na debel, pust papir je s popolnoma mirno roko napisal tik pred smrtjo nem« ško pismo, saj slovenskega ni smel. Pismo se glasi: »Beograd, 10. februarja 1917. Draga sestra I Ker sedaj gotovo vem, da ml je flvetl samo še nekaj ur, jemljem v nekaj bese« dah slovo od Tebe, in to samo z name« nom, da boš ta težki udarec lažje prene. sla. Ni mi težko umreti, kajti v teh dveh in pol letih sem prestal še mnogo hujšega kakor smrt. Končno prihaja odrešenje... Umiram kot žrtev svetovne vojne, (sledi z modrim svinčnikom od cenzure do nečlt« ljivosti črtana vrsta) visoki sodni dvor m« je že ožigosal za veleizdajalca, toda to ml je končno vseeno, ker sem že davno izgu» bil vero ▼ človeštvo. Edino, kar mi je težko, je dejstvo, da delam Vam vsem take neprilike in da no morem izpolniti svojih obveznosti, posob» no napram Tvojemu možu. Prosim Fran« četa, naj me Kolne ali stori kar hoče. sa» mo Tebi naj zaradi mene ničesar ne očita. To je moja zadnja prošnja do njega, naj mi je ne odbije. Pozdravljam vse znance, prijatelje ta sorodnike, posebno pa Franceta. Jožefa, Antona, Jurija in Tebe —. Vam vsem se za rse, kar ste mi kdaj dobrega storili, *■» hvaljujem te srca. Zdravstvujte! P. S: V Prizreo* (Nora SifcflaJ pri go« spoj Stani Čičkarid »o moji dokumenti, »H* ka moje matere in nekaj vrednostnih pred« metov. Zahtevaj jih po vojni v mojem Imenu.« . . . , _ , Ni se mu bilo treba ve« podpisa«. Le spodaj je še mirno, kakor bi nič n« bilo, napisal naslov: Gospa Marija Kalan, valjčni mftn, Skofr jaloka, Kranjsko. __, In k vzklikom »Živela svoboda? Živela Jugoslavija!« se je zgrudil mučenik fa pre. rok Ivan Gosar... Se?a kranjske občinske uprave Kranj, 25. c/ktdbn. Včeraj zvečer se Je nadaljevala občinska seja, ki je bila prekinjena 17. t. m. zaradi proučitve nujnega predloga g. Fran Sirca o tovarni Vulkan Med naznanili županstva se Je preemii dopis drž. pravobranilstva, da zadosti ob« veznosti glede plačevanja najemnine za javno borzo dela v Kranju. Z ozirom na svoječasen dopis borze dela v Ljubljani m centralnega odbora se bo zadeva proučita. K nadaljnji točki za vzdrževanje konjaca se bo pozvalo župane prizadetih občin: Hrastje, Primskovo, Predoslje, Naklo za sestanek v svrho nadaljnjega postopanla. Med poročili občinskega predstojništn prečita obč. svet. g. Savnik dopis banske uorave, s katerim se naroča rešitev vpra« šanja ureditve bolnice za nalezljive bolez« ni v Ljubljani. Predlaga, da občinski od« bor izjavlja, da z zadoščenjem pozdravlja namero zgradbe nove centralne izolirnice in da je pripravljen v ta namen sorazmer« no z drugimi občinami prispevati prime« ren znesek, ko bo gotov podrobni pro-a« čuti. Na prečitano prošnjo društva hišnih posestnikov se sklene, da se z kanalizacii« skimi deli v navedenih krajih do nadalj« njega počaka, ker je treba prej izvesti ka« nalizacijo v starem delu mesta. Glede na» daljnje točke, da se Kranj uvrsti med leto« viščarske kraje in v L draginjski razred, se sklene, da to uredi finančni odsek. Ure« dila se je tudi zadeva z zemljiščem prt vojašnici med strankama g. Sircem in g. Gabričem. Končno se je rešilo tudi vprašanje tovar. ne Vulkan. V smislu sklepa zadnje občin« ske seje se je sestal petčlanski odsek, k! je formuliral 6 točk, katere bo morala to« varna upoštevati pri nadaljnji gradnji. Obč. svet. dr. Sabothy je izjavil, da se s temi točkami ne strinja, ker ne dajejo do« voljno jamstva, predlaga še nadaljnjo toč« ko, da tovarna Vulkan jamči, da ne bo s smradom in dimom nadlegovala okoi'ce. Ta predlog je bil odklonjen z motivacijo, da se tudi od drugih tovaren ni tega za« htevalo. Z večino glasov je bilo nato spre« jeto odsekovo poročilo. S tem je bila »vulkanska« sej* končana ob 19.15. VAN BERKELS PATENT tehtnice In rezalni stroji iSče za okoliš SLOVENIJA spretnega ZASTOPNIKA Nudimo: Prav dobro možnost zaslužka s prodajanjem naših izdelkov svetovnega slovesa, ki so tudi ▼ Sloveniji moderni že 5 let. Zahtevamo: Gospoda z dobro splošno izobrazbo, ki je navajen korektnega dela, je brezhibnega slovesa, ne črez 40 let star in razpolaga s Ia referencamL Na razpolago damo brezplačen avto. Izurjenje v lastnem prodajnem tečaju. Samo gospodje z vsemi temi lastnostmi se prosijo, da vlože podrobno obrazložene ponudbe z referencami in sliko. VAN BERKELOV PATENT d. d. ZAGREB, Radišina nlica 11. 14599 Tragična smrt mladeniča Bled, 25. oktobra. V teku enega meseca so se prigodile na Bledu že tri smrtne nesreče. Zadnja se Je dogodila 23. t. m. Ta dan je najel posestnik France Čop z Bleda 261etnega posetnikovega sina Jane« za Pibra, da bi mu pripeljal nekaj voz drv iz gozda na Osojnici. Mladenič veselo na« preže vola ne sluteč, da ga čaka tako tra« gična smrt, in odrine z vozom proti Osoj« niči. Dospevši tja, je začel nalagati drva in naložil precej več kakor po navadi. A to ga je stalo življenje. Preveč obložen voz se je na prelazu pod Osojnico zaradi vi« seče ceste nagnil. Da bi zopet izravnal voa v prejšnji položaj, se upre z rameni ob voz. A zaradi silne teže z drvmi preoblože« nega voza ni mogel uravnati in voz z drv« mi vred ga je pokopal pod seboj. Nesreč« nežu je zlomilo tilnik in hrbtenico ter Jo bil takoj mrtev. Neka žena, ki je šla na Danes nremiera ob S- 5.. 7. in 9. url zvečer. Bohinjsko Belo, ga je našla in obvestila takoj domačine o nezgodi. Orožniki in zdravniška komisija, ki so bili obveščeni o nesreči, so se takoj odpravili na lice me« sta. Komisija je konstatirala smrt in od« redila, da se truplo ponesrečenega mlade« niča prepelje na dom. — Grozen je bil udarec za ubogo vdovelo mater, ko je za« gledala pred sabo mrtvega sina — bodo« čega gospodarja. Ves Bled sočustvuje z ubogo družino, kl je izgubila na tako tragičen način svojega marljivega člana. — Pogreb tragično umr« lega mladeniča je bil danes dopoldne. Blagemu mladeniču večni pokoj, rodbini naše sožalje. :, garmantna, vesela, temperamentna in ladvse priljubljena češka filmska diva ANY ONDRA Njen partner, kateremu se boste smejali do solz SIEGFKIED ARNO v prvem svojem govorečem nemškem filmu, polnem humorja ln komike »Deklica Jazzac aH Jazz-glrl Izven sporeda: predobjava filmska opereta »Vesela srca« ln izvrstna Mlcky Monse-šaJa. Predprodaja vstopnic od 1L— Elitni kino Matica Spomenik Srečkn Puncerju ki je bil preteklo nedeljo odkrit na bra-slovškem pokopališču. Bronasta podoba predočuje pokojnega junaka. Spomenik je brke in jih ogledoval. Oddaleč ga je pri tem opravilu opazovala neka žena in ga radi oddaljenosti ni spoznala. Ko se je ta odpeljal, ji je šinilo v glavo, če morda ni ta »neznanec« v zvezi z morilci Panteliča in razglasila to vest sosedom. Kmalu se je dognalo, da je bil »neznanednjak z živo vodo, ki pa ni vedno vžitna, ko zavisi njena čistost od snage dvorišč in vasi. Te pa, ki so bile še nedavno turška Naše notranje naseljevanje Veliko zanimanje za naselitev v Povardar> ju — Oglašajo se tudi škodljivci Beograd, 24. oktobra. Ko so se po inicijativi, ki je izšla od za» sebne strani, začeli naši službeni krogi vse živeje zanimati za vprašanje naše notranje kolonizacije in se je po temeljitih vse« stranskih razmotrivanjih in posvetovanjih celo tudi že našel kraj za prvo kolonijo, je izšel v naših listih poziv, s katerim so se vabili interesenti, da se obrnejo za to» zadevna pojasnila na informacijski urad v Beogradu v ulici Miloša Pocerca št. 23 a. V tem pozivu je bilo povedano, da se kraj, namenjen za to kolonijo, nahaja v dolini reke Vardarja, v negotinskem srezu, v bi« streniški občini, južno od Skoplja in Vele« sa, v bližini postaje Gradsko, na glavni progi Beograd=Gjevgjelija«Solun, odkoder vodi ozkotirna železnica preko Prilepa v Bitolj. Rečeno je bilo, da je zemlja zelo rodovitna, pripravna za vse mogoče nasa* de, da je podnebje zelo milo, naravnost sredozemsko, da je pitne vode, dobre tn zdrave, v obilici, da je zemlja izpočita, ker so jo njeni prejšnji lastniki Turki ob» delovali zelo malo, samo za najnujnejšo potrebo, naravnost kriči po pridnih rokah, ki bi z umnim delom mogle vso okolico pretvoriti v nekaj letih v pravi poljedelski raj. Končno je bilo tudi še pripomnjeno, da je v tem okolišu, drugače v vsakem po« gledu kar najvabljivejšem, še nekoliko ma« larije, ki pa izginja. Na ta poziv je dobil zgoraj omenjeni informacijski urad že celo vrsto pismenih in ustmenih vprašanj in ponudb iz raznih krajev naše države, pa tudi od naših izse« Ijencev, ki se živo zanimajo za to koloni« zacijo in so pripravljeni, da takoj zapuste inozemstvo iti se n.aselijo tam doli ob Var« darju. in še tembolj, ko so pogoji za nakup zemljišča tako ugodni in se naseljencem obeta tako lena bodočnost. Sodeč po teh mnogoštevilnih vprašanjih, bo to prvo ko« lonizacijsko področje daleč pretesno, da bi se moglo ugoditi ako že ne vsem, nač pa vsaj večjemu številu priglašencev in bo tre« ba že tako j seda i skrbeti za drug tak kolo« nizacijski kraj. Stvar na bo postala gotovo še nujnejša v par letih, ko se pokažejo pr« vi dejanski uspehi kolonizacije, ko se po« kaže, kaj vse in v kaki odlični kakovosti more dajati ta zemlja svoiemu obdeloval« cu. ki jo hoče in zna obdelovati. Toda ni ie dobre stvari, da bi se ie no lotili škodljivci. In tako ima svoje Skod« Ijivce tudi že naša akcija za notranjo ko« 1oniz?cijo, a ima jih med nami samimi ln ima jih celo tudi že v inozemstvu, odkoder so se brez dvoma raznlodili izmed nas. Je pač stvar taka, da imamo prijatelje, ki nam žele vse, samo nič dobrega, ki bi hoteli da bi se naša država, ki se je začela v zadnji dobi, ko se je napravil konec med« sebojnim strankarskim in plemenskim bor« bam, tako lepo razvijati v vsakem pogledu, nikdar ne okrepila, temveč še dalje sama v sebi razjedala. Njim ne gre v glavo, da bi si mogel in smel n. pr. Slovenec ustva« riti nov dom med Srbi, da bi se Hrvat z zapadne državne meje ne mogel naselit) tam doli ob Vardarju, kakor da si nismo vsi bratje in kakor da bi se morali večno prepirati in biti med seboj, sebi v škodo, tujcu pa v korist. Tako so ti naši prijatelji tudi v tem primeru hitro našli dlako v jaj« cu, da bi ustrašili ž njo naše ljudi, ki se žele naseliti v vardarski banovini. In ker gre sedaj za prvo tako akcijo v večjem obsegu, ki bi naj bila vzor vsem nasled« njim. so se še tembolj podvizali, češ, če se pokvari ta prva akcija, ji druge sploh ne bodo sledile in notranja kolonizacija, ki naj bi bila obenem dokaz našega notra« njega pomirjenja in močan prispevek h gosnodarski povzdigi naše države, bi pro« padla za nedogleden čas. Tako so pač ra« čunali in udarili na veliki boben, češ 'da hočemo zlorabljati primorske begunec za to, da bi nam obdelovali malarično ozemlje. Tako si je dal beneški »II Gazzettino« poročati »iz Zagreba«, da je izšel v naših listih oni zgoraj omenjeni poziv, ki da je povzročil mnogoštevilne pripombe, češ, ker je ono ozemlje v vardarski dolini »skrajno mnlarično in nezdravo, brez najmanjše udobnosti, da je ta poziv naslovljen zlasti na istrske izseljence, katerim se obetajo zvezde z neba, preden zapuste Italijo, po« tem se jim pa nudijo malarični kraji, kjer ne morejo obstati niti domačini«. In da se vse to spravlja v zvezo s pretveznimi pre« ganjanji mirnega, delavnega prebivalstva * Italij i, s čemer da venomer lažnivo pišejo jugoslovenski listi. Jasno je, da gre pri tem hujskanju le za to, da bi se naši ljudje, pa naj so 9 te ali one strani meje, odvrnili od naselitve v krajih, kjer se jim obeta najlepša bodoč« nost, vse drugačna kot je bila njihova — minulost, kjer bodo v miru, redu in poko« ju lahko uživali plodove svojega dela. Ma« larija jim je le pretveza, ko je vendar splo« šno znano, da je ravno v naši državi in prav v teh krajih protimalarična zdravst« vena služba urejena tako dobro, da si jo celo velesile jemljejo za vzor in pošiljajo k nam svoje zdravniške misije, da jo pro« učujejo. In z malarijo je pač tako, da tam« kaj, kjer z umnim delom zavladata snaga in red, izgine ta bolezen. Saj n. pr. tudi Furlanija ni brez malarije in oni beneški list ve prav dobro, da je prav to, kar smo rekli, najboljši lek zanjo. Nekdanja turška nesnaga in nemarnost se je z bivšimi last« niki vred izselila in ž njo tudi malarija. Kak posamezni slučaj se pač res še pojavi, toda tudi to bo izginilo, ko z novimi ljud« mi zaveje nov duh po teh krajih. Naši ljudje, ki so si ogledali te kraje, so se pre« pričali z lastnimi očmi, da bi bilo težko najti kaj primergejšega za naselitev. To bo pač več veljalo, kot bevskanje tistih, ki nam nikdar niso želeli dobro, temveč vedno le najhujše. Gospodarske razmere v Prekmur ju Dolnja Lendava, v oktobru. Sedaj, ko je po polju že skoro vse po« spravljeno, se lahko napravi bilanca rodo» vitnosti letošnjega leta. V splošnem je kme> tova sodba ta, da je bila letošnja letina precej obilna. Pšenice in rži je bilo sicer nekoliko manj kakor lansko leto, vendar pa diferenca ni tako velika. Koruze je bilo v dolnjih kra« jih Prekmurja celo več kakor lani. Enako je tudi s krompirjem. Prav obilno pa sta obrodila letos ajda in proso. Le redkokdaj je pridelek ajde in prosa tako obilen in pr« vovrsten, kakor je bil letos. Cele tedne so dan in noč ropotale mlatilnice po vaseh in so kmetje z največjim zadovoljstvom pol« nili svoje shrambe. Dovolj bo tudi repe in zelja. Zaradi tako ugodne letine bi bilo misliti, da se je gospodarsko stanje kmetovalcev izboljšalo. Žal pa so cene pridelkov tako nizke, da se kmetu delo ne izplača. Cene posameznih pridelkov so zadnje dni za ki« logram naslednje: pšenica 1.40, rž 1.00 — 1.05, koruza 1.20, ajda in proso 0.80, fižol 1.30 — 1.40, krompir 0.40 — 0.70 Din. Te cene so vsekakor prenizke in kmetu ne nudijo dovolj plačila za trud in dovolj podlage za njegovo gospodarsko stabilnost. Poljedelstvo ni več aktivno, ampak globo« ko pasivno. Kmetje zelo neradi prodajajo pridelke, zato je še precej lanske koruze na razpolago; prodajo le toliko, da dobe denar za izredno nujne potrebe. V Prekmurju sicer ni novost, da kmetje krmijo svojo živino z naštetimi pridelki. Resnica je tudi, da poljedelstvo ni bilo ni«, koli neposredno vir dohodkov za našo po« krajino. Poljedelstvu je služilo le domače« mu konsumu, a živinoreja je donašala de« nar in držala po koncu naše gospodarstvo. Danes je razlika med dobičkanosnostjo po« ljedelstva in živinoreje izredno velika, za« to naš kmet z večino presežka poljskih pri« delkov krmi živino. moremo baš reči, da nima prav! Ako je kateri kmet v stanju, da proda na leto nekaj svinj, telet ali od« raslih govedi, njegovo gospodarsko stanje ni neugodno. Prekmurci nismo slabi živi« norejci, veaidar bo pa treba to kmetijsko panogo pogledati še cd bliže, jo izpopolni« ti in dvigniti. V njej je vir vseh dohodkov, zato bo treba posebno v današnji krizi > poljedelstvu posvečati vso pozornost živi« noreji. Sicer tudi cene živine zaostajajo za oni« Čudijo se mnogobrojne kupovalke nizkim cenam solidne domače damske konfekcije A. PAULIN LJUBLJANA, Kongresni trg 5 (Zvezda) 14366 Predno kupite oglejte si tudi Vi in prepričali se boste. mi lanskega leta. Najlepši bik, ki tehta oa 7 q navzgor, se plača po 7 — 9 Din za kg. Cene svinj so tudi precej nižje. Vendar je cena živine v primeri z nizkimi cenami poljskih pridelkov razmeroma povoljna. Temu primerne so tedaj cene sena. Ni« mamo premalo travnikov, a ti so večinoma, slabi s slabo kislo krmo. Kmet bo tedaj moral z večjo vnemo oskrbovati travnike, katerim se danes skoro ne posveča nikaka skrb. Prav dobro pa držijo ceno jajca, ki so med najvažnejšimi našimi izvoznimi pred« •meti. Jajca se plačujejo po 1.25 — 1.30 Din komad in se pričakuje še boljša cena. Te' daj je jajce skoro toliko vredno kakor en kilogram pšenice. Nujno sledi iz tega, da bi bilo ^reba iskati potov za izboljšanje rejo kokoši in trgovine z jajci. Letos nas je presenetila cena jabolk. Se« daj se že plačujejo lepa jabolka po 3 Din kilogram. To nam zopet da misliti, ali se ne bi naši kmetovalci trdneje oklenili sadjar, stva. Brez dvoma bi nam sadovnjaki zama< šili marsikatero luknjo pri našem gospo« darstvu, ki je nastala spričo minimalnih cen poljskih pridelkov, ako bi jim posvečali več skrbi. Vinogradništvo, v kolikor pride v poštev je morda tudi vredno uvaževanja. Letošnji mošt se plačuje po 3 — 4 Din. V bežnem pregledu sem prikazal gospo« darske razmere našega kmeta, ki pričajo, da ima svetovna gospodarska kriza svoi vpliv tudi pri nas. Ze tukaj našteti primer: s cenami velevajo, da mora kreniti naš krnel še vse bolj v smeri živinoreje in sadjarstva. To bi naj vpoštevali tudi vsi kmetovi Dr*> jatelji ter mu nudili svojo moralno pomo'. v korist splošnega narodnega blagostanja. Pletenine najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini 330 F, M. P—-«a*t židovska nI. Vsem posetnikom Bleda kakor tudi domačemu občinstvu se vljudno naznanja, da je bivši hotel Beograd oz. Stefdl sedaj na novo otvorjen. Nudijo se izborna vina ln razni prigrizki po nizki ceni. Tujske sobe na razpolago. V soboto in nedeljo sveže jetrne klobase in pečenice. Za obilen poset se priporoča 14650 RAITHABEK. Beograjsko jesensko nasfrojenje V jesenskem deževju — Priprave jesensko Beograd, 23. oktobra. Kakor se vse zdi, je konec lepih jesenskih dni, solnčnih in toplih, ki jih je že lep čas sem mogla uživat: naša prestolnica, dočim ste vi tam gori pod svojimi planinami že skoraj utapljali v povodnji in menda tudi že oblačili kožuhe. Včeraj je bil Se. naikrasnejši dan, z lahnim severnim vetri-čem, davi pa je že gomizelo izpod neoa: najprej kakor «ieka vlažna meglica, potem pa v tankih, tankih nitkah kakor predivo iz kodelje. Pa pravijo, da ga ni potem ne kraja ne konca. Jesen, ki se nagiba k zimi. Po beograjskih ulicah v središču mesta z njihovim ogromnim avtomobilskim prometom postaja v resnici nevarno. Komaj in komaj se izogibaš vozilom, ki drve na vse strani, a na gladkem polzkem asfaltu, zbrušenem od ogumljenega kolesja, ti drsi, kakor da stopaš po ledu. Ako ne paziš na prometnega orožnika, ki na uličnem križišču motovili z rokami, kakor mlin na veter s svojimi kraki, si izgubljen. Medlo se svetlikajo izza gostejšega dežnega zastora ulične svetiljke, občinstvo se prav nič ne zaustavlja pred prosenimi izložbami,_ temveč hiti svojo pot, ulice se izpraznijo ze v prvih večernih urah. Ves dan se vidi, kako se pomičejo po ulicah v vseh mogočih smereh težki vozovi visoko naloženi z drvmi, a skoraj pred vsako drugo, tretjo hišo — kar seveda ne velja za velikomestne Teraziie z nnuvimi neposrednimi podaljški — gledaš marljive Arnavte s »šopčetom« na glavi, ki, ne meneč se za dež, ki jim nataplja razcapano obleko, žagajo in cepijo polena, po 25 Din za meter. Beograd se pripravlja za zimo. Gospodinje so seveda že v polni meri storile svojo dolžnost: »zimnica« ie že gotova. Petdeset, šestdeset steklenic paradiz-nkovega seka je že nakuhanega, toliko in toliko posedic »sladkega« že stoji na kuhinjski omari, paprika je vložena, »ajvar« je pripravljen, »kupus« ravno tako m v »šupi« ie celo shranjenega par sto kilogramov krompirja. Še drva in premog — ču-mur — potem pa naj le pride zima in ž njo ptleg vseh mogočih nevšečnosti tudi najlepši dan za družino — krsna slava, ko »domačica« na stežaj odpre vrata svem svojim zalogam za vsakogar, ki pride da čestita k temu družinskemu prazniku, pa naj je znanec ali tujec, No, z berači odslej Beograd menda ne bo imel posebnih sitnosti. Stvar je bila namreč vendar že nekoliko prehuda, kajti po najprometnejših mestnih ulicah, prav v središču mesta, si naletaval na ljudi, ki so, razkazujoč različne telesne hibe, včasih že res naravnost gnusne, prosili miloščine. Njim pa so se v veliki meri priključevale ciganke s kolikor mogoče umazanimi in raztrganimi otroki. Za domačina je vse to bil pojav, ki ga je bil vajen, toda za tujce je bilo vse to vendarle precej odvratno in še tembolj, ker je sodeč po beračevi vna-njosti — vsak je nosil na glavi šajkačo, pa je bil kdaj v vojaški službi ali pa največkrat ne — moral pač misliti, da so vsi t! reveži v resnici vojni invalidi, napram katerim se domovina kaže tako nehvaležna, da si morajo vkljub svoji veliki žrtvi zanjo na tak način iskati kruha. Beograjska policijska uprava je sedaj z energično potezo napravila konec pouličnemu beračenju. Par dni namreč že vozi po beograjskih ulicah policijski avtomobil — v Ljubljani ste ga krstili za »zelenega Henrika«, v Beogradu pa mu pravijo »korpa« (košara), kakor ga navadno imenujejo skrivni hazardisti, katere beograjska policija od časa do časa pobira po njihovih skrivnih igralnicah — m pobira vanj berače, nekako tako, kakor pobira konjederec pse brez znamke oz. nagobčnika. Pobiranje beračev se vrši prav hitro, tako da občinstvo niti ne opazi Policija pač dobro pozna mesta, ki so si jih izbrali za svoj posel. Avtomobil pride in se ustavi ob hodniku, vrata zadaj se odpro in zapro in berača ni več. Seveda pa so nekateri berači še pravočasno izvedeli, kaj se je zgodilo njihovim tovarišem in so jo popihali, preden se je pred njihovim obra-tovališčem ustavila »korpa«. Pri tem lovu na berače je bilo precej smešnih prizorov. Tako so v bližini kolodvo ra berači smatrali poštni avtomobil za »korpo« !n se razbežali po sosednjih vežah, pri čemur se je dogodil pravi čudež, da so ljudje, ki se drugače niso mogli niti premakniti brez bergelj popustili berglje na ulici in tekli brez njih v skrivališče. Pri preiskavi na policiji pa se je našlo, da so berači večinoma precej imoviti ljudje. Pri marsikaterem se je našlo štiri do pet tisoč dinarjev, v tisočakih. Vsi so trdili, da hra- za zimo in »slavo« — Policijsko-čiščenje nijo ta denar za slabe čase. Policija je zdrave berače kaznovala z zaporom in izgonom, resnične pohabljence, ki se ne morejo preživljati z delom, pa je odposlala v njihove občine. Tako, pravijo, je Beograd za sedaj rešen beraške nadloge. V ostalem je treba priznati beograjski policiji, da je zlasti v zadnjih časih začela res vsestranski temeljito »čistiti«. Ni še morda nit} štirinajst dni, kar je razčistila kopališče v Invalidskem domu v Vidinski ulici, kamor so poleg poklicnih prostitutk zahajale po postranski zaslužek tudi mlade deklice in omožene ženske, sedaj pa je policija razkopala drugo tako gnezdo tajne prostitucije v stanovanju neke modistke na Obiličevem vencu, kjer je našla sedem mladih deklet v starosti od 19 do 22 let. ki so prihajale tjakaj na »sestanke«. Vse so bile iz različnih meščanskih slojev. Policija jih je pridržala po dva dni v zaporu, potem pa iih izpustila s primernim posvarilom. Modistka pa je za svojo uslužnost dobila mesec dni zapora, a preiskava se še nadaljuje, ker hoče policija ugotoviti, ali se ni ženska morda bavila tudi s trgovino z dekleti. Jesensko čiščenje, da bo zimsko življenje tem lepše in čistejše, ko po sedanjem deževju zapade lepi, čisti beli sneg. Nova planinska koča na Mrzlici Trbovlje, 25. oktobra. Trbovlje — znano kotlino črnega diamanta in žuljavih rok — obdajajo najlepši vrhovi Zasavja: Kuni (1219 m), Mrzlica (1119 metrov) in Sv. Planina (0S5 m). Posebno z Mrzlice ir« Kuma je najsi ikovitejši razgled po obširni dravski banovini. Pred svetovno vojno sicer ni prodrl smisel planinstva v najširše sloje prebivalstva, vendar je slovela že takrat Mrzlica kot s-Sa-vinjski Triglav« daleč po Sloveniji. Zalsk: odsek Savinjske podružnice SPD je leta 1899. postavil tik pod vrhom skromno planinsko kočo, — to je gotovo znamenje, da je že v tistih časih rojstva planinskega duha med Slovenci — bila Mrzlica oni -edek vršac v Sloveniji, ki se je postavil s svojim planinskim domekom. Danes pa so vse drugi časi. Kmalu po vojnih letih se je pričel tudi trboveljski in hrastniški dolini dra-miti planinski svet in pred dvema letoma se je ustanovila v Trbovljah planinska podružnica. Žal pa so bili vsi okoliški vrhovi že porazdeljeni v področja sosednih podružnic in ni imela svojega delokroga. Na njeno prošnjo ji je bratska Savinjska podružnica odstopila Mrzlico ter prepustila častitljivo veteransko Hausenbichlerjevo kočo. Podružnica je šla z navdušenjem na delo. Priredila je več predavanj s skioptič-nimi slikami, organizirala izlete v planine in tako pridobila na stotine oboževalcev naše leep zemlje. Markirala je vse dohode na okoliške vrhove in jih opremila s kažipot-nimi tablicami. Posebno skrb je še posvečala Mrzlici in oskrbovala majhno kocko ob nedeljah in praznikih. V zadnjih letih je narasel obisk v pravi naval. Marsikatero nedeljo si štel na stotine navdušenih obiskovalcev, ki pa so taborili večinoma na travnikih. Vse je mrgolelo okrog koče. ki je siromašna kar vtonila v množici planincev. Rudarske družine so navadno prevladovale. Vse se je radovalo prostih uric v planinskem zraku. Na vrhuncu pa so postavale gruče občudovalcev prelepega sveta v podnožju in daleč tja v horicont, kjer se belijo vrhovi triglavske skupine, Savinjskih velikanov vse do Obirja, Raduhe, Pece, Urške, Pohorja in nižjih vrhov v skle njeni verigi. Stara koča je že zdavnaj doslužila in komaj še zadošča manjši družbi. Lesene stene preperevajo, strop se sumljivo poveša. vrata silijo s tečajev. Zato je trboveljska podružnica SPD zastavila vse sile, da zgradi čim prej udobno planinsko postojanko. S tombolo in drugimi priretvami si je nabrala toliko sredsiev, da se je odločila k takojšnji nujni gradnji. Od okoliških posestni kov je dokuipla precej travnikov in cozda Ravno te dii pa so dokončali marljivi delavci temeljna dela in cisterno. Na pomlad pa postavi gosp. Čmak iz Gomiljskega v Savinjski dolini — strokovnjak lesnih zgradb — pravi dom. Dela so že oddana. Koča bo 12 m dolga in 10 m široka z 'ifno pokrito verando. Vsi prostori so najeko-nonučneje izrabljeni in bo koča lahko prenočila nad G0 obiskovalcev. Poleg dveh jedilnic, kuhinje, oskrbnikove sobe in shramba, bo v prvem nadstropju pet sob, v podstrešju pa obsežno skupno ležišče. Cela zgradba z vso opremo je preračunje-na na preko 100.000 Din. Mlada podružnica se zaveda težke naloge, ki si jo je zastavila. Napeti pa bo morala vse sile, da ne omaga. Ni potrebno poudarjati, koliko koristi prinaša plananstvo ravno rudarskim sinjem. Upamo, da jo bodo velikodušno pod prli vsi oni, kjer bo potrkala in ji pomagali dograditi stavbo — ponosen planinski dom na Mrzlici. —ab. Jfeg nj iudi Ovoje lepe ssobe da bodo pristojali Tv o j i m r u d e č i m ustnicam in nežnima licama. Upotre-bljavaj dnevno edino argov J2< v • ep si xooje bn Potek živinske razstave v Selcih nad Škof jo Loko Lepa Selška dolina v škofjeloškem sod-aem okraju je praznovala v soboto 18. t. m. pravo kmetijsko slavje, kajti v Selcih se je vršila tega dne velika zadružna živinska razstava za živino članov tamošnje živinorejske zadruge. Razstava je zadrugi lahko v ponos! Zadruga obstoja že 25 let in je v tem času kljub hudi vojni in povojni dobi lepo napredovala, kar dokazuje tudi zadnja razstava s prigonom 65 glav odbrane zadružne goveje živine. Prignanih je bilo 13 bikov, 37 krav in 15 te-lic, skoro brez izjeme same lepe živali gorenjske pincgavske pasme, zenačenih oblik in visoke mlečnosti. Z zadoščenjem lahko gledajo zadružniki na plod svojega dela, ki naj služi mlajšim in najmlajšim zadrugam kranjskega okraja za vzgled in za posnemaje. Za trj-dapolno zadružno delo zaslužita vse priznanje načelnik zadruge g. Janez Rant iz Dolenje vasi in tajnik župan g. Franc Smit iz Selc. Ocenjevalna komisija, v kateri so med drugimi sodelovali predsednik sreskega kmetijskega odbora gg. Franc Jamnik, sreski kmetijski referent Josip Sustič in sreski veterinarski referent Franc Goljar. je razstavljene živali strogo ocenjevala in vendar je bilo število višjih ocen še prav veliko Prvo nagrado za bike sta dobila Fr. Demšar iz Zalega loga in Matija Megušar iz Selc. Prvo nagrado za najlepšo kravo so prejeli Matija Bemik iz Ševija. Janez Habjan iz Dolenje vasi, Franc Hajnrihar iz Selc in Franc Demšar iz Zalega loga. Za telice je komi3ija priznala 1. nagrado Francu Debeljaku in Lovru Benediku iz Dolenje va3i. II. nagrad je bilo pri bikin 5, pri kravah 17, pri telicah 3. in. nagrad se je priznalo za Oike 6, za krave ±3 in za telice 7. Skupaj je bilo izplačano za bike 13 nagrad, za krave 35, a za telice 12 nagrad, skupaj 60 nagrad in 5 prispevkov za prigon Razdeljeno je bilo za bike 2.750 Din, za krave 4.810 Din, za telice 1040 Din, skupaj 8.600 Din nagrad. K nagradam so prispevali: kr. banska uprava 5000 Din, občina Selca 2050 Din, Hranilnica in posojilnica v Selcih 1000 Din. Okr. hranilnica v Škofji Loki 300 Din in Ljudska posojilnica v Škofji Loki 250 Din. Selški živinorejski zadrugi gre polno priznanje za njeno 25-letno zadružno delovanje." Pričakovati je, da bo zadruga svoje delo še bolj poglobila in razširila, zlasti glede vodstva rodovnika in mlečne kontrole. Pr-'?., ki bi imela že davno slediti vzgledu selške zadruge, je sosednja občina Šorica, pri kateri najdemo najboljše pogoje za vzrejo prvovrstne plemenske živine. Elektrifikacija Kočevske in vprašan ie vodovoda Kočevje, 25 oktobra. Pred nekaj leti si je zgradil tukajšnji rudnik novo električno centralo, ki lahko proizvaja velike množine električnega toka. Ker pa se je obrat na rudniku v po-slednjih letih zelo zmanjšal, rudnik ni ve-del kam s tolikim tokom. Sicer dobivata rudniški tok obe naši tekstilni tovarni, se. veda ne za ves obrat. Toda to je še vse premalo. Zato je rudnik začel misliti, kam bo s tokom. Naposled se je odločil, da začne z elektrifikacijo kočevske okolice. Priprave so v polnem teku. Prva je na vr> s ti Šalka vas, v kateri bodo kmetje iineli električno luč že okoli Božiča. Ves materijal bo dal na razpolago rud« nik: preskrbel bo glavno napeljavo po va-ei. Stroške za napeljavo v posamezne hiše pa bo moral nositi vsak kmet sam. Kilo* vat bo stal 4.50 Din. Iz teh 4.50 Din oa so bo odplačeval poleg porabljenega toka še materijal, ki ga je dal rudnik za glavno napeljavo. V dvajsetih letih bo materijal odplačan. Pred par dnevi so popisovali po Šalki vasi vse one kmete, ki si bodo dali napraviti električno luč, da si bodo lahko napravili točne račune za odplačevanje. Uspeh je bil izredno velik. S par izjemami se je priglasila za električno luč vsa vas. Vseh žarnic bo okoli 230, kar je zelo veliko, ker šteje vas okrog 100 hiš. Tako bo v kratkem prva kočevska vas preskrb* ijena z električno lučjo. Zelo koristno bi bilo, če bi se elektrifi« kacija še razširila v bližnje vasi. kakor v Cvišlarje, Zeljne, Klinjo vas. S tem bi do» bili ti kraji zelo koristno napravo. Vendar jim še manjka naprava, ki bi bila zanje velikanskega pomena, namreč: vodovod... Ko je rudnik gradil svoj vodovod, so se že vršile priprave, da ga speljejo tudi v Salko vas, saj je speljan tik pod njo. To« da kmetje niso hoteli uvideti njegove ve« like koristi. Nihče ni hotel dovoliti grad« nje vodovoda preko svojega zemljišča. Vsak je gledal le zase in ne na skupni prospeh. Tako se je zgodilo, da je rudnik lepo svoj vodovod zgradil, Salkovaščani pa so ostali brez vode. Danes se tega vs! kesajo. pa je že prepozno. Čim preneha deževati, je Salka vas že brez vode. V po» letnih mesecih morajo žensko v škafih no> siti vodo iz tako imenovane »Stare kolo« nijec na rudniku, da jo imajo za domačo uporabo. Kaj se pravi vodo nositi na glavt 15 minut daleč, ve le tisti, ki mora tak opravek vršiti skozi vse leto. Kaj pa bi bilo, če bi slučajno v Šalki vasi nastal po« žar? Vsa vas bi morala pogoreti do tal pred nosom gasilcev in brizgalk. Dobro bi bilo. da začnejo kmetje misliti tudi na vo« dovod; koristi bodo imeli samo oni. Z električno lučjo so dosegli šele polovico. Sedaj bo konec »karbitaric«. Podvizajo naj se. da jim tudi po vodo ne bo treba hoditi tako daleč. Za okrajno oboinico ia higiienski dom ^^ Skofia Loka, 24. oktobra. V dr*viVi banovini se je v poslednjih letih dvignilo n tal precej higijenskih do. mor, ki prav uspešno vršijo svojo zdrav« stveno socialno misijo med narodom. In to v neizmerno korist prebivalstva ki v veščem, strokovnem osobju domov dobi nasvete, navodila, smernice in vzpodbudo v teoretičnem in praktičnem pogledu. Sol« ska mladina, matere, dojenčki in široke vrste ljudstva lahko z zaupanjem zro na obče narodno, higiiensko ustanovo Tudi za škofjeloški okraj je vmikla mi« sel ustanovitve higijenskega doma. ki naj bi po zamislih imel svoj sedež v Stari Loki v bivšem gradu Karla viteza p*. Strahla. Po prvotnih zamisleHh nai bi pre« šel 2rad v posest naibliž'jh za;nferesira« nih občin Škofje Lpke in Stare L,'>ke, na« kar bi se izvedlo potrebno renoviranje in restavriranje notranjih prostorov. Driav« na higijenska oblast s šefzdravnikom dr. Ivom Pircem je stvari v vsakem pogle« du naklonjena. Vzporedno z ustanovitvijo higijenskega doma se pojavlja težnja pa okrajni ubož« niči, ki bi imela svoj sedež v posebnem, od zdravstvenega predela popolnoma io« čenem delu prej omenjenega gradu. Res je, da ima Škofja Loka svojo ubožnico; le malo ali nič pa je poskrbljeno za onemog« le in starejše revne ljudi v širnem škof« jeloškem okraju, ki bi našli v novi ubož« niči svoj dom. Marsikatera občina bi rada in tudi s pridom prisDevala materijelno. da bi se tudi uspešneje dalo poslej regu« Iirati beračenje. Delamržini in zanikrni ljudie bi bili v evidenci, vzdrževanja, oskrbe in podpore pa bi se delile le res potrebnim. Znižali bi se z ene strani stro« ški. z druge pa zmanjšale pritožbe o pre« visokem številu prosjakov Oba načrta sta nedvomno lepa in more« mo pristojnim činiteljem le želeti, da stvar ne zamre, četudi sedanja situacija ne bi našla pozitivnih tal. Izvedba projekta bi bil razveseljiv so« cijalni čin v napredek in dobro celokup« nega prebivalstva škofjeloškega okoliša. Glas iz Vač Vače, 24 oktobra. Ko je »Jutro« opozorilo na potrebo vo« dovoda, so bili prebivalci jako zadovoljni, da se je sprožilo to tako važno vprašanje. Upam. da borno kmalu posnemali višnje« gorske sosede. V davnih časih je vodila skozi naa kraj važna cestna zveza, v dobi. ko imamo že« leznico v zasavski soteski, srno pa od glavne prometne žile precej oddaljeni Za potovanje po železnici se poslužujejo naši ljudie treh postaj. Do litijske postaje je dobre dve uri hoda, a se da priti tja po glavni cesti tudi z vozom, na postajo Savo pa dospemo po bližnici skozi dolino Mač» kovno v bližini ponoviške graščine. Konč« no imamo še pot na postajo Kresnice, kjer nas pa večkrat ovira prevoz preko Save. Morda bi se le našel kak podjetnik, ki bi prevzel pri nas avtozvezo. Ta zveza naj bi vodila iz Moravške doline preko Vač Spodnjega Hotiča in Litije. Lahko bi se podaljšala tudi proti Sv Križu in morda še dalje na dolenjsko stran Sprva bi bili zadovoljni samo s parkratno vožnjo na te« den. Naš kraj je slabo zvezan z Litijo. Iz Li« ti je prihaia k nam le poštni sel in si zaman želimo vozne poštne zveze. Pošto bi lahko prenašal kak avtopodjetnik ter bi mu del stroškov krila poštna direkcija, osta« lo pa bi zaslužil od potnikov. Drugod se ie že dobro obnemel tak promet in bi se sedaj gotovo tudi pri nas, ker ie cesta > dobrem stanju. Zadnje deževje je sicer na dveh krajih nekoliko poškodovalo cesto, ki vodi v Li« tijo, prejšnje deževje pa je porušilo obrambni zid pri mlinu v Sp. Hotiču. Cest« no načelstvo je dalo zgraditi na tem ozkem ovinku močno in visoko betonsko obzidje, ovinek pa kolikor mogoče razširilo Ko se zavaruje cesta na savskem ovinku v Str« molah, popravi škoda nad Sp. Hotičem Iti še druge manjše poškodbe na cesti, ki se vije po spodn jehotiškem polju, bomo pra> hvaležni članom cestnega odbora za ves trud. k' ga imajo v zadnjem času za zbolj« šanje naših cest. Sumničenia in izbegavanja Dolnja Lendava, oktobra. »Jutro® je že ponovno pisalo o zadevi prebarvanje madžarskih napisov v Dolnji Lendavi Rekli smo že, da so »Novine« de« janja pavšalno ^dolžile nacionalne kroge, povedali pa smo tudi svoje stališče in mnenje v te? zadevi. Ker »Novine« prihajajo zopet in zopet na dan s sumničenji, je Iz« šel v »Jutru« poziv na g. Klekla. naj kot duhovnik odkrito pove, koga sumniči, za kar mu bo hvaležna i oblast i vsa javnost. Na ta poziv je g. Klekl odgovoril: »Jutri« v odgovor. V 225 štev. »Jutra« me Pc. pita v dopisi »Dolnja Lendava«, naj povem, kak diihov« nik, šteri nacionalisti so prefarbali napise v D. Lendavi Odgovorim, da niti jaz, niti Novine neso trdile, da bi to napravo kakšl nacionalist. »Novine« so pisale, da so to norijo napravili tisti, ki se držijo za stebre nacionalne i državne ideje na meji ali v državi.« Novine neso od narodnjakov ni« kaj pisale. Ce mi Pc. naznani tiste liidi, ki se za stebre države držijo, potem bom mogeo povedati jeli so tisti stebri na šterih sloni država Jugoslavija i če se je na te mislilo ali ne. Naj se začne iskanje teh stebrov pri Hotizi i se ide do Dolnje Len« dave, iz Lendave v Dugovas, odtec v Tur« nišče i tak naprej po celoj državi. Naj se javijo stebri države. Gospod Pc. naprej > imeni državnih stebrov. Pravi narodnjaki, ki delajo, trpijo, se žrtvujejo za narod i državo, kakšekoli politične pripadnosti so bili prle, naj bodo uverjeni, da se na nje nikdar ne mislilo. Ti so najmre tak skrom« ni, da sebe za stebre države ne držijo. Klekl Jožef, duhovnik. G. Klekl tedaj ne našteva imen, kakor se je splošno pričakovalo v smislu poziva, pač pa skuša z namigavanji zadevo zavle» ČL Kakor je sklepati iz izjave, »o pomazah madžarske napise ljudje iz nacionalnih krogov in da bivajo na Hotrzi, v Dolnji Lendavi, Dolgivasi in Turnišču. Marsikdo je takoj po prvih sumničenjih, iznešenih v »Novinah«. mislil na taiste ljudi, ki na njih misli g. Klekl. Splošno je tudi mnenje, da sumi dejanja g. Klekl gotovo skupino lju» du. ki je nacionalna brez dvoma bila in Je še zelo aktivna in angažirana. Zato je po« trebno, da pridemo resnici do dna! Točno je, da so ti ljudje stali vedno v prvih tt> stah nacionalnih borcev, da »o ti ljudje bili težak in neenak nacionalni boj t. g. Kleklom in njegovim pajdašem Kontler Gvulo, odnosno »Novinami« in »Nčprijsa« gom«. Mnogo je resnice na tem, da »o * Prekmurju — hvalabogu — stebri jugoslo« venske državne m nacionalne misli, ki so to idejo izpovedovali tudi takrat, ko Je najbolj bohotno c ve tel prekmurski separa« tizem in so bili črni časi za vse nacionalno misleče ljudi. Ti stebri se sedaj tudi lahko javijo, kakor želi to g. Klekl m mu tako dajo zaželjeno priliko, da pove, ali so ti ta pravi. Veliko stvari je v Prekmurju, Id za h te« vajo razčiščenja, kakor pa kažeio znamenja. pride vse na vrsto samo od sebe. In tako je prav! Sigurno bo razčiščenje razmer samo koristilo narodni stvari sami. Iz borovškega kota Kranjska gora, oktobra. V vrstah Planinskega društva se opaža vedno bolj nekaka nezadovoljnost in odpor proti razmeram, ki vladajo v društvu. A ta odpor se ne oglaša samo v posameznih podružnicah, temveč tudi pri članih Osrednjega društva. Glavni povod te nezadovoljnosti je dejstvo, da vodstvo Planinskega društva ni znalo očuvati razne ugodnosti, ki jih je bilo doseglo v teku dolgih let za svoje članstvo. Med temi ugodnostmi je posebno važna polovična vožnja na naših železnicah in ta ugodnost je bila, kakor znano, v zadnjem letu ukinjena. A je pa še drugi vzrok, ki zbuia posebno pri podružnicah odpor proti vodstvu in ki ga je »Jutros že obravnavalo. Je to dejstvo, da se je Planinsko društvo postavilo preveč na trgovske noge in je pričelo preveč špekulirati na škodo pravih turistov. Pozabilo je na idealno svrho, na podlagi kaiere se je bilo svoj čas ustanovilo, in je pričelo preveč gledati na dobiček, ki mu ga donašajo planinske koče, ki postajajo od dne do dne vedno bolj čisto navadne krčme, ne več od pravih turistov obiskovane, temveč oblegane od nedeljskih izletnikov in raznih ljudi, ki so jim planine in narava deveta briga. Članstvo, ki ima med sabo pač pretežno večino pravih turistov, je seveda užaljeno in nikakor ne more biti zadovoljno s temi razmerami. Tudi med člani borovške podružnice se jc v zadnjem času poltizaio nezadovoljstvo zaradi obstoječih- razmer. V glavnem je izguba polovične vožnje na železnicah vzrok, da namerava že letos najmanj polovico članstva izstopiti iz društva. Kritizirajo se pa tudi nekake samovoljnosti od strani odbora. k: pa menda v resnici pač ne eksisti-rajo. temveč jih je pripisovati na rovaš ljudske nerazsodnosti. Pač pa je zbudil nezadovoljnost odborov sklep, da hoče postaviti kraj brezimene koče na Gozdu nekako dependanco. kjer bodo menda nastanjeni samo letoviščarji, kar bi donašalo podružnici velike dobičke v trgovskem smislu. Pri vsem tem bi imelo koristi le par osebnosti, a turistiki bi to prav nič ne koristilo, temveč ji v ogromni meri škodovalo. Koča bi izgubila svoj pravi pomen in namen, kolikor ni teh že izgubila, ker jo po-sečajo že zdaj samo izletniki in le malo pravih turistov. Na drugi strani se zanemarjajo pota in steze, ki vodijo na naše planine. Treba je pogledati samo v Martuljek, ki vendar še spada v področje borovške podružnice, treba je pogledati samo na Karavanke, pa človek vidi, da ni vse tako, kot se govori in kakor bi bilo treba. Naš proslavljeni špik je obiskalo v letošnjem poletju nad 60 turistov, a kljub temu sc do sedaj še nihče ni spomnil, da bi popravil skrajno zanemarjeno pot in jo pošteno markiral. Vsepovsod pa primanjkuje pravih planinskih zavetišč, pri vsem tem pa človek dobi vtis, da čakata Osrednje društvo in podružnica drug na drugega. Erjavčeva koča je skrajno potrebna obnovitve, sicer je last Osrednjega društva, a vendar bi bilo umestno, da jo odstopi brez vsega borovški podružnici, ker samo na ta način bo mogla prospevati v oni meri, ki jo zasluži zaradi svoje ugodne lege. Pred nekaj tedni je >Jutro« apeliralo na tukajšnje kroge, naj ustanove toli potrebno Sokolsko društvo. Apel pa menda ni našel pravega razumevanja, ker se do sedaj še ni ukrenilo ničesar v tem oziru. Inteligenca se sicer zanima za to zadevo, a merodajni domačini se pa zadržijo pasivno, ker menda še niso prav nič poučeni o koristih, ki bi jih imelo celokupno prebivalstvo od tega društva. Ne samo, da bi se prebudilo društveno življenje, ki je v Kranjski gori kljub temu, da je letovišče, popolnoma mrtvo, temveč Sokol bi donašal našemu kmetskemu ljudstvu najvažnejšo ugodnost, to je, da bi se skrajšal našim fantom, če so Sokoli, rok v vojaški službi. To je pa prav za naše gorske prebivalce jako važno. Radi tega je pač čudno, da se pri nas do sedaj niti mislilo ni na ustanovitev Sokola in se je morala sprožiti misel od zunaj. Vsi predpogoji so dani in tudi za prostore bi ne bili v zadregi, ako bi dala posojilnica na razpolago lokale v Ljudskem domu, kar menda ne bo odrekla, saj je edini denarni zavod v Kranjski gori. Treba se je samo zganiti in prepričani smo, da se bo zganil vsak v lastno korist! V. Šcntanski kozorog Tržič, 25. oktobra. Nedavno smo poročali, s kakimi zanl« mivostmi vabimo tujce v naše kraje. Orne« nili smo izreden primer, ko je s kozorogom sparjena domača koza povrgla dva mladi« ča, kozla in kožico. Vso družinico je kupil od lovca g. Kralja g. Ankele in podaril kozla svojemu svaku, znanemu lovcu g. Mihaelu Primožiču s Pristave pri Tržiču, kjer se počuti prav dobro, kožico pa, ki Je že takrat imela prave roge od kozoroga, je pa obdržal sam. kjer se mu okrog doma pase in dela take vragolije, da se človeku smehlja srce. ko gleda okretnost v skokih in v vsakem gibu posebej. Tržiški fotograf amater g. Šter se je dolgo smukal okrog presnete kožice, da bi jo vjel na steklo, toda šele po resničnem naporu se mu Je posrečilo pritisniti pravočasno na gumb. ■Slika nam kaže to zanimivo igro prirode. Brzdajte jezike Stroge kazni 7.a žaljenje 'n klevetanje. Osebna čast je med Slovenci zadeva, o kateri trdimo, da nanjo mnogo damo, katero pa v resnici razmeroma slabo ščitimo. Neštevilne so zasebne tožbe zaradi razžaljenja časti ali zaradi klevetanja, o katerih razpravlja po novih kazenskih zakonih, če so izrečene javno, že okrožno, oziroma deželno sodišče po sodniku po-edincu. Po starem kazenskem zakonu so se odmerjale kazni zaradi žal jen ja časti običajno po 50, 100, 200 ali 300 Din, oziroma nekaj dni zapora. Naš novi jugoslovenski kazenski zakonik pa je hotel osebno čast mnogo bolj zaščititi ter je določil za razžalitev, storjeno na nejavne kraju, kazen zapora do enega leta ali v denarju do 10.000 Din. Ce pa se stori razžalitev javno, je določena zaporna kazen do petih dni, če pa gre za kleveto, to je, če se o kom izreka ali raznaša karkoli neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu ali gospodarskemu kreditu, se kaznuje klevetnik celo z zaporom najmanj 15 dni, če je kleveta izrečena nejavno. Ce pa se klevetnik pregreši javno, se kaznuje z zaporom najmanj 3 mesecev. Zapor se izjemoma lahko spremeni v denarno kazen, v vsakem primeru klevete pa mora biti krivec obsojen poleg zaporne kazni še tudi na denarno kazen. Med mnogimi razpravami o zasebnih tožbah zaradi žaljenja časti se je vršila ▼ soboto pred sodnikom poedincem deželnega sodišča v Ljubljani razprava, ki je x ozirom na izrečeno sodbo lahko pravi memento vsem onim ki ne znajo brzdati jezika. Na zatožni klopi sta sedela Terezija S. in njen mož Francč nekje z Gorenjskega. Tožila ju je soproga tovarniškega delavca Frančiška R. iz istega kraja. Obtožba navaja, da sta oba obtoženca na javni cesti pred več osebami trdila o tožilki Frančiški R., da je slabo ravnala * svojim očetom in da je imela otroka z nekim Janezom že v času, ko je zakonito poročena Razen tega je obtoženi Francč p so val tožilko s »kruljevcem«, »k____« ter ji očital krivo prisego. Obtožen V a Terezija je ob Isti priliki sunila tožilko v prsa, oponašala njeno šepajočo hojo ter Jo opsovala z izbranimi cvetkami kakor »prekleti kruljevec, hudičev šobeder, primorska k____!« Ob neki drugi priliki pa je na javnem prostoru grozila tožilki FrančiSki, da jo bo že še nabila. Po daljšem dokazovanju se je sodnik prepričal o krivdi obeh obtožencev ter ju Je obsodil zaradi prestopkov zoper čast na sledeče kazni: Terezija S. mora plačati 2000 Din denarne kazni ali pa odsedeti 34 dni zapora, obtoženi France pa mora plačati 3000 Din denarne kazni ali pa jih nadomestiti s 50 dnevnim zaporom. Obtoženca očividno nista pričakovala niti približno tako ostre kazni, saj nista vedela ali naj sprejmeta kazen ali pa naj se proti njej pritožita. Ta stroga obsodba pa naj bo vsem, ki ne znajo brzdati jezika, opozorilo, da naš novi kazenski zakon ne pozna šale. kadar gre za kazniva dejanja zoper osebno čast. 100.000 kilometrov v 100 dnevih Ena najzanimivejših preizkušenj avto« mobila je bila pred kratkim izvršena r Nemčiji. Serijski Fordov avtomobil mode» la »A« z zaprto karoserijo je prevozil te« kom 100 zaporednih dni 100.000 kilome« trov. To je razdalja, ki je enaka dve m pol kratnem obsegu zemlje na ekvatorju. Vožnja je bila izvršena na progi Berlin, Leipzig, Niirnberjg, Miinchen, Stuttgart, Karlsruhe, Frankfurt am Main, CasseL Hamburg, Berlin, katera razdalja je prilič« no 2000 km. Vozilo je 6 vozačev. ki so se noč in dan izmenjavali. Med vožnjo so vozili skoz! 19.950 vasi in več kot 2tKX) mest. Kljub te« mu ogromneu številu naselbin, skozi ka« tere so morali počasi in previdno voziti, in kljub izgubi časa pri polnjenju goriva in izmenjavanju olja. pranju ter mazanju voza, je morala biti brzina precejšnja in se je faktično vozilo na celi progi s po« vprečno brzino 75 km na uro. Proga ie vo« dila preko deloma izvrstnih in deloma pre« cej slabih cest ob dobrem in slabem vre» menu ter je treba še posebej ugotoviti, la je v času vožnje vladalo izjemoma slabo vreme v severni Nemčiji, kakor ga že \ eO desetletij ni bilo. Kljub vsemu temu s« lo Ford sijajno obnesel. Interesantno je konstatirati nekoliko šte» vilk. Tako n. pr se je glavna gred obrnila 132,000.000*krat, vžigov je bilo 264.000.000, bati so se premaknili 1.056.000.000«kr»t. Vsako kolo se je okrenilo 35.000.00<>krat. Slično razdaljo prevozi večina vozil le te« kom 3 ali 4 let, ne pa v 100 zaporednih dnevih. Uporaba bencina je znašala pr*« lično 12 litrov na 100 km. Celokupni izdatki za popravila ter za menjavanje delov so znašali 460 RM. to je nekaj čez 6000 Din. ce vštevši bencina, olja ter pneumatike. Rezultat tega poizk.i« sa je sijajen in ima posebno važnost, ker se je vozilo po javnih cestah, ne pa kakjt se vrše običajno taki poizkusi, na poseb« nih zaprtih dirkalnih progah ali avtomobil« skih cestah. LTspeh tega navadnega seri« skega voza bodo vsi avtomobilisti znalt pravilno ceniti. Nihče pa, in posebno skoro nešteti lastniki Fordovih vozil s« bodo čudili, da je bil uspeh dosežen oi serijskega, v velikih množinah izdelanega Fordovega avtomobila. Pri pomanjkanju teka. kisTpm vspeba-vanju, slabem želodca, leni prebavi, črevesnem zagatenjn, napihnjen osti, motnjah presnavl janja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe, že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi ▼ vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Alco žeK? hneii Fsp® pristopi k Vodnikovi družbi! Oglejte si danes TAVO MOŠKIH IN OTROŠKIH OBLAČiL E5E3S ZNANE SPECIJALNE TRGOVINE J.MACEM, na Aleksandrovi cesti »lev. 12 da se bodete prepričali o največji zalogi, ki omogoči vsakomur 2S1 n bavo po okusu in ceni. * Jugoslovensko - italijanska železniška konferenca na Reki. O tej konferenci smo že poročali. Dodatno smo zvedeli, da sodelujejo na konferenci tudi direktor železniške direkcije v Trstu inž. Tessadari. višii uradniki generalne direkcije železnic v Rimu rn komisar reške luke ekscelenca Genta, admiral v pokoju, lušk: kapetan na Reki i" drugi. Konferenci predseduje inž Klodič. Delo napreduje povolino in pride torej tudi glede pravilnika o vršenju službe na mednarodni postaji Reki in v luškem bazenu Thaon de Revel do popolnega sporazuma. S to konferenco so vse priprave za otvoritev omenjenih dveh službenih edi-nic končane in se lahko luka Thaon de Revel od naše strani prevzame in otvori. Kdaj se bo to zgodilo, imajo odločiti pristojni čtnitelji. Konferenca se razide dne 20. t. m. * Izpremembe v državni službi. Sodnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici Fran Cerer je pomaknjen v 3. skimino I. ':at?-gorije. Poštni uradnik Ivan Rabič pri po^ti Ljubljana 3 ie imenovan za upravnika orne njene pošte. Anton More' iz Maribora pa je imenovan za zvaiičnika pri glavni carinarnici v Zagrebu. * Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnika in.-III. Crnkovič Julij, nadzornik proge, Kamanje, za nadzornika proge v Grosuplje; Ronko Franc, nadzornik proge, Kranjska gora, za nadzornika proge v Litijo; zvaničnica I.-IV. Poženel Emilija, Ljubljana gor. kol., za administrativno zvamčnico v prometno -komercijelni oddelek direkcije; dnevničar Vehovc Alojzij iz Trbovelj na Rakek. — Postavljeni so za uradnike II-V: Caf Ivan, prometnik, Trbovlje; šlibar Jernej, prometnik, Medvode; Eernik Jože, prometnik, Rogatec; Derganc Jožef, prometnik. Borovnica; za zvaničnika I-I žandarmerijski narednik Kanič Franc, skladiščnik, Maribor glav. kol. — Preuvrščeni so v uradnike III-III: Majcen Anton, vlakovodja, Ljubljana gl. kol.; Pleterski Franc, vlakovodja. Ljubljana gl. kol., in Bučar Peter, vlakovodja, Ljubljana gl. kol., dosedaj zvaničnik! I-I. — Ostavko na službo je podal uradnik n-V Dekleva Tugomer, komercijelni uradnik. Trbovlje. BMBBMBaMMMM— Predstave ob 3., V25„ 6., V28. in 9. Gustav Frohllcft v filmu ljubezni in nepozabne lepote STRAH * Izpite za rezervne letalske oficirje, diplomirane izvidnike so napravili: Ficke Ix>jze iz Slov. Konjic, Zinauer Josip iz Maribora Ln Herzog Dragotin iz Krškega, vsi z odličnim uspehom. * Meštrovič odpotuje v Ameriko. Sloviti jugoslovenski kipar Ivan Meštrovič ki se v zadnjem času mudi v Beogradu, odpotuje v početku prihodnjega leta v Ameriko, kjer bo ostal dalje časa, da oprem; s svojimi umetninami impozantno novo katt lralo v Newyorku. * Udruženje rezervnih avijatikov. Prejeli smo: Oni, ki so doslej prijavili svoj pristop se obveščajo, da je pripravljalni odbor že storil vse potrebno za skorajšnjo ustanovitev udruženja. ki bo vsekakor velike koristi za vse rezervno zrakoplovno osebje. Pravila so se predložila na pristojno mesto in je upati, da se bo mogel ustanovni občni zbor vršiti že 9. novembra v Ljubljani. Pozivamo vse rezervne zrakoplovce brez razlike čina. ki imajo v avijatiki letalsko, tehnično aH strokovno zvanie, da priglase svoj pristop na naslov »Udruženje rezervnih avijatikov, Ljubljana, Kazina, prostori Aerokluba.« * Naši v Ameriki. Slovenski Sokol v Cle-velandu ie 19. t. m. razvil svojo novo zastavo. Slavnost, katere se je v velikem številu udeležila zavedna slovenska kolonija elevelandska, se ie vršila v avditoriju Slovenskega narodnega doma. istega dne se je v Clevelandu zasadila tudj prva lopata v zemljo, kjer bo stala slovenska cerkev sv. Vida. Slovesnost je vodil župnik g. Po-nikvar. — V Clevelandu se ie nedavno naselil nov slovenski zobozdravnik dr. M ramo r. Mladi zdravnik je po rndu iz Loraina v državi Ohio. Mestna uprava elevelandska ie imenovala za vodjo kopališča, ki se nahaja sredi slovenske nr.selbine na St. Clair Vremensko noročilo Meteorološkega zavods v Lbjblianl Številke za označbo kraia pomenijo 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra 3 temperaturo 4 relativno vlaso v % 5. smer in brzino vetra. O oblačnost 1—10 7. vrsta puHsvn nmavnp v mm. dne 25. oktobra 1930. Ljubliara: 7. 749.0, 7. 84. mirno. 10, dež, 6 0. Maribor: 7. 749.5, 7, 85. \V 4, 10. —, —. Mostar: 7. 750.1. 1 ?, 02, N\V 2, 8. dež. 2.0. Zagreb: 7. 749 4, 7, 83, mirno 10, —, —. Beograd: 7. 751.0, 9, 92, W2 10, dež, 1.0. Sarajevo: 7. 751.2. 7. 93, mirno. 8, —, —. Skoplje: 7. 753.2, 12, 86, NF.4, 8, dež, 0.6. Kumbor: 7. 751.4. 15. 87. F.SE 2. 7, dež, 45.0. Solit: 7. 740 3. 13. 94, E 6. 9, —, —. Rab: 7. 747.1 14, 95, SE 10, 10, dež, 0.4. Vis: 748.7, 10, 76. SE 8, 10. —, —. Najvišia temneratura danes v Ljubljani 7.8, najnižja 5.6, v Mariboru 7, v Mostaru 12,'v Zagrebu 6. v Beogradu 8, v Sarajevu 7, v Skop! ju 0. Solnce vzhaja ob 6.28. zahaja ob 17.0, luna vzhaja ob 11.4, zahaja ob 18.37. Ave našega rojaka Martina Antončiča, ki je posebno aktiven v športnem gibanju tamkajšnje slovenske mladine. Antončič je tudi športni urednik pri angleškem listu »Cleve-land Journalu«. — Dne 9. t. m. je v starosti 71. let umrl eden najbolj znanih slovenskih Clevelandčanov rojak Mih. Plut. Rojen je bil v vasi Vrhu, župnija Hinje na Dolenjskem. Kot mlad mož je prišel v Ameriko, kjer je biva! 42 let. Bil je prvi slovenski trgovec v Nevvburgu. Svoje dni je imel tako zvano »Piutovo dvorano«, v kateri so se ustanovila skoro vsa ne\vburška slovenska društva. Plut je zgradil številne slovenske domove Zapušča tri sinove in sestro Marjeto, poročeno Peskarjevo. v starem kraiu pa dve sestri in enega brata — Dne 6. septembra je v Clevelandu preminul Ignacij Petan, rojen leta 1888. v Podsredi pri Brežicah. Ob smrti je bil star 42 let. V Ameriki je bival 17 let. Zapušča soproRo Jožefino sestro Josipino, poročeno Korač ln bratranca Ivana Rataja. — V kraju Universal je umrl rojak Ivan Jereb, star 59 let. Doma je bil iz Hotovelj nad Škoijo Loko. Zapušča ženo ter dva sina in dve hčeri. V Ameriki je živel 30 let. — V Newyorku pa ie preminila Zora Putrichova, katere mož je strojni stavec v tiskarni znanega slovenskega dnevnika »Glas Naroda«. * Za avtogenske varilce. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi pod vodstvom g. inž Kne« za večerni tečaj za autogensko varenje Opozarjamo vse prizadete 'nteresente, da se poslužijo te ugodne pril;ke in s tem iz« popolnijo svojo prakso Tečaj bo trajal 5 dni v večernih urah v livarmci Srednje teh* nične šole v Ljubljani Prvi sestanek ob« iskovalcev se bo vršil v ponedejek, dne 27. t. m. ob 7. zvečer istotam. Prijave prejema Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica š*ev. 10 (pritličje). * Frano Petrinovič v be«*.*«« Predvčerajšnjim je iz Londona z avtomobilom prispe! v Beograd, kakor smo že kratko poročali, ugledn; jugoslovenski industrijec in nacijonalni delavec iz Južne Amerike Frano Petrinovič. Pred mnogimi leti je Petrinovič šel v Južno Ameriko, kjer se je z vztrajnim delom postavil v vrsto velikih jugoslovenskih magnatov v Južni Ameriki. V dobi svetovne vojne je Petrinovič s svojimi prijatelji v Jugoslovenski obrani vzdrževal Jugoslovenski odbor v Londonu, k; ie s srbsko vlado pripravljal zedinje-nje vseh Jugoslovenov v eno državo. Petrinovič ostane nekoliko časa v Beogradu, da se informira o razmerah v Jugoslaviji. * Sprememba v občinskem odboru občine Šalamonci. Glasom odloka kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 11. oktobra 1930 je g. Štefan Kerč-mar razrešen dolžnosti občinskega odbornika občine Šalamonci. Na njegovo mesto je kot občinski odbornik postavljen gosp. Štefan Flisar, posestnik v Šalamoncih št. 2. (AA.) * Ulica Tome Masaryka na Sušaku. Su-šaški župan ie za jutri sklical slavnostno sejo mestne uprave. Na dnevnem redu bosta samo dve točki: pozdrav predsednku češkoslovaške republike g. Tomi Masarvku na predvečer proslave češkoslovaškega narodnega praznika ter predlog, da se ena mestna ulica prekrsti na ime predsedn.ka Masaryka. * Predavanje o naših planinah. Hrvata turistični klub »Sljeme« v Zagrebu prične ob koncu oktobra s serijo svojih predavanj. Prvo predavanje bo »Korošica, smučarski raj v Kamniških planinah«. Predaval bo član kluba Karlo Koranek-Lumenstein. Predavanje bo pojasnjevalo 130 krasnih diapozitivov. * Redna služba božja na Šmarni gori ob nedeljah in praznikih z današnjim dnem za letos preneha, vendar bo pa tudi v zimskem času služba božja: 8. in 25. decembra i. in 6. januarja ter 2. februarja in sicer ob navadni uri. Kdaj se bo začela spet redna služba božja, bo objavljeno pomladi v časopisju. * »Sveti Lifkež, repni pupež«. Prejeli smo iz Selc: Na članek v zadnji nedeljski številki »Jutra* pod tem naslovom bi bilo dostaviti, da se pri nas na Gorenjskem pravi: Sveti Lukež. repo pukež*. Pukati pomeni pri nas toliko kakor puliti. Za nas torej beseda »pupež« ne velja; morda jo uporabljajo kie drugje. * Zakon o lavnih notarjih v redakciji prof. F u n t k a izda prihodnji teden Tiskovna zadruga v Ljubljani. * Bodočnost jugoslovenske rlvijere. Novi češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Robert Flieder je te dni v listu »Svvenska Dagmadet« objavii članek o Jugoslaviji. Dr. Flieder poveličuje prirodno lepoto Jugoslavije, zlasti pa jugoslovenske reivi.iere, ter naglaša, da je jugoslovenska rivijera ena najlepših rivijer na svetu, katero čaka velika bodočnost * Družba sv. Cirila In Metoda je prejela od podružnice na Muti 210 Din in od podružnice Sv. Barbara v Slov. goricah 60 dinarjev, nabranih v kulturne namene Koroške. Zbiralcem in darovalcem hvala! * Emil Adamič: Album za mlade pevce. V založbi Glasbene Matice ljubljanske je izšel Adamičev Album za mlade pevce, zbirka eno- in dvoglasnih zborov s sprem-Ijevanjem klavirja. Ta album izide v treh zvezkih: j>rvi ie sedaj na knjižnem trgu. Obsega 12 zborov s spremljevaniem klavirja, ki so predvsem namenjeni za meščanske, srednje, učiteljske ter glasbene šole ter bodo izvrstno služili tako pri pouku kakor tudi pri javnih nastopih šolske. mladine. Ime avtorja samega nam je porok, da se vsi odlikujejo po pravi muzikal-nosti in izredno lepi melodiji. Mišljeni so za srednji, ne previsok in tudi ne prenizek glas. Tudi klavirski stavek je primerno, ne pretežko pisan, tako da zbirka odgovarja vsem našim prilikam. V I. zvezku je 12 zborov. Delo se naroča po vseh knjigarnah. kakor tudi pri založniku: Glasbeni Maticj ljubljanski. Prav v isti založbi sta izšla te dni tudi dva madrigala za mešani zbor. in sicer Palestrinijev »Bone Deus« m Gallusov »Glejte, kako umira pravični«. Obe skladbi sta primerni za cerkvene. pa tudi za javne koncertne nastope. Najlepši okras vaše sobe so p i» v e č a v e vaših posnetkov od plošč in filmov, katere vam dovršeno napravi drogerija Si A * C '55 I^jnbiiana — JEaribor * Narava letos kar noče prenenati s svojimi igrami. Od vseh štirih vetrov naše ožje domovine prejemamo že nekaj tednov posledice teh iger. Včeraj nam je v uredništvo prinesel Janko Gruden iz Brezovice kar celo cvetko vejo jablane. Tone Huč nam je poslal citrončka, ki ga je vjel na domačem vrtu. Tam od severne meje, iz Št. I!ja v Slovenskih goricah, smo prejeli troberitico, ki jo je našel tamkaj podpred-glednik finančne kontrole Franjo Kincl. Dalje se nas je spomnila učiteljica Anica Ru-sova, ki nam je poslala šopek jagod iz prijazne pohorske vasice Tinje. Srčna hvala! * Brez sledu izginil. Brez sledu je izginil lSletni delavec Alojzij Steiner, stanujoč v vasi Harje, občina Marija gradeč. Steiner je majhne postave, podolgastega. zabuhlega obraza, rjavih las. modrih oči, in je gladko obrit. Na levi stranj vratu se mu pozna brazgotina od zaceliene rane. Oblečen je bil v preprosto delavsko obleko. Pogrešajo ga od 18. t. m. in domnevajo. da je izvršil samomor. Steiner je najbrž skočil v Savinjo. Vse predstave fn vsi sedeži samo po Din PREMIERA! PREMIERA! Valse triste (DAN SREČE) Nepozabna vsebina! Ganljivo! Novo! 3., 6., V28., ia 9. KINO LJUBLJANSKI DVOI Tel. 2730 • Vdova, ki Ima trdno spanje. Kakor poročajo iz Subotice, je bila v noči od srede na četrtek v stanovanju vdove Marije Oro-ževe izvršena čudna tatvina. Ko se je zjutraj Oroževa zbudila, je na veliko svoje iznedadenje opazila, da je bila soba v kateri je spala, popolnoma izpraznjena in pohištvo ukradeno. Tat je odnesel celo slike, ki so visele v sobi. Vdova je o tatvini obvestila orožništvo, ki je dognalo, da je pohištvo ponoči odpeljal brat njenega pokojnega moža. Orožništvo je tatu izročilo sodišču. * Nesreča na lovu. Pišejo nam: V petek so pripeljali v ljubljansko bolnico Alojzija Perka, po domače Kovača iz Globokega pr, Zagradcu. Mož je bil v nedeljo po neprevidnosti na lovu nevarno obstreljen in so mu šibre prodrle v prsa in trebuh. Per-ko se je udeležil brakade in je stal na svoiem mestu, ko je mimo pridrvela preganjana srna. V tem hipu je sin posestnika Globokarja, katerega je oče vzel na lev, čeprav fant nima orožnega lista in lovske karte, streljal na srno. Nesreča je pn hotela, da je zadel Perka. Nesreče je vsekakor kriv neprevidni posestnik, ki je vzel sina s seboj, na drugi strani je pa tudi res, da sin ne bi smel streljati na srne. za katere je sedaj prepovedan čas. Osvežite se s kopeljo, ki ste ji dodali eno od naravnih milovonjivih soli za kopanje: Isla Eau de Cologne kopalno sol, Isln Chypre kopalno sol. Tsla Koniferen kopalno sol. Izredno duhte in osvežujejo, iz-vanredno ugodro učinkujejo na kožo in na splošni počutek. Dobivajo se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: PARAČELSCS, k. d., Zagreb S. Kupujte samo ker srorč najdalje! 30(; Matere, ali morete Name dojiti? Ako je vaše mleko preslabo. Ovomaltine bo naglo ojačil njegovo hranilnost; ako pa nimate dovolinn mleka, vam bo pomogla okusna koncentrirana naravna krepilnr hrana OVOMMJjm da bo vaše mleko- obilnejše, kei OVOMALTIiNE jači ves organizem Dobiva se povsod: velika škatla za Din 56, srednja škatla za 32 Din, mala škatla za 16 Din. * Smrtna nesreča. Iz Ptuja nam pišejo: te dni je vozil sin posestnika Mlakarja, star 26 let, iz Sesterž pri Ptujski gori, s parom konj steljo. Imel je dokaj visoko naložen voz, ceste so pa tamkaj v slabem stanju. Hodil je vštric voza, ki se je pri pasiranju majhnega prekopa ali luži zagu-gal in pokopal pod seboj nesrečnega mladeniča, ki je obležal na kraju nesreče mrtev. * Prijet tihotapec. Železniška policija na Zidanem mostu je predvčerajšnjim ob prihodu mariborskega vlaka zaplenila v nekem osebnem vagonu kovčeg, v katerem se je nahajalo 36 paketov nežigosanih avstrijskih igralnih kart, 4 kg saharina in 5 kg kresilnih kamenčkov za vžigalnike. Istočasno pa je bil v sosednjem kupeju aretiran upokojeni železniški uradnik V. iz Beograda. ki je najprej odločno zanikal, da bi bil on lastnik kovčega, pozneje pa se je moral udati, ker so našli kovčegove kliuče v njegovem žepu. Izdal je nato tudi svojega mariborskega dobavitelja. * Krvava noč v zagrebški okolici. Včeraj smo poročali o krvavih dogodkih, ki so se odigrali v gostilni »Port-Artur« v Ku-stošiji pri Zagrebu. Orožništvo je v teku predvčerajšnjega dneva izsledilo morilca v osebi ščetarskega pomočnika Stiepana Ra-dišiča ter ga aretiralo. Aretirani pa sta bili tudi gostilničarka in natakarica v »Port-Arturju« zaradi neresničnih izjav, ki sta jih podalio blastvom. Obleke in klobuke kemično čisti, barva in pIKIra tovarna Jos. Relch. * Avtomobilsko podjetje Pečnlkar naznanja, da prekine z vsakdanjo vožnjo na Sušak. Odslej bo vozil avto samo vsako sredo, soboto in nedeljo. * Jugoslawlscher Zolltarif in deutscher Sprache, druga popravljena Izdaja, z vsemi točasno veljavnimi carinskimi postavkami. pogodbami in odredbami, je pravkar izšel Cena broširani knjigi 200, vezani v platno 230 Din. Dobiva se pri tvrdki: Pillischer & Stanišič, grafični zavod, Novi Sad. * Črnivčevi računicl za osnovnošolski pouk, I. in II. del. prirejeni po novem učnem načrtu, sta izšli In se dobita pri založnici Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. * Podeželskim odrom priporočamo ilustrirano brošuro Navinška »Lepa maska« navodila za šminkanje. * Darujte Podpornemo društvo slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-III! Iz Ljubljane u— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulat ČSR v Ljubljani sporoča, da se bo v torek 28. t m. vršila v uradnih prostorih konzulata Bleiweisova 18-1. ob 11. recepcija v proslavo narodnega praznika češkoslovaške republike. Na to proslavo vabi g. konzul vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda. u— Zgodnji sneg. Snoči ob 17.30 je po celodnevnem nalivu začelo močno snežiti. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati, saj je vse zadnje dni navzlic raznim vremen« skim menjavam močno dišalo po snegu. Stanje barometra je že nekaj dni izredno nizko in se tudi barometer tudi v petek, ko je zopet bilo nekaj sobica, ni hotel spokoriti, marveč je vztrajal na 755. Pri včerajšnjem močnem deževju pa je baro« meter popoldne zlezel celo na 749, a tem« peratura se je znižala na 3 st. C. Ves ve« čer je naletaval sneg v debelih mokrih kosmičih. Dasi se ie na vlažnih tleh sproti tajal, ga niso bili Ljubljančani nič kaj ve= seli. Zima nam je letos izredno zgodaj po* trkala na vrata. u— Prernljera zvočnega filma slovite češke filmske igralke Anke Ondrove se je vršila včeraj v Elitnem kinu Matica s krasnim uspehom. Film je navdušil vse gledalce brez izjeme. Vsebina: izvrstno zajeta iz življenja artistov, po tragikomičnih motivih tuintam spominja na Chaplinov »Cirkus«. Nič plehkosti in osladnosti, od po-četka do kraja živahno, iz pravega življenja zajeto dejanje z bizarnimi intermezzi in domisleki. Gledalec se neprestano zabava, a pri tem mu vendar lega na dušo senca tragike životarenja »umentikov« iz Lu-na-parka in velikih varijetejev. Točke sporedov pri raznih predstavah, predočenih v tem filmu, so bravurozne. Atrakcije same po sebi. A gluma, govor in glasba — vse tako učinkovito, da gledalec ne iztiri iz vodnega razpoloženja, ki pa mu je venomer primešano nekaj trpkosti. Any Ondra je velika umetnica, simpatična, okretna, osvo-jajoča. In ves ta njen novi film je znamenito delo, pri katerem je edino naslov (Deklica jazza« ali »Jazz-girl«) plehek, pre-plehek ...Ni dvoma, da bo ljubljanska publika prav ocenila njegovo vrednost in ga držala dolgo na repertoarju. V ostalem je uprava kina Matice tudi tokrat poskrbela, da je celotni spored na višku: vse točke predigre so posrečene in takoj osvajajo. Ogled vsekakor priporočamo. u_ Francosko predavanje v Ljubljani Vršilo se je v petek v slavnostni dvorani našega vseučilišča. Otvoril ga je prof. Zupančič, poudariaoč na eni stranj znanstveno usposobljenost g. Reya, ki z uspehom vodi starinoslovska izkopavanja po Albaniji, na drugi strani pa dokaj staro prosveto našega mesta, ki je že v 16. stoletju imelo svoje knjižnice. Večer je bil zamišljen kot nekaka proslava za stoletnico romantike. Takih prireditev je bilo letos v Parizu na irebitek: po gledali,ščih, muzijeh, knjigar-.laili, tiskaniah. celo plesnih dvoranah itd. Naš predavatelj si je izbral za obravnavo slikarske umotvore, nastale med 1820 in 1S40., vendar svoja izvajanja osladil z mnogimi slovstvenimi migljaji. Svoj predmet izborno obvlada in ie tu in tam mogel z osebnimi dognanji popraviti neka doslej veljavna nazirari.ia. Pojmovanje so nam lajšale skioptične slike. Poset .ie bil iako obilen. Da se vzdrži vse leto na tej višini, bi bilo nujno priporočiti vsem govornikom, naj niti za trenutek ne pozabijo, da nimaio nred seboj pariškega občinstva, in nai se ne skuSčaio preveč v podrobnosti. A. D. n— Prvi koncert ba»l«ta Mirka Puglja v Ljubljani. V nonedeljek 3. novembra bo koncertiral v Filharmonifni dvorani slovenski basist g. Mirko Pugelj, ki je svol^as študiral petje v Lbibljani. nato ga pa nadaljeval in z velikim uspehom dovršil v Parizu, kjer je stalno sodeloval pri raznih Zobni atelje B E V C JOŠKO Ljubljana, Gosposvetska 4 1. (nasproti »Kneza«) redno sprejema vsak dan od 9. do 12.30 in od 2. do 17.30. Na željo izven navedenih ur V torkih in petkih se spre* jema po dogovoru do 19.30 (pol 8.) ure. Tel. 32«96, loko in interurb. domačih in tujih koncertnih prireditvah, sedaj pa se pripravlja, da nastopi svoje umetniško delovanje pri zvočnem filmu. Francoski kritiki hvalijo Puglja kot muzi-kalno izredno naobraženega pevca z lepim in zdravim glasovnim materijalom. Pesmi, katere poje, bodo prav za prav nekaka ilustracija k kratkemu predavanju o sodobni francoski glasbi, ki ga bo imel univ. lektor g. Vey. Koncert bo pod protektoratom francoskega inštituta v Ljubljani. Vstopnice v Matični knjigarni. u— »Raketni polet na luno«. Dane« ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v kinu Matici velezanimiv film o »Raketnem po« letu na luno«. Najskrivnejše želje člove« štva so ustvarjene v tem gigantskem delu. Film mora zadovoliti vsakogar. u— Iz gledališča. Danes se vprizori ob 15. zabavna Straussova opereta »Vesela vojna«. Izven abonmaja. Cene znižane. Ob 20. se bo pel Verdijev »Trubadur« s Šimencem v naslovni partiji. Leonoro bo pela Ju-raničeva, Azuceno kogejeva, grofa Luno Primožič, Fernanda Rumpel itd. Dirigent kapelnik Neffat. Izven abonmaja. Torek je namenjen češkoslovaškemu 28. oktobru v počastitev narodnega praznika bratov Cahoslovakov. Peia se bo »Prodana nevesta«, ki si je pridobila že srca nas vseh. V partiji Janka nastopi priljubljeni tenorist Šimenc, Marinko bo pela Ribičeva, Ke':a!a Rumpel, Vaška Kovač itd. Izven abonmaja. Cene znižane. Vstopnice se rezervirajo pri dnevni blagajni v opernem gledališču. — Danes popoldne ob 15. se vprizori v drami otroška igra »Snegulčica in škratje«. Običajne dramske cene. Zvečer ob 20. pa bo prva nedeljska vprizoritev Schillerjevih »Razbonjikov«. Znižane cene. Druga repri-za te izvirne slovenske drame »Kraijična Haris« bo v drami v ponedeljek 27. t. m. za red E. Prijatelje gledališča opozarjamo, da bo nedeljska predprodaja vstopnic vedno na dveh mestih, in sicer za opero tam, kjer je običajno dnevna blagajna, za dramo pa v vestibulu opernega gledališča. Predj.irodaja od 10. do pol 13., popoldne pa skupno v dnevni blagajni. Čudovito skrbi doktor Dobrojed za našo ljubo deco. V kakšnem oziru. V prehranjevalnem. On ve, kako važna jo prebava za naše malčke. Zato uči: Ne redite otrok z onimi umetnimi modernimi sredstvi, ki se tu in tam priporočajo, ampak redite jih z naravnimi Jedili, kot so jajčne testenine znamke »PEKATETE«. Pristen pšeničen zdrob in jajca so vendar najbolj rediine snovi. Na ta način bodo matere vzgojile zarod, ki bo krepak in vztrajen. Kdo mu ne bo pritrdil. u— Predavanje, združeno s skioptičnimi slikami o slavnostnih V/agnerjevih operah v Bavreuthu bo jutri v ponedeljek 27. te» ga meseca ob 20. v dvorani Kazine. Pre« davatelj dr. Oto Model ie stalni obisko« valeč in odlični poznavalec Bayreutha n vseh \Vagnerjevih del, ki se igrajo v tem gledališču. Predavanje bodo ilustrirale ski« optične slike, ki nam bodo pokazale delo režiserjev, inscenatorjev, tehnikov, pev< cev, baleta in celih skušenj v Bayreuth« skem gledališču. Naša opera igra v posled« njih sezonah 4 operna dela Wagnerjeva, zato je to predavanje tem bolj zanimivo. Vstopnice v Matični knjigarni od 12 Din navzdol. NE POZABI 'i ogledati bogato zalogo r?zne kuhinj-posode, katero ti nudi najugodneje tvrdka z železnino STANKO F lOmJANČZČ LJUBLJANA, 13322 SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. Za plesne prireditve priporočamo bogato izbiro razne sviie! A. & E. SKABERiNE LJUBLJANA DOBRO BLAGO NIZKA CENA EDINOLE PRI JOS. ROJINA Največja tebera zimskih oblek lastnega Izdelka. Angleško in češko blago. Prvovrstne kvalitete. Oglejte si izložbe in razstavljene predmete v trgovini. 11— Sokol L Tabor priredi v vseh pro« štorih doma 29 t. m. ob 20. za telovadni odsek in ostalo članstvo proslavo češko* slovaškega praznika in spominski dan osvobojenja Jugoslovenov. Vhod iz Vrtov« čeve ulice. n— Novi grobovi. V visoki starosti 89 let je preminila v Ljubljani ga. Ana Klau-derjeva. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek ob pol 15. od doma žalosti, Ulica Stare pravd« 1, na pokopališče k Sv. Križu. Blag JI spomin, žalujočim naše sožalje! u— ČeskoslovenskS doplnovaci škola v l ublani oslavi čsl. narodni svatek v nedeli 26. t m. o 3. hod. odpolednj v Narodnim dome akademij, spoienou s lutkovym pred-stavenim (Švanda dudak). — Českosio-venskl Obec v Lublani porada oslavu vy-vro£i 28. fijna v pondeli, dne 27. L m. o 8. hod. večer v prizemnich mistnostech re-staurace »Zvezda«. Menoi pan konzul dr. František Resi. Hostč srdečne vitani. d— Štetje posetnikov grobov po običajnem načinu na pokopališču pri Sv. Križu se bo vršilo tudi letos. To štetje priredita Društvo skrb za mladino in Udruženje vojnih invalidov. Prvo je letos nakupilo ob Bohinjskem jezeru ležeče parcele, kier bo postavilo moderno okrevališče za ubožno fn bolehajočo deco. Vsak posetnik naših pokojnikov naj vstopi na kraj zadnjega počivališča pokojnikov z zavestjo, da se je poprej oddolžil bolehni deci in pohabljenim invalidom. n— Šolska kuhinja NJ. VeL kraljice Marije sprejme dekleta, ki bi se rada izučila v kuhanju meščanske hrane. Informacije daje vodstvo kuhinje v Prečni ulici 2 vsako dopoldne. — A t e n a. a— Društvo zaščitnih sester ▼ Ljubljani priredi 8. novembra ekskurzijo v Zagreb. Sestre, ki .»e je nameravajo udeležiti, naj se javijo do 1. novembra naslovu. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek 27. t. m. zvečer vaja ženskega zbora. n— Pevski zbor Glasbene Matice bo imel v torek 28. t m. ob 20. važno vajo mešanega zbora. n— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi marca 1930 zastavljenih predmetov ln sicer za dragocenosti (zlatnino, sre-braino itd) 6. novembra, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 12. novembra cd 15. dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti štev. 15. a— Privatni enoletni tečaj lz -»pisne geometrije za dijake višjih razredov Ijub-Ijansikh srednjih šol otvorim v ponedeljek 27. L m. v risalnici III. realne gimnazije (Beethovnova) ob pol 3. popoldne. Prof. VI. Lapajne. o— Trgovce in obrtnike opozarjamo, da pripravlja TKD Atena večjo prireditev pod naslovom »Modna revija«, ki se bo vršila * prihodnjih dneh v beli dvorani Uniona. Vsi oni, ki bi se želeli revije udeležiti s svojimi izdelki ali predmeti, naj se prija« vijo čimprej na naslov tajništva, Dunajska 1 aJI. o— Krzno se dobi najboljše bi poceni pri tvrdki Knetchl, krznar, Sv. Petra cesta 4. n— Opozarjamo na današnji oglas zobnega ateljeja J. B e v e c. n— Čevlji svetovnih znamk pil ANTONU ŠINKOVCU, Pod Trančo. n— Perilo moško in žensko sprejme ▼ pranje te svetlolikanje L. J. LENARD, Kolodvorska ulica 23. u— Če Vas tiši obutev, obrnite se na pedikerja v kopališču hotela Slon, na kar boste lahko nosili svoje čevlje brez nad« loge. Procedura stane samo 8 Din. Na vrsto pridete lahko vsak dan. n— Danes plesna vaja Jakoba Šiške ob .1 popoldne v hotelu Bellevue. n— Na dobre domače krvave hi Jeterne klobase ter pristni dolenjski mošt vabi vse prijatelje teh za danes gostilna SVETilČ, Gerbioeva 7, pri Koleziii. Iz Maribora a— Someščani! Danes proslavi mariborska češkoslovaška liga praznik narodne in državne osvoboditve češkoslovaškega naroda. Da pokaže Maribor tudi na zunaj čustva bratske ljubezni in hvaležnosti, poziva mestno županstvo vse meščane, da naj danes okrase svoje hiše z državnimi zastavami, kar bo storila tudi mestna občina na svojih poslopjih. a— Maribor čehoslovakom. Danea, ko bomo imeli v sredini reprezentanta češkoslovaške republike konzula g. dr. Fr. Re-sla, bo imel jugoslovenski Maribor priliko, da se tudi on vsaj malo oddolži pri manifestaciji v proslavo češkoslovaškega državnega praznika za veliko ljubezen, ki nam jo je v minulih dneh pokazal češkoslovaški narod. Pričakujemo, da bo proslava, ki se vrši ob 10. dopoldne v Unionu, res manifestacija, po številu ln vsebini, vredna naše hvaležnosti. a— Učiteljsko zborovanje za sreza Maribor levi in desni breg. Učiteljsko dru- tevt ln desni breg je imelo preteklo soboto svoj redni občni zbor v Mariboru s prav lepo udeležbo. Učiteljstvo Je izrazila teljo, da naj ae v času, ko se vodi borba za izboljšanje učiteljskega gmotnega položaja, vsi spori osebnega značaja brezpogojno izločijo. Razpravljalo se je « težavah, ki jih ima učiteljstvo na posameznih šolah s stanarino in kurivom ter je bilo sklenjeno, odločno vztrajati na stališču, da se zakonite določbe povsod tudi striktno izvajajo. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Vauda iz šmarjete, namestnica Delakova iz Radvanja, tajnik šeško iz Ruš, blagajnik Dšura iz Radvanja, odborniki: Ivanuš iz F rama, Petrovič iz Brezja, Kožuhova iz št. Uja, namestnika šaj-na in Mežanova iz Kamnice. Upravi želimo, da tudi v bodoče posveti svoje sile v prid našemu šolstvu in pa stanovskim potrebam učiteljstva, a—• Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 27. t- m. ob 20. bo predaval mariborski pedagog prof. šilih o vzgoji otroka v predšolski dobi v rodbinskem krogu. Gotovo bo tudi to predavanje z enakim velikim interesom sprejeto od našega občinstva kot prvo. a— Nedelja v gledališču. Danes bo prva popoldanska predstava v letošnji sezoni Nušičeva šaloigra »Gospa ministrov-ka«, zvečer ob 20. pa se bo ponovila me-lodiozna opereta »Aleksandra«. Kuponi. a— PrvJ sneg v Mariboru. Včeraj dopoldne so med deževjem pričeli v Mariboru naletavati prvi snežni kosmiči, ki pa so se naglo zopet izpremenili v vodo. Temperatura stalno močno pada in s Pohorja, ki je že precej nizko odet z belo obleko, prihajajo hladni vetrovi. Zima se bliža a— Vprašanje otvoritve novega mostu pri Dupleku. Mariborski okrajni cestni odbor je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se most čez Dravo pri Dupleku čimprej izroči prometu. Slavnostna otvoritev pa je zaradi poznega letnesra časa in stalnega slabega vremena odgodena na spomlad. a— Aeroklub objavlja da se bo danaS-nja tombola vršila samo ob lepem vremenu, ako bo pa vreme neugodno, bo preložena na eno poznejših nedelj. Karte shranite! a— Parastos za pred letom tragično ponesrečenim trgovcem g. Radovanom Vrhuncem bo v nedeljo 26. L m. v pravoslavni cerkvi. a— Umrla je včeraj zjutraj v Gledališki ulici 10. Marija Cvahte, soproga poslovodje, stara 83 let. a— Skupna seja združenih moških zborov za petje na grobovih na dan Vseh svetih bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v Glasbeni Matici. a— Karambol. V Frančiškanski ulici, pred dvoriščem Fialove popravljalnice avtomobilov, je v petek popoldne okrog 15. prišlo do razburljivega prizora. Šofer s Slugovim tovornim avtom je privozil iz Aleksandrove ulice tam mimo, v tistem hipu pa je iz dvorišča privozil tovorni avto tvrdke Kreiner in sin, od dravske strani pa nasproti luksuzni avto. Ko se je Slugov šofer hotel obenem izogniti, mu je odpovedala zavora in avto je zdrsnil proti plotu. Tam je pa v tem hipu šel mimo neki deček, ki ga je avto podrl in lahko poškodoval. Fanta so odpeljali v bolnico. a—■ Nove deložacije na vidiku. Kakor izvemo, je lastnik bivše dragonske vojašnice g. Ivan Braun odpovedal stanovanje večjemu številu najemnikov z motivacijo, da potrebuje prostor za povečanje svoje predilnice. Osem strank bo de-ložiranih v kratkem, ker so te dni prejele od sodišča tozadevne dekrete. Ker je baraka za deložirance v Kraljeviča Marka ulici že polna, nastane vprašanje, kje bodo dobili streho novi deložiranci, ki ne zmorejo visokih najemnin, ker so njihovi dohodki skrajno nizki, ter imajo mnogo otrok, ki se jih povsod branijo. Kljub .em bednim stanovanjskim razmeram pa je dotok v mesto vedno večji, zlasti se opaža v zadnjem času mnogo repatrirancev iz Avstrije in Nemčije, ki ostanejo po svojem povratku navadno samo kak dan v svoji domovinski občini na deželi, nato pa se podajo v mesto. Odločujoči činitelji bodo morali pač razmišljati o tem, kako odpomoči temu zlu. a— Tatovi na sodišču. V noči od petka na soboto so se pojavili tatovi v sobah raznih funkcionarjev državnega pravdništva in okrožnega sodišča. Zdi se, da so bili bolj radovedneži, ker so premetavali celo zaupno osebno korespondenco, vendar so pa vzeli za spomin iz vsake sobe tudi po kako malenkost (stare suknje, dežnike, blazine s stolov itd.). Iz Celja e— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Celju. Danes dopoldne ob 10. bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju svečana proslava češkosio-a^keg.i narodnega praznika osvobojenja. Spore'1: nagovor, godba, petje, predavanje prof. g. Orožna o češki zgodovini in končno še alegorična živa slika. Proslavo priredi Jugoslovensko - češkoslovaška Hga, podružnica v Celju. Vabljeni! e— »Živi mrtvec« v celjskem gledališču. Mestno gledališče v Celju je otvorilo sezono 21. t m s Tolstega »Živim mrtvecem«. To težko, notranje komplicirano dramo so uprizorili člani Dramskega društva v Celju. Bil je vsekakor drzen poskus, ki pa se ni ponesrečil Gosp. Pfeifer je zrežiral igro z razumevanjem in prav skrbno. Ce niso bili vsi detajli dovršeni, gre na rovaš dejstvu, da je prevzel g. Pfeifer poleg režije še kreacijo glavne vloge in si s tem na>-prtil veliko breme. »Živega mrtveca« Fjo-dora je podal zelo naturno, s krepko dramatiko in prijetno toplino. Ulogo je doživljal in ustvaril lik, ki daleko nadkriljuje ta-kozvano diletanstvo. Gdč. Zabkarjeva je solidno igrala Fjordovo ženo Jelisaveto in se je uveljavila. Rutinirana in mnogo obetajoča igralka je gdč. Tavčarjeva; njena Manufaktnra Vzemite gotov Treneheoat, REKORD zato ker fe praktičen. LJUBLJANA VI vidite blago, kako izgleda, Izberite nijanso barve, prepri- AJeksandrova cesta št. 8 čajte se, kake je izdelan in pojdite z njim domov. Ako se Vam ne dopade — vzemite drugega — zamenjamo ga. Na obroke! Na obroke! Posetit« nas! Zahtevajte potnika! ciganka Maša je bila notranje in zunanje dobro pogodena. To novo pridobitev celjskega odra ie treba vsekakor pozdraviti. Izrazit talent je gdč. Karnjovškova. Naiv-ko Šašo je podala s temperamentom in veliko sigurnostjo. Dobra je bila tudi gdč. Kranjčeva kot mati Karenina. Posrečene figure so ustvarili gg. Bele (Karenin), Velušček (Alcemov in Pjetuškov) in Pere (filozof Aleksandrov). Pohvalno so igrali gg. Pogačnik (knez) Hribar (Vladimirov in preiskovalni sodnik) in Žemljic (cigan Ivan Makarovič). Ostale manjše vloge so bile v splošnem dobro zasedene. Skupna igra je bila dokaj živahna, ruski pevski zbor učinkovitost, inscenacija in iluminacija v redu, le 10. sliko je kvarila luč, ki so jo pomotoma prižgali v dvorani. Predavanje o Tolstem pred začetkom igre se je moralo nekoliko podaljšati, ker je imel vlak, s katerim so prispeli ruski pevci iz Ljubljane zamudo. Z zadoščenjem beležimo, da se je zbrala pod okriljem Dramskega društva v Celju končno zopet gledališka družina, ki hoče nuditi z znanjem m ljubeznijo gledališko sezono v oni široki formi, kakršno zahteva zrela gledališka publika. Prva predstava je doživela lep uspeh in tudi občinstvo ie pokazalo svoje zanimanje z razveseljivim obiskom. R. P. e— Obnovite čim prej srečke V. ra/reda državne razredne loterije, k' so že pr-speJe in se dobe v celjski podružnici »Jutra«, Kocenova ulica 2. e— Gostje v mestnem gledališča. Pri reprizi Tolstega drame »Živi mrtvec« v mestnem gledališču danes ob 16. bo poleg ljubljanskega Ruskega pevskega društva sodelovala tudi ga. Polonica Juvanova, članica gledališča v Ljubljani, v vlogi ciganke Maše. Znižane cene. e— Izpremembe na celjski realni gimnaziji. Za poučevanje srbohrvatskega jezika na celjski realni gimnaziji je postavljena suplentka gdčna Ljuba Cakovičeva :z Beograda. Dosedanji profesor srbohrvaščine g. Matija Trobej je premeščen v Ljubljano, kier je imenovan za pomočnika prosvetnega šefa banske .iprave. e— Novi odbor celjske Glasbene Matice se je konstituiraj za tekoče posiovno leto naslednje: predsednik g. dr. Mi!an Orožen, podpredsednik g. Alojzij Mihelčič, tajnica gdč. Ivanka Zupančičeva, blagajnik g Adolf Pfeifer, šolski ogleda g. Konrad Fink, odborniki: gg. Janko Skaza, Fra.n Turnšek in Marjan Marolt, za pragledo-valca računov gg. Franc Marinček in prof. Franc Mravljak. e— Planinsko predavanje. V ponedeljek 3. novembra bo predaval na tukajšnji meščanski šoli g. Koranek - L u m e n -stein o Korošici, smuškem raju Savinjskih planin, s spremljanjem skioptičnih slik. e— Nagradno streljanje celjske Strelske družine bo prihodnjo nedeljo 2. novembra popoldne na vojaškem strelišču celjske garnizije v Pečovniku pri Celju. e— Igra narave. Včeraj nam Je poslala prijateljica našega lista ga. Amalija Won-kova iz Gaberja pri več vejic popolnoma dozorelih malin."'Pač nekaj nenavadnega za pozne oktobrske dni. e— Ukradena ura. V neki branjevski baraki v Gaberju je razkazovala neka ženska zlato urico. Med gledalci se je nahajal tudi 20 letni Anton F., po rodu s Tolstega vrha pri Konjicah. Nenadoma je urica izginila. Ženska je osumila omenjenega fanta, ki ga je policija aretirala. Fant odločno zanika, da bi jo bil izmaknil. Ker ima osumljenec za seboj že 4 predkazni zaradi tatvin, policija njegovemu zagovoru ni verjela in ga je izročila sodišču. e— Stekel pes j0 Je ugriznit Včeraj je morala poiskati v celjski javni bolnici nujno zdravniško pomoč 50Ietna dninarje va žena Neža Mlinaričeva s Polenšaka pri Ptuju, ki jo je v petek opoldne v nogo ugriznil stekel pes. Mlinaričevi «o bila takoj vbrizgane potrebne injekcije ter je bila obdržana na zdravljenju v tukajšnjem Pasteurjevem zavodu. e— Najdba kolesa. Včeraj okrog 9. dopoldne je bilo najdeno ob žslezn-lkem nasipu pri Zumrovem posestvu na Lavi obrabljeno, črno pleskano kola znamke »Puch«, št. 34.932. Lastnik dobi Lolo v tukajšnjem policijskem uradu. Iz Kranfa r— Glasbena šola. V sredo se je vršil v glasbeni sobj gimnazije občni zbor Glasbene šole. Mala soba je bila mnogo prevelika, kakor so vedno preveliki vsi prostori v katerih se vrše občni zbori. Iz poročil posnemamo, da deluje šola že šesto leto z velikim uspehom. Največ skrbi povzroča blagajna, ki letos izkazuje 8000 Din primanjkljaja, ker je ukovina majhna in je večina učencev oproščena šolnine. Za kritje stroškov ne dobiva šola od oblastev nikakih podpor. Ker je ta institucija važna, bi bilo dobro, da bi priskočili na pomoč domači zavodi in podjetja. Novoizvoljeni odbor tvorijo: predsednik ravnatelj g. Janko Žirovnik, podpredsednik g. Ivan Kašnik. blagajnik g. Franc Berjak, tajnica šolska upraviteljica ga. Vodenikova Franja, nadzornik prosvetni referent g. Vilko Rus, gospodar g. dr. Stanko Sajevic, arhivar prof. g. Fran Korbar, namestnika g. dr. Igo Ši-lar in g. prof. Mirko Kmet. r— Premijera »Radikalne kure*. V pe» tek zvečer se je vršila otvoritev gledališke sezone z Dobroviškovo »Radikalno kuro«. Premijera je prav dobro uspela. Glavna zasluga za uspeh gre predvsem režiserju g. Rešu, ki je znal iz malega ustvariti veliko. Vloge so bile po večini v novih, a pravih PrimariJ dr. H. Ninaus zdravnik Specijalist sa notranje bolezni (vključno Interno diagnostiko z rentge-novimi žarki) ordinira sedaj GRAZ, Burggasse 16 14618 od 10.—12. ia 4.—5. are popoldne. Nova telef. Številka 0708 rokah, zlasti dobro so bili izklesani glavni tipi, ki so vzbujali salve smeha. Pevske točke je spremljal pomnožen domači or» kester pod taktirko g. dr. Sajevica. Zuna« nje goste opozarjamo, da se današnja pred« stava, kateri bo prisostvoval tudi pisatelj g. dr. Dobrovišek, prične točno ob 16.30 in se konča še pred odhodom vlakov. r— Zgradarina. Hišni posestniki se opo« zarjajo, da poteče rok za vložitev prijav za zgradarino 31. t m. Prijave je vložiti na davčni upravi ali v občinski pisarni, kjer se dobe tudi tiskovine. Kdor ne vloži pravočasno, plača 3 % globo. Iz Tržiča t— Praznovanje češkoslovaškega narodnega praznika 28. oktobra se izvrši letos prav slovesno. Mladina meščanske šole bo v teh dneh v spomin na osvoboditev Slovanov izpod avstrijskega jarma pobirala pri svojih dobrotnikih kakor vsako leto od ustanovitve sem prispevke za knjige revnim dijakom, katerih je posebno letos v prvih razredih izredno mnogo, tako da znašajo posojene knjige lepo vsoto 7000 Din, iT to samo novih, Čeprav ima šola okrog 1600 knjig v podporni zalogi. Glede na to trkamo na vsa dobrotna srca, da darujejo po svojih močeh za knjige revnim dijakom in pa bo v telovadnici slavnostna akademija, ap bo v telovadnici slavnostna akademija, pri kateri bodo sodelovali Sokol v Tržiču s svojim orkestrom in člani ter mladina meščanske šole, ki nam zapoje nekaj pesmic in pokaže živo sliko. Proslava se zaključi z alegorijo j-Zvestoba za zvestobo«. Začetek proslave je točno ob pol 20. Vstopnine ne bo. č— Službena vest. Začasna upravitelji« ca nove šole v Lomu gdč. Josipina Gro« mova je premeščena nazaj v Tržič, kot začasni upravitelj pa je odšel v Lom uči« telj Peter Kompoš, dokleT ne nastopijo služb novoimenovani učitelji. Namesto dveh razredov je v Lomu zaenkrat samo eden in se vrši pouk kakor na enorazred« niči, ker imenovanja še niso izvršena. Lomljani težko čakajo na redni pouk. č— Stavbna sezona še ne počiva, čevljarski mojster Ivan Kramar betonira temelj svoji stanovanjski hišici, katero si bo postavil na Hribu sv. Jožefa skoro pri gozdu na Kukovnici. Tovarniški mojster Tom-še je napravil že temelj za svojo stanovanjsko hišo v Preski. Ker je voda toliko upadla, da se morejo vršiti betonska dela na škarpi, hiti predilnica z vso silo, da jo dokonča pred nastopom mraza. Tovarnar Aman si postavlja garažo. č— Grda navada trganja plakatov. Kot ostanek nezdravih političnih razmer pretek« lega časa je tržiška navada trganja lepa« kov, ki naznanjajo razne prireditve. Čla« ni se trudijo, da ponoči sami nalepjio pla« kate, ki pa največkrat skoro ne zagledajo belega dne, ker jih neznani zlikovci že prej potrgajo. Drugi večer gredo društve« niki znova na delo in stara pesem trganja se znova ponovi. Posebno občutno se do« gaja to na Kolodvorski cesti in v Šolski ulici. Tako početje ni samo kaznivo, tem« več priča tudi o posurervelosti pobalinov, ki si domiš*jajo, da so junaki. Prosimo resne ljudi, da združeno pomagajo odstra« niti take grde razvade. Zobozdravnik Dr. Josip Tavčar zopet redno ordinira od 7 - 1, 2—7. Tel. 3393. 14677 Gledališka ulica številka 4 "O 1CD ■ C31 CD I CD ■ CD ■ CD ■ CD ICD iCD SA\OIOKH izvrstno toaletno in čistilno sredstvo -e dobi v vseh lekarnah in drogerijah. 160 ^^Mmmmmmmm Docent DR. IVAN MATKO specijalist za notranje bo'ezni se Je preselil ln ordinira MARIBOR, Trubarjeva ollca 5 poleg protestantske cerkve. 14662 ITO — zobna pasta najboljša ! Vsakovrstno mamiSakturno blago v veliki izberi tn po izredno nizkih cenah prodaja t3 .^aibazar- Krekov tr*? Iz Kamnika ka— Proslava češkoslovaškega narodne* ga praznika. V torek 28. L m. zvečer ob 7. bo tukajšnje Sokolsko društvo proslavilo v telovadnici češkoslovaški ..narodni p raz« nik. Za Sckolstvo udeležba dolžnost Pre« daval bo br. starosta dr. Karba ka— Postavljanje vremenske hišice. V petek so začeli postavljati vremensko hišV co. Postavljanje je trajalo še včeraj, prU hodnji teden v torek pa bodo montirali aparaturo. Torej vendar enkrat! ka— Poprava jezov. Kakor doznavatno, bo te dni razpisana licitacija za temeljito popravo jezov od Kamnika do Stranj. Vseh jezov je 23, popravilo se jih bo pa 18. do* čim je ostalih 5 še v zadovoljivem stanju. Z delom bodo začeli takoj in se bo na« daljevalo vso zimo. Iz RadomUa rd— Vodnikova družba. Knqige Vod« nikove družbe za letošnje leto je naročilo 35 članov. Morebitni interesenti, oziroma zamudniki naj tekom tekočega tedna pri« javijo svoj vstop poverjeniku Lovšinu Poldetu. rd— Popravila mostov. Nad teden dni že več delavcev in tesarjev popravlja mo« stova, ki vežeta oba bregova Bistrice, ozi* roma vasi Homec in Preserje z Radom« ljem. Zadnja poplava je namreč oba mo« stova močno poškodovala in je pretila ne« varnost, da bi mogla slična povoden j zru« siti oba mostova. Priporočljivo bi bilo. da bi se pokrenila akcija za z^raiI'io beton« kega mostu, ker je stare lesene mostove treba vedno popravljati in ostaia vedna nevarnost, da lesene mostove odnese po« plava. rd— Požar. V noči na 23. t. m. se je s kolesom pripeljal posestnikov sin po do* mače Špornov iz Hudega in alarmiral radomeljske gasilce, da na Hudem pri po« sestniku Taužlaharju gori lesena hiša. Ga« silci so naložili motorno brizgalno na voz in pohiteli na lice mesta. Čim je motorka stopila v akciio. je bil požar udušen. Po* žar je bil naibrže podtaknjen in je baje vodila neka sled v bližnji gozd. Orožništvo je uvedlo preiskavo. Z Bleda bi_ Regulacijski načrt, ki ga je arhitekt gosp. Vurnik na novo predelal, je v blejski občinski pisarni na vpogled. bi— Carinski oddelek in policijski ko-misarijat na blejski postaji sta do prihodnje sezone zopet ukinjena. bi— Izprememba posesti. Hotel Beograd, ki je bil last hotelirja g. Molnarja, je kupila gospa Raitharekova. Kotel je že otvor-jen. Krasno vilo »Bello« ob Blejskem jezeru pa je kupil g. Ivan Bonač, • tovarnar v Ljubljani. bi— Stavbena delovodska šola v Ljubljani je priredila 24. t. m. pod vodstvom g. prof. šturma poučno potovanje na Jesenice, kjer si je ogledala moderne naprave KID. Ob tej priliki so posetili tudi Bled. bi— Vaje pevskega zbora blejskega Sokola se do preklica vršijo v torkih in četrtkih ob pol 20. Z Jesenic 8— Proslava osvobojenja češkoslovaškega naroda. Sokolsko društvo priredi v torek 28. t m. ob 20. v sokolski dvorani slavnostno akademijo v proslavo češkoslovaškega narodnega osvobojenja. Na sporedu bodo točke društvenega orkestra m pevskega okteta. Slavnostni govor pa bo imel sokolski prosvetar brat Franjo Klavora. s— Priprave za zimskosportno sezono. V torek zvečer je imel SK Bratstvo sesta« nek vseh članov, ki nameravajo gojiti zim* ski šport Na sestanek je prišlo nad 50 mla« deničev, ki so pazno sledili poročilu na« čelnika smuškega odseka g. Avgusta Ravhe« karja, ki jim je v lepih besedah obrazložil zimskosportni program v bližajoči se zimi. V ponedeljek 27. t. m. ob 20. pa bo v So* kol°kem domu sestanek sokolskih zimskih športnikov. Želeti bi bilo, da bi se zimski šport na Jesenicah čimbolj razmahnil. Tre« ba pa je, da bi se gojil vzajemno, da bi sa vršile vežbe po gotovem načrtu in da bi so prirejali skupni izleti ven v zimsko naravo. b— Trpinčenje živali. Kolovoz, sedaj io lezničarska pot od železniške kurilnice naprej proti reki Savi, je v takem stanju, da se kolesa vozov udirajo do osi v blato. Konji, vpreženi v težko naložene vozot°, silno trpijo, ker ne morejo vozov izpeljati iz tega strašnega blata. Tedaj pa vihtijo neusmiljeni vozniki biče nad ubogimi konji. Svetovali bi onim, ki uporabljajo to pot za vozovni promet, naj bi jo nasull z gramozom, da bi 6e utrdila, saj je vendar gramoz čisto blizu. s— Uprava Sokola Jesenice opozarja vsa svoje članstvo in prijatelje društva, da S9 prične plesna šola v sredo 29. t- m. ob 20. Upravi se je posrečilo pridobiti prvovret> nega plesnega učitelja, ki bo poučeval moderne, a tudi stare plese po najboljši metodi. Vabljeni in dobro došli vsi! Kdor oglašuje, ta napreduje! (Danes in Jutri godba in ples Bellevue" -- Svira Jonny-jazz iv hotelu Domače koline, sladki mošt i.t.d. Iz Krškega _ Divjanje kolesarjev. Že večkrat smo opozorili na divje vožnje kolesarje?. Brezobzirnost nekaterih je tolika, da vr-še po pešpoti za Savo pravcate dirke. V četrtek popoldne pa sta dva taka dirkača trčila skupaj ia odletela eden ob zid, drugi pa skoro v Savo. Oba sta si nekaj časa obtipavala obunkani glavi, potem pa jezna odbrzela po svojih poteh. V Leskovcu pa se take dirke prično običajno ob nedeljah dopoldne, ko se nezreli fantalini produci-rajo med množico, ki odhaja od maše, kr— Narodna čitalnica prosi vse čitate-lie, ki imajo knjige izposojene preko mesec ali celo leto dni, da jih nemudoma vrnejo, ker bo le to v korist čitateljem in Čitalnici in bodo s tem odpadli tudi vsi nepotrebni opomini, ki »o združeni z delom in stroški. Iz Višnje gore vg— Demontiranje. Ta teden se je iz> selila iz Višnje gore izdelovalnica smolna« tih železniških bakel. Izdelovalnica je zaposlovala nekaj naših domačinov, katerim sedaj naravno ta zaslužek izostane izselitev je posledica spora med podjetjem m neka. terimi občani, ki so trdili, da se je z di» mom osmrajalo ozračje in da niso bile za. dostne varnostne odredbe. Mislimo, naj bi se podjetja, ki nudijo našim ljudem zaslu« žek, če tudi le skromen, privabljala m ne odbijala. vg— Veseli abrahamovci. Maturanti ljub« ljanskega učiteljišča iz 1. 1892. so prazno-vali v soboto 18. t. m. 381etnico mature pri svojem tovarišu Benedičiču Ivanu, solske« mu upravitelju v p. v Višnji gori Dogo. vorno se praznuje ta obletnica vsako leto drugje, in sicer jo skliče in priredi po abe« čednem redu eden izmed še živeče sedmo, rice Zbrali so se k obhajanju mlado**.nin spominov: oblastni šolski inšpektor v p. m I podstarosta SKJ g. Engelbert Gani?*, okr šolski nadzornik v p. Pretnar Fnc, soisk upravitelj v p. g. Iglič Ne ce okrajni so ski nadzornik v p. g. Škulj France solsk lmraviteli v n. g Vozel Ivan. osrajn. sol« ski nadzornik^ v p. g- Matko Martin in šob ski upravnik v pok. g. Juvanc Ferdo. Krasno jesensko vreme jih je zvaoilo dopomne na ogled mesta in okolice. Poln, z^nevc, 1 ie sS ta dan pozabili na vse prestale te. žave, proti večeru pa je navdušeno zado nela iz njihovih grl himna mladostne z. vahnosti »Kaj so to za mladi fantje, ki po vasi vriskajo...«- . . , . . va— Novomeški »Progres« je izdal boga. to ilustrirano knjigo »Dolenjska metropo-la Novo mesto«, v kateri ima svoj odde. lek'tudi naša Višnja gora. Razpecavanje te knjige za naše mesto in okolico sta pre. vzela iz prijaznosti Tujsko^prometno jn olepševalno društvo ter g. Nadrah gnac. gostilničar v Višnji gon, po ceni yj Um za komad. Iz Novega mesta n_ Češkoslovaško-jugoslovenski večer priredi Sokol v svojem domu 28. t. m. ob 20. z govori, deklamacijami m pevskimi točkami- Orkester Sokola bo izvajal pod vodstvom svojega dirigenta g. Fakina orkestralne točke. Pridite! n— Glasbeni odsek Sokola je otvoril letošnjo sezono 4. t. m. z lepo uspelim orkestralnim koncertom in pevskim oktetom ter ponovil zabavno operetno burko »Prebrisani študent«. Z istim programom bo gostovalo društvo prihodnji mesec v Brežicah in v Krškem. . n— Vseh svetnikov dan se približuje, kar nam povedo brez pratike izložbena okna trgovinskih lokalov, ki so te dneve zavita v črnino z razpostavljenimi piramidami svečk. Pohitimo prihodne dni na polje mrtvih in okrasimo grobove tudi pozabljenih revežev, ki spe daleč proč od svojcev, ter pokažimo, da imamo čut pietete tudi do teh siromakov. n— Predavanje o pomorstvu priredi mestni odbor Jadranske straže v četrtek 6. novembra ob 20. v Sokolskem domu. Iz Litije i— češkoslovaški večer v Litiji. V po« nedeljek 27. t. m. bo pod okriljem Sokol« skega društva Litija«Smartno češkoslovaški večer v spomin na 28. oktober 1918., dan osvobojenja bratskega naroda. Prireditev bo v Sokolskem domu. Začetek točno ob 20. Ta večer se bo otvorila tudi sokolska prosvetna šola, ki bo trajala še ves prihod« nji mesec Predavanja bodo trikrat teden« sko: ob ponedeljkih, sredah in petkih, vsa« kikrat ob 20. Pridite! i— Zanimiva nogometna tekma. V nede« ljo ob 15. se bosta ob vsakem vremenu »re« čala na športnem igrišču v Švarcovi ho« sti SK Litija in ljubljanska Ilirija — old bovs. Za tekmo vlada v našem kraju očrlo zanimanja. Takoj po koncu igre bo družab« na prireditev v dvorani Predilniškega do« ma. Sodeloval bo godbeni odsek športnikov I z TrfeoveJi t— Vodnikova družba. Kdor bi sc še rad naročil na knjige Vodnikove družbe naj se zglasi v podružnici »Jutra«. t— Srečke državne razredne loterije za V. razred so prispele. Obnoviti jih je tre« ba najkasneje do 3. novembra. t— Jadranska straža. Pripravlja se tista« novitev Jadranske straže. V kratkem bo sklican sestanek, na katerem bo predaval zastopnik iz Ljubljane o pomenu in nalo« gah Jadranske straže, obenem pa nam bo s skioptičnimi slikami prikazoval lepote na« sega Jadrana. Iz Hrastnika b— Koncert pevskega zbora »Svobode I«. Zadnjo nedeljo se je vršil v Delav« skem domu koncert moškega zbora iz« obraževalnega društva »Svobode I«. Nas stopilo je 25 rudarjev s srečno izbranim sporedom, ki je bil popolnoma slovanski, kajti poleg jugoslovenskih pesmi smo sli« šali še celo rusko narodno: Dvanajst raz* boinikov«, pri kateri je prišel posebno do veljave dobri drugi bas. Na sporedu so bi« le nadalje še pesmi od Deva, Rusa, Pre« lovca, Pavčiča, Špoljarja, Adamiča, Mirka :n drugih. Program je bil razmeroma prav dobro naštudiran. Pevcimidarji so odpeli vse pesmi brez not. Tudi ves nastop je bil v skladu s koncertnimi predpisi. Pevcem« delavcem, ki se po težkem delu v jami na ta način izobražujejo in žrtvujejo svoj prosti čas za pevske vaje, je samo cesti« tati. V prvi vrsti pa čestitamo neutrudlji« vemu g. pevovodji g. Lojzu Podlogarju, ki ima kot samouk brez vsake teoretične predizobrazbe, tako lepe uspehe. Oder, kjer so pevci nastopili, je bil koncertu primerno preurejen in okrašen Motila je samo slika Marxa. Tudi ne odobravamo, da je kritiziral vodja bivše SLS v Hrastni* ku to da se je koncerta udeležil nas dus« ni pastir, nekateri pevci cerkvenega pev« skega zbora in njihovi prijatelji. Nehaj« mo že vendar enkrat s politiko, katera naj bi bila že zdavnaj pozabljena. — Pevski koncert se ponovi v nedeljo 26._ t. m. v Društvenem domu na Dolu ob 15. uri. Iz Sloveiafgradca sg_ češkoslovaško;jugoslovenski večer priredi ob priliki praznika češkoslovaške republike tukajšnji Sokol 28. t. m. v dvo« rani Sokolskega doma. Spored akademije, na kateri bosta sodelovala Pevsko društvo in salonski orkester, bo obsegal razne slo« vanske skladbe. Ta večer bodo posetili vsi oni, ki čutijo z našimi severnimi brati, ki so ob vsaki priliki pokazali ljubezen do našega naroda. sg— Dramsk odsek Sokola pripravlja igro »Kamela skozi uho šivanke«. Iz Ptuja j— Proslavo češkoslovaškega državnega praznika priredi Jugoslovensko«češkoslo« slovaška liga v Ptuju v torek 28. t. m. ob 20. v dvorani Glasbene Matice. Sodelovali bodo moški zbor Glasbene Matice v Ptuju, orkester Di laškega doma in baritonist_ go» spod Saša Skaza Slavnostni govor bo imel ravnatelj tukajšnje gimnazije dr. Josip Komljanec. Pridite! j— Cercle francais Ptuj. Francoski ar« heolog Rey bo predava! v nedeljo dopol« dne ob 10. v mestnem gledališču o fran« coski umetnosti s predvajanjem sk'jptič« nih slik. Vabljeni! — Občni zbor franco« skega krožka se ie moral preložiti zaradi koncerta Glasbene Matice na poznejši čas. — Profesor Warn-er i ž Zasreba nas e obiskal preteklo nedeljo. Pr kizova! nam je zanimive slike iz francoske Afrike. Njegovemu predavanju so poslušalci sle* dili z zanimanjem. j— Kap zadela. Zadnji teden je zadela kap dva tukajšna meščana, in sicer ko« larskega mojstra Frana Vezjaka in kroja« škega mojstra Frana Kosija, ki sta oba umrla j— Poskus samomora. Z oetovo kislino se je hotela zastrupiti žena g. P. Sedaj je menda že izven smrtne nevarnosti Iz Slov. Slstsice sb— Češkoslovaški večer z orkestralni« mi točkami, predavanjem, recitacijami in z živo sliko priredi 28. t, m. Sokolsko dru« štvo v dvorani Okrajne hranilnice sb— Ulična imena. Na zadnji seji mest« nega občinskega odbora se je sklenilo, -da dobijo ulice, pota in trgi tudi v Slovenski Bistrici svoja imena. Predlog naj bi se« stavili trije občinski odborniki, ki so bili v ta namen izvoljeni. Ulična imena naj bi bila nekaj trajnega, kar v doglednem ča» su ne bo izpremenjeno. Izbrati je treba torej najprimernejša imena, ki bi bila zna« čilna za dotično okolje bodisi z udomače« nim nazivom bodosi z na novo določenim imenom. Umestno bi bilo sklicati nekako anketo odločilnih korporacij in društev, kjer naj bi mestni občinski odsek spora« zvmno z meščani določil imena cestam. Le tako bi bilo menda ustreženo vsem. sb— Maša zadušnica za Vladimirom Gortanom se je brala v tukajšnji farni cerkvi 22. t. m. Udeležili so se je člani Sokolskega društva, ki je zadušnico naročilo. sb— Sestanek državnih nameščencev in upokojencev iz Slov. Bistrice se je vršil 30. t m. v razpravni dvorani tukajšnjega okrajnega sodišča. Razpravljalo se je o iz« boljšanju gmotnega položaja drž uradni« kov z nameravano preureditvijo plačilnih razredov. Ker Slovenska Bistrica ni sresko mesto, bi bilo po projektu novega urad« niškega zakona naše uradništvo prikrajša« no na stanarini. Zavoljo tega se je na sestanku sklenilo odposlati na odločilno me« sto tozadevno resolucijo, oziroma prošnjo, ki dokazuje potrebo, naj bi bilo naše me« sto uvrščeno v položaj krajev s sreskim načelstvom. sb— Premestitev. Absolvent višje peda» goške šole g. Jože Trobej, ki je doslej služboval kot strokovni učitelj na tukaj« šnji meščanski šoli, je bil premeščen kot suplent na mariborsko moško učiteljišče. sb— Živinski in kramarski sejem bo * torek 28. t. m. Pričakuje se mnogo kupcev, zlasti reflektantov za pitano živino iz ino« zemstva. sb— Tombola gasilnega društva bo da« nes ob 14. v dvorani Okrajne hranilnice. Mnogoštevilni in lepi dobitki bodo dopol« dne razstavljeni na galeriji hranilnične dvorane. Po tomboli veselica sb— Kontrola sodov v novih prostorih na dvorišču Okrajne hranilnice bo pošlo« vala poleg že objavljenih terminov še 28. novembra in 31. decembra. sb— Trgatev v našem okolišu je bila te dni povsem končana. Koder ni bilo pre« več toče, je bil dosežen kvalitativno ln kvantitativno zadovoljiv uspeh, dasi je je« sensko deževje ponekod zelo slabo vpli« valo. Mošt dosega 21 stopinj sladkorja. Vendar pa nekateri kupci ponujajo tako smešno nizke cene, da bi vinogradniki 2 izkupičkom ne mogli kriti niti polovice lastnih stroškov. sb— Poizkušen vlom. V noči od 23. na 24. t. m. so poizkusili neznani zlikovci s silo vdreti v trgovino g. Wutta ob državni cesti. Dasi je prostor pred trgovino dobro razsvetljen s cestno obločnico, niso mno« go pomišljali in so se drzno lotili želez« nega roloja, ki zapira glavni vhod in izlož« bol Na obeh robovih so močno pločevino izrezali nad pol metra od tal in jo vodo« ravno izkrivili. Med tem pa so jih zmotili sosedovi mesarski pomočniki, ki so pozno v noč nakladali v mestni klavnici teleta in so se hrupno vračali med 1. in 2. ponoči proti domu. Storilci so zbežali seveda prej. ko jih je bilo mogoče zapaziti. Slu?« buioči mestni redar, ki so ga takoj pokli« cali, je ugotovil, da notranjih vrat vlomilci še niso dosegli in se jim je namera k sreči izjalovila. Iz Gor. Radgone gr— Uknijenje obmejnega komisarijata. Ker se je že pred davnim časom izkazalo, da ni bila neobhodno potrebna izpostava obmejnega policijskega komisarijata v Gornji Radgoni, se je ta 20. t. m. popob noma ukinila. Dosedanji vodja g. Franc Saksida je izvršil tozadevno likvidacijo ter je tem dnem vse te posle prevzeia tukajšnja orožniška postaja. gr— Inšpekcija. V sredo 22. t. m. se je mudil v Gornji Radgoni finančni direktor g. dr. Povalej ter fnspiciral tukajšnje fi« nančne urade. Od 21. do 24. t. m. 5« vrs-1 revizijo pri tukajšnji davčni upravi višji f:nančni tajrik g Miroslav Pirkmaier :z Ljubljane. gr— Kostanjarji. Pri tukajšnjem novem obmejnem murskem mostu se je nabralo tudi letos nekaj kostanjarjev. Postavili so si male provizorične barake. Te z dimom okajene barake nikakor niso v okras lepega prostora pri sedanjem obmejnem murskem mostu, preko katerega se vrši vsak dan živahen osebni in blagovni promet. Ker pa nikakor ne manjka primernih prostorov, bi bilo pač umestno, da jih občinska uprava in cestni odbor spravita drugam. Iz Dolnje Lendave dl— Zadružna hranilnica in posojilnica v Lendavi. Okrožno kot trgovsko sodišče je že registriralo novoustanovljeno kreditno zadrugo v Lendavi z načelstvom, ki je bilo izvoljeno na ustanovnem občnem zboru. V načelstvu so: Horvat Izidor, šolski upravitelj na Hotizi, načelnik; Križanič Nikola, posestnik im lesni trgovec v Kotu, podna-čelnik; Kiraly Josip, posestnik in gostilničar v Gor. Lakošu; Kiraly Štefan, posestnik v Dol. Lakošu in Kotnjek Martini, posestnik na Hotizi. Zadruga bo začela poslovati drugi mesec . dl— šlcrlatinka se je pojavila na Kapel. Ugotovili so se doslej trije primeri. Oboleil so otroci v starosti do 10 let. Zdravstveno oblastvo je ukrenilo vse potrebno, da se ta zavratna bolezen že v kali zatre. JEŽICA. Danes ob 20. bo v sokolski telovadnici spominski večer osvoboditve bratov Cehoslovakov. Na sporedu predavanja o tej važni obletnici. Sokolsko društvo, ki priredi to predavanje o tej važni obletnici, vabi na prireditev prijatelje češkoslovaškega naroda. Brez vstopnine! KOMENDA. Svet nas bolj malo pozna. Moste, ki so tudi del naše fare, so že bolj znane. Je pa tam tudi vedno kaj novega! Zdaj na pr. zidajo svoj Gasilski dom. Vsi požrtvovalni gasilci so pri delu za svoj vaški ponos — trdnjavico, ik bo vsakemu tujcu priča, da živi tod ljudstvo, ki stremi po napredku. Ostali del komenške fare pa ni tak. Vse je še nekje v davnini. Napredka ne opaziš nikjer. Vsak dan čitamo, kako vstaja okoli nas novo življenje. Ljudstvo se zbira k skupnemu delu, z roko v roki se postavlja na novo pot iz prepričanja, da je to potrebno zanj in državo. Tudi pri nas smo pričeli priprave za delo v tem smislu. Pa ne mislite, da gre to kar tako! Cela fronta je nastala in zdaj smo tako nekako v najhujšenf ognju. Vemo, da nas vodita kralj in domovinska ljubezen, nasprotnike pa stara politična zagrizenost, zato se ne bojimo, da ne bi zmagali. RIMSKE TOPLICE. Sokolsko društvo Rimske toplice—šmarjeta bo v torek 28. t. m. ob 20.30 proslavilo v gostilniških prostorih br. Gregorja Pušnika v šmarjeti napovedano proslavo narodnega praznika češkoslovaškega naroda. Na programu bodo predavanje o zgodovini češkoslovaškega naroda od vseh početkov do danes in izbrane pevske točke domačega pevskega zbora. Predaval bo o zgodovini svojega naroda tukajšnji progovni mojster br. Dvorak, po rodu Čeh. Pridite! SLATINA RADENCI. Kraljeva banska uprava Dravske banovine je nakazala za zgradbo nove šole v Slatini Radencih podporo v znesku 50.000 Din. Uprava zdravilišča bo podala za šolo brezplačno električni tok. Krajevni šolski odbor v Slatini Radinčih je dobil na udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju naslednji odgovor: »Gospodu Zemljiču, predsedniku odbora za zrad-bo šole v Slatini Radencih. Nj. Vel. kralj je sprejel z zadovoljstvom na znanje izraze udanosti, izrečene mu na proslavi otvoritve nove šole v Slatini Radencih od strani šolskega odbora, in ie blagovolil odredit! mi, da izjavim zahvalo. — Minister dvora Jeftič.« Iz uradnih in drugih slulhestifi obmv Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodišču na Vranskem dne 21. nov. ob pol 10. dražba hiše, gospodarskega poslopja, njive, travnika in gozda, zemljiška knjiga k. o. Ojstrška vas vlož. št. 126 in k. o. Prekopa vlož. štev. 17. Cenilna vrednost 58.532 Din, najmanjši ponudek 39.062 Din. — Pri okrajnem sodišču v Krškem 5. dec. ob 10. dražba nepremičnin: enonadstropna hiša št. 95 v Krškem z gostilniškim obratom in mesarijo v sredini mesta, gospodarsko poslopje, zemljiška knjiga k. o. Krško, vlož. štev. 112, cenilna vrednost 230.500 Din. najmanjši ponudek 117.810 Din. — Na predlog ljudske posojilnice v Celju bo 13. nov. ob 9. pri okr. sodišču v Celju, soba št. 4. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gotovlje, vlož. štev. 229, hiša z gospodarskim poslopjem, zemljišče (njiva, vrt, vinograd, pašnik, gozd). Cenilna vrednost skupaj 26.598.40 Din. Najmanjši ponudek 17.732.26 Din. Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu razpisuje javno pismeno ofertno licitacijo za 15. nov. za instalacijo ureditve centralne kurjave, priprave za toplo vodo ln sanitarno ureditev na novi zgradbi okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Som-boru. Tvrdka I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne potrebščine d. z o. z. v Ljubljani Je vstopila v likvidacijo in se razdruži. Upniki se pozivajo, da takoj prijavijo svoje terjatve. Na 8. rednem občnem zboru delničarjev Greinitz industrije in trgovine železa d. d. v Mariboru se namerava spremeniti § 1. pravil tako, da se bo glasila firma: Greinitz Industrija železa d. d., železarna Muta; § 7 pa: Delniška glavnica znaša 3.500.000 Din in se deli na 100.000 delnic, glasečih se na vsoto 35 Din in § 45: Občni zbori se sklicujejo v Mariboru z enkratno objavo v službenem glasilu banske uprave v Ljubljani. Celjske občinske zadeve Celje, 25. oktobra. Snočnja seja eeljskega občinskega sveta je trajala le dobro uro. Župan je zaprisegel tri novo Imenovane občinske svetnik« gg. Franca Leskovška, prof. Martina Mast-naka in Franca Skaleta. Francoski poslanik v Beogradu g. Dard je poslal prisrčno zahvalo francoske republike celjskemu mestu in prebivalstvu, ki sta zbrala v pomoč poplavljenoem v Južni Franciji lepo vsoto 18.590 Din. Občinski svetniki se bodo jutri deloma udeležili proslave češkoslovaškega narodnega praznika v Narodnem domu, deloma pa bodo prisostvovali slavnostni otvoritvi javne kuhinje v Raz-lagovi ulici. Za finančni odsek je poročal referent dr. Vrečko. Od enmilijonskega posojila za zgradbo novega dvoriščnega dvonadstrop nega trakta mestnega načelstva je ostala le okrogla vsota 34.000 Din- S tem denar jem se bo preuredil stari dvoriščni trakt in če bo še kaj ostalo, se bu z ostankom nabavilo novo pohištvo. Oboki v starem traktu se ne bodo odstranili. Občina bo nabavila za pisarno svojega pobiralca tla-karine in za tujsko-prometno pisarno, k1 se nahajata v novi zgradbi nad podzemskim straniščem pred kolodvorom, novo pohištvo. Odkloni se prošnja mestnega vojaškega poveljstva, ki je prosilo za oprostitev vojaštvu namenjene klavne živine od zadevnih klavuih pristojbin. Mestna občina posoja že zdaj svoj novi drobilec za gramoz raznim zunanjim interesentom proti primerni odškodnini. Zdaj ie sklenila izposojati tudi novi cestni valjar pod pogoji: odškodnina na uro 25 Din, nabava potrebnega pogonskega materijala, plača strojniku in prevzem rizika, ženski podružnici CMD v Celju se odpiše poIov'ca veseličnega davka pri nedavni prireditvi »Valčkovega večera pod brajdo«. Ker je ledišče na Spodnjem Lanovžu za odklada-nje smeti neprimerno, se določi za novo odkladališče smeti ozemlje pod Dornovim kamnolomom pod Starim gradom, seveda, če bo železniška uprava pristala na to. Za gospodarski od«ek le poročal prof Mravljak. Mestni delavci bodo dobili letos od občine premog po znižani ceni ln proti plačilu v 5-mesečnih obrokih, če bodo na razpolago tudi drva, se bodo pod enakimi pogoji razdelila tudi ta. Sledila je tajna seja, v kateri je bilo med drugim sklenjeno, da se upokoji vodja mestnega knjigovodstva računski svetnik g. Franc Ka-lan. V odsotnosti dr. Kalana Je poročal za pravni odsek prof. Mravljak. V domovinsko zvezo je Dilo sprejetih 26 prosilcev. Za šolski, kulturni, tujsko-prometni in zdravstveni odsek je poročal šol. upr. Vo-glar. Nekatere ulice so dobile nova Imena, nekaterim pa so bila popravljena imena zaradi slovniških napak. Odslej se imenujejo: Benjamin Ipavčeva samo Ipavče-va ulica, cesta na Dolgem polju od Kralja Petra ceste do Sucherjeve vile Frankopa-nova ulica, Zrinjsko Frankopanka samo Zrinjskega ulica, Gozdni del odslej Obrežna cesta, Klavna zdaj Klavniška ulica, Kralj Petrova zdaj Kralja Petra cesta, Matija Gubčeva ulica samo Gubčeva ulica, Cankarjeva ulica Je odslej Cankarjeva cesta. V Samostanski ulioi javno stranišče ne bo odstranjeno, dokler ne bo zgrajeno novo na Vrazovem trgu. Stroški za odstranitev in napravo novega stranišča bodo /nešeni v občinski proračun za 1932. Primorske novice V noči 6. januarja L L je zgorel v Lokvi na Krasu paviiion. v katerem ie bil nastanjen laški dečji azil. Sedaj je zgrajeno za azil eno-nadstropno poslopje in je svoji svrhi primerno urejeno. V tržaški luki je bilo meseca septembra skupnega prometa 3,205.702 kvintala napram 4,973.428 kvintalov v lanskem septembru. V letošnjih devetih mesecih je bilo v tržaški luki skupnega prometa 31,820.455 kvintalov napram 41,209.723 kvintalov v lanski enaki dobi. Iz ladjedelnice v Tržiču so spustili v morje parnik »Vladivostok«, ki ga je naročila so-%'jetska vlada. Kmalu bo dogotovljen tudi drugi ruski parnik. On. Domeneghini je poročal na shodu v gledališču >Fenice« v Trstu o dosedanjem razvoju »dopolavora«. Ko je on prevzel vodstvo organizacije, je bilo vpisanih 7000, sedaj pa jih je 22.415. Trst je organiziran, drugo leto se prične delovanje za »dopolavoro« na Krasu. Domeneghini že vidi pred seboj mogočne kraške pevske zbore, ki izvajajo italijanske skladbe v proslavo »dopolavora« in domovine. Zadružna zveza je bila najmočnejša slovenska gospodarska organizacija na Goriškem. Imela je 235 zadrug s 50.000 člani. Pred tremi leti jc štela prometa 97 milijonov lir. Fašistična oblast je dala zvezi italijansko upravo. Na letošnjem občnem zboru je prisostvovalo od nekdanjih 235 članic komaj 14 in pokazalo se je, da je poprej tako lepo prospevajoča Zveza prišla na rob propada. Tekom dveh let fašistične uprave so padle vloge pri Zvezi za skoro 2 milijona lir. Stara uprava je plačala honorarja svojim članom letno 2100 lir, komisar pa je sprejemal mesečno 3000 lir. Zveza se je zapletla v dolgove, treba je bilo posojil, gospodarilo se je pa tako, da je moral odstopiti, kakor smo na kratko poročali, ves odbor z on. Caccesejem vred. Novi komisar bo najbrž pripravil likvidacijo Zveze. Posebno čuden je propad Čevljarske zadruge v Mirnu, ki je imela velike kredite in vojaška naročila. Goriški prefekt Dompieri je priporočal v otvoritveni seji deželnega rektorata, da naj bodo pokrajinski upravitelji za vse enako pravični in skrbni, dobrine in bremena se morajo razdeljevati enako, tako da ne bo razlike med državljani italijanskega rodu ln državljani slovenskega rodu. Kako je fašistična vlada naklonjena »drugorodcem«, sledi po Dompierijevem mnenju iz dejstva, da je član deželne uprave tudi en slovenski kn etski veljak, čeprav ni vpisan v stranki... Goriška pokrajina je po ogromni večini slovenska, pokrajinska uprava pa ie Cisto v italijanskih rokah, kajti oni slovenski kmetski veljak ni reden član uprave, marveč šele zadnji namestnik. Zavod za socijalno zavarovanje, ki razpolaga z velikimi sredstvi zaradi obveznega zavarovanja proti jetiki, pomaga v Trstu drugim protituberkuloznim institucijam s podpiranjem in zdravljenjem bolnikov. Teh je pa vedno več in zavod, izdatki segajo mesečno že do poldrugega milij. lir. V Trstu bi bilo treba predvsem podreti staro mesto, ki je pravo leglo jetike. Jetika se širi povsodi. Zavod za socijalno zavarovanje misli na zgradbo ogromnega šanaforija z 2500 posteljami za jetične v Trnovskem gozdu. Operacija trebušnih strelov Ker vlada med publiko v splošnem velika nejasnost, kako se operirajo čreva, poškodovana po strelu, naj sledi kratek opis take operacije. Po temeljitem razkuženju kože okrog ranjenega mesta z bencinom, etrom in alkoholom se namaže vse operacijsko polja z jodovo tinkturo; čez bolnika se pogrne strogo razkužen prt z dolgo zarezo na sredini. Bolnika privežejo za obe roki z jermeni na operacijsko mizo in mu tudi čez obe nogi zadrgnejo močno rjuho. Nar-kotizer prične kapati na posebno masko, ki se da bolniku na obraz, uspavalno tekočino, po navadi mešanico čistega kloro-forma in etra. Bolniku se veli, naj šteje. Po preteku nekaj minut začne boir.ik neredno šteti in počasi zasope v globoko spanje. Operater pričvrsti okrog ranjenega mesta omenjeni prt in prične z operacijo. Najprej prereže kožo in zgrabi s posebnimi kleščami krvaveče žile ter jih podvrže s svilo. Za tem prepara mišičevje, Kjer prav tako s podvezanjem žil prepreči krvavitve. Nato prereže še trebušno mreno in pride do črevesja. Tukaj točno pregleda, da najde prestreljeno mesto. Na vsaki strani črevesne rane stisne, kolikor mogoče nazaj črevno vsebino. V razdalji kakih 10 cm od rane pretisne črevo z dolgimi, posebnimi, nazobčanimi škarjami, da ne sili črevesna vsebina ven in ne moti pri operaciji. Nato izstriže več cm dolg kos črevesa z rano vred ter vestno sešije oba tako nastala konca črevesa, in sicer najprej znotranji sloj črevesa, nato še zunanji in pošije rano še tretjič povrhu. Prerez črevesa se izvrši vedno poševno, ker so skušnje pokazale, da more močno obrastla brazgotina motiti redni potek izločevanja iz črev, kar povzroča hude zapeke. S poševnim prerezom pa preprečimo to nevšečnost, ker je tako brazgotini vedno nasproti zdrav m elastičen del črevesa. Po sešitju črev se spet zašije trebušna mrena, nato mišičevje in nazadnje še povrhna koža. Vendar pa se pusti vedno del rane nezašit, kamor se vtakne steklena preluknana cevka (dren), v katero se napelje gaza, da se tako pri morebitnem gnojenju napravi za gnoj odtok. Pravočasno Izvedene operacije prestreljenega črevesja imajo v 50 % upanje na uspeh. Pozno v operacijo došli primeri pa so večinoma smrtni, ker se kaj rado priključi splošno vnetje trebušne mrene. -£a-kor pri vseh hudih boleznih, je tudi tukaj krepko srce največjega pomena za okrevanje. Vabljivi jimaki V starih časih so ljudje kmalu precenili tujo zunanjost. Deiali so preprosto: »Ima lep obraz,« ali pa: »Ni lepi. Toda kulturni napredek zahteva toč-nejših določb. V Hollywoodu, ki nas vedno osreča z zadnjimi novosti, cenijo zdaj zunanjost na temelju niene erotične vabljivosti (sex-appell). Ta skrivnostna lastnost določa honorarje zvezdnikov, ker najbolj vleče občinstvo. Neki pariški tednik ie izrabil novo odkritje za posebno tekmo. Priobčil je deset ženskih in deset moških slik, ki jih naj bi čitatelji ocenili po tej metodi. Od nežnega spola so zmagale seveda plesalke, igralke, in med njimi je celo neka pesnica oz. letalka. So to same lept glavice. A pri moških je obrodila tekma nepričakovane posledke. Gospod minister Briand je poseka! po lepoti znanega zvezdnika Mauricea Chevaliera. Med drugimi odlikovana so pariški policijski ravnatelj Chiappe. Mussolini in celo stari Hindenbrug. Nedvomno so omenjene osebnosti z veseljem zvedele, da imajo poleg državnih in drugih strokovnih zaslug tudi nekaj »vabljivosti«. Sicer pa list ne poroča, ali so dali svoje dovoljenje za priobčitev svojih slik med zmagovalci. Odkritje pokopanega mesta Iz Rima poročajo, da so letala odkrila lego starega etrurskega mesta Kape-ne, o katerem so se arheologi že dolgo prepirali, kje bi neki ležalo. Iz letal so opazili v bližini Leprignanskega jezera čudne vzbokle črte v tleh, ki jih s tal samih ni bilo videti. Začeli so tam kopati in so zadeli na pokopane ostanke celega mesta, ki se je kmalu izkazalo za Kapeno. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začelek ob 20 Nedelja, 26.: ob 15. Snegulčica ln škratje. Mladinska predstava. Izven. Ob 20. Razbojniki. Ljudska predstava i>a znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 27.: Kraljična Haris. E. Torek, 28.: zaprto. Sreda, 29.: Razbojniki. D Četrtek, 30.: Zaprto. Petek, 31.: Gospa ministrica. Premnera. Izv. LJUBLJANSKA OPEKA. Začetek ob 20i Nedelja, 26. ob 15.j Vesela vojna. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Trubadur. Gostuje tenorist Marij Šimenc. Ljudska predstava do zniž cenah Izven. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek. 28.: Prodana nevesta. Slavnostna predstava v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Gostuje tenorist Marii Šimenc. Izven. Ljudske cene. Sreda, 29.: zaprto. Četrtek, 30.: Moč usode. Premiiera. C Petek, 31.: zaprto. TARIBOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja, 26.: ob 15. Gospa ministrovka. Kuponi. Ob 20. Aleksandra. Kuponi. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: Sen kresne noči. A. Kuponi. Navadne dramske cene Sreda, 29.: zaprto. Četrtek, 90.: Dnevi našega življenja. B. Premijera. Grozote alsdoriske katastrofe Zagonetka eksplozije doslej nerazrešena — Obilna smrtna žetev v podzemlju Grozni prizori v rovih - Med ponesrečenci ni nobenega našega rojaka . Prifetno britje s pomočjo NIVEA-CREME Preden se namilite, se morate z njo namazati, a ne preveč, da ne oškodite milnate pene. Videli boste, da tudi vsakodnevno britje ne rani kože niti najmanj. — 'fr. Vaša koža ne bo postala rdeča in tudi ne razpokana. - "V*'/'//' Obenem boste videli, da je izraz Vašega lica mlajši, lepši in bolj negovan. NIVEA-CREME ne morete na-l domestiti, ker samo ona vsebuje Eucerit, ki neguje kožo. In v tem ravno obstoja njena posebna učinkovitost. Doze po: B, 10 la 23 Din, tube po: 9 tn 14 Dia. 354 Proizvajalec t Jugoslaviji: Jngosl. P. Belersdorf & Co. d. s. o. J., Maribor, Meljska cesta it. K. Prizori iz alsdorfske katastrofe SSgoraj levo: Maloštevilni reSenci, M bo ušli poginu, odhajajo s kraja nesreče. Spodaj levo: Opustošenje, ki ga je eksplozija povzročila na stavbah ob vhodu v usodni rov. Zgoraj desno: Reševalci izkopavajo žrtve izpod ruševin. Spodaj desno: Prenos mrtvih in ranjenih na skupni mrtvaški oder ali v bolnico. Vzroki strahovite nesreče ▼ Alsdor- fu doslej še niso ugotovljeni. Zagonetno je zunanje oputsošenje, ko je preiskava dognala, da so vsa skladišča razstreliv popolnoma nedotaknjena. I, akor je reševalno moštvo dognalo, tudi ne more biti govora o vnetju jamskih plinov ali o eksploziji premogo-Vega prahu. Položaj v rovih in zlasti li ga najdenih žrtev izključujeta slično domnevo. Potek katastrofe je zelo sli-Čen eksploziji v Karwinu 1. 1924, ko Je iz jame nenadoma švignil ogromen subelj eksplozije ter pokončal vse na-j ~ave v izhodnem rovu ter poslopja ob izhodu samem. Strokovnjaki slutijo, da gre v tem primeru za neko posebno eksplozijo, ki je nastala v trenutku, ko je plamen zaplal iz rova na prosto ter pomešan s premogovim prahom nenadoma pri-Sel v stik s kisikori. zunanjega ozračja. Kakor rečeno, pa to vrsto eksplozijske možnosti strokovnjaki samo slutijo in doslej nje narave ne poznajo, da bi proti slieni nevarnosti lahko karkoli ukrenili. Okoli rudnika hodijo kakor sence vdove pokojnih rudarjev, obdane često s kopo drobnih otrok, ki so izgubili roditelja in hranitelja. Pogled na te žrtve ie nepopisno žalosten. Kljub temu da reševalno moštvo spravlja na dan že samo grozno pokvečene mrliče, imajo rodbine posameznikov le še plaho nado, 3a je morda ravno njihov oče, mož, brat ali sin utekel nesreči in da bodo morda vendar le še zagledali njegovo drago lice . . . Med tem pa je promet iz rudnika že Vzpostavljen in rudarski vozički se pojavljajo s svojim žalostnim tovorom. Po dva, po trije mrtvi nesrečniki leže v vozičkih, pogrnjeni s sivo odejo. V Bvrho ugotavljanja istovetnosti se dvigne odeja; živi strme v orumenela lica in dodadajo tiho svoje opazke: »Sele dva meseca je tu. Mati misli, da je v bolnici in da ga bo kmalu lahko videla.« Svojcev seveda ne pripuščajo k ugotavljanju istovetnosti, ker bi njihova žalost popolnoma uničila živce reševalcem, ki eo jih grozni prizori v jami že temeljito oslabili. Očividci pripovedujejo o strahotnih slikah, ki so jih videli v jami. Na koncu nekega rova je bilo najgroznejše. Trupla so bila nakopičena kar v sedmih do osmih plasteh In reševalnemu moštvu so omahnile roke in mrzel znoj jim ie žalil prestrašena lica, preden so z drhtečimi rokami po svoji dolžnosti posegli v gomilo ubitih, zadušenih, negibno trdih to- varišev. Plemeniti reševalci opravljajo svoj žalostni posel s topo bolestjo v srcu. Njih glasovi so raskavi in hri-pavi ter napravljajo dojem brezmejne utrujenosti. Njih obličja so črna, kakor obličja ponesrečencev; na vsem njihovem dejanju in nehanju je opaziti, da težjega dela v svojem življenju niso vršili. Pred tremi dnevi je prišlo za trenutek nekoliko veselja med moštvo: Rešili so bili še dva živa moža. Takoj so se pojavile nade, da je morda le še kje kaka skupina, ki čaka rešitve, in delo je završalo s podvojeno silo. Nade pa so se razblinjale bolj in bolj z vsakim novim mrličem, ki jih skoro ni konca in kojih vr3te ni več prekinil kak živ rešenec. Nad pokrajino je legla globoka žalost. Okrajni urad v Durenu je za 8 dni prepovedal vsako godbo in vsako veselico. Sožalne izjave prihajajo z vseh strani sveta, tudi podpore preostalim se že dele in je podporna akcija že v polnem teku. V petek dopoldne je zemlja pokrila r skupnem bratskem grobu prvo ogromno skupino žrtev, ki so umrle globoko pod zemljo in so se zopet vrnile v svoj element, ne da bi prej še uzrle dnevni svit. Na žalost ni mogoče doslej še ugotoviti, dali je s tem zadoščeno divjajočim elementom in dali se pokopanim ne bodo pridružili zakasneli posamezniki ki njih posmrtne ostanke še drži v svoji oblasti tema rudnika in nanje se zrušivša težka gmota. Stari rudarski pregovor, da ima rudar vedno na sebi mrtvaško srajco, se je zopet enkrat uresničil v vsej svoji kruti grozi in tragiki. Drago plačuje človeštvo zaklade, ki jih je treba v neprestani življenski nevarnosti mukoma trgati iz nedra zemlje ... Slične rudniške katastrofe zadnjih desetletij Nesreča, ki je zahtevala rekordno število žrtev, se je dogodila 10. marca 1. 1906. v francoskem premogovniku v Courrieresu, ko je v velikanskem jamskem požaru našlo grozovito smrt nič manj kakor 1219 rudarjev. Pri reševanju je poginilo še 17 mož reševalne kolone, ki pa je po 20 dnevih napornega dela rešila iz rudnika še 19 živih ponesrečencev. Istega meseca je ▼ japonskem premogovniku Takašimi došlo do eksplozije, ki je uničila 265 človeških življenj. L. 1907. je zaznamovati dve večji katastrofi: 20. januarja ▼ jami Reda pri Saarbriickenu, 148 smrtnih žrtev, in 16. marca v jami Kleinrossella ▼ Lotaringiji, kjer je 75 rudarjev dohitela nenadna smrt. Koncem naslednjega leta je zabeležiti zopet dve strahoviti katastrofi; 12. novembra je eksplodiral premogov prah v rudniku Radbod pri Hammu in vzel 360 rudarjem življenje, tri dni kasneje pa so iz Amerike javili o silni katastrofi premogovnika v Cher-ryju (Illinois), tekom katere je prišlo ob življenje 397 rudarjev; po 8 dneh ših nesreč, izmed katerih sta po številu mrtvih največji ona v nemških rudnikih Waldenburg, ki je pobrala 25 rudarjev, in Kleinrosselu, ki je zahtevala 24 življenj. Istega leta 9. julija pa so vdrli v Vaclavov rov v Neurodi ogljikovi plini ter zadušili 151 nesrečnih rudarjev. Nobene slovenske žrtve! V aachenskem rudniškem okrožju je zadnja leta zaposlenih tudi mnogo slovenskih rudarjev in še vedno novi prihajajo tja gori. Zato je umevno, da je ob katastrofi v Alsdorfu zavladalo v naših krajih, posebno še med svojci tam gori zaposlenih rudarjev, veliko zanimanje, če ni morda med penesre-čenci tudi kak Slovenec. A kakor nam poroča predsednik Z vreze jugoslovenskih podpornih društev v Nemčiji g. Pavel Bolha, ki je takoj na prvo vest po nesreči pohitel v Alsdorf in se odtlej mudi tam, ni izmed slovenskih rudarjev nobene smrtne žrtve. Pismo, ki smo ga prejeli od njega, se glasi: — Prvo in najvažnejše za nas je, da se pri katastrofi v Alsdorfu ni ponesrečil noben Slovenec. Neki naš rojak, Maček z Dolenjskega, je bil sicer ranjen, vendar pa je že izven nevarnosti. Naši so se čudežno rešili. Dva naša rudarja Fleriča sta za las ušla smrti. Takisto se je fant Flis rešil z dvema Ruševine rudniškega upravnega poslopja in stolpa nad vhodom v rudnik. V gornjem desnem oglu: poslopje ln stolp pred eksplozijo ccmeK ^/.lje je bil tako silen, da se je močni in mogočni železni stolp zrušil kakor da bi bil iz »lama, so na srečo rešili vsaj 78 živih ponesrečencev, zasutih t stranskih rovih. L. 1910. ima žalostni rekord grozote Anglija; 21. decembra je v rudniku Hultonu zgorelo pri požaru v jami 350 rudarjev. L. 1912. pridejo na vrsto zopet nemški rudarji; 8. avgusta je eksplozija jamskih plinov v Bochumu zahtevala 117 mrtvih. Od 1. 1913. do 1922. Je zabeležiti več po številu žrtev manjših, dasi še vedno dovolj groznih nesreč, dokler se 1. 1923. število žrtev ne popne zopet preko sto; 31. jan. je pri eksploziji pre-mogovega prahu v Hevnitzovi jami pri Bytomu zapalo smrti zopet 112 rudarjev. L. 1925. sledi enaka nesreča in smrt je v rudniku Minister Stein pri Dort-mundu dne 11. februarja posegla s koščeno roko v rudarske vrste ter si izbrala 135 žrtev. Mesec dni nato sledi nesreča t Rebeauxu pri Merlebachu, ki J® pobrala 51 rudarjev, maja meseca pa je prizadet zopet dortmundski okoliS. V jami Dorstedt je eksplozija razstreliv ubila 45 mož, 25 pa jih je hudo poškodavala. Do 1. 1930. sledi zopet serija manj- AH ste že kupili najnovejšo Številko llustrovane tedenske revije m »Življenje in Svet" Dobite jo ▼ vsaki trafiki n 2 Din. tovarišema iz najbolj prizadetega 10. revirja, kjer so vsi drugi izgubili življenje, tako poleg rudarjev tudi pazniki. Res vsa sreča, da naši niso prizadeti. Ako bi se taka katastrofa zgodila v sosednjem rudniku Maria-Gra-be v Mariadorfu, bi gotovo tudi med Slovenci bilo mnogo žrtev ... Razburjenje je seveda veliko, tem bolj, ker zaenkrat ni dovoljen dotik z ranjenci in je celo sorodnikom zabranjeno obiskovanje ranjenih svojcev. • Jugoslovenski generalni konzul v Diisseldorfj g. Brane Markovič je poslal predsedniku pokrajinske vlade v Aachenu brzojavno naslednje izraze sožalja: >Ob strašni nesreči, ki je zadela rudnik Anna TI. in ugrabila toliko življenj ter povzročila številnim družinam bridko tugo, prosim Vašo ekscelenco, da sprejme izraze mojih najglobljih simpatij in odkritosrčnega sočustvovanja z bednimi družinami nesrečnih žrtev.« Policija varuje razbojnika Jack Diamond, »kralj ameriških ban-ditov«, ki so bili nanj člani neke konkurenčne tolpe izvršili atentat, se je moral preseliti iz bolnišnice, kamor so ga bili prepeljali, ker so njegovi nasprotniki, kakor smo že poročali, zagrozili, da bodo to bolnišnico pognali v zrak. Tedaj se je policija odločila, da ga pod posebnim varstvom, kakršnega ni deležen niti najbolj pošten državljan, prepelje v novo bolnišnico na Otoku blaginje, ki leži popolnoma izoliran v reki Hudsonu. In prevoz se je izvršil z uprav pretirano skrbjo. Celo uro se je moral ustaviti na odredbo policije ves promet ob brooklynski strani Hudsona. Diamonda so položili v oklopni avto m 40 težko oboroženih policistov mu je sledilo na motornih kolesih. Ob bregu je čakal oklopni čoln, ki je sprejel ranjenca in ga odpeljal na otok. Policija je bila na straži, da se ni mogel ta čas nihče približati bregu, in potem so postavili stalno stražo na otok sam. Da, biti razbojnik v Ameriki, to je višek vseh radosti.*« Prosveta Pismo iz Prage Prasa, v oktobra. Jesenska sezona v praškem kulturnem življenju je že v polnem razmahu. Gledališča so že dolgo razglasila svoje programe, ki pa so često obilnejši po obljubah nego po možnostih realiziranja obljubljenih pre-mijer. V koncertnih dvoranah se zopet živahno gibljejo taktirke kapelnikov in zborovodij. Založniki so postavili na knjižni trg vrsto pomembnih in manj pomembnih knjižnih novosti, vendar občinstvo tokrat precej zapira svoje žepe. Gospodarska kriza, ki seveda ni prizanesla niti Češkoslovaški, se v znatni meri čuti na kulturnem polju, zakaj konzument bo tu najprej in najlažje skrčil svoje izdatke. V praških gledališčih so bile med počitnicami izvedene nekatere osebne in tehnične izpremembe. Gledališka kronika beleži v praškem gledališkem repertoarju več zanimivejših domačih premijer. Največ pozornosti pri kritiki in občinstvu je vzbudilo novo delo češkega dramatika Jaroslava Hil-berta >Oni, ki izbira kamenje«. Za bližajočo se avtorjevo šestdesetletnico je Narodno divadlo že prej napovedalo cel ciklus njegovih iger. Omenjena nova igra je v organski zvezi s prejšnjimi Hilbertovimi dramami (začenjajoč z »Drugim bregom«); pisatelj zastopa tezo, da je življenje kakor zbiralec kamenja, ki postavi vsak kamen tja. kamor spada. Igra se odigrava v sodobnem življenju; nje glavni junak je moderna, energična in nesentimentalna ženska, ki se je pomotoma poročila s tvornim intelektualcem (izumiteljem), človekom mehkega, vase pogreznjenega značaja in ki potem vzplamti v ljubezni do romantičnega hazar-derja (zrakoplovca), dokler naposled •ne najde pomirjenja in vzor iskanega moškega v velepodjetniku in velekapitalistu dr. Brau-nu. Ni dvoma, da je bila ta drama, uprizorjena v Narodnem divadlu, z vsemi umetniškimi sredstvi, vzlic temu je bila sprejeta dokaj hladno in vzdržno. V dosedanji dra-matski tvorbi Jaroslava Hilberta ne pomeni posebno opaznega napredka. Izmed drugih čeških dramatskih novosti naj še omenim legijonarsko veselo igro >Lonček sreče«, ki jo je spisal igralec in dramatski pisatelj V. V. Štepanek, dalje proletarsko veseloigro dramatskega začetnika K. Schind-lerja »Farma v Evropi«. V praškem gledališkem življenju se trenutno najživahneje komentira operna premijera Brandovega »Strojnika Hopkinsa«. To opero je uprizorilo Narodno divadlo pod vodstvom opernega šefa dr. Ostrčila. Opera ima močno socijalno tendenco, idealizira delo, povzdiguje svet strojev, ki ima zanesljivega vodjo v strojniku Hopkinsu, ki se bori za pravičnost. Dejstvo, da je prav Narodno divadlo, ki je državna institucija, vpeljalo to tendencijczno opero na svoi oder, je v nekaterih vrstah praške javnosti vzbudilo odkrito nezadovoljstvo. Nekateri listi so objavili zelo ostre kritike, v katerih obsojajo opero tudi z glasbene strani. Zaradi pojavljajočega se vznemirjenja se je premijera vršila ob številni asistenci policije; strah pa je bil nepotreben, ker kakšnih ekscesov s strani občinstva ni bilo. Med glasbenimi referenti posameznih praških listov pa se še vedno nadaljujejo polemike v zvezi s to operno novostjo. Ostri konkurenčni boj sili posamezne češkoslovaške založnike, da iščejo čim učinkovitejšo reklamo za nove knjige. Zaradi tega je postala že nekaka moda, da vsak založnik propagira svoje izdaje v lastnem listu in to reklamo garnira z ostalo literarno vsebino. Najstarejši in najboljši časopis te vrste je osrednji organ Zveze češkoslovaških založnikov »Literarni Rozhledy«, čigar urejevanje je letos prešlo v roke odličnega češkega literarnega zgodovinarja dr. Novot-nega. Petrovo založništvo je nedavno ustanovilo časopis >Dnešekc (list za kulturna vprašanja), čigar prva številka je prav prikupna Založništvo L. Mazača je začelo izdajati v Pragi slovaški časopis »Elan«, ki ga urejuje slovaški pesnik J. Smrek; časopis si je vzel za vzgled izborno urejevane »Roz-prave Aventina« in bi naj bil nekaka vez med češkim in slovaškim literarnim življenjem Tudi drugi praški založniki napovedujejo podobne literarne liste. Zato pa so prenehali izhajati nekateri samostojni književni časopisi, med njimi dva pomembna: >Cesta« in »Sever a Vychod«. B. V. Dva ženska časopisa. Prejeli smo 10. Številko spretno urejevanega in za naše razmere kar odlično opremljenega mesečnika »2ena in dom«. Poleg nadaljevanja koroške povesti Gabriele Preisove »Potočnikova Truda« je izšla vrsta zanimivega gradiva iz ženskega življenja ali za ženske potrebe — od »Zapiskov vaške učiteljice« (Saša Tavželj-Koštialova) do vzorcev za vezenine, pletenine in modne kroje; vmes med pisanimi zanimivostmi in mikavnostmi pa se še odlikuje članek inž. arh. J. Omah-na »Problemi moderne ureditve prostora.« Skratka: pravi časopis za dobro gospodinjo, ki se rada posveča hiši in rodbini. — Prejeli smo nadalje 9. številko »Vezilje«, mesečnika za ročno delo, ki izhaja v Zagrebu. Vsebuje celo vrsto ličnih vzorcev za razne vezenine; vsi obilno upoštevajo tudi domače, narodne motive, tako da je treba ta list samo toplo priporočiti našem« ženskemu svetu. Izdaja ga Draga Kova-čevrč-Dugačkj in izhaja v lepi opremi, ki Je veselje očem. Šolska BOČNA dela z vsem materijalom TONI JAGER, L j n b 1 j a n a, Dvomi trg štev. 1. 392 Premestitve učiteljstva osnovnih šol Z odlokom ministrstva prosvete O. N. b . 75388 z dne 17. oktobra 1930 so premo« ščeni: Viuori Josipina iz Virštanja v Brežice. Janko Marija iz Starega trga v Rajhenburg. Dolgan Alojzij iz Svibna v Sevnico. Jan« čigaj Stane iz Sv. Jurija v Sevnico. Šilovi« nac Pavel Lz Krškega v Senovo. Engelman Vladimira, iz Cerkelj v Senovo. Jarc«Mo« horko Albina iz Ptujske gore v Kebelj. Fi« ster Juliia iz Velesova v Zdole. Penko« čonč Eleonora iz St. Jurija v Slov. gor. v Sv. Anton. Hladnik Juliia \z Sv. Jederti v Globoko. Gruden Franc iz Laškega v Planino. Žol« nir Oskar iz Maribora v pisarno sreskega šol. nadzornika v Mariboru. Rožaj Marija iz Cezanjevcev v Šmartno v Rožni dolini. Potočnik Matilda iz Murske Sobote v Grl« že. Potočnik Sonja iz Laškega v Petrovče. Inglič Marija iz Vitanja v Ljubečno. Pir« jevec«Nagode Marija iz Št. Jerneja v Loče. Majerhold Marija iz Nove Štifte v Lepo Njivo. Bostele Marija iz Vel. Dola v Mozirje. Krištof Vera iz Planine v Mozirje Škilan Joško iz Studenca v Konjice. Str« guljc Alojzij iz Resnika v Konjice. Polak« Sedramac Nada iz Vojnika v Konjice. Del Cott Vida iz Dramelj v Ihan. Vaje« vec Dragica iz Sv Barbare v Halozah v Komendo. Jerneje Ivana iz Voklega v Selo. Strah Anton iz Velikega Podlaga v Dvor« sko vas. Hočevar Gabrijela iz Karlovice v Velike Lašče Milkovič Adam. iz Zužem« berka v Karlovce. Hauntman Maks iz Sv Lovrenca v Slovenjgradec. Labernik Ida lz Ljubljane v Loški potok. \Vittine Jo^ip iz Rorovca v Ovčjak. Uhlir Marija iz Št. Ur« ške gore v Sodražico Modic Ana iz Kočev. ja v Staro cerkev. Rustja«Gregorač Jožica yz. Stare cerkve v Kočevje. Baltazar Viliem lz Brezovcev na Jezersko. Pertot Milan iz Mute v Litijo. Drovenik« Jezovšek Marija iz Zidanega mosta v Li« tijo. Fatur Julija iz Ljubljane v Izlake. Ra« danovič Ana iz Rrežic v Vače. Ambrožič Vaclav iz Žužemberka v Veliki Gaber Ambrožič Branka iz Žužemberka v Veliki Ga« ber. Beredičič Ivana iz Adlešič v Žalno. Poredoš Štefan iz Pertoč v Dokležovje. Se« ver Marija iz Cvena v Ljutomer. Jandl Franc iz Cezanjevcev v Apače. Kuharič Ir« ma iz Ljutomera v Cven. Mohorko Ciril iz Studencev v Hoče. Hitzl Ana iz Ljubljane v Št. Vid nad Ljubljano Treo Gabrijela iz Velikih Lašč v Dol pri Ljubljani. Markič Alojzij iz St. Janža v Kolovrat. Japelj Pavel^z Vrhnike v Stari trg. Drobnič Ana iz Kolovrata > Begunje. Hočevar Cirii iz Kroga v Mart« bor. Globokar Ivan iz Stične v Grahovo Maselj«Herman Matilda iz Dobrepolj 'ia Rakek. Lešnik«Peršuh Ter. iz Sv. Lovrenca v Podovo. Vrunč Franc iz Dobja v Ruše Zabukošek«Petrovič Albina iz Dramelj v Slivnico. Unger Matilda iz Maribora v Sv Lovrenc. Hočevar=Draksler Marica iz Kroga v Studence. Zlatič Leopold iz Sevnice v Sv. Be« nedikt Konečnik Ciril iz Krčevine v Rad« vanje. Dojčinovič«Tomažič Vlasta iz Kad« vanja v Maribor. Kavčič Jadviga iz Trbon) v Sv. Jurij v Slov. goricah. Ziher Nada lz Limbuša v Studence. Petrun Josip iz Mar!« bora v Sv. Lovrenc. Ledinek Miloš iz Črne na Tezno. Ledinek Bogomila iz Črne na Tczno. Dvoršak«Ferenčak Terezija iz Rad« vanja v Studence. Košenina Vlado iz Do« kležovja v Št. Lenart. Košenina=Povše Ro« za iz Dokle?,ovja v Sv. Lenart. Stancer Ani« ca iz Keblja v Reko. Kocuvan Milan iz Ruš v Dobje. „ Šturm Franica iz Sv. Marka v Ponikvo. Velnar«Mursa Amalija iz Št. Janža v Mur« sko Soboto. Gaber j evčič=P raprotnik Sonja iz Sv. Marka v Mursko Soboto. Majnik ter« dinand z Jezerskega v Brezovce. Horvat Bela iz Pinca v Sv. Jurij. Titan Josip. šol. upr. iz Puconcev za uč v Puconcih. Babič Filip. učit. iz Puconcev za šol. upr. v Puconcih, Stevančec Rudolf iz Šalovcev v Budince, Lapajne Aloizii iz Budincev v Šalovce, Deneš Marija iz Fokovca v Tišino. Mayer Marija iz Murske Sobote v Prosenjakovce, Knific Pavla iz Dvora v Žužemberk. Cadež Marija iz Mokronoga v Dobrniče, Peterlin Melita iz Kočevja v Žužemberk. Štokelj KarM .z Marija Reke v Marenberg. Majcen Gabrijela iz Sv. Jurija ob Ščavnici v Marenberg, Šajna Ljudmila iz Bogojine v Črno. Golja Anton iz Ojstrice v Črneče, Lazar Ivan Črneč v Ojstrico. Soršak-Debeljak Aloizii a iz Nomnia v Prevalje, Tomažič Maks iz Braslovč v Guštanj, Praorotmk-Koreniak, Terezija iz Pernic v Sv. Barbaro Podboj Draga iz Vranskega v Sv. Peter, Križman-Schwarz Angela iz St Janža pri Dravogradu v Gor. Ponikvo. Šerona Vinko iz Sv. Lovrenci na^ Pohorju v Sv. Jurij ob Ščavnici, Cuček-Klsin-mayer Julija iz Most v Lichtenturnov zavod v Ljubljani. Završnik Antonija iz Ribnice na Vrhniko. Benčina-Grilanc Olga^ iz Polhovega gradca na Vrhniko, Jeglič-Glo-bočnik Mercedes iz Lichtenturnovega zaveda v Ljubljani v Moste, Potokar Ivana iz Licitenturnovega zavoda v Ljubljani v Moste. Završnik Rudolf iz Most na vadir.co moškega učiteljišča v Ljubljani. Štrukelj Vida iz Velikega Gabra v Polhov gradeč, Koritnik Mladen iz Tršča v Cabar, Košca Franc iz Kranja v Škof j o Loko. Clemente Avguštin iz Krvive peči v Dolino pri Tržiču. Jezeršek Frauja iz Sel v Voklo, Kus Viljem iz Črnomlja v Lom. Kus Marija iz Talčjega Vrha v Lom. Tratir Josip iz Sv. Križa v Trebnje. Jesih Iva iz Šmariete v Mokronog, Vidmar Mirko iz Škril.ia v Cerklje ob Krki, Amšek Josipina iz Senova v Cerklje ob Krki. Pavletič Erika iz Rajhenburg?. v Št. Jemei, Vardjan Ema iz Gribelj v Šmarieto. Gerlanc Bogomila iz Celja v Laško, Slokan Filip iz Hrastnika v Trbovlje, Trepečnik Ljudmila iz Rad^č v Trbovlje, Rihar Rafael iz Dobove v Trbovlje, Pater-noster Marija iz Trbovelj v Hrastnik. Skulj Vladimira iz Trbovelj v Zidani mast, Vidmar Dragotin iz Laškega v Sv. Jedert, '• "dmar Olga iz Laškega v Sv, Jedert. Branko Iz Slovenske Bistrice v Pertoč. Vardian Vida iz Radovice v Podzemelj. Urnik Maks iz Litije v Šmarje-Snp, Hor-\ t Izidor iz Hotize v Dolnjo Lendavo. Horvat-Stante Albina iz Hotize v Dolnjo Lendavo, Peternel Ludvik iz Št. Riiperta \ •Dolgo vas. Zorian Justina iz Loča v Žice. Fink Oton iz Zagorja v Bukovico, Kotnik Dv-vgotin iz Kobilja v Slivnico. Skalovnlk Zora iz Planine v Breg, Eiletz Lidvina iz Sioveirgradca v Št. Ilj pod Turjakom. Kot-n ik-Pm z nik Justina iz Kobilja v Slivnico on Celju. Bregant Oskar iz Gornje Ponikve v St. Janž pri Dravogradu, Bregant Angeh iz Gornje Ponikve v Št. Janž pri Dravogradu, Kjuder Emilija iz Ljutomera k Sv. Barbari, Fras Albert iz Ptuja k Sv. Duhu v Halozah, Novačan Josip iz Ptuja k Sv. Marjeti, Kor-bar Olga iz Maribora k Sv. Marku, Šijaiiec Olga iz Velike Nedelje v Ormož, Razirger Ladislav iz Ljubljane v Ljubno. Stoikovič Hedvika iz Cerkelj v Kropo, Bernik Jrma iz Sv. Andraža pri Velenju v Velenje, Vrčkovnik Josip. učit. iz Št. Ilj a pod Turjakom za šol. upr. v Št. Ilju pod Turjakom. Jarc-.Mohorko Albina iz Ptujske gore v Kebelj. Robič Anton iz Komende v Virštajn, Kopač Marija iz Moščanca v Virštajn, Roc.< Marija iz Kostrivnice v Dolnio Lendavi Tavželj Saša iz Hmj v Griže. Daneu Da« nilo iz Črnomlja v Dragatuš. Plevelj Vik« tor iz Dragatuša v Črnomelj. Golmaver Bogdan iz Kleka v Črnomelj. Kralj Vida iz Črnomlja v Talčji Vrh. Turk Stanko iz Črnomlja v Metliko. Kregelj Mirko iz Met« like v Črnomelj. Gorišek Marija iz Melin« cev v Ptujsko goro. Pardupskv Raiko 'z Sv. Antona nad Rajhenburgom v Kame« nec«Čestin. PardubskviŠtefanovič Miros'a« va iz Sv. Antona nad Rajhenburgom v Ka« menec«Čestin. Hlebec Marija iz Št. Vida v Šmartno pri Litiji. Grobin Pavla iz Tezna v Črno. Klun Karolina iz Tezna v Sv. Lovrenc v Sloven« skih goricah Leskovar Ana 'z Lajtersberg« Krčevine v Spodnjo Kungoto Bobič Nada ■z Ruš v Sv Jakob v Slovenskih noricah. Verhovnik Marija iz Vel Lašč v Ribnico Tivadar Janez iz Črenšovcev v Pince Liu« bič Anton iz Radeč v Dnbrepolje Lumbar Gabrijel iz Lmbliane v Ve!e«ovo Zadek Bogomir iz Grahovega v St;čno Petelin Albin iz Cerkelj v Skril j. Križman Josip iz Št. Janža v Gornio Ponikvo Bregant Ma« rija iz Slivnice v Dramlje. Mačkovšek Frania iz Virštanja v Brezi« ce Zdo'šek Bogomir iz r.etuša v Celje. Piano Ana iz Petrovč v Celje. Novak Fra« nia iz Polja v Št Jurij ob juž žel. Zdol« šek^.Tezovšek Marija iz Letuša v Celie Plevelj Olga iz Liubečne v Domžale Lov-, šin Iva iz Sodražice v Kočevje B'enkuš Alojzij lz Trave v Livold. Zagažen Ivan iz Sv. gore v Št. Jernej pri Konjicah. Pir« nat Janez iz Novega mesta v Kostanjevi« co. Tancig Vera iz Izlak v Radeče. Vrto« vec Ciril iz Sv. Jederti v Loko pri Zid. mostu. Mahkota Anton iz Črnuč v Ljublja« no. Kokot Ferdo iz Pišec na Vič. Ribičič« Arigler Roza iz Zgor. Šiške v Ljubljano. CizeljsAleschsDebeljak Dora iz Šmarja v Ljubljano. Schott jEErna iz Šmarja«Sap v Ljubljano. Vilhar Katarina iz Vač v Ljub« Ijano (Barje). Zupan Marija iz Vareša v Ljubljano. Seliškar Roza iz Cerkelj pri Krki v Ljub« ljano. Završnik Alfonz iz Ribnice na Vrh« niko. Šmajdek Ivan iz Radeč v Št. Vid pri Ljubljani. Schneider Franja iz Ivanjcev v Ljutomer. Štebljaj«Sirnik Marija iz Sv. Du« hana Vrh pri Sv. Treh Kraljih. Belšak« Spes Blanka iz Sv. Marka v Hoče. Feinig Ivana iz Mežice v Maribor. Lovše Ivan iz Krčevine v Maribor. Miklavčič Olga iz Re« ke v Maribor. Smerdu Katarina iz Studen« cev v Maribor. Černovšek«Tomažič Marija iz Hoč v Maribor. Mervič«Gaspari Josipina iz Ribnice v Novo mesto. Punčuh Katarina iz Rakeka v Dolnji Logatec. Andrejčič Ivan iz Studen« cev v Košake. Schalda Leopold iz Sv. Lov« renca v Slov. gor v Košake. Schalda^Le« har Angela iz Sv. Lovrenca v Slov. gori« cah v Košake. Bantan Julija iz Pečarovc v Muto. Volmajer Karel iz Vuhreda v Vuze« nico. Cepuder*Ferenčak Mariia iz Melin« cev v Ptuj. Kovač Marija iz Brega v Ptuj. Ažman Emilija iz Beltinc v Celje Ažman Gabrijela iz Dolnie Lendave v Koniice. Černv Viktor i? Sv Jurija v Kostrivni« co. Virant Julijana iz Št Jurija pri Tabo« ru v Laško. Potočnik Tereziia iz Štor v Laško. Ur« bančič Anton iz Horiula v Ljubljano. Su« šel j Katarina iz Čentibe v Sostro. Lipovec Josip iz Viča v Ljubliano. Lendovšek Amalija iz Bukovice v Zagorje Seči Liu« devit iz Dol. Lendave v Loko pri Zusmu. Kafol Ciril iz Sv. Bolfenka na Ko«u v Ptuj. Žolnir Oskar iz Maribora — 1 b v Ma« ribor — d b. Medved=Corefti Justina, uča. iz Maribora za šol. uoraviteljico v Mar'« boru (IV. dekl.). Jurčič Ačim. uč. iz M »ris bora v pisarno sresk. šol. nadz. v Maribo« ru. Peternel Marija iz Št. Ruperta v Dolgo vas. Skala Anton iz Mar=bora v Beograd. ■Mavric Pefr-r i/ Frama k ministrstvu pro« svete. Pečnik Ida iz Maribora v Stude^f-e. F'ere Viktorija iz Ptuja v I ;i gometna tekma imenovanih klubov se vrši danes v nedeljo v Trbovljah. Za tekmo vlada med trboveljsko športno publiko mnogo zanimanja, ker imenovani SK Olimp še ni gostoval v Trbovljah. Predtekmo igra rezerva Amaterja proti rezervi Trbovlja. Tekma Olimp : Amater se igra točno ob 15. uri na igrišču Amaterja. ASK Primorje (nogometna sekcija). Da« nes ob 13. prvenstvena tekma z rezervo SK Grafike. Postava: Korče, Šinkovec. Bizjak, Sinkole, Jug II, Pišek n. Camernik, Slapar, Šenica, Trček. Klopčič, rezerva: Baum I. Peterlin. — Ob 15. igra I. moštvo proti SK Grafiki I v postavi: Jančigaj, Svetic, Hasl, Zemljak, Slamič. Pišek. Jug I, Erman. dr. Buljevič, Jež. Uršič. SK Jadran. Danes ob 9.30 naj bodo na igrišču ASK Primorja: Logar ^teiner Brcar Rudi. Stanko. Polde. Stanko. Samo. Slavo. Ivo. Rudi, Ivan, Goli. Stane. Karlo. Franci in Pavle. 10 najboljši« atletov na svetn Curiški »Šport« objavlja te dni statistiko 10 najboljših atletov na svetu v 16 olim« pijskih disciplinah. Statistika jc izpopol« njena z rezultati do vključno oktobra in skoraj ni verjetno, da bi se bila pozneje še spremenila. Slovanski atleti igrajo v tej statistiki skoraj nevidno vlogo in so zasto« pani le s Poljakom Kusoczinskim na 5 in 10 km. Zaradi zanimivosti podajamo mah izvleček najbolj znanih uspehov in atletov i 100 m: Tolan (USA) 10.2: \ViIIiams (Ka« nada) 10.3; Simpson (l'SA) 10.3; Kornig (Nemčija) 10.4. Sledi še 6 sprinterjev s 10.4, med njimi še 3 Američani. 200 m: Simpson (L SA) 216: Tolan (USA) 20.7, Leland (USA) 20.8. Tudi na naslednjih mestih prevladujejo Američani, zadnji s časom 21.3. 400 m: Bowen (USA) 48: Brovni (USA) 48; Engle (USA) 48.2. Za njimi je še vrsta Američanov, na koncu pa sta Italijan Car« lini in Nemec Koler s časi 48.6 ozir. 48.7. 800 m: Chapman (USA) 1:52.2; Hampson (Anglija) 1:52.4; Bullwikle (USA) 1:52.8; Ladoumegue (Francija) 1:53.2. Še dva Fran« coza in dva Američana potrjujeta premoč obeh narodov v tej disciplini. 1500 m: Ladoumegue (Fr.) 3:49.2; Purje (Finska) 3:53.9; VVill (USA) 3:54.8. Med iz« branimi so še redkosti Švicar Martin (3:56.2) in Italijan Beccali (3:57.2). 5000 m: Nurmi (Fin.) 14:40.7; Virtaneti (Fin.) 14:41.5; Lethinen (Fin.) 14:49.8. Med petimi nadaljnimi Finci je na 6. mestu Po« Ijak Kusoczinski s časom 14:55.6. 10.000 m: Nurmi (Fin.) 31:04.6; IsohoIIo (Fin) 31:05.3; Loukola (Fin.) 31.17.2. Za dvema boljšima Fincema je zopet Poljak Kusoczinski (31:39.8), nato pa prevladujejo Švedi. 110 m z zaprekami: Anderson (L'SA) 14.4 Burghlev (Angl.) 14.5; Peterson (Šved.) 14.6. Za njim se vrsti serija 7 Američan.ov; zad« nji s časom 14.7! 400 m z zaprekami: Pomerov (USA) 53.1; Peterson (Šv.) 53.4; Facelli (Italija) 53.6. V nadaljnem vrstnem redu imata Amerika ln Anglija glavno besedo. Skok v vis: Toribio (Filipini) 2.00; Van Osdell (USA) 1.98; Lasalette (USA) 1.97. Tudi v skokih je Amerika najmočnejša; verigo trgata samo Japonec Kimura in pa Francoz Mčnard (oba 1.96 m). Skok ob palici: \Varne (USA) 4.247; Wil« liams (USA) 4.161; Nishida (Jap.) 4.14. Ra« zen Šveda Lindblada so na vseh 7 mestih Američani; seznam zaključuje Harvey » 4.066. Skok v dalj: Hamm (USA) 776; Gordon (USA) 762; Kochermann (N.) 761. Tudi v dalj je edini Japonec Nambu (759)« ki se Jo spravil med nadaljnih 7 Američanov. Kroela: Brix (USA) 16.03: Rothert (USA) 15.85; Takada (Jap.) 15.80; Hirschfeld (N.) 15.46. Potem sledijo Madžar Darany, trije Američani, Finec Wah!stedt in Američan Rhea (15.08). Kopje: Jarvinen (Fin.) 72.03; PentilKl (Fin.) 68.38; De Mers (USA) 67.871. Med najboljšo desetorico je še Finec Nurmi (66.84) in Madžar Szepes (66.40), dočim S'| ostali severnjaki. Disk: Jessup (USA) 51.735: Krenz (USA) 51.05: Go vreli (I 'SA) 48.75. Tudi na slabših mestih je še nekaj Američanov: izjeme so Francoza \Vinter (47.92) in Noel (46.71) ter Finec K i vi (47.30). Kladivo: Blačk (l 'SA) 53.80; Wright (USA) 52.94; Skold (Šved.) 57.47. V nada« ljnem se vrstijo Američani, Švedi ter po en Irec in Finec. Po tem pregledu so računi za lahko atle« tiko starega sveta na X. olimpijadi precej težki. Če Evropa ne bo mogla slaviti zmag. bo vsaj videla, kje in kako so bili doseže« ni veliki uspehi, o katerih nam prihajajo iz Amerike vedno nove vesti. T« -i«•«» SVET"? SOKOL Prednjačka šola litijskega Sokola V litijskem Sokolskem društvu je to že običaj, da prirede na razdobje par let v jesenskih oz. zimskih mesecih sokolsko šolo za svoje članstvo. Zadnji sokolski tečaj pod vodstvom društvenega prosvetarja br. učitelja Jože Župančiča, ki se je vršil pred tremi leti na litijski osnovni šoli je dokazal, da je možno napolniti sokolsko predavalnico, če se pripravi zanimiv program z dobrimi predavatelji. Takrat so nastopili savezni starosta br. Gangl, župni starosta br. Nande Marolt. društveni starosta br. dr. KrevI in drugi odlični sokolski delavci, ki so imeli tudi 120 poslušalcev. Sokolsko društvo Litija-Šmartno uvede tudi letos podobno šolo. Pred dnevj se je vrši! v litijskem Sokolskem domu sestanek litijskega sokolskega predniačkega zbora in ostalih sokolskih činiteljev, ki ga je sklical in vodil društveni načelnik učitelj br. Veno Taufer. Očividno še pod svežimi vtisi ravnokar prestalega vaditeliskega tečaja, ki se ga je udeleževal br. načelnik v Ljubljani, je predlagal, na) bi se vršil tudi to delovno sezono daljši predniački tečaj, ki ga naj obvezno pose-čajo vsi telovadeči: tako člani, članice in oboji naraščaj, obvezno pa se naj uvede obisk te šole za vse na novo prijavljene člane. Seveda je pričakovati, da bo polnilo sokolsko predavalnico tudj ostal > članstvo, ki so jim tečaji še v dobrem ljubem spominu. Po živahni debati in vsestranskem pre-motrivanju se je sklenilo, da se bo pričel sokolski tečaj prihodnji ponedeljek 27. okt. Prvi dan bo posvečen, ker se vrši na predvečer osvoboien.ia bratskega češkoslovaškega naroda temu prazniku pod devizo »Češkoslovaški večer*. Zaključek tega tečaja pa bo s slavnostio na dan našega državnega Uiedin.ienja in običajnega sokolskega praznika 1. decembra. Predavanja se bodo vršila trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah. Začetek ob 20. Prvi predmeti, ki bodo zgolj, teoretičnega značaja se bodo vršili za vse članstvo, praktične vaje v sokolski telovadnici pa zatem le za telovadeče. Vadbene ure se bodo vršile izmenično pod vodstvom posameznih članov domačega prednjačkega zbora, ki naj bodo obenem vzorne hospita-ciiske ure za ostale prednjake in pripravnike našega prednjačkega zbora Za sokolsko šolo je pripravljen naslednji spored: br. Engelbert Gangl; I. podstarej-šina SKJ: »Sokolska misel«; br. Lojze Vr-liovec, župni načelnik: »Metodika telovadbe«, razen tega tudi nekaj vzornih vadbenih ur ter asistiranje; br. dr. Miss: O alkoholu in jetiki« — obenem s filmskim izvajanjem; br. Ivan Lavrenčič iz Maribora: Igre za deco in naraščaj. Razen izven krajevnih predavateljev sodelujejo tudi naslednji domačini: br. Lojze Bizjak: Sokolska organizacija; br. Ivo Ha-bič: Telovadne stroke; br. dr. KrevI Josip Bratstvo in disciplina; br. dr. Premrov: Prva pomoč ob nezgodah; br. Skušek Edl: Ravnanje z orodjem in oprema telovadnice br. Taufer Veno: Tyršev sestav, telovadne stroke, in redovne vaje; br. Jože Zupančič: Zgodovina telovadbe in zgodovina sokolskega pokreta. Kakor že uvodoma omenjeno se bo začeJ tečaj v ponedeljek, zaključil pa I. decembra Nedvomno je, da bo pokazalo članstvo s številnim obiskom potrebo te šole, ki naj dokaže, da žele stari sokolski člani oživiti svoje znanje, na novo vstopivgi pa, da sc pouče o sokolskih načelih in hočejo postiti enakovredni bratje in sestre ostali številni sokolski družini. Zdravo! Sokolski pokret na Gorenjskem Sokolski javni nastopi so za nami. Bi« lanca letošnjega leta je bila zelo pestra in povsod so se opazili sledovi pospeše« nega dela. Skoraj vsa društva so priredila več ali manj posrečene nastope, opazilo pa se je predvsem vzajemnost posameznih skupin društev, ki so priredila javne na« stope skupno in ki so povsod mnogo bolje uspeli, kot druga leta. V minulem ietu se je število sokolskih društev na Gorenjskem skoraj podvojilo. Ustanovila so se sokolska društva v Sel« cih nad Škofjo Loko, v Naklem m Sen« čurju pri Kranju, v Gorjah in na Blejski Dobravi, v Retečah pri Škofji Loki in so« kolski četi v Sovodnjem in v Leskovcu t poljanski dolini. Snujejo pa se društva v Preddvoru, v Cerkljah in na Jezerskem. Društvi v Naklem in Šenčurju pri Kra« nju sta priredili po par tednih obstoja že lepo uspele samostojne javne nastope. Pri prvem je nastopilo 25 domačih telovad« cev. v Šenčurju pa 25 telovadcev in 25 te« lovadk. Zastavni kmetski fantje in mar» Ijiva dekleta, oboji so izvajali proste va* je zelo dobro. Pri na novo ustanovljenih društvih na Dobravi in v Gorjah pa so se vršili telovadni nastopi bližnjih društev, ki pa so tudi povoljno uspeli. Po nastopih in prireditvah se je pričela doba tihega notranjega dela, vrše se pred« vsem predavanja, gledališke predstave in sistematična ter redna telovadba vseh od« delkov, osobito naraščaja in dece, katera ie po nekaterih društvih močno narasla. Predvsem se obrača skrb župnega vod« stva za na novo ustanovljena društva. Župni potovalni učitelj in tehnični nad« zorpik je predaval tekom zadnjih tednov v Naklem. Šenčurju. Gorenji vasi, Dražgo« šah, Sovodnjem, Selcih, na Blejski Dobra« vi in v Gorjah. Predaval je o temi »Naša naloga, smer in cilj«. »Dolžnosti sokolskih činovnikov.« »Sokol kot posameznik dober sosed, do« ber in trezen gospodar, dober občan in Ju« gosloven«. Po vseb društvih je bila s strani član« stva udeležba pri predavanjih zelo lepa. nailenš* pa gotovo v Šenčur hi, ko^ se je nd!*l»7'To predavan ia. ki se ie vršilo na «Uedniu — o!cro<» 100 oseb. Nekatera 'l"iStva imaio mH svoiim članstvom tudi i^horpe pevce TaVo so fantje v Selcih po prerfavaniu v lokalu in na krasno za« np*; se tem tudi. da imajo za seho> i«Wo r%sko Jfo'« « c*-f>pi šolske* •t* nnra, ife'ir <»rso',''•, M?«-e'?iča. Neum« 1 ;$•«•* no n«T i* gotova So,«'.Vn '-o-lct-f. cAoleH r>o'--e» e<-<-»ni. pri večini na novo ustanovljenih društev se zelo pogreša učiteljskih moči, pa naj si bo to pri vodstvu, telovadbe, glasbe ali dramatike. Želja vseh iskrenih Jugoslove. nov je gotovo ta, da bi učiteljstvo in tudi ostala inteligenca sodelovala v vseh sme. reh telesnovzgojnega ia prosvetnega dela med priprostim, poštenim in nadarjenim ljudstvom na deželi in to izven poklicnega dela. Uspehi ne bodo izostali, narod pa jim bo gotovo hvaležen. Dve tatvini in velik vloh. čjubljana, 25. oktobra Ljubljanski policiji sta bili te dni prijavljeni dve večji tatvini, izvršeni na prav drzen način v mestu, policija pa je tudi aretirala nevarnega netoričnega vlomilca, ki je izvršil velik vlom na Jezeru. Sumljiva dvojica, ki ni mogla dobiti potnih listov Neka stranka v VVolfovi ulici se je nedavno seznanila z zakonsko dvojico, ki je često zahajala k njej. Mož je zatrjeval, da se piše Momovič, da je po rodu iz Bratislave in po poklicu j.kademični slikar. Pečal pa se je tudi s prodajo raznega blaga, predvsem manufakture. še ko je zahajal k stranki, je Momovič često pravil, da ne more dobiti potnega lista, toda pravega vzroka za to nikoli m hotel povedati. Pretekli teden je imela stranka iz Wol-fove ulice namen potovati na Dunaj in je na policijski upravi uredila potne liste ter jih pustila vidirati. Slučajno se je istega dne pri stranki oglasil tudi Momovič. V hipu, ko ni bilo nikogar v sobi, je na mizi naglo pobral pripravljena potna lista in 2000 Din, snel mimegrede s steue moževo suknjo in nato bliskoma izginil. Stranka je šele čez čas opazila drzno tatvino in jo prijavila policiji, ki je sicer takoj izdala tiralico za drznim tatom, toda ta jo je najbrž že popihal čez meio. Vsaj do danes policija nima nobene vesti o njem. Dozdevni Momovič pa je ogoljufal tudi trgovca K. iz Ljubljane, Ki mu je bil izročil za 5.000 Din manufakture. Momovič je dejal, da bo blago prodal v Mariboru, ko pa so povprašali tam, so izvedeli, da Mcmoviča v Mariboru sploh ni bilo. Mož tudi ni bil pod tem imenom prijavljen ljubljanski policiji, pa tudi na češkem konzulatu ne vedo prav nič o njem. Čeprav je zatrjeval, da je doma iz Bratislave. Vse kaže, da jo je z ukradenima potnima listoma ubral na Dunaj. Sam je namreč že prej prizadeti stranki večkrat pripovedoval, da zna ponarejati potne liste. Najbrž je na ukradenih potnih listih zamenjal obe fotografiji. Suknjo in 3000 Din so mu odnesii Krojač Peter Skubic, stanujoč na Tržaški cesti, je bil 19. t. m. v neki gostilni na Tržaški cesti. Mojster se je v gostilni pri poliču vina ogret, postalo mu je vroče, slekel s, je suknjo in jo obesil za peč. Ko je hotel ob policijski uri iz gostilne, je presenečen opazil, da je suknja izginila. Mojster je sprva mislil, da mu jo je kdo v šali skril, toda kmalu je presenečen ugotovil, da je izginila brez sledu. Suknja sama je bi a vredna 1000 Din, v njej pa je imel tudi lepo novo listnico, v kateri sta bila 2 tisočaka in 10 s to t ako v. Skupno torej trpi mojster okoli 4000 Din škode. Zadevo je prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za drznim tatom. Nevaren vlomilec pod ključem V sredo 22. t. m. ob pol 8. je policijski detektiv Merhar v Kolodvorski ulici zasačil sumljivega neznanca, ki je tam prodajal razno blago, jopice, nogavice, kravate itd. Imel je cel sveženj blaga. Detektivu se je zdel mož sumljiv in povabil ga je s seboj na policijo, zlasti ker ni neznanec mogel povedati, kje je dobil blago. Ko sta Šla po Kolodvorski ulici, je neznanec nenadoma vrgel z vso silo detektivu sveženj v obraz in začel teči. Kar so ga nesle noge. Detektiv na kolesu pa je bil seveda urnejši in ga je v Prečni ulici dohitel. Sredi Prečne ulice se je begunec nagloma okrenil, trdno prepričan, da se detektiv v polnem diru na klancu ne bo mogel ustaviti. Napravil je pa ia-čun brez krčmarja, kajti Merhar je kolo bliskoma ustavil in begunca tudi že zagrabil za vrat. Nato ga je odpeljal na kriminalni urad. Tu so ugotovili, da imajo opravka z brezposelnim natakarjem Ludvikom š. iz Ljubljane, ki je bil zaradi tatvine in vlomov že večkrat kaznovan, in sicer od 12 ur do 5 let težke ječe. Kje je dobil zavoj z blagom, ki ga je prodajal, ni hotel povedati, policija pa je med tem že ugotovila, da je bilo tri dni prej, v noči od 18. na 19. t. m., vlomljeno s cepinom v trgovino Lapajne in Mazi na Jezeru 35. obč. Tomišelj pod Krimom. Tat je odnesel razno manufakturo in galanterijsko blago v vrednosti 9.000 Din. S. je skrajno zakrknjen zločinec. Na policiji se je vedel zelo cinično; na vprašanja sploh ni odgovarjal. Mož je 3 dni zanikal očitano mu dejanje, včeraj pa je v zaporu priznal, da je na Jezeru res vlomil Vlom v glavno tobačno v Brežicah Drzen vlom je bil izvršen v brežiško tobačno zalogo. Storilec je prišel čez 2 m visoka dvoriščna vrata na dvorišče hiše arhitekta g. Mrežarja, kjer se nahaja glav« na zaloga tobaka. Od tam se je splazil k dvoriščnemu oknu privatnega stanovanja trafikantinje gospe Ilovar je ve. Zunanje okno je odprl na ta način, da ga je namazal na debelo z apnom ter potem vlomil šipo. Napravil je tako veliko odprtino, da je šla ravno roka notri. Isto je storil tudi z notranjim oknom. Namazal ga je z ap« nom ter vlomil šipo, stopil potem v sobo, prebrskal vse kotičke in omare, prej pa si je še skrbno obrisal v neko krpo roke. Nanosled je odšel pri drugih vratih » trafiko, kjer je našel večjo množino de« narja — bilo je 16.000 Din! Vzel je tudi za približno 4000 Din tobaka, nakar je od« šel po isti poti z vsem plenom. Kakor pa je soditi, se tat ne bo dolgo veselil svobode. Napravil je več napak, ki bodo olajšale in omogočile izsleditev. Ze samo dejstvo, da je vedel za odhod gosp« na kolodvor, nadalje stopinje nog in odtisk prstov, dasi je imel roke nekaj časa ovite, so zadostni pripomočki. V interesu pre« iskave same ni zaenkrat oportuno natroič« nejše označiti položaja, upamo pa. da bo« mo to lahko kaj kmalu storili. Pripoml« njamo. da je tobačpa zaloga zavarovana proti vlomu in da bo zavarovalnica gotovo nagradila tistega, ki bo razkrinkal vlomil« ca. zalogo KRALJESTVO MODE Lepe obleke iz s tarifi ostankov Za one. ki morajo računati z vsakim, še tako malenkostnim izdatkom pomeni nova moderna obleka veliko skrb, ker predstavlja ogromno porabo materijala. Tu je potem potreba premišljevati in kombinirati iz starih oblek in s kosom dokupljene svile ustvariti nekaj novega in originalnega. K temu se izvrstno podaja nova moda s svojim izredno bogastvom v barvah in blagu. Najrazličnejše kombinacije so jako priljubljene, izogibati pa se moramo preveč tveganih efektov, ker leži prava eleganca le v enotni enostavnosti, ki jo lahko dosežemo tiH; z različnim materijalorn! Okusna »sestavljena« obleka je često mi-kavnejša od nove in ugaja v vsakem primeru: bcdisi kot štrapacna obleka, popoldanski model ali večerna toaletna. Trotteur obleke letos podčrtujejo tako-zvano »kazak« linijo, ki igra važno vlogo v zbirkah vodečih modnih salonov. Na ta način nastane silhueta, ki spominja na prej-injo jumpeu-modo, od katere pa se razlikuje po svojem mehko zvončastem obrisu. Seveda se nam tu zopet nudi izvrstna možnost za kombiniranje, ker moremo život izdelat; iz drugega blaga kakor krilo. Naša prva slika prinaša kazak-model, čigar zvončasti gornji del je barvasto karirast, krilo pa je enobarvno. Ozki ovratnik in široke privihane manšete naj se izdelajo ;z jelenje kože, ali iz istega blaga kakor krilo. Obleko je tudi mr>goče izdelati svile. mmmmmm^mmmsB-: atetneisa Obšivi (ovratniki in zapestnice) od Din 90.— daJje; moderne garniture najnovejše fazone od Din 160.— dalje; moški šal-ovratniki od Din 100.— dalje; damske krznene jopice od 1000.— dinarjev dalje: damski krzneni plašči od Din 2400.— dalje. — Največja izbira! J• ijnbljisna Mestni trg št. 9. S krznom obrobljeni kazalu so v letošnji zimski modi priljubljene po« jave in uveljavljajo zlasti apartne črno« bele efekte. Tu pride v poštev seveda le izredno tanko krzno, ki se nc opaža pod torej za popoldansko uporabo. V tem primeru mora biti život svetlobarven in krilo mnogo temnejše. Tudi tu se najbolj uveljavi priljubljeno črno bela kombinacija. Mnogo lažje je sestaviti različna blaga za popoldansko obleko, ker je taka obleka iahko tudi trovrstna, to se pravi, da jo moremo izdelati iz treh različnih materijalov, kar potrjuje tudi naša druga skica. Gornji del života in rokavi te obleke ie izdelan iz naravnobarvnih čipk, tako da moremo obleko nositi zvečer in popoldne. Srednji del, torej život, rokavi in dolga pasa so iz ble-šče svile (satin ali slično) ali iz krep-ma-rokena, trije zvončasti volani pa so ukrojeni iz georgetta ali svilenega gaza. Kazak linija prevladuje tudi v večerni modi, tako da moremo za večerno obleko uporabiti staro kratko svileno obleko, ki zadostuje za kazak. h kateremu predstavlja enostavno zvončasto in temno krilo ugoden kontrast. Prehod tvorj na strani zavezana široka šerpa. (Slika 3.) Mala večerna jopica pomeni letos višek večerne elegance in jo moremo brez vsakih materijeinih žrtev izdelati iz par ostankov brokata in žameta. V tem primeru so rokavi in gornji de! jopice iz brokata, ostalo pa iz žameta. Obrobljena ie z belo ko-žuhovino. (Slika 4) Perje - okras klobukov Menda prav zato. ker peres na klobukih že dolga leta nismo videli, predstavljajo letos zanimivo in važno novost. Oprema iz peres na športnem klobuku se popolnoma razlikuje od one na popoldanskih modelih. Na športnem pokrivalu vidimo peresa pti» ce roparice, medtem ko so popoldanski Grelni poljub Avtomobil se je ustavil pri veliki tržnici. Bilo je okrog ene ponoči. Princ je stopil iz vozila, naročil šoferju naj po* čaka in izginil v temni sosedni ulici. Bil je zares eleganten in tudi lep človek, čeprav mu je širok klobuk za* knval velik del obraza. Na oglu ulice du Cygne je opazil žensko senco. »Ali ne bi hoteli z nami večerjati? Za sto frankov« je vprašal. Ženska je odvrnila s porogljivim na» smehom: *Ca,Si s,abi • • • Sam<> bedak bi mogel odkloniti takšno ponudbo . . Sprejemam. Ali je daleč do tja. kamor me hočete odpeljati?« »Stanujem v predmestju. Tu blizu čaka avtomobil.« »Dobro,« je dejala. Ko je sedla v vozilo poleg princa, ie nadaljevala: »Priznati moram, da imaš krasen avtomobil. A kakšna je prav za prav večerja, na katero me vabiš? Ali bodo tam umetniki? Podoba je, da nisi ni* kak lahkoživec. Menda grem med snobe, ki bi radi nekaj videli in doži* veli . . . Nu, meni je prav kakor bc . . . Čim hrupnejše — tem boljše. Bo vsaj modeli iz žameta opremljeni z agrafami iz petelinjega perja ali z malimi peresnimi motivi nad čelom. malo zabave!« Kakor ženska, ki dobro pozna živ» ljenje in družbo, ker je že vse preizkus sila, je pogodila, zakaj so jo iskali . . . Princ, njegova žena in družba, ki se je zbirala pri njem, so sklenili poiskati dekle z ulice, da bi jim pripovedovala o svojem življenju. Takšne so često želje bogatinov in blazirancev. Sedla je poleg princa, ki je mirno in dostojanstveno sedel na mehkem se* dežu. Še nikoli ni videla tako lepega moškega. Vsa profinjenost, vsa aristo* kracija plavega rodu se je zdela po* osebljena v njem. Bil je še mlad — skoro mladenič — imel je sveže rdeče ustnice in jako izrazit nos Tudi princ je motril dekle, ki je se* delo poleg njega. Zanimalo ga je nje* no življenje, ta obrt, ki jo je preživ* ljala, njen bledi, izžiti obraz in nizko čelo s črnimi lasmi ter krvavordeče ustnice, ki so bile podobne veliki ze* vajoči rani. Spomnil se je na risbe slav* nega umetnika, ki je slikal propale ženske. In zazdelo se mu je, da ie moral biti ta obraz nekoč lep. Vozilo se je ustavilo. Princ je povabil dekle po stopnicah v vilo in v predsobi ji je celo pomagal sleči plašč. Skozi zaprta vrata se je slišalo smejanje razigrane družbe. Ko Dame! Gospoclfe! plaščem. Včasih nadomeščajo krzno tudi razne imitacije iz pliša, ki ga letos ne sma» tramo za talmi eleganco, saj so se zavzeli zanj vodeči modni saloni. Naša skica pri» kazuje tako obleko s kazakom iz svetlega satina, obrobljenim s črnim krznom ali pli* =om. ki ga dopolnjuje črno zvončasto krilo. t i 1 i ' * S i % ki I i I t i ING-J-IMPUEN flRU-l-SEMJMK mm® LJUlLJfiNP KIL3&V8RSKA UUCP 21II* Plašče za jesen in zimo kupite pri Zimske suknje, orne in v modnih nas najceneje! barvah, kupite samo pri nas ugodno. Največja izbira v Ljubljani! Fran ILuk lčf Stritarjeva filica posvetovalnica »Daltonizem. Po angleškem kemiku Dal-tonu imenujejo tako slepoto za barve, ce ne zaznava dotičnik pravih barv, temveč samo razlike v svetlobi. Niansiranje je popolnoma ohranjeno, včasih zelo dobro razvito, boljše kot pri normalnem človeku. Ne najdejo iz večje skupine drugače barvanih, a enako svetlih predmetov rdečega predmeta. Preizkušajo se z barvanimi pegami ali koščki volne itd. Rdečo barvo zamenjajo redno z vsako temnozeleno. Ženske »o zelo redko slepe za barve, od moških pa povprečno 3%. Jasno je, da so takšni ljudje nesposobni za marsikateri poklic (v železniški službi, na ladji, kot šoferji itd.). Defekt je prirojen in se ne oa popraviti ter je deden. Začasno slepoto poznamo sicer pri nekaterih zastrupljenjih n. pr. s santoninom, to ie sredstvom zoper gliste, ki oškoduje v močnih dozah one naprave, ki so dovzetne za vijoličasto barvo. Motnja je prehodna in ne pušča stalnih posledic. — G. I. K. r Sv. J. Prhlaj omehčamo pri izpadanju las s čisto mastjo, oljem, ki mu eventualno dodamo za desinfekcijo malo karbola ali salt-cilske kisline. Tako razmehčane luskine si zmijemo z vročo vodo ali alkoholskim ma-zavim milom in mažemo lasišče z re:-.orcin-skim milom, olivnim oljem z dodatkom prav male količine karbolske kisline itd. Vendar je v vseh teh slučajih potrebno po možnosti dognati vzroke izpadanju las. Zatorej bomo vedno pazili na redno prebavo in iztrebljenje, če ni izpadanje enakomerno, bo treba pregledati kri itd. Kar je pri prvem povzročeno po krvni bolezni, se bo dalo izlečiti le s primernimi injekcijami, pri drugem pa bo hasnila kura z železovimi kapljicami, odnosno arzenom. Predno začnete s kuro, bi Vam torej osebni pregled priporočali. — G. L. P. v N. Vsaka trdovratna rana na okončinah, tudi na glavi, ki se noče in noče zaceliti, če jo še tako skrbno in čisto zavezujemo, vzbuja sum, da gre ali za specifično tuberkulozno vnetje, ali pa sifilistič-no. Zdravljenje je torej prepustiti izključno zdravniku. Še tako preizkusimo »domače zdravilo« ne bo učinkovalo, kvečjemu le zavlačevalo zdravljenje. — Ga. K. Š. v Lj. O tem kroničnem zaprtju smo že poročali in takrat tudi opisali posledice. Zaradi tega Vas opozarjamo na prejšnja izvajanja. Pri trdem blatu se pogosto rani sluznica črevesja in iz rane se izceja par kapljic krvi. Res je, da to boli in dotičnika precej ustraši, ampak to se v kratkem času popravi samo od sebe. Ce je konstipacija že kronična, ne bo Vam koristilo, ako iem-ljete 2—3 dni zdravilo, temveč boste morali napraviti malo kuro. morda s karlovar-sko soljo (tešče eno žlico v čaši tople vo- so se odprla vrata v salon, je dekle obstalo na pragu — tako ji je vdarila na oči svetloba in razkošnost zbrane družbe. Velikanski svečniki so metali svetlobo na mizo, natrpano z izbranim sadjem in dišečimi vini. Za veliko mizo so sedeli trije go» spodje in štiri dame. Dame so bile lepe, gospodje, med njimi dva častnika, pa so bili razigrani. Novodošleca so pozdravili s prijaz* nimi pogledi. Princesa, nežna plavolaska, je bila vitka kakor stebelce in je dekletu z ulice ponudila stol. Začeli so jo izpraševati. Ona pa, ki ni bila vajena tako odlične družbe, je bila dolgo v zadregi. Dajala je nerod* ne odgovore na zastavljena vprašanja. Šele polagoma se ji je ob penečem vinu razvezal jezik. Opogumila se je in govorila svobodnejše kakor med se* bi enakimi. »Ne vem, pri kom sem v gosteh. a vidim da lastnik te hiše ni vsakdanji človek Ali je to tvoja hiša?« ie vpra* šala princa. Princ se je smehljal. Nato je segla po njegovi roki ter ie* la ogledovati prstane z dragocenimi kamni. »čestitam ti!« je rekla naglo. »Go* de). Tudi Normacol je prav dobro pomagal marsikomu. Glavno je, da imate redno vsak dan stolieo in da je nikdar ne zadržujete. Če imate bolečine, Vam svetujemo, da se pustite preiskati, če niso morda krvavitvi vzrok homoroidalni vozliči ali kaj druzega, kar bi se moralo zdraviti z operacijo^ — Ga. A.. J., Belgija Ves Vaš popis je tako kompliciran in nejasen, da ni moči staviti vsaj približne diagnoze. O ureditvi prebave poročamo skoraj redno. Prav tako smo že opetovano naglasih, da je treba pri katarjih notranjih organov osebno pregledati, odkod izvira oni katar. Xa daljavo leči t i ni namen posvetovalnice, receptov pa načelno ne pošiljamo. Sicer pa se ne moremo olresti domneve, da vse premalo zaupate zdravnikom in da že poiščete zdravniško pomoč pri drugem zdravniku, ne da bi preizkusili zdravil prvega. Vaša bolezen se najprimerneje zdravi pri špecijalistu za ženske bolezni. — Strelna poškodba. Če ni ranjena kost in je šla krogla le skozi mu-skulaturo. se takšna strelna rana kmalu zaceli. Celitev zadržuje nekaj časa eventualna infekcija. V vojni so imenovali takšne strelne poškodbe »Tausendguldenscbuss«. — Ga. P. T. v Lj. Tudi pri nas je mnogo golš, to je bolezensko povečanih žlez pred jabolkom. Ker so imeli drugod prav dobre izkušnje z davanjein malih količin joda (jodnatrija). ki ga primešajo navadni kuhinjski soli. ni razumljivo, zakaj se ne bi pričela tozadevna akcija tadi pri nas. V Avstriji in Švici so z uspehi zelo zadovoljni. Pregledi pri naši šolski deci so ugotovili zelo mnogo povečanih golšnih žlez. — Vodcniea. Ako se nabira voda v podkožju ali v telesnih votlinah, je to znak, da ne delujejo zadostno ledvice (obisti) ali srce, morda ludi vse skupaj. Srce bo bolno v svojem mesu ali ob zaklopnicah, pogosto je to posledica prejšnjega revmatizma. Ledvice pa so vnete. Če je mogoče presoditi srcu več dela. bo vodenica pri ležanju kmalu izginila, ampak se zna ponoviti. lučk. Spomenikov do nedavnega sploh nismo poznali. Hrastov križ z malo tablico je bilo edino znamenje, le redki so bili zeleni križi. Vsak grob pa je bil drugačen, kakor so srca različna. Lepi in prisrčni so biii ti grobovi, ubrano tiha naša pokopališča. Danes pa se košatijo tam stote težsi kamni, ki pričajo bolj o napuhu potomcev kakor o slavi pokojnika. Kdo pa je kriv, da so se ugnezdili taki nestvori na naša pokopališča ? Krivi so naši svetovalci, še bolj pa so krivi naši umetniki, ki tarnajo o slabih časih, osnutke za nagrobnike pa prepuščajo nevedne-žem. Zato naj se zganejo naši umetniki besede, tona, palete in dieta in naj izrečejo svoj veto proti nameravani prusiza-ciji naših grobov. Pestra romantika je bistvo naše zemlje in ljudi, kakor je za nemške planjave in ljudi bistvo otožna ravna enakomernost. V pustih ravninah so tu gosto zarasla pokopališča podobna pestrim oazam, med našimi gozdovi, vinogradi in sadonosniki pa tvorijo naša pokopališča s svojimi skromnimi grobovi potrebne svetle jase. Janko Kač. Naša pokopališča m olepšava grobov (Pripombe k predavanju inž. Jegliča.) Grob je zadnja postaja našega življenja, zadnji spomin na telesnost umrlih, ki so prestopili prag v neznano vesoljnost. Zato so pokopališča pri vseh narodih sveti prostori, onečaščenje grobov kaznujejo od nekdaj povsod s strogimi kaznimi. Prastari in ukoreninjeni so načini po-kopavanja. Vsak narod ima svoje pogrebne običaje in tudi svoj način zaljšanja grobov. Da ostanemo v bližnji Evropi, poglejmo samo, kako različni so ti načini. V Italiji je glavna reč monumentalen spomenik, dočim prevladuje v Nemčiji posebno v protestantskem delu enakomerno rastlinje nad spomeniki. Kakšen pa je slovenski grob ln slovensko pokopališče? Pa bo kdo pogledal: Čemu pa slovensko pokopališče, še tega nam je treba. Zares čuden rod smo Slovenci! Domače zametavamo in hlastamo po tujem, če hočeš napisati pesem, ne veži besed iz svoje notranjosti po naše, temveč vzemi Francoza ali Nemca in zapoj po njegovi pesmi. Ce poje degeneriran potomec kulturnega naroda, čigar ves svet sta kavarna in bar, o sektu, vlačugah in planetih, mora peti tudi naš poet, ki je še včeraj krave pasel, prav isto pesem. Prav tako je z ureditvijo naših pokopališč po nemških vzgledih. Pa porečete: »Je pač moda taka!« Je že dobro moda, vendar ima tudi ta svoje meje. Kaj naj res izginejo z našim kmečkim vrtom, kjer so kraljevali rdeči srčki, košate drevce, dišeča rezeda in rumene lilije, tudi naša slovenska pokopališča s slovenskimi grobovi. Kakšen pa Je slovenski grob? Okrog groba so ruše, i a grobu šop nageljnov, pri vznožju, pri glavi grm belih aster, vmes pa zimzelen. Za Verne duše venec iz smrečja in nekaj Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Mesto v ČSR. 3. Mesto v ČSR, znano po 3 navp. 4. Krstno ime češkega komponista. 7. Božanstvo. 8. Ploščinska mera. 9. Kratica za: v letu Gospodovem. 11. Osebni zaimek. 12. Obl. os. zaimka. 13. Reka v Č-SR. 17. Dobitek v loteriji. 19. Autoznamka. 20. Soustanovitelj Rima. 26. Jolsonovo kr. ime. 22. Ze. 23. Organ. 24. Obl. pom. glagola. 25. Mesto v Kamerunu ob reki Usje. 26. Prevaja!'._.-'metov«. 27. Igralna karta. 1 2 ' 1 1 3 T F rr F" ? s 9 10 -11 12 ii 'i 13 n tt 18 [ 19 2o 2.J 22 2"! J 25 I 1 N 1 2? Z Navpično: 1. Star gozd. 2. Oseba is »Aide«. 3. Pijača. 5. Češki komponist (Prodana n.). 6. Nižina. 9. Reka (šp.). 14. Brat Mozesov. 15. Del očesa. 16. Bog ljubezni. 18. Starogrška pokrajina abc: kratica za eviopsko državo. Rešitev »Kroga« l.Illon, 2.č vidra, 3. astma, 4. Njuja, 5. Cadiz, 6. Akcij, 7. Usogo, 8. kožuh, 9. Ava-la, 10. razor. 1_10: Ivan Cankar. 1_6 (druga vrsta): Lisjak; lz zbirke »Moje življenje«, 7_10 (druga vrsta: Sova. strešna lepenka strešna lepenka Jos. I Gradaška nI. 22 dobavlja PUH, LjziMfana 845 Telefon 2513 v »6 kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja ▼ vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon številka 59, 4, 3, 60. tovo si kakšen baron ali grof.« Pokazala je tudi na njegovo ženo in vprašala: »Ali si ti njegova žena?« Ko si jo je dodobra ogledala, je iz* bruhnila: »Ta bi pri nas imela velikanski uspeh! Čutim, da ima na sebi nekaj, kar izziva in mami. Kaj ne?« Princesa je zardela pri ostrem po* gledu, s katerim jo je ošinilo dekle z ulice. Gostje so se skrivnostno nasmi* hali in kimali z glavami Princ ji je neprestano natakal šam* panjca v želji, da bi se ji čimbolj raz* vozljal jezik. Ona pa jc pripovedovala zgodbe iz svojega življenja, dogodke, ki niso baš poznali meje delikatnosti. Ena izmed prijateljic princese je celo zahtevala, naj ji dekle pokaže tetovira* ni znak na ramenih. In dekle je maho* ma raztrgalo rdečo srajco ter pokazalo na znamenje, ki ga ji je bil vtisnil neki izginoli ljubimec. Ko je bilo to pri kraju, je reklo dekle predrzno: »To bi bil fant!« Pokazala je na princa. »Bil je skoro tako lep kakor ti! Ah. ta je znal ljubiti!« »In kakšna je bila njegova usoda?« so poizvedovali gostje. »Izginil je v vojni. Na Marni . . .« Pomenek je bil v živahnem teku, ko so začeli sluge v livrejah nositi večerjo na mizo. Zabava je dosegla višek. Zdaj ni^ nihče več spraševal dekleta o pre* teklosti — bilo jim je je dovolj. Sme. jali so se njenim nazorom, ki so se jim videli čudni, in njenemu narečju, ki se jim je zdelo podobno spakovanju. Ona pa je dala vsakemu izmed gostov žargonsko ime. Dame je že postalo malo strah in princesa se jc stiskala k svojemu možu. Po večerji so vstali s sedežev. Princ je pristopil k dekletu, jo od* vedel nekoliko v stran in ji stisnil v roko bankovec za *to frankov. Zdajci se je zgodilo tisto nepričako* vano. Dekle je stopilo k mizi, pri kateri so bili gostje še stoje zbrani, Nasmejala se je tako porogljivo in peklensko, da so vsi umolknili. Nato je raztrgala bankovec na drobne kosce in vrgla pa* pirčke v zrak: »Hvala za denar! Po*viŽ!;am se na stotak! Malo sem vas pozabavala, po* vedala marsikaj . . . Kupili ste si sen* zacijo, ki vam jo je dalo moje pripo* vedovanje. Zdaj zahtevam slično sen* zacijo zase!« Vsi so stali kakor okamenell Žen* ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Skoraj neverjetno je, da je res več kot 40 let, odkar nastopa J. Mieses na mednarodnih mojstrskih turnirjih. Vsi ga poznamo. Njegove partije so vedno živahne, polne zapletljajev, pikantne. Prave moči Mieses nikdar ni ime! Ahil ni bil med mojstri pač pa Odisej. Malo je turnirjev v minulih petdesetih letih brez Mieses- Ce že nj Igral, je vcvdil turnir. Vedno pa ie poročal o bojih časopisju. Glavno njegovo delo ie literarno. Šahovsko-literarno seveda. Vozeč se od turnirja do turnirja, od si-multanke dn simultanke. ie Mieses ureje-jeval svoje šahovske rubrike, pisal knjige o turnirjih in o teoriji, skrbel za potrebna poročila nemških, angleških fn amerikan-skih dnevnikov. Pa ie tako polagoma postal 65 let star. Stari Mieses igra še vedno živo. lokavo in interesantno. Res je. da ne zmore več pomembnih uspehov Ambicija mu je gotovo že davno zamrla Todn včasih ga se prime borbenost mladost? m veselje do kombiniranja. Pa zaigra veselo, kakor ne-kd"M V Frankfurtti ie M!eses zopet igral Ostal je na devetem mestu. Pobi! je same dve part'ii. Pa vendar se izplača nogledati. ka-je dobil. Sledeča niegova part:ia prot' po!i-skemu prvaku Przepiorki je mojstersko delo. Beli: J. Mieses Črni: D. Przepiorka 1.1 e2—e4 c7—c6 Caro-Kannova obramba. Velja za solidno in varno. Prejšnji svetovni prvak Ca pabianca, jo vedno igra, če mu nasprotnik otvorj igro z e?—e4. 2.) d2—d4 d7—d5 3.) sol—c3 — — — Tudi 3.) f2—f3 so hipermodernj igrale; Že poskušali. 3. )------d5Xe4 4.) Sc3Xe4 SgS—io Tu pride tudi Lc8—f5 v poštev. nakai beli navadno umakne skakača na g3. Kdoi sc drži pravila, da je treba najprej razvit skakače, potem pa šele lovce, igra SgS— f6 Niemcovič ki h^di vedno svoja pota. igr? ceio naiprei SbS--d7. 5.) Lfl—d3 --- To je najnoveiši eamVt in stari dr Tarrasch ga je iznašel. Mieses in gambiti so bili vedno nerazdružliivi. Mieses Je vrhu tega vedno oboževal Tarrascha. Pra\ nič ni tore' čudno, da se ie od'oč;' za ri-skantno še malo preizkušeno nnfezo. 5. )------Sf6Xe4 črni se r.e upa sprejet' gamb:ta. Izgleda pa, da n; posebno nevarno vzeti kmeta (5.---DdSXd4). Važno je le, da se dama umakne na d« V tei otvoritvi mora namreč črni vedno imeti možnost, da opo-nira lovca na f5 in da ga indirektno ščit' z grožnjo DdS—a5+. 6.) Ld3Xe4 Lc8—f5 Tu je pravkar opisana ideja! 7.) Le4Xf5 Dd8—a5+ 8.) c2—c3 DaoXf5 Črni je teža%re otvoritve dobro prebrodil Razvito ima figuro, ki ie beli nima. slabih točk njegova poz ciia ne kaže. Caro-Kann je zares solidna obramba. 9.) Sgl—e? --- Mieses igra na taktične finese. Važnejše Je paziti na centralna polja (eo). Najbrže bi Sgl—f3 bilo močneje. 9.)------SbS—d7 10.) Se2—g3 D15—b5 Przepiorka preprečuje tnalo rošado. To Je psihološka pogreška. Saj vendar bek sploh ne misli nanjo. Črna dama stoji le navidezno dobro na b5. kier pritiska tud na b2. Kmalu se bodo pokazale težave, ki si jih je črna dama nakopala. Na a5 bi stala gotovo bolje Mieses je mogoče računal z nastalo pozicijo, ko je igral skakača na e2. 11.) Ddl—c2 e7—e6 V poštev je prišlo tudi e7—e5, kar izgleda močneje. Beli bi bil na to igral Lcl— eo in 0—0—0. 12.) a2—a3! --- Fina poteza. Beli se pripravlja na napad s c3—c4, neče pa doprstiti šaha na b4. 12. )------c 6—c5 To bo odločilna napaka, črni b-; moral najprej mobilizirati svoje figure, predno napada. Mies&s seveda pograbi takoj ugodno priliko, izpremeni svoj mobilizacijski načrt, žrtvuje kmeta za napad in briliantno dokaže, da je nasprotnikova poteza nezadostna. 13.) c3—c4 Ob5—c6 14.) d4—d5! e6Xd5 15.) c4Xd5 Dc6Xd5 16.) 0—0 ---- Grozi s Tfl—el+ preprečiti rošado. 16.)--- 0—0—0 Za malo rošado črni nima več časa. Na 16.)---LfS—e7 bi že sledilo Sg3—fo z grožnjo Tfl—el. 17.) Lcl—f4! Pd5—c6 Črni bi rad igral LfS—d6, kar takoj zaradi Tfl—dl ni šlo. 18.) Tfl—dl --- Seveda beli ne bo' dopustil poteze LfS— d6. Jasno je sedaj, da je črni dosti zamudil, ko je igral c6—co. 18.)------LfS—e7 10.) Sg3—f5 ThS—e8 S težavo je črni razvil svoje čete. Kmeta na g7 je pustil trenutno brez obrambe, ker bi mu bilo prav, če bi se g-lini.ia odprla. Kril bi ga pa takoj z Le7—fS, če bi mogel. 20.) Tdl— d6!! --- To zlomi odpor nasprotnika. Jasno je. da črni trdnjave vzeti ne more. Figuro bi izgubil: 20.)---Le7Xd6 21.) Sf5Xd6+ Kc8—b«S 22.) Sd6XeS+. Črni pa tudi ne sme umakniti dame na b5 Sledilo bi: 20.) --- Dc6—b5 21.) Sf5—d4! Db5—a5 22.) b?—b4. Da5—c7 23.) Sd4—b5. Ostane torej sgmo še: 20. )------Dc6—c7 kar pa tnd; ne zadostuje več. 21.) Sf5Xe7+! Te*Xe7 22.) TdoXd7!! --- Briljantna poteza Črni ne sme vzeti lovca. ker pade trdnjava na Če pa vzame z damo trdniavo. sled'- 22.) — — — P.~7 Xd7 23.) Oc2Xc5+ DJ7—c6. 24.) Pc5X ■7 in beli ima premoč figure Črnj se zato *'da. ^''tprpcnritno Trt ipno m rti in1 jx'dths Dor«sc& frrvšc v ge-vereeesn Silsau K a? tega res še ue vtsteV No. potem vam ie pač treba pojasniti ti-zadevo! V lobifovih atelienb v Teinpeiho 'u imajo pravcati direnriaj /.brani so oo lični igralci, igralke in režiserji, ki ugibaji in si belijo glave; muzikanti in komponist" ■>a na najrazličnejše načine komponiran nove >vižo< Vse se suče oko!i velikega do •odka m misli vseh sotrudnikov so nbrnie ne na — veliko zvočno filmsko opereto »Ve«p|a *rca< V ateljeju delajo s polno paro Napravili ?o pravcato gostilno >n iz borno gostilniško kuhinjo; veliki štedilnik ie resnično vroč fa kar žari iz njega ... Vroče pa je v ateljeju strašno Junijska "Točina je napram vročini v kuhinji — na adna polarna klima! Tn žarometi v kuhi iji poleg vsega Sp poslabšajo položaj. Da -ps. vročina ie neznosna! In v tej vročini se trudijo umetniki, po ■iebno pa brhka in dražestna gostilnifark* - plavimi lasmi in ljubko postavo. S svežin; tumorjem je prevzela ulogo gostilničarkt-!\athe Dorsch — in priznati ji je treba. da bi tako pogumno in sveže nobena ne tz Iržala. Kathe Dorsch pa ie res izvrstna in <*rn '.estna. Prijazna na vse strani; iz tega oglu n te mize biti na ono stran in tako dalie rn to z večnim nasmeškom za goste! Id ko si je tako-le zastaven fant kot jf • )skar Szabo zaželel od brhke Katj poliub e Kati. ki ie pač vedela da v taki vročini ibogi fant ne bo zdržal, napela lepe ustni ■e, no. saj ie tudi Katica živo bitje z rdeči crvjo! Ampak ni sreče brez nesreče. Medtem ko -io jedila rvrčala v loncih in je očetovsko •elo začutilo poljub, se ie prikazala v vra tih dirna Oskarjeva soproga, ki je svojega filmskega druga zaiotila >in flagranti«. Za grmela je nad o ji m in ga obkladala z vse mi priimki. Tudi cvrčanje zrezka na štedilniku se ■azločno sliši; zato so postavili mikrofon tik r.ad štedilnik in ie kuharica zelo previdno položila v Ione«' mast Vse se čuie tako živo in resnično, da bi človek ne mogel verjeti da kuhinja ni običajno globoko spoštovana gostilničarska kuhinja. — temveč da je le kuhinja filmskega ateljeja Oskar Szabo pa celo misli, da je prvovrsten kuhar. Z veliko prožnostjo izbira iz polic posamezne sirovine. kakor razne mesne kose. peteršiljček in podobno ter jih meče v lonec On. nadebudni soprog! Pa je Oskar v tej rlogi zelo resen in na zbadljive besede boljše polovice, kaj da dela pri ognjišču, odgovori z mrzlim glasom in vso resnostjo *Lipniški pele mele«! Rrhka Kati pa ne more ostati ob takem prizoru brez besed. Kako ne bi? Jeziček ji mora vendar delovati, saj je prilika kot nalašč. Njene zaklopnice so se odprle kopi zbadljivk na uboga zakonca, ki sta se morala pomiriti med seboj. Nastop in besedni iaklad izvretih besed pa je bil tolikšen in tako sijajen, da je režiser Jaeobi pustil še enkrat vrteti posebno ta del, in sicer s Katico samo. Režiser sam se je postavil mesto Ide Wjjst in jo zbadal: >Kuha li tudi tu najina hri?« In Kati signalizira s pantomimič-nim izrazom >ne<. Seveda so ta del filmali brez mikrofona. Režiserjev glas se kajpak ne sme čuti, ampak rabili so ta del kasneje pri nekem dialogu. Kjitbe Dorsch ni več navdušena za nemi film. »Nemi film je zanič!« se je odrezala, ko so ta del nemega prizora nehali snemati. Med tem snemanjem je prišel v atelje tudi zelo lep par. Visokorasli mož ter vitka in elegantna dama. Spoznali so ju. Saj ta dama je vendar Thea von Ilnrbou in njen spremljevalec ne more biti drugi kot Fiilz Lang njen soprog. Vsi ti odlični igralci v Tempelhofu, ki so veliki prijatelji zvočnega filma, sedaj ustvarjajo iri pripravljajo sijajno in umetniško dovršeno filmsko opereto »Vesela srca*. Ilriza ameriškega fi&na Največja svetovna tvrdka za izdelavo telegrafskih in telefonskih aparatov, NVestern riectiie v Newvorku, je pred približno dvema letoma presenetila ne le Ameriko. a;n pak tudi vse druge kontinente z epohalno iznajdbo. to je s precizno izdelano zvočno aparaturo, ki reproducira človeški glas v čim boli naravni obliki. Konstruirala je aparat . ki nam tako reiioč podaja sintetični človeški glas Gotovo je to največja iznajdba na polju reprodukcije zvoka. vVestern Electric je ena najmogočnejših kapitalističnih organizacij na svetu in se je tudi pri konstrukciji zvočnega aparata dr zala povsem kapitalističnih načel. Pokupila je za drag denai vse mogoče patente, sp;. dajoče v to sli oko, in tako ustvarila najpre eiziiejši zvočno reprodukcijski aparat. Prv: poskusi ses/ajo že desetletja nazaj, veidai Uesterti Electric ni hotela jjriti na dan / ma.ij vr-dnimi. napol dovršenimi ap.irati ,.mpat> je investiiala v to izna|dbo nove ka pital*, dokler ni dosegla popolnosti Ko se H ie pa to posrečilo je planila na dan. po mandiala vse svoje konkurente ter /a svo desetletni 11 ud zela ogromno denarno na ■ira h- S pomočjo dovršenega Western Elevtric aparata ie nioyel /.vočni Film preko noči in voi^vati ne le Ameriko, ampak tudi os tal t kontinente, posebno Evropo To se je *go ■liIr. sredi preteklega leta m takrat e bii ameriški zvočni film merodajen za ves wei V hudo krizo je prišla vsa ostala filnisk? industrija. posebno evropska Amerišk /Vf,čtn film ni poznal milosti, ampak ie ne zprosno prodiiai po svetu in zahteval ve iik denarni tribut za svoj epohalni izum \"etnik> in francosk' film je popolnoma iz iini! iz ospredja in edino ameriški film *e ,e mogel pojaviti na pl.it.-iu v velikih 'iiim dvoranah Siava ameriškega filma pa ni trajala tolgo časa Začetkom tega leta so se že ooiavili na trg" Nemci in Francozi, ki «n si oo prvih otroških boleznih dokaj Kmalu utrli pot ter se uveljavili v konkurenci z Ameriko. S čudovito naglostjo se je ooseb ao nemška filmska industrija pieorijeniira !a. Pret. leto je imela na repertoarju samo neme tilme, preko noi*' pa je preokrenila ter postavila po vzorcu HoIlywon la nove naj-modernejše ateljeje zn produkcijo zvočnih filmskih komadov. Produkcija zvočnega filma se je mogla \ Evropi tako hitro razvijati, ker so bili dani vsi predpogoji za tak razmah. Posebno ra-padna Evropa ima veliko množino latent-nili sil, malih in večjih komponistov, iibre-tistov. dramaturgov, opernih in operetnih pevcev tn pevk,- nepregledno število kabaretnih moči. ki komaj čakajo na zaposlenje. kakor tudi ostalih faktorjev, ki so potrebni za zvočni film. Vse te latentne moči so postale preko noči aktualne ter so začele ustvarjati mnogo boljše komade kakor so lih pjoducirali onkraj morja. Pridružile so se jim kapacitete prvega reda. kakor Rein-hart, Tauber in drugi. S temi močmi je mogla zlasti Nemčija ustvarjati drame, operete in druge igrokaze, ki se morejo z velikim uspehom podajati potom zvočne aparature. Nemška filmska industrija se ie potrudila spraviti na platno komade, kakor lih vidimo v prvovrstnih gledališčih. Njih vsebina je na las slična dramam, operetam in operam, samo s to razliko, da more filmski režiser dati duška svoji fantaziji v mnogo večji meri. kakor gledališki režiser. Zabeležila je tak polet, da je pustila za seboj ne le ameriško, temveč tudi angleško u francosko filmsko industrijo, šele francoski filmi, ki pridejo v svet proti koncu zimske sezone, bodo, kakor se napoveduje, nemške zopet dohiteli ali celo prekosili. Niti leto dni se torej Amerika ni mogla veseliti svojega zmagoslavnega pohoda z zvočnim filmom. Po Sonny - Boyu in Rio Riti ni znaia producirati komadov, ki M bili primerni za kulturne potr&be zapadne Evrope. Producenti imajo pač pred seboj mentaliteto in kulturni nivo povprečnega Američana in seveda producirajo filme predvsem za te mase. Ameriška drama, veseloigra. kakor tudi ostali igrokazi, ki so namenjeni za ameriškega farmeria ln cowboya, pač ne ustrezajo kulturnemu nivoju zapadne Evrope Tu ie prišla Amerika v precep. Na eni strani kolosalna civilizacija, ki daleč prekaša osiromašeno Evropo, na drugi strani pa kulturni nivo širokih inas. ki ni mogel slediti prehitremu razvoju ameriške civilizacije. To se pozna pri ameriških filmskih izdelkih, ki pač vlečejo povprečnega Američana, ki pa ne morejo ogreti povprečnega Evropejca. Pred ero zvočne aparature je bila Ame- ske so bile biede, moški vznemirjeni. Hoteli so poseči vmes. i nihče ni ve* del, kako. Dekle z ulice =e j bilo medtem na* lik divii mački nrinravilo na skok. [Vrgla se je na princa in vzela njegovo glavo med svoje roke. Potem je pritis= nila na njegove ustnice dolg, strasten pol;ub. Bila je ->odoba kakor da mu hoče izpiti, izsesati vso vročo kri iz žil. Princesa je preplašena zakričala. Morali so jo prestreči, da ni omahnila na tla. »In zdaj,« je dejalo škodoželjno de» kle z ulice,« sem poplačana. Več ne zahtevam od vas!« Obro-ivša se k princesi, je prista* vila: »Nasitila sem se na njegovih ustni« cah do besnosti! Navzlic velikemu bo« gastvu ne bosta nikoli ne ti ne on po« zabili na ta grešni poljub! . . .« Nato je stekla skozi vrata. Skozi polodprte duri pa je odmeval njen hu« dobni, peklenski in škodeželjni smeh. te* iesiske revaie -življenje in svet41? Merci: Sestanek Obljubila je bila, da pride. Celo sama je bila napisala »jutri Te obiščem — jaz« in krepko podčrtala izraz svojega hotenja. Leon je torej čakal. Dal je zakurili sobo in pripravil zavojček kislih bonbonov, ki jih je ona rada hruetala. Opoldne je mirno kosil, 5el v kavarno in na minuto točno odšel na evoje stanovanje, kjer sta se srečala v neprijazni nizki veži. »Dober dan!« je preprosto spregovoril in prijel za ponujeno roko. »Kako »Dobro! Hvala! Greva gor?« Govorila je toplo in prisrčno ter neprisiljeno in odkrito gledala vanj. • Leon in Maja sta se poznala že leto dni. Takoj po prvem srečanju jI je bil v zmedenem pismu z muko povedal, ima rad, ker je tako nežna in plemenita, rad jo ima pač zato, ker je Lina. Nekega dne se dogovorita, da napravita skupen iziet na bližnji hrib, toda hudobno, trmasto vreme jima nagaja. Po nebu švigajo bliski in ulije se gost dež. Cestni jarki so do vrha polni vode, dež udarja neusmiljeno ob šipe. Bum in Lina pritisneta svoja noska na šipo in opazujeta mimoidoče. V topli sobi prijetno prasketa ogenj. Ne preostane drugega, kot sedeti in poriniti noge pred plamen. Lino je strah, kdo ve česa, Btimu pa se zdi, da plamen pojema, dobiva čudne obli- Maidca: Paiek in muha Moja dobra mamica mi je nekoč po-redala tole: Bil je kralj, ki se je silno hudoval »ad pajki in muhami, češ. ta golazen »ač ni za druso na svetu kakor člove-ru v nadlego. Primerilo se je. da se je ta kralj za-sletei v vojno, ki se je končala zanj tatastrofaino. Sovražnik mu je vzel reč dežel in pobil vse njegove vojšča-fce. Premagani kralj je ubežal v gore, kajti tudi niemu je sovražni kralj stremel po življenju. Ko je premaganec že dolgo taval po •i STM- v a . [ ^m U i® i gorovju, se je vlegel pod neko smreko in ves truden kakor je bil, kmalu trdno zaspal. Toda sovražna patrulja, ki ie celo no gorah stikala za njim, bi ga bila tedaj gotovo našla in ubila, da ga ni k sreči pičila v roko muha. M uši i pik ga ie prebudil in zadnji hip se mu je posrečilo skočiti v bližnjo šumo ter si tako rešiti življenje. Kmalu nato je nadaljeval svojo pot tn ker ga .ie zalotila noč, ie zlezel v neko jamo in tam prenočil. Ponoči, ko je spal, je pa vso odprtino ob vrhu jame prepredel pajek s svojimi mrežami. t Zgodaj v jutro so ea prebudili človeški glasovi in kralj je ves v strahu takoj vedei, da so njegovi sovražniki spet tu. »Poglejmo še v to jamo.« je rekel eden vojakov. »Nikar.«: je dejal drugi, »v jami ga n;! Ce bi bil zlezel tu notri, gotovo bi b:l podrl to tanko paičevino!« In šli so naprej, kralj je bil pa rešen. Odslej ni nikoli več mrmral nad naik' in muhami. ke in glej! Iz plamena stopi palček in se zasmeje otrokoma: »Imenujem se Fafardet, sledita mi. Vodil vaju bom skozi dimnik v čudežni svet. Do sedaj sta vedno mislila, da je dimnik črna, umazana odprtina, nu, videla bosta!« Lina in Bum sta sledila Fafardetu z nekakim nezaupanjem, in komaj pomolita svoja noska v ognjišče, že vzklikneta od začudenja: »Planet Mars,« zavpije Fafardet. Otroka opazita sinjo svetlobo, ki je .razlita preko nenavadnih -vetlic, dreves. ki se upogibajo pod težo zrelega sadja. Torej takšen je planet Mars! »Eh, Lina, ali si sama pomislila kdaj, da zadostuje samo stopiti v dimnik, pa človek že vidi Mars?« vzdihne Bum. »Torej gospoda, poglejta si prosim vajino bodoče kraljestvo,« ju vabi Fafar-det. Pred njunimi očmi se pojavi krasno, toda zelo majhno mestece. Cerkveni zvonik dosega komaj višino njunih kolen, hiše pa so malo višje od palca.. Toda recite sedaj, kakšni so šele prebivalci? Majhni kakor noht na prstu! Majhni, tako čudno majhni in silno ljubki! In kako so modernizirani! Vozijo sc v avtomobilih in avtobusih, po glavni cesti vozi celo tramvaj. Na travniku, ki je komaj tolikšen, kakor platnice šolskega zvezka, vežbajo vojaki svoje vaje. Bum se skloni in zgrabi polno pest vojakov, ki se prestrašeni hočejo izviti iz njegovih prstov, ter se zatečejo v njegov rokav. Fafardet skoči Bumu za vrat. da bi jih umiril in reče: »Gospoda, tukaj je Bum in tam Lina, dva zemljana, ali jih hočete za kralja in kraljico?« »Sta ljubezniva?« vpraša nekdo iz gruče. »Da.« odgovori Fafardet. »Sta pametna?« — »Da, da!« »Aii sta učena?« — »Da, da!« »Ali ljubita bonbone in čokolado?« »Oh seveda, zakaj ne?« odgovarja Fafardet. »Aga ragagaga.« odgovorijo zdaj vsi hkrati, kar pomeni: »Sprejmemo.« Nato ju povabiio na pojedino. Bum hoče premakniti nogo in stopiti v mestece, ki je bilo zidano iz samega sladkorja in čokolade, kar je šele sedaj opazil... 'fresk, kakšen padec! »No Bum! Ali si dobro spal?« Bum si pomane oči in pogleda L!no. »Ali niso biii plemeniti ti mali ljudje z Marsa, Lina?« Lina pa ga gleda in se smeje ... Tedaj šele je Bum spoznal, da je bil spal. „Kaj pišejo „Jutrovčkir Kakšen poklic si boni izbral? Jaz bi bil rad elektromonter. Napeljal bi električni vod iz Fale do Gušta-nia. Mami bi popravil radio, da bi slišala iz Amerike, kako Indijanci pojejo in jočejo. Seveda bi tudi zase napravil radioaparat, da bi poslušal godbo iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Bratislave in od drugod. Veselilo bi me, da bi se mi mogli vsi stroji pokoriti. Danilo Močnik, učenec V. razr. Guštanj. Kako bom pozimi skrbela za uboge živalice? Ljubim ptičke in zelo se mi smilijo, ker morajo zmrzovati in stradati pozimi. Zato si pripravim krmo zanje že poleti. Okrog vrta nasadim vse polno buč in jih pustim, dokler ne dozorijo. Potem poberem iz njih pečke. jih posušim na solncu, nakar jih suhe spravim v shrambo. Prazne buče dam sosedi. da jih pokrmi prašičem. Pozimi natresem pečke na okno in z veseljem opazujem, s kakšno slastjo jih pozoba-jo lačni ptički. Jelka Tonejec, licejska učenka v Ljubljani. Kateri letni čss mi ]e najljubši in zakaj? Najljubši letni čas mi je jesen. Ljubim jo. ker mi prinese tako velike dobrote: zlatorumene jabolke in grozdje. Kosmos Ema, II. mešč. razr. Zidani most 34. Kakšen poklic si bom izbrala? Moj poklic? — kaj bi premišljevala — rajši se bom zdaj pridno učila In pomagala mamici pri delu! Saj: »Bistra glavica in pridne roke v vsakem poklicu človeka rede!« Vladovita Zamik, učenka V. razreda v Radovljici. Dragi »Jutrovčki« Spisa brez podpisa ne priobčujemo. Enaka usoda čaka tistih, ki poši'jajo svoje spise v nefrankiranih ovoiih. Uredništvo »Mladega Jutra«. članica: Mali pevec Glejte ga, našega Drejčka, šele tri leta bo star, pa že tak junak! Pa peti zna. Takole na široko se ti razkorači in zapoje, najrajši tisto: »Gori. oj gori prof Limbarskl gori sem tekel, sem padel, sem štrukelj popadel, ga v maslo pomočil po grlu potočil, pa je reklo: štrrr-bunk!« J li Zmes za šalo in zares Nagrobne lučke Bliža se praznik Vseh svetnikov, ko okrasimo grobove svojih rajnkih. Na vsakem grobu prižgejo lučke. Lične nagrobne lučke lahko sami napravite. V vsaki h:ši je dovolj praznih pločevinastih škatr'c od mazila za čevlje, vazelina itd. Te škatlice dobro očistite in prebarvajte s srebrno ali zlato barvo. (V trgovini kupite zlat aH srebrn prah in nekaj firneža: to zmešajte v gosto kašo in pobarvajte škatle). Od starih sveč naberite voska in parafina, ali pa kupite pri mesarju loja. To raztopite in vlijte v suhe škatlice. V sredo vsake škatlice postavite tenak stenj in enakomerno nalijte okoli njega vosek, parafin ali loj. Ko se vosek strdi je iučka gotova. Take svečice so prav lične in poceni. Napravi jih lahko vsak šolarček. Uganke i. Iskre siplje — ni kovač, v daljo tiplje ropotač. 2. Čreda ovčic brez pastirja po višnjevi trati dirja. Križaljka »Boben« Pomen besed. Vodoravno: 1. Igralna karta, 3. Topovski glas, 5. Tekočina, 6. Zemlja, ki jo je dajal srednjeveški plemič v najem, 7. Riba, 8. Predlog. Navpično: 1. Metulj, 2. Mesto na dnu Mrtvega morja, 4. Pcsoda, 5. Naselbina. Odgovori 1. G-hM+B so začetnice imen sv. Treh kraljev: Gašper, Miha in Boltežar. 2. Dinamit je razstreljivo. 3. Najdaljša reka Evrope je Volga. 4. Preden so izumili današnje ure, so merili čas s solnčnimi, vodnimi urami in urami na pesek. 5. Francoski kralj Ludvig XIV. je dobil priimek »le roi soleil«, kar pomeni — solnčno kralj —. 6. Plagijat je tatvina duševne lastnine. 7. Beseda »car« izvira iz latinske besede »caesar«. 8. Torzo je kip z odbitimi nogami io rokami. 9. Sueški kanal je povprečno sto metrov širok. 10. Najznamenitejše^ zimsko zdravilišče je St. Moritz v Švici. Utva: Giba leze ... »Biba leze, biba ni...« Metka se v solzah topi, »tovor nese. osel ni...« Metka se na smeh drži, »roge kaže. kozel ni...« Metka malo se smehlja, »to je le en polž!...« Pa se vsa hahlja. ker jo bibica zgačka. Rešitev kolcbocije Kovač kuje. — Šivilja šiva. — Uradnik piše. — Perica pere. — Kop ič koplje. — Mlinar melje. — Pevec poje. — Krojač lika. — Drvar seka. — Dimnikar ometa. Ljuba- Berač 2e dolgo kašljam in preganja me mraz; tu na oglu stojim, pa čakam na Vas. Zebe me v trhle roke, treso se mi stare kosti od mraza, strahu in bliščobe Vaših nevoljnih oči. ŠAZ£ ZA MALE — Lepa hvala, striček, za žogo, ki si mi jo daroval. — Saj ni vredno za tako malenkost. — Tudi jaz sem tako mislil, pa so hoteli po vsej sili, da se ti moram vseeno zahvaliti. Mali Jožek je prav previdno položil kos potice, ki jo je prejel za južino. na ploščo štedilnika. Mati se začudi: »Kaj ni mar že dosti pečena?« Jožek se odreže: »Nič zato! V šoli so nas učili, da toplota razteza telesa. Rad bi. da bi kos potice postal večji, ko pa je tako majhen.« Štirje prijateljčki so sklenili iti n3 izlet. Ob določeni uri enega ni. Ostali trije odidejo sami. Na neki točki izleta je Lojzek ves navdušen o lepoti narave in vsklikne: »Ah. če bi Tonček bil tukaj, kako bi mu bilo žal, da ni prišel!« Peterček lista vojaško knjigo ra čita: »Enoletni prostovoljci.« — Oče. mar so enoletni prostovoljci pravi vojaki?« — Seveda. — Pa v vojni, kai delajo? — Vojskujejo se. — Revčki, tako majčkeni! Pri CnčVovfli imaio goste. Oče tolmači malemu Tinčku, da so to daljni sorodniki. »Seveda «o daljni." modruje Tinček, »če so prišli iz Amerike.« Ob blejskem jezeru. Mali Peterček pita s kruhom ribice v vodi. Oče. ki je ravno pokadil cigareto, hoče zagnati ogorek v jezero. »Nikar,« zavpije Peterček, »da se rite ne osmedijo!« Rešitev križal»ke »Grozd« Vodoravno: 2. rt, 4. polk, 6. obara, 8. nekak, 9. Olovo, 10. rima, 11. ker, 12. ar. Navpično: 1. trobelika, 3. tlakomer, 4. ponor, 5. kravar, 7. ako. J. O. Curwood: Medved Tir Bruze je nekoliko postal in se primaknil k Langdonu. Nato ie živahno nadaljeval: »Grizli je dobričina, če ga pustiš pri miru. Večina se jih hrani z rastlinami in orav malo je med njimi mesojedcev. Opazoval sem medvede, ki so lovili koze, ovce in severne jelene, videl sem pa tudi medvede, ki so s temi živali živeli skupno na istih bregovih. ne da bi jim bili storili kaj Žale-ga. Medvedje so pač čudaki in o njih lahko veliko napišeš, ne da bi ti bilo potreba pisati bedarije.« Svoje navedbe je potrdil s tem, da je iztrkai pepel iz pipe. Ko jo je znova napolnil, je pripomnil Langdon: »Stavim, da ie velikan, ki ga zdaj zasledujeva, mesojed! »(Ni povsem gotovo,* je odvrnil Bruze,« samo po velikosti ne moreš tega presojati. Poznal sem grizlija, ki ni bil večji od psa. pa je lovil divjačino. Včasi se grizli že rodi ropar, včasi postane ropar !e slučajno. Če pa je le enkrat okusil kri, jo bo hotel vedno znova okušati. Nekoč sem videl, kako se je koza pripodila medvedu narav-ravnost v žrelo. Medved se ni zganil \ in šele, ko se je v svoji vrtoglavosti zaletela vanj, jo je pobil, preden jo je raztrgal. Stavim, da je šele tedaj po- stal mesojedec.« »Pa vendar mislim, da ima tudi velikost nekaj opravka pri tem,« je trdovratno vztrajal Langdon. »Mesojedni medved bo v večini primerov gotovo večji in močnejši od medveda, ki se hrani samo z rastlinami!« »Ti boš že vedel,« se je posmehnil Bruze. »Kako pa to, da se medved, ki se preživlja samo s črvi, mravljami, gosenicami in jagodami, tako zredi, da komaj raca? In zakaj raste medved prav med zimskim spanjem tako hitro? Sai takrat vendar leži kakor mrtev v brlogu, ne da bi se ganil in ne da bi sploh kai jedel! Jn kako si razlagaš, da medvedka mesec dni ali dva meseca doji mladiče, pri tem pa mirno spi svoje zimsko spanje. In zakaj so medvedji mladiči sprva tako majhni? Oni prirodoslovec bi bil skoro počil od smeha, ko sem mu dejal, da medvedji mladič pri rojstvu ni mnogo večji od mačke!« »Tega mu ne smeš zameriti.« ga ie zagovarjal Langdon. »Pred štirimi ali petimi leti bi tega tudi jaz ne bil verjel, in nisem verjel vse dotlej, dokler nisva našla onih dveh mladičev ob Atalaski! Prvi je tehtal funt. drugi le tri četrt! Ali se še spominjaš?« »Seveda se,« je prikimal Bruze. »Teden dni sta imela in mati je tehtala osem sto funtov!« Nekaj časa sta oba molčala. »Skoro neumevno,« je dejal nato Langdon, »in vendar je res. Človek bi lahko mislil, da gre za muhavost narave — pa to menda ne drži! Če bi bili medvedji mladiči razmeroma tako veliki, kakor pri drugih živalih, jih medvedka ne bi mogla prehraniti v času, ko sama nič ne je. Toda podoba je. da je v tem sestavu le neka napaka. Povprečni črni medved je vendar za polovico manjši od grizlija in vendar so mladiči črnega medveda mnogo večji kakor grizlijevi. Prav rad bi vedel —.« Veselo se smejoč je prikimal prijatelju. »To je vendar povsem jasno,« je vzkliknil. »Ali se še spominjaš, kako sva lansko leto r dolini nabirala jagode, dve uri kasneje pa se v gorah ke-pala s snegom? Čim više se povzpneš, j tem bolj mrzlo postaja, jeli? Gori v go-\ rah tudi julija meseca lahko brez težav i zmrzneš, in grizlijevi mladiči se rode visoko v gorah, mladiči črnega medveda pa se rode v dolini. Ko zgoraj po-kriva medvedji brlog še štiri čevlje debel sneg, lahko medved v dolini že pri čne iskati hrano v hosti. Tudi prične svoje zimsko spanje par tednov kasneje nego grizli in vstane spomladi par tednov prej. Ko se ob pričetku zime zarije v svoj brlog, je bolj tolst od grizlija in ni tako shujšan, ko ga zapusti, i Zaradi tega laže prehrani svoje mladiče. Menim, da to drži!« »Dobro si pogodil,« je navdušeno vzkliknil Langdon. »Na to nisem niti mislil, Bruze.« »Na marsikaj človek ne misli, dokler z nosom ne dregne v stvar,« je odvrnil goreč. »Pa, kakor si prej sam dejal — prav to so stvari, ki delajo, da je lov eden najlepših športov. Kadar človek spozna, da lov ni samo pobijanje, ampak tudi ohranjevanje in gojenje živali. Nekoč sem ležal sedem ur na gorskem grebenu in opazoval čredo ovac pri njihovi igri. In pri tem sem doživel veliko več veselja, nego bi ga bil, če bi bil pobil vse živali do zadnje.« Bruze je vstal, se pretegnil in s tem naznačil, da si želi počitka. »Lep dan bo jutri,« je zazehal, »le poglej. kako se beli sneg po gorah.« »Bruze---« »Kaj?« »Koliko tehta medved, ki ga prega-liava?« »Dvanajst sto fnrrtcrv. morda celo ne-' aj več. Jaz še nisem imeli časti, da bi ri ga bil ogledal tako od blizu, kakor M, Jimmy!« »In koliko bo približno star?« »Hm — če sodim po tem, kako je ; ležal, osem do dvanajst let. Star medved ne teče tako prožno.« »Ali si že kdaj naletel na tako stare medvede, Bruze?« »2e na tako stare, da bi morali hoditi po bergljah,« je odvrnil Bruze in sezul škornje. »Ubil sem že medvede, ki so ' !li tako stari, da že niso imeli nobenih | zob.« »Koliko so bili stari?« »Okrog trideset, pet in trideset — morda tudi štirideset let. Lahko noč, Jimmy!« »Lahko noč, Bruze!« vni. Muskvova matL Bruze je že davno spal, ko je njegov tovariš še vedno zamišljeno strmel v ogenj. »Štirideset let,« je mrmral, »štirideset ! let!« Spominjal se je časa, ko je bil j še strasten lovec — lovec, ki je pobil vse, kar mu je prišlo pred puško. Nekoč je v enem dnevu ustrelil tri medvede in dva severna jelena. V enem dnevu pet živali! Koliko let jim je ugrabil! Sto — ali morda še več? Saj se živali prav tako veselijo življenja kakor ljudje — in s kakšno pravico jih je pobijal? Samo. da je za nekaj bežnih trenutkov razdražil svojo lovsko strast in ji zadostil!« Tak je bil nekdaj! Langdon se je zazrl v zvezde in prisluškoval šuštenju vetra v vrhovih dreves. Blmske Toplice Njih zgodovinski pomen in okolica Aškerčeva rojstna hiša Ka stud se vidi fle zadnji ostanek bočne strani, vse drugo Je ra*jedel zob časa; trava zakriva ostalo grobljo na desni, da je nevidna dkiand Iztoči kopafiSče svojenn komornt- kn Juriju Goldschniitschii v fevd, dočim Je bilo dotld posest Jurija VSrtschachera. V začetku 18. stoletja je kopališče popravil in preuredil grof VVildenstein. L. 1812. pa je ta grof Gajetan WHdenstein prodal ko palžšče poštarju Antonu Gurniggu iz Celja; 1820. do 1836. je gospodar kopališča Wor litscheg. Šele L 1836. je vso posest kupil Gustav Ullich za 20.000 forintov. On in njegovi nasledniki so z dozidavanjem in urejevanjem krasnega parka dvignili toplice do višine boljših kopališč. Velika prednost kopališča je v tem, da ima več radioktivnih akratotermov, ki vse bujejo tudi vezano in prosto ogljikovo kislino. Radioaktivnosti se torei priključuje tudi zdravilno delovanje kislin. Temperatura vode je 37.5 stopinj C. 2upna cerkev Sv. Marjete je skoro za dva stoletja starejša od kopališčne kapele Sv. Antona Padovanskega. Okoli cerkve je bilo do 1. 1831. pokopališče. Cerkev je bila kakor ostale sosednje prvotno podrejena nadžupniji v Laškem in je šele v dobi cesarja Jožefa H (1789.) postala samostojna kuratija Do danes je imela župnija 15 župnikov. Izmed kaplanov je vreden, da se omeni posebno tukajšnji rojak in pesnik Anton Aškerc. L. 1809. je takratni župnik spoznal potrebo šole. Dobil je v Bugilčevi (Lokovšekovi hiši) majhno sobo in pričel s poukom, leta 1861. pa je dal preurediti sobo nad kletjo župrrišča. Ker je bilo delo prenaporno, se je obrnil na škofijski konzistorij s prošnjo, da bi nastavili posebno učno moč. Tako Je bi! za prvega učitelja imenovan Jožef Ko-kalj. L. 1864. je bilo v novi mežnarijl urejeno stanovanje učitelja. V to šolo je hodil s Globokega tudi mladi pesnik Anton Aškerc Njegova rojstna hiša je že razsuta, prav kakor poje v svoji pesmi: »Svetličič:« Na grobljo, kj prerašča jo mah že mnogo let, še dandanašnji hodi se studna kača gret... Najbolj vneti in zaslužni kulturni dciavec naše doline je bi! še sedaj živeči upokojeni župnik in biseromašnik g. Edvard lanžek. Od drugih dogodkov ie treba omeniti veliko povodenj Savinje, ki jo je povzročil usad gore Kopitnika na strugo. Po ljudski veri je tedaj ušel iz jame v Kopitniku zmaj, ki ga je čuvala Sv. Marjeta in vlekel za seboj vse kar se je dalo. dokler ga ni zt-su!o kamenje tik ob Savinji na današnjem >Savinjskem*dvoru«. Prebivalstvo je ubožno in se težko preživlja. Prvotno se je pečalo s poljedelstvom in živinorejo. L. 1848. Je stekla mimo železnica ln se je povečal tuj ski promet, 1866. pa so odkrili premogovne sloje na Breznem. Tedaj je bil večji dal Ijndj v premogovniku pri težkem dehi. Tudi vr-.u večjih hiš datira ir teh časov. L. IS90. p* so premogovni zaprli in veliko vrzel, iti je vsekakor občutno ln kvarno vplivala na socialne razmere so nadoknadil šele s tovarno podpetanikov na Gračnict, ki danes uživa svetoven sloves. Danes se ljudstvo peča ■ poljedelstvom hi gozdarstvom, kakor tadi z domačo obrtjo, ki so e lin! ,t> najboljši viri. Vsa župnija šteje okrrglo 630 duš, ▼ njen delckro* »pada okoR 130 hS. Ljudstvo Je zdo zdravo, povprelna doživeta starost je suče nekako msd 70 m 90 letom. Bil pa Je celo Topličan, ki fe dosegel 117 tet (Laka Zupan). Na{stare53e naše društvo, Gas«tao dn»-društvo, ustanovljeno po velikem pora j o L 1929. sf Je postavilo L 1927. svoj novi Gasilni dom. Istega leta Je bil ustanovljen tn-di naš Sokol, ki že od takrat vse>ko3! sprva kot odsek matKnega društva laškega Sokola, sedaj pa kot samostojno društvo, pridno širi in z uspehom goji našj jugi-slovensko sokolsko idejo za dobili) t Jugoslavije. Pravo duševno kulturno m^io pa vrši naša Javna ljudska knjižnica. Paralelno s tem razvojem pa smo dobili tudi električno napeljavo iz falsKe eleK-trarne, kakor tudi vodovod, ki voai vse oa Ogeč do Laškega in preskrbuje tiidl m-«ro Laška Leo TKar. Mali zimski pedič Gotovo ga ni sadjarja, ki bi ne bil še opazil spomladi na sadnem drevju, pod njim ali v bližini manjših, 2 do 3 cm dol« gih gosenic, ki se razlikujejo od drugih gosenic po tem, ker nimajo nog po celem spodnjem delu telesa, temveč jih imajo samo spredaj po tri pare in zadaj po dva para. To 90 goscnlct malega rimskega podiča. Premikajo se naprej na ta način, da po« stavijajo zadnje noge tik sa prvimi Pn tem te krvi njih telo navzgor, tako, da tvori lok (hrbet kamele). Nato prestavi go« senica sprednje noge ter iztegne telo, na« kar prestavi zopet zadnje in skrivi telo, prav tako, kot bi meril s ped mi. Zato a« imenuje metulj, ki nastane iz gosenice: mali zimski pedič ali mereč. Ko so se gosenice malega zimskega p©> diča spomladi popolnoma razvile in med tem ponovno prelevile (preoblekle), zlezejo na tla ali pa se spuste na zemljo po tanki pajčevinasti nitki Tu se zarijejo plitvo v zemljo ter se zabubijo (omrtve). V zemlji ostanejo do pozne jeseni. Proti koncu ok» tobra. najbolj pa novembra, ob toplejšem vremena m tali zemlji pa tudi še decem« bra pa nastane iz bube metuljček in sa pririje iz zemlje na dan. Samci odfrče t zrak in se vsedejo po drevju, tudi po ograjah, kolih itd. Samice imajo pa krila tako slabo razvita, da ne morejo zleteti. Pač pa imajo dobro razvite, daljše in močne noge. Zato marširajo do najbližjega drevesa tei plezajo po debla navzgor. Mali zimski pedič je nočni metulj. Sam« d kakor samice sedijo ali visijo podnevi popolnoma mirno. Pred sovražniki jih va« ruje skorji podobna barva, tako, da jih je Ali ste že naročnik edine slovenske llustrovane tedenske revije »Življenje in svet"? Slika Rimskih toplic okoli i. 1835. prav težko videti Ponoči pa frfotajo samci okrog ter oplodijo samice. Po izvršeni oplo« ditvi samci poginejo, samice pa zlezejo * vrhe dreves in odložijo tam v kupčkih po približno 30 jajčec skupaj 200 do 280 jajčec. Jajčeca ostanejo čez zimo na drevesu. Ker so odeta z močno kožo, jim ne ško» dujeta ne mraz, ne moča. Spomladi sc pa izvali iz vsakega jajčeca po ena goseničica, začne takoj objedati mlade liste m cvetje. Gosenic malega zimskega pediča se ubra« nimo prav lahko. To pa se mora zgoditi zdaj. Ker lezejo njih matere, kakor smo rekii zgoraj, zdaj po deblu navzgor, ->b; damo deblo z lepljivim pasom, na kateren obvise ter poginejo. V to svrho ovijemi debla sadnih dreves v primerni višini (v višini naših prs) z 10 do 20 cm širokim pasom papirja ter ga privežemo z nitmi, špago, rafijo, dratom itd. Najbolj prinrs« ren je za to ovojni papir. Ako pa nimanv.> takega, vzamemo par pol časopisnega pa« pirja ter jih zložimo tako skupaj, (prega« nemo), da dobimo 10 — 20 cm širok pas. Nato namažemo na papir za 2 do 3 prste širok pas lepila, ki se ne posuši hitro. Ta« ko lepilo je n. pr. ptičji lim, ki si ga sku« hamo iz lanenega olja. Imajo pa taka lepi« lo tudi naprodaj. Najenostavnejše pa Je. da vzamemo dobre, sveže muholovce ter jih potegnemo po papirnatem pasu okrog debla. Muholovci se na papir radi primejo. Ako je eden prekratek, vzamemo še kos drugega; ako je deblo tanko, odstrl« temo ostali kos ki ga porabimo pri dru-gem drevesu. O tem pa, če je muholovec svež in dober, se prepričaš pred nakupom na ta način, da skušaš potegnili trak iz papirnatega omota. Ako gre rad ven, je dober; ako ne, je zasušen in zanič. Ako ima drevo gladko skorjo (n. pr. češnja), ovijemo papir brez nadaljnjega na deblo. Ako je pa skorja raskava. jo mora« mo namazati tam, kjer bomo ovijali, z ilovico itd. (ako imamo samo eno drevc aH dve drevesi ter nimamo ilovice, morda s testom). Ako bi tega ne storili, bi se zrnu« zala pedičeva samica pod ovojem po de» blu navzgor. Zgornjo nit potegnemo pri ovijanju za. dva prsta pod zgornjim robom papirja, na« to pa zapognemo zgornji rob na ven. tako, da tvori streho nad lepljivim pasom in 2a varuje pred opiranjem po dežju in kapljan, ki prihajajo po deblu. Ako ima drevo kol. moramo oviti seveda tudi tega. Ob gorkem vremenu in nezamrzli zem« lji se vale pediči tudi še decembra. Zato lepljivi trak (muholovec) po potrebi obno« vimo. Pri zgodnji zimi se pa vale pediči tudi še spomladi in sicer takoj, ko skopni sneg ter se otaja zemlja. V tem primeru obnovimo lepljivi trak zgodaj spomladi. Ako pokončamo zdaj pri svojem sadiu pedičeve saipice, se nam spomladi m poie-ti ni treba bati gosenic, kajti samica (ka» kor je že zgoraj povedano) po zraku na naša sadna drevesa ne more prileteti J. JekL Baško Jezero Sredi slovenskega Gornjega Roia gleda mirno, milo in pokojno proti sinjemu neira Baško jezero, tako lepo in ljubko, kakor da bi ga bil Vsemogočni ustvaril tedai, ko je bil ves njegov obraz en sam sladek nasmeh, pola zomske krasote ta rajske divo-te. Jezerski sdnje-modri valovi, skozi katere se ozira radovedno in plaho v novi, sedaj tako nemirni svet kakor lepo oko nedolžnega in neizkušenega dekleta, se ospa-vaje zibijejo okoli nizkih bregov okroglega jezerskega otoka in se zlivajo z rahlhn, ta-jinstvenim šelestenjem njegovih starih bukev. črnih borov, jelk in smrek v melodi-ozoo, milodonečo slovensko koToško pesem, kt se glasi in doni daleč — r okolico tja do Beljaka ob Dravi, preko nj« do Vrbskega jezera in pred vrata nepomirtjl-vega Celovca noč in dan, kakor da bi nič ne vedela o neprikladnem hrušču in trušča, ki gu čuieS kaj neprijetno zdaj tu zdal tam po doEni od Jezera pa doli do PHber-ka. Kajti pokrajina, sredi katere spi Baško jeeero, preko in mimo borovih gozdov tla do Podgrada, do št Jakoba in do skromnega doma Miklove Zale je klasična zemlja narodne poeznje in obenem zibeljka najlepše narodne pesmi koroških Slovencev ln hrani še spomine na Napoleonovo jtigosJov. Ilirijo. Mladi kaplan Gregor Maternik, (tako se je prvo«tno pisala slovenska rodbina Maternikov; »Efnspieler« je dobesedni njen nemški prevod, ki ga Je nekdo Izvršil v matrikah župnije v Svečah; tako le pripovedoval rajal prof. L Schetaing. doma lz Borove«) Je okoli L 1855. fz St Jakoba tod mimo s'iort gozd ln gmajno hodil ohisko-vat na dom svoje stariše v bližnje Bače in njegovo pesem, sedaj po četi Jugoslaviji znnno. t>idi ns otoku BnšVecn lp7°rn no4 podjetja. Samo gozd ta zopet rord, ta sicer borov gozd, ki Siri aajpriietnejši voof in polni pljuča z najučinkovitejšim zdravilom. Sanjava, zamišljena se ti zdi sika, ki jo imaš pred sabo, da se zamisliš v svoje sanje in čudne čase. Ki vise nad to okolica Pa ko dvigneš svoj pogled kvišku, štrl» pred tatoo visoko proti nebu na jugu skalnata Jepa (2143 m), na zapadu za Beljakom Dobrač 12166 m), Kjgi cele Koroške, na severu pa podolgovat; hrbet Grlice (1909 m) tudi Osojščice Imenovane kole vzpenjača, »Kanzelbahr.« čaka, da dobi n& našemu Pohorju svojo mlajšo sestrico. Tam na levi strani jezera, otoku nasproti, široke, bele lise v temnozelenem borovju razodevajo, da se tu v jezero poizgubija več hudournikov. Eden izmed njih se imenuje po borovju Borovnica. Najfinejši 6i najčistejši pesek, droben kakor morski pesek, prinaša z razdrtega pobočja strme Jene in ga na dolgem Ln širokem produ, ki obsega kakih 400 kv. metrov odlaga tik pred m nad Jezerom, da se moreš, ko si *e skopal r Mažilnih Jezerskih valovih, ob borovem gozdu solnčiti kakor na morski obali, opazujoč veselo igranje jezerskih ribic. Solnce se za tirolskimi gorami nagiba k zatona. Njegovi zadnii žarki žare Izza podolgovatih Dobračevih obronkov mimo stare, slovenske cerkve ob nar. meji gori nt skalnate vrhove strm« Jepe ta Jepice. Tam gori nastane čarobno Ž2renje in lomil eeje soinčne svetlobe; spodaj že lega ^a borove gozdove, na otok ta jezero večerni hlad ta prvi mrak. Z duhtečih travnikov med Bačami ta Ločami se čuje ▼ presled^ kih prepelica, iz grmovja ob jezeru taščica Zibajoč se v čolnu po hladnih mirnih zerskfh vrvd^h okoli otoka, občud'1'?? »Slovenska« (tako še vedno Imenovana) cerkev tik pod vrhom Dobrača, na najskrajnejši narodnostni meji ▼ severnozapadnem kotu ozemlja, naseljenega po Jugoslovenili. vaško lipo sosednih vasi, ▼ Bačah, v Lo-čah na Brdu, na Brnid, v Dobrovljah na Ledincah, pa povsod na Koroškem, kjer 5e gori ali tleje sveti ogenj ljubezni do slovenskega naroda, tudi danes še nekoliko pritajeno, ču.ieš: Tam za gmajnica Tam čez izaro ...«. Lepe vijugaste steze, prave koroške »stezice«, vodijo v gozdnem hladu in zrcalu Jezerskih valov sem in tja, da ti ni treba vprašati: »Kje so tiste stezice?« Kmalu te pripeljejo mimo pobožnega znamenja do prijaznega hotela ob planem jezerskem bregu, z lepim zelenim, senčnatim vrtom, s solnčnatim kopališčem in pristaniščem za priproste čolne. Tu ni nobenega prahu, ker daleč naokoli nj nobenega industrijskega prekrasno idilo sredi nemirne, razburkane pokrajine in vse se ti zdi ena sama velika uganka, kakor je ena sama velika uganka sijajna preteklost, žalostna sedanjost in še vedno negotova bodočnost naših bratov ta sestra, ki bivajo v tej blesteči deželi. S hotelskega vrta slišiš otrok« iz Beljaka peti nemške pesmi; s hribčka pa, za katerim leže Loče, čuješ slovenski glas, slovensko pesem; ko postaneš pozoren, so že skoro celo pesem odpeli, slovenski fantje iz Loč; le zadnjo kitico še ujameš: "HSSa očina, ljuba mamica. Oh, ko bi naidov še kdaj oba; Al ne najdem več mojih starišo^, Jaz le koj otožen grem domov.« Dr. Fr. Mišič. Vse od davnih časov, ko so hodili po naših krajih Rimljani je že znano naše kopališče. Iz rimske postojanke se je do danes razvilo v tako pomembno točko, da je več ali manj znana skoro vsakomur, ki se je kdaj vozil po prog; Dunaj-Trst. 2e sama mikavnost kraja vpliva na človeka, da vsaj mimogrede pogleda to nenavadno lepoto v ozki soteski, ki se vleče v vijugasti črt: od Zidanega mosta tja do Celja. Kraj sam leži 214 m nad morsko gladino, kjer prevladuje blago predalpsko podnen-Je. Precej zgodnja pomlad daje kraju posebno privlačnost; z ozirom na to bi lahko trdil, da ležijo Rimske Toplice na prenodu v one kraje, kjer nastopa pomlad znitrio kasneje. Vzrok k temu bi bilo m. dr. pripisati okvirnemu hribovju, ki dosega na nekaterih mestih višino do 900 m in 2apira dostop mrzlim vetrovom. Vsa šmarjetska dolina je na vjeh koncin tesno zaprta, Ie na vzhodu se vleče rneo stisnjenimi gorskimi stranmi vijugasti m kolenčasti tok Savinje proti fzlivu v Savo. Naš kraj je torej stisnjeia medgorska (klina, ki se od ostrega kolen-.. Savnje polagoma razširja proti sev-.ru, i >kler jo ti« zai.fi v počeznem ostrem Kota vioko hr-bovje na obeh straneh Savi ne, porneje p« krene v zbočenem icku r sevtrnovzhodn' smeri ta tako preide ▼ lahno, ntzko, travnato gričevje; na drug; strani te^a k.»ta ra se ta navpična strma stena itkloni nekoliko nazaj. Tu se Iz tega »tisnienega predela prične obrobno hribevj« na obeh straneh Savinje več ali maij t»!daljevati drug 0\i drugega. šča, najdemo tele napise: NYMPHIS AVG. ERYCTUS Q. SARINI C. P. P. SER VIL-LIC POSUIT (kar bi pomenilo: Visokim nimfam postavlja rešeni upravitelj 0. Sabina Verana visokega predstojnika pokrajine). — NYMPHIS AVG. MATIUS FIN1-TUS V. S. L. M. (pomeni: Visokim nimfam Matija Finicij. Obljubo izpolni iz vsega srca) — NVMPHIS AVG. SACR. C. VEPO-NIVS PHOEBVS ET FELIX EJUS V. S. L. M. — (Posvečeno visokim nimfam Gaj Ve-ponij Feb in njegov sin. Obljubo izpolni lz vsega srca) NY;WPHIS AVG. SACR. AP-PVLENIVS FINITI V. S. L. M. (pomen; pravtako: Visokim nimfam posvečeno Ap-pulenij Finicij itd.) Na zapadnj strani današnjega »rimskega dvorca« pa je še sedaj kainenit lev brez glave, nad njim pa je v zidu vdelan kamen, ki ima vklesano samo besedo VALE-TVD. Po vsej verjetnosti torej ie bil najbrže ta kamen posvečen boginji zdravja (lat valetud(o) — zdravje). Vobče je ve.s temelj današnjega velikega bazena, delom« pa tudi temelj nekaterih kopaiiščnih zgradb Tisto drobno skalortto hribovje, porabo večinoma z tglavd ta grmičevjem, ki se, kakor sem zgoraj omenil, približa desnemu bregu Savinje, je vleče v ravni smeri skozi vso brezniško sotesko ta preide šele nekje pri Sv. Jederti ▼ položne, travnate hi poljedelske predele. Počez skoro pravokotno pa se tej skaiovltl hribini tesno približa sprva v nizkem gričevju, ki pa po prvi večji vzpetini preide r hriboviti z H-stovd (bukovjem) ta Iglavci porasH greben — manjši Sedovec in nekoKko višji KinceL, ki se posebno na to stran spušla strmo v dolino in se potem na jugozahodni strani toliko zniža, da se polagoma zenači s hribovito, rekel bi, tik pod vznožjem teh hribovij potisnjeno nekako istosmerno ležečo ogečansko planoto, po svojem postanku nasipino odlomljenega obrobnega hribovja. Tik zadaj se pa vzpenja skoro enako visoki Kopitnik, ki tvori s Stražnikom nekakšno sedlo. Slednji je baje dobtl kite po nekdanjih rimskih stražah, ki so varovale ta čuvale prehod na drugo stran ▼ Zasavje, ker je v tistih časih vodila edina prometna pot ki Je vezala Zasavje z rimskim Norikom. Stražnik torej sam zaključuje doBno na južni strani prav tako kakor hriboviti ta ravni greben na severni strani. Vsa dolina nalikuje jajčasti obliki, ki jo bolj na vzhodni kakor zahodni strani v podolžni smeri reže ozki tek Savinje. Tam, kjer stoji današnje kopališče, deloma nekolfko nižje v neposredni bližini sedanjega hotela »Stara Pošta«, so v L 1845. to 1874. izkopali marsikak zanimiv spomin iz rimskih časov, kakor ostanke rimskih rgradb ta vmes mnogo rimskega denarja. Na štirih rimskih spomenikih, ki so danes postavljeni v nekakšni kupoli s kipom boginje, deloma pa tudi na hodnikih kopall- Kimske toplice danes zgrajen lz starfh rimskih kamnov. \i vsega tega smemo z gotovostjo sklepati, da so Rimske toplice cvetele in uživale največji sloves baš v onem času, ko je bila sosednja Celeja glavno u^esto južnega Norika in ste-kališče mogočnih rimskih oblastnikov. Po razpadu rimskega Imperija ta ob preseljevanju narodov je bilo Izpostavljeno pro pasti tudi naše kopališče. K temu pa Je prišel 1. 1201. še potres, ki je bil po izpo-vedbi kronik tako močan, da Je od stolpov, gradov in hiš ostala le še kupica ruševin. Prvi pisani podatki o toplicah segajo v 13. stoletje. Rimske toplice so takrat pripadale nekemu Tuffer. Nato pride nov presledek do L 1486. Takrat Je oglejski generalni vikar Butius de Pahndis dovoRl za dobo treh let branje maše ob nedeljah m praznikih v Toplicah na žrtveniku, nazva-nesm »portale« pq Tufferovih za plemiče m bolnike. Pozneje si je lastil toplice bližnji kartuzijanskt samostan Jurldošter. L. 1529. so Rimske toplice porušili Turki. Iz 1. 1606. vemo, da je nadvojvoda Fer- Trgovina s patriotizmom V zagrebškem »Jugoslovenskem Lloydu je glavni urednik g. Ivan M al in ar priobčil na uvodnem mestu pod gornjim naslovom naslednji članek: ivVsi oni, ki poznajo naše ljudi in razmere ne samo od danes, temveč že pa- desetlerii nazaj in ves ta čas niso imeli ambicij, da bi se prerivali na po-v;-v e samo s spretnostjo svojih laktov, a še manj, da bi trgovali s patriotizmom se m-orajo gotovo sleherni dan čuditi, ko vidij-o in čujejo, kakšni tipi so splavali na površje javnosti. Zdi se uprav neverjetno, a včasi tudi žalostno in komično, kakšni ljudje lahko v naši družbi, v gospodarstvu, tisku, patrijotičnih organizacijah in raznih nacionalnih poslih igrajo celo vodilne vloge. Čeprav ie resničen narodni pregovor: »Ako narastejo reke. se smetje drži na površju« — vendar je več kakor žalostno in komično, da se veljavnost te prislovioe pri nas še vedno ne zmanjša. Eden izmed najgadnejših pojavov te povojne poplave je vsekakor — trgovina s patriotizmom, o kateri pravijo njena predstavniki, da je prav pridobitna in da zanjo navzlic velikim variantam in konkurenci obstoja izvrstna konjunktura. Svrvi čas sta bila srbstvo in hrvat-stvo kolosalna artikla za trgovino s patriotizmom; — kdo in kakšni so bili ti trgovci, je danes dobro znano. Priti je mora! šele 6. januar 1929, da je poleg drugega tudi tej trgovini napravil konec. Videti pa je, da so trgovci s patriotizmom prav okretni. Kakor zavržene mačke so se tudi oni spet ujeli na noge. Tc dobro ugotovalja sarajevska »Jugo-slavenska pošta«, ki je pod naslovom »Komercialni Jugosloveni« zapisala med drugim tudi tole: »Živimo v dobi komeroializacaje ... Vse se postavlja na poslovno osnovo, vse računa s toliko in s toliko odstotki profila, s toliko in toliko dividendami. Naravno, da so se v tej »gospodarski« tekmi znašli ljudje, ki jim je prišlo na misel, da komercializirajo tudi jugolo-vensko idejo. Pojavljajo se enostavno kakor gobe po dežju. Na lepem se ti pojavi kak novo plamieči Jugosioven, ki z zanosnimi besedami poveličuje jugoslovensko ideio in se bije ob prsi. Govori, da je vedno bil tak, — a v mislili se nm skriva, recimo, kakšen no-tarijat ali kaka druga sinekura ... Kmalu nato glej drugega, ki hoče svoje jugoslovenstvo vnovčiti s kakim velikim kreditom, sanacijo kake propadle institucije ali sMčno... In tako se pojav-i'jaio po vrsti, zdaj s tem. zdaj z onim poslom, ki da bi ga bilo treba podpreti v imenu jugoslovenstva. Naravno, vsi ti tipi hočejo biti nekaki vodje ali vsaj na vodilnih mestih. Za boga ne v preproste vrste, ker to ne odgovarja njihovemu »rangu«, reete: ne bi odgovarjalo njihovim komercijalnim interesom. Ampak prav lahko jih je prepoznati: V Beogradu se predstavljajo, kakor je to tudi prirodno. za velike Jugoslove-ne, dočim recimo v Sarajevu ali Zagrebu (ali v Ljubljani, op. ur.) v svoji bližnji okolici ostanejo pri stari mentaliteti in se hvalijo, kako so vse rnodro ukrenili in hladnokrvno spravljajo profit v svoj globoki žep. Ce bi taki komercialisti prišli do veljave. bi naše javno življenje postalo zopet golo in boso in narod bi ponovno padel v mizerijo že likvidiranega strankarskega koristolovstva ter protekcio-mzma nesposobnih in nevrednih. Zato mora proti komercializaciji jugoslovenstva vstati vsa naša čestita jugoslovenska javnost. Jugoslovenska ideja lahko samo posluži državi in narodu, če ima iskrene, ne pa licemerske propagatorje in če je zamišljena s čistim in iskrenim srcem. Potrebujemo take in samo take Jugoslovene! »Komercialni Jugosloveni« ki dovedli narod in državo do moralnega in materialnega bankrota!« Vse to podpisujqemo nadaljuje g. Maftnar. in naglašamo, da je skrajni čas da trgovina postane in ostane prava trgovina in da patriotizem preneha biti nekak sinonim za koncesije, liieracije. provizije, sinekure in kakršne koli druge posle ter za dohodke brez vsakega druga. Nikdar ne dovolimo, da se na račun jugoslovenstva, narodnih idealov, naših narodnih svetinj in narodne propagande vršijo trgovski posli, ki s patriotizmom m pravo legalno trgovino nimajo skupnega nič drugega, kakor da na eno in drugo mečejo senco kompromitirala pri onih, ki ne vedo ali nočejo razlikovati pravega od krivega. Trgovina s patriotizmom se ni vrinila samo v šume, banke, industrije, gradnje, koncesije in leferacije, temveč je žal našla veliko poslovno področje tudi v — tisku. Kakor gobe po dežju se pojavljajo vsakojake novine in izda-ie z bučnimi jugoslovenskimi programi. Te novine, izdaje in ljudje, ki jih urejajo in izdajajo, veljajo težke milijone, ki '"i hnekdo mora plačati. A kdo plača vse to? Zopet gospodarski krogi, na katerih blagajne se apelira pod raznimi patriotičnimi gesli, naslovi in pritiski. Gospodarski krogi plačajo to direktno ali indirektno, pač po taktiki in obliki, ki jo za takšno plačilo iznajdejo ti trgovci s patriotizmom in razni njihovi pomagači.« V i.adaljnjem navaja g. Malinar ve i takih primerov iz raznih krajev države in zaključuje: »Ti trgovci s patriotizmom in patri-otično propagando so največ krivi, da p.avi izdajatelji in novine, ki izhajajo že desetletja in koristno delujejo, ne morejo na legalen način akvirirati reklamnega materijala, ker gospodarski 1 rogi nasedajo in drago plačujejo različne fine in grobe izsiljevalce, ne da bi s tem koristili tisku, državi in niti ne samim sebi. Smatramo, da je dolžnost čestitega društva, da tako kakor pobija vse nepatriotične pojave, pobija tudi pojave nedostojne ara trgovanja s patriotizmom. ki se dalje ne more in ne sme prenašati.« Sedmi kongres Mednarodne unije proti tuberkulozi v internacijonalni Uniji proti tuberkulozi je organiziranih 34 držav, v katerih delujejo vsedržavne protituberkulozne lige. Naša država ni Članica te Unije, ker še nimamo vsedržavne protituberkulozne organizacije. Pri nas obstojajo protituberkulozne lige v Slovenji, deloma v Hrvatski, dočim so drugi kraji brez podobnih organizacij. V tem pogledu bo treba nekaj storiti in organizirati krepko vsedržavno protituberkulozno ligo z gosto organizacijsko mrežo. Tuberkuloza je vendar pri nas tako pereč problem, da ga z oficijelnimi državnimi zdravstvenimi ukrepi in zavodi ne bo mogoče rešiti. Potrebni sta privatna inicijaliva in privatna delavnost. Povsod, kjer smotreno vodijo pro-tituberkulozni boj, skrbe za to, da čim agil-neje delujejo protituberkulozne lige, ki seveda vživajo vsestransko državno pomoč ln pomoč drugih javnih faktorjev. Letošnji protituberkulozni kongres se je vršil v glavnem mestu Norveške. Izmed Slovencev se je kongresa udeležil docent dr. Matko iz Maribora. Tudi hrvaške lige so imele tam svojega zastopnika. Unija je zelo resna organizacija, kateri pripadajo najboljši zdravniki, strokovnjaki na polju zdravljenja in preprečavanja tuberkuloze. Unija ie zato v boju proti tuberkulozi vodilna organizacija. Posebno važnost je dala letošnjemu kongresu znana pretresljiva tragedija v Lflbe-cku, kjer je na posledicah cepljenja proti Je-tiki umrlo okoli 50 otrok. Javnost je upravičeno pričakovala, da bo kongres tudi o tej tragediji govoril. Saj je bil za referenta o problemu cepljenja proti jetiki določen sam Galrnette, iznajditeli cepiva proti jetiki. Pred početkom debate o >kalmetizaciji< je nemški delegat dr. Hamel podčrtal, da preiskava v liibeški tragediji še ni zaključena vendar pa je že dokazano, da je bilo cepivo, ki je bilo poslano iz Pariza, neškodljivo m da se je nesreča pripetila samo zaradi nepravilnega ravnanja ž njim. Profesor Cal-mette sam je v svojem referatu dokazal popolno neškodljivost in učinkovitost svoje ga cepiva. Podčrtal je zahtevo naj bodo proti jetiki cepljeni vsi novorojenci, ne samo oni iz inficiranega okoliša. Večina navzočih je soglašala z nazori in izvajanji Calmetta; ugovori so bili samo v pogledu zahteve, da bi morali biti cepljeni vsi otroci brez izjeme. Proti >kalmetizacijk kot taki je govoril samo zastopnik Kanade dr. Watson. Drugi glavni referat (dr. Buer, Norveška) je bil posvečen zdravljenju pljučne tuberkuloze potom thorako plastike. Referent je priporočal operacijo v dveh etapah. O problemu: izobrazba dijakov in zdravnikov glede tuberkuloze je govoril dr. His (Berlin). Splošen utis kongresa je bil ta, da je uspešna borba proti tuberkulozi mogoča in to s prav vidnimi uspehi, ako v tej borbi sode- 123 Za vsako polt primerna nlansa „Cendre de roses" „Rouge mandarine" in še 12 nadaljnjih rdečih nians za lice imate vedno na izbiro. Zahtevajte od svoje parfumerije, da Vam pokaže prekrasno zbirko teh nenadkriljivih Pastell-Rouges barv. Samo res pravo kvalitetno blago doseže svetovni sloves! Parfumerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: M r. ph. Bela Vary Zagreb Smičiklasova nI. 23. TeUefon 49-99. lujejo znanost, privatna incijativa in požrtvovalnost ter država, občine in druge javne korporacije. Treba je, da postanemo reden član te zelo važne Unije. Treba je, da se za problem tuberkuloze pričnemo sistematično zanimati. Dr. I. B. Kmetijski vestnik Letošnji vinski pridelek v Dravski banovini Z izjemo nekaterih večjih graščin je le* tošnja trgatev v vsej banovini končana. Za» radi večinoma deževnega in trajno oblač* nega vremena v zoritvenem času se je tr« gatev za nekaj tednov zavlekla, odnosno ponekod preuranila, in je pridelek pač iz« gubil na pričakovani dobroti, toda kljub te* mu ni ta v splošnem tako slab, kakor se sodi. Nasprotno je ne samo v k van t i ta ti v« nem, marveč tudi v kvalitativnem oziru še dokaj zadovoljiv. Osobito velja to o moštih iz grozdja, tr* ganega v najkrasnejšem vremenu, to je v času od 14. do 20. t. m. Sladkoba teh mo* štov je dosegla pri mešanih sortah 18 do 19 odst., pri sortiranih 20 — 21 m v naj« boljših legah v haloških in ljutomerskih go« ricah pa tudi 22 — 23 odst. sladkorja, kar ustreza jakosti od 12 — 13 in pol odstotka alkohola. Taka vina so torej enaka lanskim. Srednja sladkorna množina mostov meša« nih vrst, tudi po Dolenjskem, je znašala 15—17 odst., kar ustreza alkoholni jakoetl 9—10 odst. Tudi kislina je zmerna zbog obile zračne in talne vlage v zoritvenem času, izvzemšl pri prerano prešanih moštih, ki so prav ki« sli in prazni. Glede kvalitete lahko posta* vimo letošnji mošt, odnosno vino, izvzem« ši prav pozno brane sortne vrste, med let« nika 1928. in 1929. Denarna kriza in zadnjeletne izkušnje, da posameznikom ne kaže špekulirati in čakati na boljšo prodajno konjunkturo, si« li producente v čim hitrejšo oddajo svoje« ga pridelka, zaradi česar so se tudi cene v tem pravcu vsmerile, in sicer do izredno nizkih con, ki znatno zaostajajo za lanski* mi. Zato se je pričela kupčija, za sedaj ve* činoma s kmečkimi mošti, še precej živah* no razvijati in je upanje, da se ta še inten« zivneje razvije, čim mošti popolnoma poki« pijo in se nekoliko tudi že očistijo. K temu bo mnogo pripomoglo veliko po« manjkanje sadnega mošta, ker se je tega zaradi slabe sadne letine prav malo na« pravilo. Dalje je upati, da se bo tudi izvoz z vladno podporo in novo izvozno organi* zacijo znatno povzdignil in se bodo tako polagoma zmanjšale večje zaloge vsaj sort« nih krepkejših vin. Novi vinski zakon, ako se bo temeljito izvajal, bo tudi mnogo pripomogel do re* elne kupčije s popolnoma naravnimi vini in omejil prodajo vina izrazitih samorod* nic (ameriških trt), odnosno s temi in dru* gače mešane ali celo pokvarjene pijače. Lanski pridelek je do malega že ves iz* črpan, na zalogah pa je še precej vina iz leta 1928., katero bo pa skrajno nizka cena najbrže tudi iztrebila iz vseh kleti. Upajmo torej, da na en ali drugi način pridemo enkrat iz te dolgotrajne vinske Tajnosti chicaškega podzemlja Prihodnja (jutrišnja) številka »PONEDELJKA« začne priobčevati serijo člankov o chicaškem zločinskem podzemlju izpod peresa uglednih ameriških kriminalistov, detektivov, novinarjev in repor-terjev. »PONEDELJEK« si je kot edini slovenski list pridobil sodelovanje članov chicaškega kriminalnega urada, ki bodo pripovedovali njegovim naročnikom in čitateljem o stvareh, ki so jih sami videli in doživeli. »PONEDELJEK« bo priobčeval izvirna poročila ameriškega novinarja Edvarda Deana Sullivana v Chicagu; ameriškega kriminalista Ceorgea B. Biddingerja, kriminalnega komisarja v Chicagu; ameriškega reporterja Harrya Mossa, specialista za kriminalne zadeve v Neiv Yorku; ameriškoangleškega publicista H. Brechta, sedaj v Londonu. V seriji napovedanih člankov bodo izhajali: Nočni napadi banditov v Chicagu ; Čndni običaji kraljev chicaškega podzemlja; Zločinski župan v Chicagu; Smrtna kazen in chicaški banditi; Najznamenitejši kriminalni primeri v Ameriki; Umor v Packertownu; Kdo je umoril Marijo Riddle? In kot prvi članek, ki prične izhajati v jutrišnji številki »PONEDELJKA«: „A1 Capone, junak chicaškega podzemlja" izpod peresa chicaškega novinarja Edvarda Deana Sullivana. VSEBINA PRVEGA ČLANKA: Kupljeno mesto — Karavana strojnih pušk — Nočna bitka — Dobrotnik Floride — Strahote na ladji — Caponova žena plačuje račune. ČLANKI BODO OPREMLJENI S POTREBNIMI SLIKAMI. »PONEDELJEK« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 in v vseh podružnicah »Jutra«. Mesečna naročnina samo Din 4.—. Posamezne številke po 1 Din. _ »PONEDELJEK« se razpošilja s prvimi vlaki po polnoči. krize in da zasijejo tudi producentom in vinski trgovini boljši časi! Fr. Gombač. Kam s krompirjem Tudi letos se je pridelalo dovolj krompirja in mnogi kmetovalci ne vedo kam ž njim, ker ga nočejo prodati po nizki ceni. Sicer je ponekod precej gnil in je pridelek s tem skrčen, ali kljub temu ga je v naš! dežel; dovoli. Nujno priporočamo kmetovalcem, ki jim je krompir močno gnil, da i premenjajo seme in da že sedaj v jeseni : preorjejo in s hlevskim gnojem pognoiijo j njive, ki so namenjene za posaditev s krompirjem. S svežim hlevskim gnojem se namreč močno pospešuje krompirjeva gniloba in je večkrat edini vzrok tej velikanski škodi. Opaža se pa tudi, da se je vživanje krom pirja zlastj v mestih močno skrčilo. Tako je n. pr. uporaba krompirja v mestih Nemčije padla skoro za polvico proti uporabi pred 10 leti. Prebivalstvo se prehranjuje bolj z mesno, odnosno z mlečno hrano m zelenjavo. Večje uživanje sadja je zmanjšalo tudi uporabo krompirja. Ne preostane torej drugo našim kmetovalcem, kakor da se poprimejo krmljenja naše živine zlasti svinj s krompirjem. Napačno je mnenje, da se reia svinj pri nas ne izplača. Na Dolenjskem, pa tudi v nekaterih krajih bivše mariborske oblasti so to že nekateri kmetovalci uvideli in so se oprijeli pitanja s krompirjem. Pričeli so pitati svinje že tri do štiri mesece stare ter jih pitajo do šestega, sedmega meseca. Na ta način zredijo tako zvane pršutnike, ki so od 80 do 110 kg težki in ki se prav lahko prodajo zlasti v Francijo. Za pitanje takih prašičev je treba dobre hrane, zlasti take. ki vsebuje poleg škroba tudi mnogo beljakovin. Kot škrobasta hrana prihajajo v poštev zlastj kuhan krompir, korenje, koruza, ječmen in rž. Tej hran; se mora dodati še beljakovinastih snovi, in to najceneje z dodatkom ribje moke, ki Jo je dobiti pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Znani strokovnjak v pitanju prašičev, g. Lehmann (Gottingen), je dognal, da je potrebno za dosego 1 kg žive teže pri prašiču 4 kg zdroba koruze in ječmena. Tud; rž je dobro močno krmilo zlasti mešanica z ječmenom, ker vsebuje beljakovine, ki so lažje prebavljive kakor pri ječmenu. Navadno se računa k tej močni krmi vsaj četrt ribje moke. Pri krmljenju prašičev s krompirjem so beljakovine še večjega pomena, ker jih namreč krompir ne vsebuje mnogo. Tud; zdrob iz žita je pri takem krmljenju neobhodno potreben Običajno se vzame na l prašiča dnevno tričetrt kg zdroba i-n en četrt ribje moke skuhanega krompirja pa toliko kolikor ga žival zreti hoče. Kier je v navadi pitanje starejših svinj, se takim živalim daje do šestega, sedmega meseca le polovica navedene množine močnih krmil, krompirja pa toliko, kolikor ga hočejo žreti. Običajno računajo na ste-rejšega prašiča, da poje dnevno 12 do lo kilogramov krompirja. Prav dobro je, da se med krompir meša tudi koren, kajti korenje je velike važnosti za zdravje prašičev in ni samo tečna in lahko prebavljiva hrana. Temelj vsega krmljenja je. da pokladamo prašičem hrano v obliki gostejše kaše. Pitna voda naj se da svinjam po jedi Ni pa gospodarsko pokladati svinjam preveč vodene hrane. Važen pripomoček pri krmljenju svinj je tudi dobra tehtnica. Vsaj vsakih 14 dni se morajo živali tehtati in opazovati, kako se redijo. Svinje, ki slabo izrabljajo hrano, posebno če so mlade, je čimprej od-prodati. Sicer porabi industrija s špiritom mnogo krompirja, ali ta poraba je malenkostna napram velikemu pridelku. Opaža se, da tudi poraba špirita nazaduje. Iskat' moramo torej novih poti. da bomo naše pridelke čimbolj vnovčili. V današnjih razmerah pri nas to najbolje storimo z rejo mladih svinj dobrih pasem. Fr. K. DESINFEKCIJSKA (razkuževalna) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka P. R.: Se slabše Ze dolgo se mi je zdelo, da ima gospod Tjetjens hude skrbi. Bil je vedno tako bled in prav nič več ni bil tako dobre volje kakor v prejšnjih letih. Tu mi je razgalil nekoč svoje srce in mi razložil svojo žalost. »To je stara zgodba, ki se primeri toliko ljudem s stalnimi dohodki, če imajo velik krog znancev — živim preko svojih razmer. Zoprno je, a se ne da spremeniti, če se nočem mnogim dobrim znancem zameriti. Vidite — tu so Me-yerjevi, Perlsteini in Damaškejevi. Mi, moja žena in jaz. jih obiskujeva in oni obiskujejo naju in vidimo se še drugače ob tej in ob oni priložnosti in to je čisto lepo in prijetno znanstvo in takšnega človek končno tudi potrebuje. A to stane presnet denar. Se zadolžil se bom. In vendar ne morem ničesar zoper to. Ce si že nekoč začel, ne moreš tako zlahka nazaj. Strašno je!« Potem je prišla vojna, traiala je že tri tedne, ko sem srečal gospoda Tjetjensa. Niti od daleč se mi ni videl več tako v skrbeh. »Nu, seveda.« je dejal, »sedaj pa bo tudi vse drugače. Sedaj postanemo spet skromni. Proč z uničujočim razkošjem, povrnimo se spet k štedlji-vosti naših očetov! Vidite, sedaj pa se vendarle lahko spet omejimo, ne da bi j znanci za nami skomigali z rameni. Je pač vojna in sedaj je vendar samo ob sebi umevno, da postanemo štedljivi, in tako bo ostalo tudi pozneje. Tudi Me-verjevi in Perlsteinovi in Damaškejevi bodo morali storiti isto. Hvala Bogu!« Potem nisem videl gospoda Tjetjensa spet Jolg čas. A nekega dne sem ga srečal in tedaj je bil videti spet bled in izmučen in prav nič več tako poln upanja kakor zadnjič. »Kako gre kaj, gospod Tjetjens?« sem povpraševal. »Kaj dela štedljivost?« Gospod Tjetjens je vzdihnil in v eno oko mu je stopila celo solza. »Ce bi vedeli, kako mi je pri srcu!« je potožil ves turoben. »Saj ne bo nič z omejitvami. Narobe — še slabše je postalo, dosti slabše. Prav za prav bi se moral odpovedati vsem starim znancem.« »Lejte — a Meyerjevi, Perlsteinovi in Damaškejevi?« »To je tisto!« je zavpil tedaj gospod Tjetjens. »Ali ne veste, kaj so ti storili? Postali so vojni dobavitelji...« Praktična novost-' Mirni! - Gospodinje! Patentirana 294 plošča za brzo pečenje Izpeče vsako meso v nekaj minutah Velik prihranek masti, časa in truda Stane »amo Din £5~— NapioJaj v vsaki trgovini z železatao. P. Robinson: Nekaj za zbiralce Lepa ladja kapitana Applemana »Snuffbox« je postala žrtev torpeda iz nemške podmornice. Stvar se je odigrala gladko in brez nadaljnjih neprijetnosti. Posadka »Snuffboxa« je imela dovolj časa, da si je udobno uredila v čolnih in kapitan Appleman je imel celo čast, da ga je poveljnik podmornice povabil na majhen pogovor. Ko je bil kapitan Appleman spet srečno doma v Londonu, je moral prenesti prvi dan obisk tri in štiridesetih reporterjev, ki so spravili zgodbo njegovih doživljajev z velikim zaslužkom v liste. Naslednjega dne mu je prinesel pismonoša kup pisem; ko jih je kapitan prebral, je naročil avtomobil in se odpeljal v oddaljeno mestno četrt. Tu si je poiskal večjo trgovino s tobačnimi izdelki, v kateri si je hotel kupiti ne predrago vrsto smotk. Težko mu je bilo ustreči. Imel je pri sebi smotko za vzorec in je hotel takšnih, ki bi ji bile po obliki, velikosti in barvi enake. Končno je našel pravo blago. »Dajte mi tisoč kosov,« je dejal kapitan Appleman, »vzamem jih kar s seboj. Ali pa ne — dajte mi rajši kar dva tisoč kosov.« Ko se je vrnil kapitan s svojimi dvajsetimi zabojčki smotk domov, je tam dobil svojega prijatelja, kapitana Jenkinsa. »Halo,« je dejal ta, »kaj hočeš s tem kupom smotk? Saj kadiš vendar pipo.« »Cuj, stara hiša,« je razložil kapitan Appleman nato, »ne povej nobenemu človeku ničesar o teh smotkah. Zadeva je namreč ta-le: Mož, ki mi je tor-pediral »Snuffboxa«, je bil presneto vljuden z mano in mi je celo podaril smotko. To je stalo v vseh listih, danes pa sem prejel že sto tri in trideset pisem, vsa od ljudi, ki si želijo smotko kot redkost za drag denar.« /eodre ki se neomejeno obdrže ob vlažnem vremena in potenju, dosežejo dame ln go spodje brej Skarij kodralk « Hela-esenco za kodranje las. Tndi oajmičnejšo gla vieo olepša Hola. taks da ja vsaka ondulacija odveč Velik prihranek na iasn is denar j« ia obenem poape Saje rast las. — Pogled v tremi« Vaa ba aavduiil. rskoj po aporab! polnost on datiranih las, dratestne frizure. Mnogo tnhralnie. Po tebao ometnlce igralke so polne pohvala. Cena Din 12. S steklenice Din 23, 6 steklenic 40 dinarjev Dr. Nle. Kemtoj, Koilce H poStni predal 12(209* CSR Naročajte „Našo dobo"' družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 158 TCINE POLJŠAK Uublfana Aleksandr. c. 5- Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev hi aparatov. 134 Dorotheum - (Dunaj) Wien telefon R. 25-5-50 I. Dorotheergasse 17, oddelek za umetnost Dražba velikega dela opreme palače Erich Altgraf Salm-Reifferscheidt francoskih, angleških in dunajskih mobilij 18. stoletja in Empire-dobe to slik, bakrorezov, porcelana, predmetov iz srebra, predmetov za razsvetljavo, vitrin in zbirke raznih doz. Ogledati: od 2. do 5. novembra 1930. Dražba: od 6. do 8. novembra 1930. v palači Erih Altgraf Salm-Reifferscheidt Wien VH., Mentergasse 11. 14621 Interesentje naj se obrnejo pismeno na »Kunstabteilung des Dorotheums«. Za sledjo energije ^ v bakren! žici Z ekskurzije ljubljanskih arhitektov-akademikov de] članka ▼ »Jntru« it 219 bi 243. V Prago smo prišH »koro naravnost Iz modernega milijonskega velemesta, iz Ber» lina. Ne boš dolgo kolovratil po praških ull« cah in stikal za njenimi znamenitostmi, m ie boš dobil vtis, da sta se baš na teh zgo« dovinskih tleh ob Vltavi srečali romantika davnih dni in kapriciozna moda najnovej« šega časa. Baš tu, pod staroslavnimi Hrad« čani sta se križali njuni poti, tu sta si po« dali roke, tu živita v bratski slogi druga poleg druge . . . Morda se ti na prvi pogled zdi paradoks, če vidiš na Vaclavskem trgu v bližini Narodnega muzeja v ultramoder« nem slogu zgrajeno Bat'evo palačo, če se Udeleženci ekskurzije na vrtu VVailen-steinovega dvorca na Hradčane pripelješ s tramvajem, Ce po» misliš, da stoji na istem teritoriju kot krasni \VallensteiiiOV dvorec najmoderne)» ia zgradba, edinstveni umotvor svoje vr» ste v Evropi, praška velesejemskanati<. Naravno je, da zahteva tako namakanje mnogo denarja, zato tudi stane takšen umeten potočič, ki_ da vsako minuto 1 liter vode, letno povprečno 130.000 Din. Da je treba pod temi vidiki prav šte-diti z vodo, je pač razumljivo. Uporabo vode točno nadzorujejo posebni nadzorniku Na prav bistroumen način poskušajo v Perziji rešiti vprašanje gnojenja. Perzija je prav bogata divjih ^ golobov, posebno v južno-zapadnem delu države. Divji golobi radi gnezdijo, če jih nihče ne preganja v duplinah blizu človeških bivališč, ker najdejo tu na polju prav lahko dovolj hrane. To posebnost pa je perzijski kmet izkoristil. Skoro v vsaki vasi najdemo tako-zvane golobje stolpe, ki jih omenjajo -azni potopisi pogostoma kot templje, kar je vsekakor prav oprostljiva zmota. Ti stolpi so namreč pogostoma vznešena 8 krasnimi mo-zajiki okrašena poslopja velike razsežnosti. Na zunaj sličijo mošejam in se razlikujejo od teh le v tem, da nimajo navideznih mi-naretov in obokov zazidanih, temveč so le-ti mrežasto predrti. Te odprtine služijo golobom za vhode, ▼ notranjščini pa domuje prav številni golobji zarod. Vsa notranjščina je z opeko razdeljena v posamezna gnezdišča. ki jih je mnogokrat čez stotisoč v enem samem golobnjaku. Tisoči golobov zrastejo tukaj m poginejo, na dnu stolpov se pa nabirajo njihovi iztrebki. Ti golobji stolpi so pravcate tovarne za guano (ptičji gnoj) v velikem obsegu, ki jih stražijo posebni od občine najeti čuvaji Do vsakoletne razdelitve pred setvijo imajo ta izvrsten gnoj ne le zaklenjen, temveč naravnost pod uradnim pečatom Umevno je tudi, da kmet-sko prebivalstvo, ki je od važnosti gnojenja tako prežeto, da uporablja edinstveno na svetu divje ptiče za proizvodnjo gnoja tudi druge odpadke pri gospodarstvu '..bno izrabi. Perzijski kmetje se ne plašijo cele dni trajajočih potov, da dobijo v redkih gostilnah enoj za gre«nice. Z uvajanjem umetnih gnojil pa bo tudi tej državi pomagano do napredka kmetijstva. polir - čudodelnik prerok in zločinec Prevejan šarlatan ali fanatik? Čudodelni »zdravnik« in pridU gar Weissenberg, ki je — kakor znano — ustanovil novo vero tn ima nad 120.000 pristašev, se bo moral v novembru zagovarjati pred sodiščem, ker je s svojim »zdravljenjem« spravil ob živi je* nje nekega pacienta. Naš poroče* valeč opisuje v naslednjem svoj obisk pri »velikem mojstru«: Gospod Jožef \Veissenberg. po poklicu zidarski polir, se je nenadno pojavil v vlogi preroka. V kratkem času se mu je posrečilo zbrati okoli sebe nad 120.000 »vernikov« Gospod prerok je postal »znameniti po svojih eksperimentih v Potsdamu, po čudni smrti enega svojih pristašev in po svojem časopisu, čijega glavni urednik le bil nadangel Gabrijel, sotrudniki pa pokojni knez Brsmarck, cesar Nero, starodavni kralj Ne-bukadnezar in še cela vrsta drugih gospodov z znanimi imeni. Hotel sem se na lastne oči prepričati, koliko je resnice na ljudski govorici ter sem obiskal »čudodelnika« in njegovo novo versko naselbino »Novi Jeruzalem« prt Berlinu. V Berlina M stoji otožno siva proletar-ska vojašnica, kakor tisoč drugih v tem okraju. Na vratih te stanovanjske vojašnice je nabit napis: »Joseph Weissenberg, Ma-gnetopath m veščak zdravljenja. Ordinacij-ske ure dnevno razen ob sredah hi sobotah od 10.—4. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Ob teh dneh naj se ne trka in ne zvonL Za vse brez izjeme. Pozvonil sem, ln prikazala se Je stara ženska, ki mi Je molče stisnila v roko staro pločevinasto številko in me peljala v čakalnico, kjer je bilo mnogo »pacientov«: rokodelcev, njihovih žen, malih uradnikov, delavcev, bolničarka in prodajalka. Smfi »obe stojj dolga miza pokrita s Številnimi časniki ta časopisi. Na mizi Je tndi Hst »Bela gora«, uradno glasilo nove verske Občine. Po stenah vise v črno-belo-rdečlh barvah sHke Jezusa, Marije in b!v-šsca cesarja Viljema. Na vratih Je napis: Trn se »prejemajo člani cerkve po razodetju stt Janeza. Cez nekaj časa eem smel skupno % dragimi, moškftni ta ženskami, stopiti v sosedno sobo, ki Je morala nekdaj služiti za spalnico. Tn Je bflo treba zopet čakati, preden smo mogli v govorilnico. V govorilnici pa ne sprejema »mojster« temveč njegov namestnik, vodja njegovega časopisnega podjetja. Razodel sem mu svoje želje in gospod namestnik me je naznanil «mojstru.». Čez par minut sem stal pred najpopularnejšim človekom v Berlinu Jožef Welssenberg me je pozdravil v božjem imenu z raskavim jedva razumljivim glasom. »Mojster« je nizke postave, precej debelušast, rdečkastih lic, z debelim nosom in dolgrmi brkami. Njegova obleka je nemarna. Prav nič nisem bil v zadregi. Zdelo se mi je, kakor da bi stal pred menoj kak pleskar m me vprašal če Je treba obnoviti kuhinjo. Kakor hitro je zvedel za namen mojega obiska, je pričel pripovedovati o sebi in o svojem življenju. Doma je iz Fehebeutela v Šleziji in je bil rojen 24. avgusta 1866. Ko je bil star tri leta, so mu umrli starSt. V roke ga Je dobil neki ovčji pastir, ki ga Je vzgoja. »Tu sem«, Je pripovedoval, »pričel s svojimi prvimi poskusi. Potem sem se oprijel skoro vseh poklicev začenši pri zidarju. KI sem v 32 pokBcfh Nekega dne se mi Je prikazal ZveBčar tn mi ukazal, da moram prenehati z ročnim delom ter se posvetiti duhovnemu poklica. Od tedaj naprej sem se bavil izključno samo s sv. pismom. Pisal sem papežu ta pozneje cesarju Viljemu II., kateremu sem povedal, da ne zna vladati svojega ljudstvi. Pismo Je bilo dolgo štiri strani. Ker nisem hotel preklicati svojih besed, so me vtaknili za Štiri tedne v ječo. Ko sem bil spet na svobodi, sem še bolj proučeval sv. pismo ta sem spoznal, da Je v vsakem semenu božji duh, torej tudi v vsakem človeku. hi sprevidel sem, da mora biti božji doh tudi v mrtvem telesu. Preselil sem se ▼ Berita, kjer sem L 1882. pričel Javno delovat! « pobijanjem spiritistov. Ustanovil sem novo cerkev ta sicer krščansko družbo resnih raziskovalcev na tem ta na onem svetu. V teka let sem sf pridobil mnogo prijateljev m sem ustanovil evangeljsko cerkev sv. Janeza. 7 <$> /»um \ S^m Postno voz\a**e Vsak lahko pride k meni, če priseže na sv. pismo. To Je edina moja zahteva. Danes imam 39 verskih občin, število novih vernikov pa Je vsak dan večje. Evangeljska cerkev se maje, moja stavba pa stoji na trdnem temelju. Naše barve so črno-bele-rdeče in sicer zato, ker so bile te barve znamenje starega Siona. Črno pomeni zemljo, belo pomen} barvo Kristusove obleke in rdeče barvo njegove prelite krvi. Moji verniki žive deloma v moji naselbini Novi Jeruzalem pri Berlina. Ker sem se izuril v vseh poklicih sem mogel sam delati pri sezidavl mojega mesta, kjer imamo vodovod, šole, upravna poslopja itd. Moral sem zidati to naselbino, ker ie že v sv. pismu rečeno, da se morajo zbrati pobožni verniki na enem kraju. V mojem mestu sem dal napraviti poseben hrib, točno po Oljski gori, kjer bo postavljen križ, ki bo predstavljal moje telo na križu. Saj moram za svoje otroke krvaveti že v življenju!« Nenadno se je «moister» vzravnal, obrnil oči v strop in z jasnim, moškim glasom pričel prerokovati: »l?ekel sem da bo Anglija izginila ta to se bo uresničilo. Kajti Gospod Bog Je rekel, da pride dan, ko bo zemlja črna od žalosti In Bog je govoril, da se bo potopil otok, Nemčija pa bo cvetela ta se nekega dne združila z Avstrijo v velik nepremagljiv narod. Francijo bo kaznoval Bog s ktt-go in lakoto. Potem bo na zemlji pravi raj. kajti Bog je zelo potrpežljiv.« Avdijence je bilo konec. Mojster me Je povabil k službi božji, ki se vrši v velik! dvorani poleg tržnice. Dvorana je bfla natrpana vernikov. Na odru skupina godbenikov, pred odrom dolga miza, za katero so sedeH dostojanstveniki, mediji ta posvetni svečeniki. 500 glasov zapoje dolgočasno monotono pesem. Počasi se Je dvignil mojster« ta naznanil, da bo sedaj govorfl sam knez Bismarfc Izročil Je mediju sv. pismo, ki ga je pritisnil na srce. Neka ženska je pričela govoriti glasno in s presledki. Medij je padel v transo, njemu so sledili mnogi drugi in sicer skoro vsi na enak način. Mojste* je koračil hitro po dvorani gori ta aol!. Otipaval je »zamaknjence« la žrtve so pričele počasi s premikanjem svojih udov med ječanjem in stokanjem. Potem je zaklical v dvorano: »Izginite duhovi!« In kakor da so bile le sanje, se je dvorana pomirila is verniki so si podajali roke. Weissenberg — pravijo njegove ovce — zna ozdraviti vse bolezni z magnetizira-njem in molitvami. Zanimivo Je, da ljudje pristopajo popolnoma prostovoljno v njegovo vero in prostovoljno zbirajo zanj denar. Njegova občina raste, čeprav fma na vesti smrt enega svojega vernika! % opremil eni sobi (sprejemni co tn spalnico z dvema posteljama) z souporabo kopalnice iSCem za 1. november t. L Ponudbe na upravo lista pod »Inženir 33«. 14658 s OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih ln tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova C3-sta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. {Potne gfucfi napeta mecc »bllkOTno leoe, napete, »čartj!-re d-v ieeti razvija pri damab vsake stare-ti po idravoiiib priporočena >i I) £ A ix mikstura. Nerazvite, suhe sp-nd: prive1« naglo do krasnega razvitja ki trdno«.i. Ze po 4 tednib uporabe se pokaže — eot izpričnjejc Stsviine ta hvalnice — oMridna napetost ln zaokroženost. Mršave partije vratu dobe kmaln mamefte mebke linije. Ven moleče bos;! Izginejo. Suha bedra se f »Ideal« naglo okrepe. Jacj-■tvo: denar nazaj, če nI uspeha. — Cena 12 Din. 3 ■tekleotee 2-4 Din. Or. Me. Keminv, Košlce B. poštni predal 12 B 9, CSS Izšla je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto I93I, ki ima 365 dnL »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnCnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe na račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani tn Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brej osti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseb važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kme- tovalec in žena v hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Btasnika nas d. d. v Liublfani. Rova reparacijska kriza Nemčije Pred dnevi so ameriški listi objavili vest, da se vodilne osebnosti v Zedinjenih drza-vah nečajo z vprašanjem revizije vprašanja povračila vojnih dolgov, k. je urejeno na podlagi konvencij s posameznimi državami fn o eventualnem moratoriju Sicer ,e ameriški zakladni urad to vest takoj demantiral. vendar ni dvoma, da se je o tem vprašanju, i-i ie tako ozko povezano z vprašanjem nemških reparacij, dejansko razpravljalo. Bivši predsednik nemške Državne banue dr Schacht, ki se nahaja že nekaj tednov v Zedmienib državah, ue imei več razgovorov s predstavniki ameriške vlade, kjer so vsekakor razpravljali o vprašanju eventualnih olajšav za nemška reparacijska plačila. Čeprav je preteklo komaj 9 mesecev, odkar je bil v Haagu sprejet Youngov repa--acijski načrt, vendar se je finančna situacija Nemčije od tedaj tako poslabsala, da je stooilo zopet v ospredje vprašanje, ali bo Nemčija v' stanju zadostiti svojim reparacij-skim obveznostim. Ko so pred dobrim letom eksperti izdelali Youngov načrt je imela Nemčija VA milijona brezposelnih danes Da ie to število naraslo ze na preko d milijone Svetovni nivo cen je občutno nazadoval in s tem se je povečala kupna moč zlata. Ker pa so nemške reparacije določene v zlatu se ie realna reparacijska obveznost Nemčije precej povečala. Ce si hoče danes Nemčija nabaviti devize za plačilo repara-eij tedaj mora pri občutno nižjih cenah znatno več izvoziti, kakor pred letom dni. Prejšnji Davvesov reparacijski načrt je predvideval da se nemška reparacijska plačila znižajo,' ocl nosno zvišajo, čim se kupna moc 7lata poviša ali zniža vsaj za 10%. Ce bi bil Davvesov načrt še v veljavi, bi se reparacijska obveznost Nemčije že avtomatično zmanjšala. Novi YoumiOv načrt pa nima te klavzule, zato naravno sili Nemčija znova v ospredje ves problem reparacij, ker smatra da ima moralno pravico zahtevati znižanje dajatev v oni meri, kakor se je povečala kupna moč zlata, zlasti tudi glede na sedanje težko stanje nemških financ. Newyorški »Herald Tribune« sicer zatrjuje. da je do vprašanja revizije \oungo-vega načrta še daleč, vendar pa prevladuje "v ameriški javnosti mišljenje, da Je treba Nemčiji pri izpolnjevanju reparacijskih obveznosti pomagati. Nemčija ima sicer po Youngovem načrtu izrecno pravico zahtevati s trimesečno odpovedjo dveletni plačilni moratorij nezavarovanega dela reparacij, ki ne tvori podlage za rnobiliza-ijo reparacij, kakor brezpogoim del anuitete, ki ga mora Nemčija v vsakem primeru plačati. Toda Nemčija se bo te možnosti poslužila šele v skrajni sili. Ce pa bi bile Zedinjene države pripravljene re locirati anuitete za vojne medzavezniske dolgove. ali pa privoliti v moratorij za ta plačila, tedaj bi to prišlo v znatni meri v prid Nemčiji, ker je nezavarovani del nemških reparacij v zvezi s plačilom anuitet za medzavezniske vojne dolgove. Ameriški finančni krogi so svojo dobro voljo, pomagati Nemčiji v sedanjih finančnih težkočah, že dokazali s tem, da so Nemčiji pred kratkim odobrili kredit od 500 milijonov mark. Vprašanje nemških reparacij se neposredno tiče tudi naše kraljevine, zato mora tudi naša javnost pozorno zasledovati potek dogodkov. ki se nanašajo na ta problem. Raziskovanje konjunkture in cene svinj Največji kmetijski strokovni list Nemči« je »Deutsche Landvvirtschaftliche Presse« prinaša v številki od 6. septembra t. 1. po« ročilo o ugotovitvah nemškega državnega zavoda za raziskovanje konjunkture. Izpo» ročila povzemam naslednje zanimive ugo» tovitve: »Raziskavanje stanja mednarodnega kmetijstva je ugotovilo, da so težave, ki so kmetijstvu nastale z nadpridelkom v po« Ijedelstvu, povzročile pomnožitev ter in« tenziviranje živinoreje. Glede mesnega konsuma je opaziti neko zasičenje. deloma celo nazadovanje porabe. Pridelovanje ži» valske masti vedno bolj dušijo razne iz tropskih pokrajin izvirajoče rastlinske tol« šče. Samo poraba mleka in jajc še rase. Nadpridelek že polagoma prehaja od po« Ijedelstva tudi na živinorejo. V Nemčiji sami je položaj za kupčijo s svinjami tak, da vzbuja hudo skrb za dobičkanosnost ie reje. Prašičjih proizvo« dov bo sedaj na trgu v obilici, povpraše« vanje pa je pod normalo. 2e v preteklem polletju je poraba mesa nazadovala, še bolj pa se opaža "tiska za denar, ki je sicer bil na razpolago za kupčijo s svinja« mi. Ni pričakovati, da bi povpraševanje po mesu poraslo. Ako pomislimo na splo« šno padanje cen, moramo domnevati, da se povpraševanje ne bo povečalo razen mor« da, če bi se meso nudilo po mnogo nižjih cenah kakor doslej. To velja za Nemčijo, a tudi na medna« rodnem tržišču moramo računati z nadalj« nim padanjem cen. Kolikor se je možno razgledati, se je reja svinj po vsej Evropi znatno povečala, za nekoliko pa se je zmanjšala v Ameriki (zaradi poučenosti na podlagi raziskovanja konjunkture). Vendar to zmanjšanje ne bo moglo v večji meri preprečiti nadaljnjega padanja cen, kveč« jemu bi moglo to nastajajočo neugodnost morda nekoliko ublažiti. V preteklem letu nastali polom žitnega in krmilnega trga vpliva tudi na mednarodni svinjski trg. Zanimivo je dejstvo, da je že zadnje ob« dobje najvišjih cen za svinje na Danskem za 15 odst., v Holandiji za 8 odst., v An« gliji za 3 odst. nižje od predzadnjega. Tudi razvoj cen za klavno goved bo zaradi mlačnosti kupčije s svinjami neugodno prizadet.« Ali ne bi bilo umestno, da bi se takega raziskovanja lotili tudi pri nas, da bi kme« tovalec vselej ob pravem času mogel biti poučen, kakšno smer naj zavzame v svo« jem gospodarstvu? A J. Situacija na lesnem trgu Merilo za cene lesa dajejo v poslednjem času brezdvomno Rusi, kar sledi že iz dejstva, da so najhujši konkurenti Rusije (Švedska, Finska, Poljska) svoje cene prilagodile ruskim. Ta diktat cen občutimo mi seveda le posredno. Še pred nekaj meseci je obstojala pri nas možnost za izvoz mehkega lesa iz naših krajev v Anglijo, ako bi akceptirali ceno n. pr. za madrierje po L 12, 15, 0 za standard (4670 m3) cif, kar bi znašalo za kubični meter okrog 610 Din fob. Šušak. Ta možnost pa je sedaj prestala, ker je medtem Anglija zaključila s sovjetsko Rusijo dogovor za dobavo GOO.OOO standardov (2.802.1)00 m3) po ceni 11, 10, 0 cif Anglija. Delna tolažba obstoja sedaj v tem. da utegnejo biti Sovjeti z Anglijo precej zaposleni in da ne bodo v toliki meri silili na južnoevropski trg — ako zopet ne povečajo svoje produkcije. Pri sedanjem stanju stvari na kako kon kurenco s severnimi državami sploh ni misliti, kajti te države dobavljajo n. pr. zgoraj omenjeni les cif Bordeaux po ca 600 Din za kub. meter. Ako pojde tako naprej, bo treba pri nas znižati cene na približno 530 Din za kubični meter fob Sušak. Rumunska konkurenca za nas ni baš teko nevarna kakor se v splošnem poudarja, temveč v veliki meri le strah, saj smo baš v zadnjem času čitali o sklepu rumunskih lesnih veleindustrij, da produkcijo znižajo za 50 %. Za enkrat imamo torej še prosto pot v Grčijo, ki jo sploh preveč zanemarjamo, severno afriško obalo in seveda Italijo, dočim španske notranje razmere onemogočajo zaenkrat vsako realno kalkulacijo z ozirom na kolebanje pezete. V Italijo gre le malo lesa; skladišča v Italiji so sicer skoro izpraznjena, toda silna gospodarska kriza in pomanjkanje razpoložljivega denarja silijo kupce k nakupom le najpotrebnejšega — komisijskega — blaga, Naš mali producent od tega nima dosti ali nič koristi, ker ne more blaga sortirati. V južno Italijo gredo še vedno trami, tako-zvani »fileri«; cene so še precej ugodne (Lit. 150 za m3 cif od trdega lesa pa bukovi testoni do Lit 200 za m3 cif.). Rumunija dobavlja testone tudi v dimenziji 21/22 mm in ne 20 mm kakor pri nas običajno. Od ostalega trdega lesa se skoro nič ne proda. Mrtvilo v italijanskih tvornicah za železniške vagone je skoro ustavilo dobave hrastovih podnic, montanti itd. Tudi hrastovi frizi se izvažajo le v manjši meri, ker gradbena delavnost skoro počiva. Cujemo pa, da je v tej panogi pričakovati izboljšanja. Skratka, položaj ni rožnat in bo treba cene skoro gotovo nadalje znižati, če ne nastopi kaj nepričakovanega. To nepričakovano pa čakajo vsi, producenti in konzumenti. Važne odredbe glede uvoza, prodaje in žisrosanja vžigalnikov V. »Služb. Novi na h < od 24, t. m. je objavljen pravilnik , o. upaljačih in • vžigalnikih, ki ga je izdal finančni minister na podlagi odredb finančnega zakona, zakona o 6% mo-nopolskem posojilu in pogodbe med upravo drž. monopolov in Jugoslovenskega društva žigica. Pod umetnim upaljačem je po tem pravilniku razumeti one naprave, ki služijo za to, da se s pomočjo kremena, elektrike ali na kak drug način povzroči plamen, pod vžigalnikom pa je razumeti one naprave, ki na enak način povzročijo samo iskro ali žar. Na upaljače in vžigalnike iz običajne kovine se plača monopolska taksa od 50 Din po komadu, na upaljače in vžigalnike iz srebra 100 Din in iz zlata 200 Din po komadu. Na vžigalne kamenčke pa se plača monopol-ska taksa od 50 par pri komadu. Po novem pravilniku sta uvoz in produkcija upaljačev in vžigalnikov kakor tudi kre-silnih kamenčkov prepovedana. Dovoljenja za uvoz upaljačev in vžigalnikov od običajne kovine kakor tudi rezervnih delov in kamenčkov se bodo dajala izključno samo Ju-goslovcnskemu društvu žigica a. d. v Beogradu. s katerim je uprava državnih monopolov po odobrenju finančnega ministrstva sklenila pogodbo o izključnem oskrbovanju prodajalcev tobaka z umetnimi upaljači, vžigalniki in kresilnimi kamenčki. Izjema Je dovoljena samo za primer, kadar posamezni državljan za svojo lastno porabo dobi iz inozemstva upaljač. V takem primeru mora vložiti neposredno upravi monopolov pismeno prošnjo. Prav tako morajo uvozniki ostalih upaljačev in vžigalnikov iz srebra in zlata, uvozniki električnih vžigalnikov kakor tudi kresilnih kamenčkov posebne vrste tn rezervnih delov za upaljače in vžigalnik« predložiti pismene prošnje upravi monopolov, ki izda dovoljenje za uvoz. Uvoz in prodaja luksuznih upaljačev od plemenitih kovin je dovoljena samo juvelirjem. ki pa ne smejo prodajati kamenčkov. Električne vžigalnike pa smejo uvažati in prodajati samo prodajalci avtomobilov in lastniki elektrotehničnih obratovalnic, potem ko so dobili špecijalno dovoljenje od uprave državnih mopolov. Upaljači za špecijalne rudarske varnostne svetilke proti eksplozivnim plinom, kakor tudi rezervne dele za te upaljače, smejo rudniki uvažati izključno za lastno potrebo brez monopolske takse. Tudi dovoljenje za uvoz takih upaljačev in rezervnih delov daje uprava državnih monopolov, pri čemer morajo rudniki vsako nabavko sporočiti Jugoslovenskemu društvu žigica. v Beogradu. Kresilni kamenčki za te špecijalne upaljače niso oproščeni monopolske takse, čeprav jih rudniki lahko po odobrenju uprave državnih monopolov sami uvažajo, o čemer morajo prav tako obvestiti Jugoslovensko društvo žigica. Uvoz vseh teh predmetov ie dovoljen samo preko glavnih carinarnic v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Subotiei. Monopolska taksa za kresilne kamenčke ln kresila se plačuje sorazmerno po teži. Pn normalni teži od 0.3 gr se plača 0.50 Dtn, preko te teže pa za vsakih nadaljnjih 0.3 gr prav tako 0.50 Din. Kadar naš državljan prinese iz inozemstva kak upaljač ali vžigalnik. je dolžan v roku od 15 dni. odkar je prešel mejo, poslati ali odnesti vžigalnik na eno od pooblaščenih carinarnic zaradi carinjenja inonopol»ke takse. Enaki postopek je predipsan v primeru, kadar naš državljan prinese iz inozemstva električni vžigalnik na avtomobilu v kakršnekoli svrhe. Kdor se ne ravna po teh predpisih, se smatra v smislu člena 17. pravilnika kot tihotapec. Kot dokaz, da je pri uvozu plačana monopolska taksa, se izvrši žigosanje vsakega vživalnika in rezervnega dela, škatljica za kresilne kamenčke pa se opremijo s posebnimi banderolami. = Novi predsednik Ljubljanske borze. Včeraj dopoldne se je vršila seja borznega sveta, na kateri je bilo izvršeno konstituiranje borzne uprave. Pri tem je bil za predsednika soglasno izvoljen g. Dragotin Hribar, vele-industrijec v Ljubljani, kot podpredsednika pa sta bila prav tako soglasne izvoljena g. Ivan Jelačin mL, veletrgovec in g. dr. Ivan Slokar, generalni bančni ravnatelj. Borzni svetniki v upravi ostanejo gg.: dr. Jos. Basaj, Karol Ceč, "Fran Heinrihar. Viktor Meden. Ferdo Niklsbacher, Mihovil Perkovič, inž. Vladimir Remec. Rihard Skubec, Rihard Schwinger, Andrej Šarabon, Avgust Tosti ln dr. Fran \Yindischer. V upravni odbor so bili nato izvoljeni predsednik g. Dragotin Hribar, podpredsednika gg. Ivan Jelačin ml. in dr. Ivan Slokar ter borzni svetniki gg.: dr. Josip Basaj. inž. Vladimir Remec, Rihard Schvnnger in dr. Fran \Vindischer = Za omiljenje težkega bremena samoupravnih doklad. Pritožbe nad visokimi davki se v zadnjem času zopet vedno boli množijo. Naperjene niso toliko proti držav nemil davku, kakor proti dajatvam za samouprave, zlasti občine. Lani so se samoupravne doklade pobirale ne glede na višino davčnega predpisa še v izmeri iz leta 192S. torej v znesku, kakor so se pobirale na prejšno nižjo pridobnino. Letos pa se pobirajo doklade že od pridobnine po novem zakonu o neposrednih davkih in vrhu tega še večinoma v izredno visokih odstotkih. So v Sloveniji občine, kjer se pobirajo občinske doklade na pridobnine do 300% in še več, tako da morajo pogosto mali podeželski^ trgovci in obrtniki plačati z osnovnim državnim davkom in ostalimi dokladami preko polovice svojih dohodkov. Naše gospodarske organizacije dobivajo dnevno številne pritožbe in pripravljajo korake, da se vsaj v novih občinskih proračunih omilijo pretirano visoke doklade. Seveda pa morajo gospodarski krogi v svojih občinah bolj paziti ua delo občinskih odborov, da se ne bodo zavedali dalekosežnosti sklepov občine šele tedaj, ko so predmetni sklepi že pravomoč-ni. Občinski odbori se prav sedaj bavijo s proračuni. Prizadeti davkoplačevalci morajo torej pravočasno proučiti predloge proračunov v svojih občinah in način kritja, da lahko svoje interese pravočasno zavarujejo, če bi bili v kakoršnikoli smeri ogroženi. Po nedavnih izjavah naših ministrov ob priliki sestankov z narodom je pričakovati, da bo naše gospodarske kroge podpirala tudi kralj, vlada, ki sama skuša omiliti pretirane fiskalne zahteve samouprav = Kredit za stabilizacijo španske pezete. Iz Londona poročajo, da se tam vršijo pogajanja med guvernerjem Angleške banke ln predsednikom španske Narodne banke, kl so v zvezi s pripravami za stabilizacijo pezete. Pogajanjem prisostvuje tudi predsednik Banke za mednarodna plačila. Kakor se zatrjuje, bo v kratkem prišlo do zakonske stabilizacije španske valute in bo v ta namen odobren španski Narodni banki velik mednarodni stabilizacijski kredit. Stabilizacija pezete bo brez dvoma ugodno vplivala na poglobitev naših trgovinskih edno-šajev s Španijo, ki se zaradi nesigurnosti valute ne morejo sedaj razviti. Zlasti je na tem interesirana naša tesna trgovina. Prl-»rave za stabilizacijo so zadnje dni povzročile precejšnjo okrepitev devize Madrid, ki je še zadnji teden padla v Curihu na 48.50, včeraj pa je noMrala že 55.30 = Novo rnižanje cene bakm. Ker so cene bakru na kovinskem trgu pri izredno slabem povpraševanju ponovno nazadovale, je bil predvčerajšnji mednarodni kartel za baker primoran nadalje znižati ceno na 9.5 dolarskega centa cif evropska luka. S tem je cena bakru dosegla najnižje stanje od leta 1896. sem. S tem ponovnim znižanjem cene je stopilo v ospredje ukinjenje obratovanja v številnih manj rentabilnih rudnikih za baker, ker je sedanja cena v pretežnih primerih znatno pod produkcijskimi stroški. = Evropska statistika avtomobilov. Evropa se sicer v produkciji avtomobilov ne more prav primerjati z Ameriko, vendar je zanimiva statistika produkcije v posameznih evropskih državah. Na čelu evropske produk cije je Francija, kjer je bilo lani izdelanih 245.610 avtomobilov. Potem pa sledijo Anglija s 225.536 produciranimi avtomobili, Nem-čijas 131.034, Italija s 60.000, Češkoslovaška s 15.600, Belgija s 7.700, Rusija s 2000, Švedska s 1850, Švica s 1275, Poljska s 67O, ln Španija s 400 produciranimi avtomobili. Statistika avstrijske produkcije, ki je lani nazadovala, še ni objavljena. = Prodaja raznega materijah. Dne 12. novembra se bo vršila pri Osrednjem skladišču materijala v Mariboru ofertna licitacija glede prodaje raznega starega materijala (škart-papir, karton od voznih kart, odpadki od stekla, konoplje, platna, sukna, kožuhovine, klingeritastih tesnilnih plošč, neporabne električne žarnice, staro mazivo itd. = Prodaja starih lesenih in pločevinastih sodov se bo vršila potom ofertne licitacije 11. novembra pri središnjem stova-rištu materijala v Zagrebu. Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. =ProdaJa starega papirja. Dne 5. novembra. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertna licitaciaj za prodajo 22.636 kg starega papirja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku). = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 3. novembra ponudbe glede dobave 8000 kg pisane bombaževine za čiščenje, 800 kg pisanih cunj, 1600 kg fir-neža, 1200 kg minija, 300 kg sikativa ter 600 kg terpentina in do 7. novembra glede oddaje 371 komadov pil v nasekovanje in popravilo; prometno - komertijelni oddelek pa do 3. novembra ponudbe glede oddaje 100 komadov sparilnih cevi za heli-oforske svetiljke v popravilo ter glede oddaje prtljažnih vozičkov, samokolinic in raznih drugih naprav v popravilo. Pogoji so na vpogled prf omenjenih oddelkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 100 kg koruznega zdroba. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. novembra ponudbe glede dobave 20 komadov gumijevih cevi, 1000 m jeklenih vrvi. _ Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 12. novembra ponudbe glede dobave 1000 kg fosforjevega brona. Vršila se bo naslednja ofertalna licitacija: 11. novembra t l pri direkciji državnih že- leznic v Subotiei glede dobave motorja na nafto. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave 2000 kg kave, 650 kg žebljev, 200 kg bele kovine, 100 m3 hrastovega lesa ler raznega tesarskega orodja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 7. novembra ponudbe glede dobave jekla, železa ter glede dobave kolesnih delov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. novembra ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra ponudbe glede dobav« 10.000 kg karbida in 500 kg firneža. -Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije 8. novembra pri direkciji državnih želez nic v Zagrebu glede dobave 35.200 kg katrana in 12.000 m3 gramoza: pri direkcij; državnih železnic v Subotiei glede dobav«-2000 kg mila za Dranje. 2000 kg kristalizi rane sode ter glede dobave materijala z.- čiščenje kpvin. (Predmetni oglasi so ns vpogled v Zbornici za TOI. Dne 10. novem bra t. I. se bo vršila pri direkciji državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, ofertna licitacija glede dobave raznega lesa. Položaj na naših borzah Ljubljana, 25. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet prilično velik; znašal je 23.0 milijona Din nasproti 25.0, 19.6, 27_5 m 19.7 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Po» treba po devizi Nevvvork je sedaj manjša, ko se je Blairovo posojilo zopet okrepilo in je naš trg z doslej uvoženimi obvezni« cami tega posojila zaenkrat založen. Tečaji dsviz so se v prvi polovici tedna še nadalje dvignili, potem pa so proti koncu tedna zopet za malenkost nazadovali, vendar pa so sedaj v splošnem nekoliko višji nego ob koncu zadnjega tedna. Na zagrebškem efektnem tržišču je pro« met v Vojni škodi popustil ter je bilo za« beleženih le malo zaključkov. Za promtno blago se je tečaj v početku tedna še dvig« nil od 430 na 435, potem pa je zopet pola« goma popustil na 429.50 — 430. V Blairo« vih posojilih pa je bilo tudi v minulem tednu precej visokih zaključkov. 8odstotno Blairovo posojilo se je trgovalo po 93, po« zneje po 92.25 — 92.50, 7«odstotno pa po 81.50 — 83. Tudi v 6odstotnih begluških ob« veznicah je bilo nekaj zaključkov po 71.50 — 73. Bančne vrednote so v prometu ostale zopet zanemarjene in je prišlo le do sporadič« nih zaključkov v Praštedioni po 922 — 924, v Jugobanki po 77-50 — 79, v Srpski po 188, v Zemaljski po 132 in v Poljodelski po 56. Na tržišču industrijskih vrednot je bi« lo tudi minuli teden največ zanimanja za Trboveljsko, v kateri je prišlo dnevno do večjega števila zaključkov. Tečaj, ki je sre« di zadnjega tedna dosegel najnižje stanje 345, se je naglo zopet dvignil na 375, po« tem pa je za malenkost popustil in se Je zadnje dni gibal na višini 368 — 370. Nekaj prometa je bilo tudi v T>ravi po 230 — 235, v Dubrovački po 398 — 405, in v Sečeranl po 295 — 300. Gutman je v tečaju popu« ščal im je bil včeraj zaključen le po 130. Do prometa jc prišlo še v Slaveksu po 57 in v Danici po 100. Ljubljana (Prosti promet): Amsterdam 22.73, Berlin 13.44, Bruselj 7.8686, Budimpc šta 9.8850 Curih 1095.90, Dunaj 7.9618, Lon« don 274.20, NewVork 56.32, Pariz 221.43, Praga 167.35, Trst 295.25. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.2150, London 25.03125. Newyork 515.05. Bruselj 71.80. Milan 26.9650. Madrid 55.39, Amsterdam 207.4750, Berlin 122.7», Dunaj 72.63, Sof^a '..73. Praga 15.27, Varšava 57 70, Budimpešta H).30. Bukarešta 3.06. Žitni trg Ljubljana, 25. oktobra. Svetovna žitna trgovina je bial tudi v minulem tednu v znamenju nesigurnosti. Pri skrajni rezerviranosti konsuma je bil promet zlasti na budimpeštansk' borzi mi« nimalen, vendar so cene tekom tedna le za malenkost varirale. Vsestranska neorijenti« ranost pospešuje stagnacijo v trgovini m nestalnost tendenc v cenah, kar odvrača konsumente od večjih na .jpov Vsa žitna trgovina se giblje v mejah vsakdanje po« trebe in vsak trgovec stremi za tem, da zmanjša svoj angažma na minimum. Upo« števati pa je treba, da se tudi pri slabi kupčiji zaloge pšenice manjšajo in da so dovozi malenkostni, zato ni izključeno, da se bo cena po porabi sedanjih zalog v zimi popravila. Na našem trgu so cene pšenici ostale skoro nespremnejene. Tudi kupčija s koruzo se pri stalnih cenah giblje v me« jah najnujnejše potrebe. + No*o?ad«ka blago ma bor»a (25. L m.). Tendenca stalna. Promet: 15 vagonov pšenice, 21 vag. koruze in 6 vag. moke. Pšeuica: baška 79S0 kg 140—145; baška, Tisa. šlep 79/80 kg 150-152.5: gornjebaška. 79 /80 kg 152.5 _ 155: banaška. Tisa. šlep. 79/80 kg 145 — 147.5. gornjebanaška, 79 80 147.5 do 150; sremska. slavonska. 78 kg 132.5 - 135. Oves: baški in sremski 132.5—135. Ječmen: baški in sremski, 63.64 kg 107.50—112. Koruza: baška in sremska 105—107.50; banaška 100—102.50; nova baška in sremska 70 —72.50; za december - januar 77.50—80; za marc - april - maj 95—97 50; banaška za december - januar 72.50 —75; sremska umetno sušena 90—92.50; ladja Dunav 87.50— 92.50. Moka: baška >0g« in »0gg< 260—270; >2« 230—240; »5« 200—210: >6t 160—170; >7« 110—115; »8 duje, da med belimi možmi ni našla ni« koli ljudi s tako plemenitimi instinkti, kakor iih imajo ti »divjaki«. V svoje varstvo je imela samo revolver in ga ji ni bilo treba rabiti nikoli proti temu dobremu in ljubeznivemu ljudstvu. Žolti Indijanci so Dickevu povedali, da nekoliko dalje od njih v notranjosti res bivajo beli Indijanci, ki jih bo uče* njak obiskal prihodnje leto. Sredstvo zoper nahod Iz Newyorka poročajo, da bo dr. Pfeifer, vodja biologičnega zavoda v Marylandu, postal po vsej priliki kmalu milijonar. Posrečilo se mu je dognati mikroorganizem, ki povzroča pre-hlajenje in nahod. Zdaj prodaja poseben serum, ki obvaruje cepljeno osebo za dobo treh let slehernega prehlaje-nja. Jeseni dela dobre kupčije. Rabindranath Tagore zbolel Iz Newyorka poročajo, da je sla^nf indijski pesnik in filozof Rabindri-nath Tagore, ki je ta čas na predaval-ni turneji po Ameriki, resno zbolel. Zdravi ga eden najboljših specialistov za srčne bolezni in je moral predavanja začasno odpovedati. Učenjaki • cerkveni patroni Ameriški milijardnik Rockefeller je zgradil ▼ New Yorku razkošno cerkev, ki jo je dal okrasiti s kopico kipov slavnih učenjakov, modrecev in umetnikov v pozi — svetnikov. Med drugimi no upodobili tudi prof. Alberta Einsteina (▼ ovalu), očeta relativnostne teorije. Rockefellerjev ca« men je bil gotovo dober, samo to se vprašamo, kako si predstavlja kot patroca krščanske cerkve moža, ki je po svoji veri —-izraelit . « . mel, za kaj gre. A mesto pojasnila, je pripeljal Boogsboomu takšno zaušnico, da je planila detektivu kri v glavo. »Zaradi takšnih malenkosti se ne vznemirjam, jaz sem vajen še vse drugih reči!« je dejal in hladnokrvno nadaljeval : »Po naročilu matere tn državnega pravdnika vas vprašam: Ali boste pobeglo mladenko vzeli za ženo?« Te besede so pogodile mladeniča naravnost v srce. Prebledel je kakor zid. »Moj Bog, le tega ne!« je zajavkal. Potem je povedal, kako je šel pred nekaj dnevi pijan skozi park in je v pijanosti poljubil neko žensko. Dala sta si sestanek, prejšnji večer pa je mladenka počakala nanj in se mu pridružila trdeč, da brez njega ne more živeti. »Pomagajte mi.« je zaključil svojo izpoved »vsak trenutek se lahko zgodi, da pride. Odvedite jo domov, dam vam nagrado. Evo vam predujma za vašo uslugo.« Mladenič je vzel iz žepa ponarejen tisočak. Boogsboom je izprvi okleval, češ sitno mi je, ko pa je videl, da sta sama, je zamižal in spravil bankovec, Kmalu se je pojavila Magdalena. Ko je uzrla mesto svojega ideala drugega moškega, se je prestrašila, da je odsko-čila. Toda Booesboom, ki je bil vajen takšnih in še hujših slučajev, je ostal miren in jo pozval s strogim glasom: »Gospodična Magdalena, vrnite se k obupani materi, vaš ljubček je pobegnil v Ameriko.« Magdalena je nekolikokrat vzdihnila »oh« in »ah«, tako da ji je Boogsboom podstavil stol v bojazni, da se nc zruši njemu v naročje. Ko jo je minila siabost, je pogledala detektiva z zaljubljeno škiljastim očesom ter šla v njegovem spremstvu domov k materi. Vsa srečna je mati sprejela begunko in detektiva. Boogsboom je prejel, kar je zahteval in vesel svojega prvega uspeha v detektivski praksi, je odšel v restavracija ter naročil izdatno večerjo. Plačal ie z bankovcem, ki mu ga je bil podaril »za-peljivec«. »Dovolite, da moram zavrniti tisočak, ker je ponarejen«, je deial plačilni natakar. A Boogsboom, ki je bil, kakor vsi pravi detektivi, hladnokrven človek, se je samo nasmehnil in rekel: »To vem tudi jaz. Hotel sem vas samo preizkusiti.« Pokazal je svojo detektivsko izkaznico in plačal z drobižem. Od večerje so ga nesle noge naravnost na policijsko ravnateljstvo, kjer so mu tovariši čestitali, da se mu je posrečilo odkriti razpe-čevalca ponarejenih bankovcev. Dve uri pozneje je bil mladenič, ki mu je izročil tisočak, pod ključem, Harry Boogsboom oa je dvignil razpisano nagrado v znesku 30 tisočakov, ki so bili pristni, ker mu jih je izplačala državna blagajna. Tako je začel svojo karijero Harry Boogsboom, nadebudni kriminalistični talent in detektiv, kakršnemu še dandanes ni para. t/j/sie sen s&az morajo učinkovati lindivldualno«. Oranžasta »Khasana Snperb krema« to siori. NI nobena Šminka in vpliva odgovarjajoče posebnosti vsakega obraza, šele, ko je aaceSenc. pokaže svoj učinek, ker b« na kaži spremeni in ac. licu prirouno barvo polti, ga pomladi, posveži in polepša. Z ozirom ca to »individualno« učinkovanje do-B«ta kakovost »Khasaua Superb kreme« edino le »Khasaua Sapeib rdečilc«, ki dostojno povdari Vaio nstne in jim da mladostno avežiiio. »Khasana Superb krernat, kakor tedi to rč«-6ilo jo odporno naprem vremenu, vlagi :n — poljubom. Samo i milom ee odstrani barviio. »Kiiasana Superb rdečiloi v zlati puščici Din —.—. V elep. mehanični puščici s pritrjenim po klopcem ln dvojno vsebino I)ia —.—. Nadomestni vložek v ovoju iz ie!attce Din —.—. Khasaaa Superb rdeiilo L3. ustne, lonček Din —.—. DOBI SS POVSOD 1 Dr. M. Atbersheim, Franklurt a. M. - London SkladiSčc za Jugoslavijo: jMŠspfcirreacija d. d., Zagreb. Oddelek kozmetike, sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse različne klobase, krvave, jeterne, mesene, za salame itd., imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za ravne krvave in jeterr.e klobase nudim tudi debela čreva (milharje) po isti ceni kot suha goveja čreva. Trgovcem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust. Priporočani sc vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo. osip 14408 ergman trgovina črev nt; drobno in debelo. LJUBLJANA. POLJANSKA CESTA ŠTEV. 25, 87. SESpsESISgSfcl Prevozni trkikli solidno delo in že izgotovljeni v zalogi več vrst, jako pripravni za trgovce, obrtnike, mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli- — Cena nizka. Ceniki franko. ^ '••'V »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles ir. otrošk. vozičkov, Ljubljana. KarlovSka e.. Na? dosedanji zastopnik za Slovenijo tt. A. TRELOG, Ljubljana Marijin trg St,. 8, nas ne zastopa več pri prodaji Remtngton strojev Našo prodajo za Slovenijo REMINGTON pisalnih strojev in DALTON strojev za seštevanje ln računanje smo oddali gospodu JOSIPU KJLLERJU, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 2 1. — Telefon 27—26. 14345 Generalno zastopstvo Remir.gton in Dalton strojev MATAD©K, Zagreb, IHca 5 P tazgias prodate zeinipsc Posestvo i«>xoJnesra Antona Sušteršiča v Zgornji Šiški št C3 se bo razprodalo potom prostovoljne javne dražbe, na licu mesta. ▼ torek 4. novembra 1030 ob 1. uri popoldne i0b 13.) in naslednje dnd ob Istem času. Posestvo obstoji lz hiše, gospodarskega poslopja, vrta In dvorišča, štirih njiv, treh travnikov, osem gozdov in več stavbnih parcel ob Vodnikovi cesti in Kosovi ulici v Zgornji šiški. Celotna površina zemljišča rreri OKrog 15 hektarjev. Prodala se bole vsaka parcel: n osebo j, za stavbišče primerer, rvet, pa po posameznih stavbnih parcelah. Zdražiteiji imajo pri dražbi položiti 10 % vadi j a, od vzkllcnc eene. Pogoji plačila v treh mesečnih obrokih po odobritvi kupčije. ki Je za prodajalce S dni neobvezna. Natančnejši vpogled pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba St. 37, ali zapuščinskem oskrbniku Francu šušteršiču v Zapužah. p. št. Vid pri Ljub'jani. e m ^ ^ T* ŠOFERSKA ŠOLA V hm Nervozni irsjo sgodai ! SSe H opsEtd pri sebi čemdi le tupatam kaierega izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti? H'tro razburjenje, uerazpoloženie drgetenie ndov. ne-m,.nost. udripan^e srca. »moteni napi di, tesnobnost, ne sat« «ost, uero rne s^nie, neoljčutIM* ost pos«mem h te»«s-nih delov, plešilv« st, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota duha, poželenje po oinamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi trzanje očesnih vek ali mudjanje pred očmi, naval krvi. tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali go\'ora, izredna nagnenja aH odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eueii močan ali več hkrati, tedaj so Viši živci resuu vsiabi.eni in potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govoren.ie in nazavedna dejanja, hitra teiesna propast in zgodnja smrt. Nit ni na tem. odkod \a=a zivtna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Radevolie Vam zasloni m uosinine prosto enostaven ra?in odStritcm ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnojro denar ia, dosegii pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas. da poznam pravi način kako slabosti Vaših živcev odpomočt. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazm jžuust, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. T» d..k-xu|ei« tuu .m.*n a zdravu.-stov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam /elo poučno kn igo ttopomoma zestouj. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Ernst Paslernaek. Beri n. SO. Mihael' iichpUU Mo 13. flbt. 319 I. G a berači k. bivši komisar za Šoferske izpite LJUBLJANA, Bleiwei*ova cesta štev 52 Strojnega inžeiierfa! za vodstvo strojnega obrata išče velika tovarna. — Pogoj: energičen karakter, perfektno znanje srbo » hrvatskega in nemškega jezika ter daljše zaposlenje v večjem tovarni« škem obratu. — Obširne ponudbe z navedbo referenc in curriculom vitae na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mašinski inžener«. 14676 TRGOVINA 14680 Marifa ItogeSj LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 26 priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga plašče, obleke ia perilo. Izgotovljene plašče, obleke, otroške oblekce in toplo perilo, žemperje, trikotažo, odeje, deke, rjuhe in nogavice. Dobro blago! Zadnja novost! Najnižje cene! Vsa pleskarska. ličar pr Rudna radioaktivna lIMOfA MISEil sKa m MiKurska izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni ANGELO JELČIC pleskar in ličar Celovška c. I*!. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. <>7 Preminula je po daljšem mučnem trpljenju naša nadvse ljubljena mama, gospa lovci in štfortnitei! Gojzerje in Športne čevlje prvovrstnega domačega izdelka ima vedno v zalogi in izdeluje po meri ZALOKAR, Gospcsvetska c. 8. 229 dne 25. okt. t. I. večkrat previ-dena s tolažili sv. vere v 89. letu starosti. Pogreb drage pokojnice se oo vršil v jx)nedeljek, dne 27. oktobra 1930 ob pol 3. pop. od doma žalosti Stara pravda 1 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 25. oktobra 1930. G!oWko žalujoči ostali. 14686 OMin« LiuMjana Mentoli oorretiol z»-rod V •-----^--ovs^e kniiee, št ra ce, mnne. ">tez<\ herbariie. orf>"e-malne k«-""1^". bV>e. rvcz!:e Itd. -i ••>viir.jafctki Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom bridke izgube našega dragega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda nudbn po skrajno ngodnih cenah! NA DEB~ \0--NA DROBNO LJUBLJANA, Flor.jansJia nI. 14. Knjigoveznica in f-^alnica trgovski len iig. icelfa za poklonjeno krasno cvetje in vence se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo še dolžni častiti duhovščini, zdravnikom gg. dr. žabcu in dr. Hausu, pevcem za ganljive žalostinke, Sokolu, obrtnemu društvu, vrhniškemu gasil, društvu, godbenemu društvu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vrhnika, dne 25 oktobra 1930. 14678 Žalufoči ostali. A!ka!ni blatni jodnl vrelec PPača satsia. z vkera. issleScom a'i «5a«lmm — — sokom *— — OZDRAVI iznemoglost, arterijoskle-rozo. kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesa, želodca, sopil, spolnih tn sečnih organov, ledvične in želodčne tc°mne, živčne bolezni, vnetje sluznic, golšo, hemoroide. Zahtevajte in dobili boste povsod Sisačko mineralno vodo! Popravite tn čuvajte svoje zdravje! creodetpka i« stavbama akaSentji^ ..Profesor An- Beograd, Brankova 23, telefon 16—3«5 'preime geodete, ge'»metre (7.en»ljemefoe, davčne pripravnike, stavbenike-preduzima-če) železni'" stavbenike (vpf nadzornikom prog, tehnične uradnike po specijelnem pro gramu 1 njihove pomočnike in tehnične risarje. Pouk traja dve in eno Šolsko leto zft risarje. Šolnina 3300 Din prvi in 3000 Din drugi semes^. Zimsko šolsko leto prične 15. oktobra in letno 15. maja. Izpiti se pri-čno 21. oktobra. Vpisovanje je že pričelo. Pripravljalni in donolnilni tečaji odprti Vsa pojasnila kakor brezplačno uredbo daje in pošilja Direkcija, Beograd, Brankova ul. 23. telef. 16—36. 1446$ Ako želite kupiti no obroke obrnit. •* a. Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. t. i o « » Ljubljani, Cigaletova 1 »raven godniie t&> tudi po 50 kg bale. vedno na razpolago! Zahtevajte vzorce tn cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. 13412 Pozor, peki in trgovci* Najboljša gornjebačk;' MOKA priznano prvorazredne mark« DESKDOR FORGACS tlonlgov Paromlln na valjke, Bačkn Topola zmleta iz same Ciste gornjebačke pSenice Zahtevajte ponudbe od GOSPODARSKE ZVEZE, r. z. z o. z.. Ljubljana. 13396 IZVANftEDNA MIIIKAI Jelrin« dolinska patent poatelia tloiliiva, « ta-peciranom madracom. salo praiitiCaa «• vsako hiio. hote!«, nočne sto*-b« i« potujač. ' oaob* ttana aamo Dl» lW.-> RazpofiHam po poiio«* dom povzetim. TAKO j izglcoa I SLOŽEN Leacoa pataat pestell«. tlotliiv. a tapeeiranim madracom. sel. praktika*. atane um D Iti. Uialks «■ WW!> — (Liefeatohl) .aiBOvii« vrati, ataae aamo K» t* Madrad paa|enl i vot-aom ataaejo aamo D '51. U BROZOVIČ, ZAGREB ILI CA 12. Jo2 Ne izgovarsafte se, da so U predragi in da si jih rada tega ne morete nabaviti: Mi Vam nudimo: 3-cevne aparate na elekt. tok (ne rabite akumulatorja ne baterije) od Din 2.400.— dalje in 4-cevne aparate na tok od Din 3.500. dslje. Najboljše radio znamke svetovnih tovarn. Plačilne olajšave! Učencem, dijakom dajemo brezplačno v svrho gradnje detektorskih aparatov praktične škatlje s-Sava« ako si pri nas nabavijo potrebni materijal. Obrnite se na specijalno radio-tvrdko 'd-i-p-n - b Ljubljana, Dalmatinova nlica 13, poleg hotela Štrukelj, Zahtevajte ponudbe. 14682 I 777 ^se&šea ^Iftia 777 Ste sšerhi t Vse potrebne oblačilne predmete: Zsmstce plašče Ztms QC ohtefce 14684 ZtmsGe perilo poleg tega tudi damske, moške ter otroške snežne cevtje iztome kvalitete iz novo povečane zaloge po najnižjih cenah tt a dolgoročno odplačevanje pri Olilcicflmel ff an Ljubljana Mestn. trg 17 Telefon '/8-2 CENE MALIM OOLASOMt Za oglas*. U služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke1 2492. 3492 da m m« pomij m po pomit naslov aR Ga/eo drugo informacije tieoio mm matih oglamov naf priloži o snamteah miemr nm bo preje/ odgovora t Ž^bTM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve In dopisovanja ter oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. prt Pošt. hranilnici v Linblja-ni. 11842. flahiovt maiift c$Ca&cv in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v @ v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male osrlase in inserate naročajte v naši podružnH. jLTOS Izložben! aranžer ki je tud! dober prodaj« le«, dobi stalno n;.mi*Sd» ■je pri tT. Ivan Savmk. Krtu]. 43609 1 Tri šteparice Javeibane »prejme P. Bohinc, tovarna čevlje* T Mk 48618-1 Soboslikarskega pomočnika prvovrstnega iščem. Prednost ima vsestransko ver »iran črkoslikar. Ponndoe pod »Izvanredna pozicija« na »glasni oddelek »Jutra« 43640 1 Dve vaienki »prejmem » modno trgovino. Nasiot pove oglasni oddelek »Jntra«. 43642-1 Mesarski pomočnik Teši sekanja mesa ln ko povanja živine, dobi tak >j mesto. Ponudbe Da o^t«« oddelek »Jutra« pod šifrp »Mesar«. 43427 1 Učenca s hrano in star.ovanjem v hiši surejmcra za čevljarsko obrt. Naslov pri po družnici »Jutra« na Jesenicah. «514 1 Pomožno moč Iščem za zunanjo služ-žbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaslužek«. 4369S-1 Mlinar, pomočnika izurjenega, samca, dobro lzvežbauega pri v s o m orodju. samostojnega de lavna sprejmem s 1. novembrom t vso oskrbo m stanovanjem v niši. — Ponudbe oa oglasni oddelek »Jntra« pod »Razumen«. 4333«»-1 Kuharico za vse popolnoma aamostojM tn perfektno sprejme 'Ina Ivočlansk« družina na deželi. proti mesečni plači 40(V—500 Din. Nastop 1. novembra ali pozneje. — Vešče šivanja In ročnih del imajo prednost. Po nudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »Spretna za spodinja«. 43358-1 Učenko ii boljše hiše sprejme M. Schram. Maribor. Aleksandrova cesta 11 43706-1 Krznar. vajenca ,prejmem takoj. Naslov » -»•"lasnem »ddelko »Jutra« 42873 1 Natakar - ielonoša dobi takoj stalno mesto v hotelu »Bellevue«. Ljubija na. 43683-1 Kuharica s štiriletnim sinčkom •>e!l službo pri vdovcu. Same v LJubljani. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 43735-1 Žagar išče slui!bo na vodni Sag!. Peršin. Tacen nad Ljub ljano. 4:3644-1 G. Th Rotman: Sambo lo Jok© Vesela levja zgodba 88. In edaj se vname srdita borba med Jokom in Mieiko. ki se ne more braniti. Joko ji trga cev in jo takoj nato popolnoma iz dere. Z njo v roki skoči na kuhinjsko omaro in preklesti ubožico. da je kaj! Take usode pa s svojo hrabrostjo res ni zaslužila! 89. A Joko je popolnoma prepričan, da je storil veliko dejanje: premagal je človeka! S tem si je zaslužil vidno odlikovanje! V ta namen pobere svojo cer in se trndi toliko časa, da stlači konee svojega repa v njeno odprtino. Ves ponosen se ogleduje: ne, s takim krasnim repom se ne more pohraliti nobena druga opira! Prodajalko pridno ln pošteno sprejmem za takoj aH pozneje v delikateso. vi-notoč ln trafiko. Kavcije zmožne ln take. kl so že delovale v tej stroki, lmajc prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »De-Ukatesa«. 43728-1 Kuharico samostolno gospodlnlo sprejmem takoj a!l do 15. novembra v trgovsko hišo. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobre kuharica«. 437-29-1 Kot natakarica bi želela priti s 1. novembrom aH po dogovoru v kavarno ali gostilno gospodična, valena kavarne Sprejela bi tudi mesto blagajničfvrke ke ali kako drugo boliše mesto Nislov v ogl. oddelku »Jutra«. 43679-1 Krni. notnoč«!Va samo dobro Izurjenega v konfekciji, t v«o oskrbo sprejme takoj Josip Tom šič. Notranje Gorice. pošta Brezovica. ' 43650-1 Stalno službo v trgovini ali lokalu ioh! kavcije zmotna oseba — z večjo vsoto t-ndi kot družabnik. — Pismene ponudbe na oglasni oddel-k »Jutra« pod značko »I>ru žabr.ik HI«. 43573-1 Mehanik aH ključavničar s kapitalom 10— 15.0IK) Din dobi takoj «!užbo. event ko* družabnik — Pi«m«n» ponudbe na oglas, oddelek »juira« pod »Meha-v!t« 43574-1 Služkinjo za vse tndi za kuho. mlajšo, le » prvovrstnimi spričevali — spreime majhna družina v Ljublianl proti mes. plač! 350 Din. prostim stanovanjem in hrano. Ponudbe na o"las. oddelek »Jutra« pod Šifro »Lj. 1930«. 43544-1 Trg. pomočnika mešane stroke, k) bi tndi potoval sprejme tekstOna tvrdka. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja na podružnice »Jutra« v Celju pod značko »Trgovski pomočnik 718«. 43717-1 Slaščičar samostojen t vseh «laš?l čarskib delih. išče celodnevno alt polduevno si.it bo Cenj ponudhr na tgl. oddelek »Jutra« ood Šifro »Sam.ntujen 32«. 43452-2 Šofer tehnično izobražen in vo-t dohrltn spričevalom dveh Ijsščine prost, prosi službe meščanskih razredov ir. le- Maribor. Magdalenska ulica pim vedenjem sprejmem v št. 18. 43411-- modno trgovino. Ponudbe pod »Trgovina v Ljubljani« na ogl. oddelek Jntra 43783 1 Trg. učenko Izvežbano pletiHo sprejmem takoj v Ljubliani Naslov v oglasnem od d "'ku »Jutra«. 43633-1 Trg. učenca s primemo šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi Veselje do trgovskega sta nu je predpogoj, ponudbe na oglasni oddelek Jntra pod »Primerna izobrazba« 43242-1 Služkinjo staro 25—35 let, kl »na kuhati in vsa hišna dela opravljati, zelo snažno, po šter.o in zanesljivo sprej mem s 1. novembrom. Na slov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 437® 1 Šteoarico prvorrst.no in o e e n k o spre-me M okorel Josir — Ljubljana. Mirje 2. 43835-1 Mizarja sin ali mizarski pomočnik inteligenten. pošten, vojaščine prost. kl bi ime! veselje priučiti se trgovine ln pisarniških poslov v isti stroki, se 'prejme takoj v trajno nameščenie. Lastnoročno pisane ponudbe pod »1930« na oglasni odd?-lek »Jutra«. 43795—1 Prodajalka dobro izvežbana t trgovini mešanega blaga, želi me sta — najraje v Ljubljani ali okolici. Cenjene dopi«« na oglasni oddelek »Jutra« i pod »Snecerija in ma''0 ! faktura«.' 43295-2 Trgovski pomočnik ^elezninske ali barvne stroke, vojaščine prost, kl Je valen tudi nekoliko nlsamišklh poslov se sprejme takoi proti dobri plači v trn ino nameščen le Ponudbe pod »Pošten 200« na oglasni oddelek »Jutra«. 43796—1 Pisarniška moč vojaščine prost, zmožen nemške korespondence !n kmigovodstva. se takoi sprejme v tralno službo z e razna pisarniška dela Ponudbe »500 T« na oglasni oddelek »»Jutra« 43797-1 Postrežnico Iščem. Predstaviti se v ponedeljek Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43729—-l Valenca za elektrot^bn. obrt sprejmem Prednost imajo nčen-ei » nekoliko učne dobe. Vsa oskrba v hiši. — Ponudbe na Elektrarno Citn-žar, Cerklje pri Kranin. 43861-1 2 Izurjeni pletilji iščet? skupnega mesta v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd pod značko ■Izurjeni pletilji« 43765-2 Lesni manipulant "ersMran » vsej lesni stroki pisarniških delih, 'rezen. zanesljiv mar-l.llv vešč s!ov..srbohrv., nemščino tn ltaHlanske-ta Jezika ▼ govoru tn pisavi, išče stalne zaposlitve Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Manipulant«. 43760-2 Čevliarski pomoč. išče stalno mesto. Nastopi lahko takov Va'en vsakega dele. Ivan Mok. Jokoše, p. Zg. Do'sV„vi». 43755-2 Sedlarski pomočnik želi službe takoj; tudi kot pleskar, ličar ali ta-petnlk. Naslov v oglas-nm odd. »Jutra«. 43671-2 Prvovrsten ekonom tzučen v vseh panogah gospodarstva. Išče mesto na večjem posestvu. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod Šifro »Zanesljiv 32«. 43709-2 Gosnodlčna dobro iztirjena ▼ lekarniških poslih, *e!i mesta — najraje v LjnM:ani. Naslov Absolvent trgov, tečaja Išče službe v kakšni pisarni Zmožen pa Je matematike strojepisja, stenografije. korespondence. knligorodstva ter pisarniških del Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43745-2 Gospodična z znanjem nemščine ter šivanja, išče m*sta k otro-k-'m. Naslov pove ogl ».-ni oddelek »Jutra«. 4S711-2 Bo1'*a kuharica išče sližho. Maribor. Gr«. gorčičeva ulica štev 43710 t Knjigovodja trgovsko naobražen. * večletno prakso, želi mest« v večjem podjetiu. Dopise na podružnic*) »Jntra« v Ma riboru pod značko »Samo st-ojen 2«. 43712 2 Šofer M bi t prostem tudi opravljal pisarniška dela. sk!aolja"ska cesta 13-U levo. 42SS7 4 Madžarsko konverracUo želim. Cenj. ponudbe pod »Inteligentna t« na oglas, oddelek »Jutra«. 43651-4 Dame, pozor! P.edni pouk v krojnem risanja in prikrojevanju lam skih oblek za dem in poklic. se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Rozi Medved. Ljubljana Meseni trg 21 ITI Uspeh zajamčen. Istotam se izvršujejo obleke, kostumi, plašči :td. po najnovejših model, krojih po zmerni ceni. Dobijo se vsakovrstni model, kroji po meri. 43538-4 Za god podarite krasno blazino i reliefuim vezenjem. To bo veselje! Pouk brezplačen. Lindič Ljubljana, Komen skega 36. 121-4 Trgovski va>enec t dežele, z desetmesečna prakso, želi nadaljevati uče- Trgovsko naobra-žen zastopnik kl je že potoval ln je vpeljan v vsej Sloveniji, mož sigurnega ln simpatičnega nastopa, za obisk trgovcev, obrtnikov ln drugih v poštev pr!hajajočih odjemalcev na cs.inovejše Dltmarje-ve »Makslm« petrolej ske plinske svetiljke, se proti dobri proviziji takoj sprelme. Samo starejši, res agllnt. trezni, pošteni ln dela zmožni gospodje s prvovrstnimi referencami naj pošljejo stoje lastnoročno pisane ponudbe z navedbo referenc na naslov: »Makslm«, generalno zastopstvo za Jugoslavijo. Celje. Ljubljanska cesta 21. Potrebno Je nekaj kavcUe. Avto na razpolago. Nastopiti bi bilo takoj. 43715-3 Dober zasl»?ek se nudi »gilremn eo«podn, ki bi se interesiral za prodajo ramih stavbnih in mizarskih predmetov. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »7268«. 43816-3 Šivilja vajena Izdelave moških oblek. išče delo pri krojača Gre tudi na dež-do. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43869-3 Zastopnike ali potnike v vseh večjih krajih sprej-nje v večji trgovini. Po- : memo. — Pišite takoj na nudbe na oglasni oddejek oglas, oddelek »Jutra« pod »Jutra« pod šifro »Priden »Lep zaslužek«. 43873-1 vajenec«. 43879-2 _____ Gosnod*" Mnogo malega bi vstopil« v v'sa"aslužbo napravi veliko! kot začetnic«. Zmožna je I Kdor ima talent za za-sfroiepisja, nemščine in | stopstvo. naj nam ta-srbohrvaščine. Ponudbe na 1 pošlje svoj naslov, oglas, oddelek »Jutra« pod 1 Kdor ga nima. tega v Klavir Učiteljica sprejme I« 1—t učenca (kij v privatni pouk. Pismeno n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Temeljito«. 43794-4 Klavirski pouk po edir.i pravilni In uspešni metodi ter nemško kon verzaciio nudim po nizki ceni. Pud Trančo št. ?!II, desno. 43867-4 značko »Početnica«. 43902-2 Krolačlca iztirjena v velikem ln m* Vajenca k ljubljanske _okol1ce. za Mlza-Sk? del0V0d'a ! ^kolik0"°ludi "anglK: samostojen, za fino P«- -m« službo. Cenjene J*>-!i;mJ dela' poštena," do ništvo, dobi Shubo v več- n,Hbe na oglasni oddelek brimi .pričevali, žeU stal-jem mestu Slovenije Do- ! ..Intra« pod šifro »StmtMU j neK, nameščetja kjerkoli, nsar ima prednost. t;i5lla in zanesljiva«. ^ J Ponudbe na podruž. Jutra 43525-- v Celju pod značko »Kro jačic««. 43940-2 ČevJ?ar. vaien^a kl se želi dohro izučiti v vseh šivanih ir. zbitih delih, sprejme takoj z vso oskrbo Kari Renigman — Toplice pri Novem m»stn 43774 1 ber Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubllani pod šifro »Stroino mizarstvo«. 43936-1 sa Zdaj j« treba misliti na Samboro reSitev! Joko napolni pomivalno posodo s vodo in jo _ pljusk! — islije Sambn na glavo. Se enkrat in še enkrat, pa skoči Sambo na nnge! Nentegoma jo nbereta proti hišnim vratom... B'againičarko za delikateso in špecerijo. j starejšo in v vsakem »tzi- 1- /v .____. tru zanesljivo moč, vaieno .1—20 tesarjev ! detajlne blagajne, spre j. d o b r o _ imrjenih spre:me mem. Por.udbe z navedbo takoj Lhibljanska gr."dbe j vsesa dosedanjega službena družba z o. z. v Ljub- j vania oa oglasni oddelek lj»™, Slomškosra ulies 'f> , »Jutfa« pod »Ljubljana«. Strolnik Prlkrolevalec 43775-1 43924-1 Par vajenk za strojno Dekle na 'dobro vzgojeno, staro ^ojT^tru^^ v .vseh.panogah, z v,eh popravil, z" dolffolet-1 ^^T«'3 ^nfe^Ho'"iTe niiri «pričeva! na parnih i H0-', ,. 7,3 s?oieKciio. iscp ž?""ah. išče službo Ivan ' kJ"ko1' |!»žho- P<"-ndbe Verhič. Teharje pri Poli,,. | na rodruzmeo »Jutra« v ' Celju pod značko »Sezttn 30,31«. 43939-2 od pletenje, _____ . željo s hrano in stanova j 18—22 let. ki ima veselje njem sprejme Bonač. 'tre. : do kuhe in dela v boljši liška ulica 24. 43827-1 . hif-i, sprejmem takoi. Naslov pove oglasni oddelek Dve pletilj! In repaserko sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43S33-1 Postrežnico k ? osebam Iščem. Znati mora dobro kuhat1' in biti zelo snažna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4382M »Jutra« 43920-1 Hlapca nekadilca, zanesljivega in poštenega sprejme F. Raf-jel, Ljubljana. Karlovška cest« 4. 40812-1 Nekaj delavk sprejme Lajovic. Spodnja Sišk«, Kamniška nI. 20. 43778-1 Učenko za damsho krojaštvo sprejme modni atelje Fani .Ja-ger, Kolodvorska ul. 2R/T. 43836-1 Kuharica snažna in poštena, ki okns-no kuha meščansko hrano in opravlja tudi druga v boljšo hišo spadajo dela, dobi takoj službo. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 43919-1 Učenke sprejmem za šiviljsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4:3921-1 Absolvent strojne delovodske - šole dober risar, vešč »trojno ključavničarskih del, t ;z pitom «trojevodje in avto genega varjenja, želi T-a-mešfenja. Ponudbe na ogj. oddelek »Jntra« pod šifro »pr.deL in samostojen«. 43426-2 Šivilja pride šivat na dom. Ce-n'ene ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »20 dinarjev dnevno«. 43758-3 Akademik zmožen slovenš^.. nemščine ln ltalli»nš"lne Izurjena pletilja išče mesta. Naslov pove ogl&sni oddelek »Jutra«. 40929-2 Gospodična izurjena t vseh pisarni ških delih, vešč« tudi nem ščine, išče mesta za takoj Ponudbe na oglas, oddelek išče mesto V pisarni ■ »jutra« pod »Pisarniška popoldanske ure. Do- deU'- 43926-2 plse na ogl odd. »Jutra« pod «Vesten okade- „ ... mik«. 43757-2 UOSpOdlCna z dveletno pisarn, prakso, vešča slovenskega, nemškega, italiian. in francoskega jezika, išče primerno služ.bo. Ponudbe pod »Primorka III« na oglasni oddelek »Jutra«. 43918-2 3 urah dodobra poriučl mo. Kdor nI nikdar prestopil naše hiše. si ne more predstavljati kako raznovrstna Je pri nas Izbira na različnih predmetih. pia*amo najvišjo provizijo. Agent nam pomeni vse! Ponudbe pod šifro »I. predmet d°!a kupčijo« na ogl. odd. »Jutra«. ..»oiS-3 Agente, potnike ■'pokojene železničarje in žene. kl Imajo velik krog znancev. Iščem. Marmorna industrila. Komenskega ulica 17. 43821-3 Iščem sonofiika Potujem t avtomobilom po Coreniskem. Dolenjskem in Notranjskem. Ponudbe na orbs. oddelek »Jutra« pod šifro »2448«. 43S91-3 Ahsolventinia 4 mešč. šol, kl zna voditi vse gospod" i istvo, ž«li s1u*bo vzgojiteljice. Gre tudi v ' trgovino aH pisarno. OenJ.w ponudb« na ogl. odd. »Jutra« no* šifro »Zane'1'iv« vzr*>1ltel11ca«. Iščemo potnike proti debrl proviziji, z« prodajo gramofonov. Ponudbe o« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sve tovna »namka«. 42606-5 Potnikom ki obiskujejo priv. stranke. obrtna podjetja in industrije. nudim najmaLj 6000 Din mesečnega postranskega za služka Ivan Sribar, Ljubljana. Gosposvetska e. 13. •43630-5 Proviziji, potnika z« dober galanterij, predmet sprejmem za Slovenijo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ga lanterija«. 43639 5 Vinskega potnika vpeljanega proti dobri proviziji sprejmem takoj. — NaslErbos« ana?tigmat prodam. Naslov j>ove oz a-*ni oddelek »Jutra«. 43688-6 Krizanteme lepe. naprodaj na Resljert cesta 22. PrakHkantinja k1 le končala trg. ske-deral.lo. Iš^e službo. 7lna-nle slovenščine, ne»*>-š-lne. stenorrafUe ter st-^tep'«l*. Ponudb« na r>Odr. »Jutrft« " Ms.r1bo-—• pod »Praktlkantln^s. 52«. 43752-2 Gospodinja 43742-? i Starejša gosp« z večletnimi spričevali, gre k samostojnemu "ospodUj orožnikom ali nnanccrjem. Po-i.udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra spričevala« 43912-2 ptocVfir - slikar išče slu»bo. y,a.«lor pove oglasni oddelek »Ju 43779-2 vilja«. Šivilja gre šivat na dom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra šl- 43730-3 Prva oblast koncesiionlrans šoferska šola Camernik Ljubljana Dunsiska cesta štev — Jug^auto: telefon 4t 2236 Pouk ti> praktične v>žnje 251 Plesni iičUeli se išče za enkrat na teden. Ponudbe na Sokola Litija. 43635 4 Oblastvene fconcesltnnlrana šoferska šola Ooiko Pipenbacher LjubUana Gosposvetska 12 Teorija vožnje 43371 4 Inštrukcije «T«Jnješ)leeir a -ealnlf pr«lm°trv if traneoščto' daj« skalenrk Saslov t oglasnem adlelks .Jutra. 117014 Trgovci grosisfi in industrije! Trgovski potnik, potu-1oč t lastnim avtom, v celi dravski banovin! dobro vpelian. prevza-rje št eno rastopstvo, spadaio^e k koloniiall. brez aH t malo kolekcijo. rr-nudbe nod »Pro-vizl^s« na ogl. oddelek ».futra«. 4387! -S Ff'or č*ta. ta naide! T"čemo krl+l^ne agente ln 1^7'vemo nliho-o sodbo. Wsš1 em1n»ritno novi p-od-netl nr!ns-"-o-io po!n'b 100 odst. uspehe dosegalo torel '■vrbo. "'n nos 9m rp pr1l0ŽT»O?:t. Sto+1f5P 1 iT vseh slolev n-^t-,'--'!1 n« rpzno- 1j»to. ho*e .-.e+t e-boi v proda jo, na I nišo še dp.res ker lo va cesta 14. 43829-5 Zoologična trgovina Graz, Eli&abetbinergasse 16 prodaj«-, eksotične dekorativne ribice in ptiče, krotke opice, papagaje, utenzi-lije. Pošiljatev po pošti in železnicL 42S55-6 Najboljše peči na žagovino so peči sistema K. Jakelj. Slovenjgradec ber te n« kad«, Ker *e ne odteka a o jih dtstilirans voda od mokre fagovine — »Karavno )s u mokra eatc oe povzrečajo nobene g« smrada. 41751 6 Stenice t salego ln »stalo golazen uniči »VULKAN« plin «a jamčeno. 1 kg 90 Din z« 20 kub. metrov prest-or«. Navodilo priloženo Dobi se posod ali pri »Sanitas«. Zagreb, Batzova IS. 41758-6 Phoebus peč dobro ohranjeno, ln ps. pocinkano banjo zaradi premestitve poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43722-6 Maline remontantne ln navadne ter mlade smreklce prodam po nizki ceni. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 43769-6 Pozor, peki! Stroj »a kekse. vaJčk«. rezane »Najpolitanke« itd. prodam, event. sprejmem z omenjenimi predmeti tudi službo. Ponudbe ra ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna keksov«. 43615-6 Umivalnik z ogledalom poceni naprodaj. Poizve se pri Lupšetu v trgovini. Karlovška C. 30. 43744-6 Bombaževe preje približno 40 kg. številka 12 2 na krlžastih vrete-nih, pod lastno ceno prodam ter takoi dobavljivo. — Ponudbe pod značko »Sušena«, na ogl. odd. »Jutra«. 43743-6 To dvoje: Pijančevanje ln kajenje Vam kraiša življenje! Avina! Va« odvadi pijan-če-anja. \ikoprost pa kajenja. Li-ndif. Ljubljana, Komenskega 36. li'5-fi So^na kredenca prav dobro ohranjena, i* šivalni stroj takoj pocetrf naprodaj — Cesta v mestni log 1 'TT 43815-6 Za jesensko saditev nudi v poljubni množini pritlična drevesa vseh sort in nizke cepljene Matko Maretič. ia Sever & Co„ Ljubljana Gosposvetska cesta 5. 43789—S 2 voza zapravljenca tudi s stranskimi sedrit po ugodni ceni proda Fran« Iskra, sedlar io ta-petnik, Vič 16. 43S75 S Železen štedilnik s tremi obroči ln bakrenim kotlom, v dobrem stanju, ugodno prodam. Franc Iskra. Vič 16. 43874-8 Prodam tako} ln pc zelo nizki cent: 1 prodajalni pult a steklenim nastavkom. 1 šteiažo, zelo lepo. novo. za vsako trgovino porabno, 1 omara ■ steklenim! vrati fvsa belo). Ogledati: Gledališka ulica 4/1. 43865-« Železno peč majhno, s cevmi prodasi. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 4.3915-« Brzojavne drogove smrekove in jelkove, od 8—12 m dolge kupim taSoj Pismene ponudbe na Da-siov: Rogheila. hotel fv -e — Ljubljana. 43K7&7 Ročni voziček (clzo! ca dveh ali 8!ek »Jutra« pod šifro »Voziček«. 43681-7 Kompletno ž^so 2 polnoiarmer.ika (V ^Hirat-ter), 2 eirkulara (Kteia-sige) in ž.n -zo r.a e-bro-r-l.e-vanje hlodov (Fuchsschf.) kupim takoj. Ponudbe na Tvan Ban, Beograd, Zlatdborska ulica 68- 43612-T Trgovsko oprnvo rabljeno ku^-im takoj. Na, slov >-e oglasni o-ddel^.k »Jutra«. 43677 T Stelaže ln prodaj, mizo pse aufaktumo trgovino kupim takoj. Ponudb« na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro ohraulero 771«. 42897-7 »Kosmos in Natur« nekaj letnikov prodata skupno. Naslov v oglasu oddel. »Jutrac. 43808-* Radio aparate nrodaja. popravlja raoder-nizira. vzlržuje najugod-ieie Jo t* Uarkei. Jeseni-se. SO Potniški avto popolnoma nov, dvosede-žen, zaprt, zelo pod cena proda R. Luckmann. Abae-ljeva cesu 10. 48478-18 Avto »Dodge« petsedeien. odprt brezhiben. poceni o r o'd a KsSl Vajt Celje. 4264S 10 .F. N. motorno kofo 500 ccm obv., tovarniško novo. zaradi zaključka f-e-zije pod ceno prodani. Na ozled pri H. Kenda. Ljubljana. 4.3K3-18 Hciev med najučinkovitejše naravno zdravilo za bolne na pljučih :n prehlajene, prodaja Blagovni oddelek čebelarskega društva v Ljubljani Vošnjakova ulica štev. 4. 43925-6 Poltonski avti znamke »Fiat«, v dobrem stanju, z novo pnevmatiko, zelo pripraven za mlekaT-no, mlin, sodavičarja. zalogo pive itd., prodam r.» 12.00(1 Din. Ponudbe poj »Ugodna prilika 12.0in. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43810-li ODDELEK ^ JUTRA V ŠELENBURGOVI L1.ICI S u naročila na male oglase, inserate ter društvene in zasebne objave! 9 9 IDAJ1E v naslove malih oglasov, ter druge informacije, izroča dospele ponudbe! mmmm^mmmmm' »Javor« Jcsna Industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v ojvi palači Vzajemne zavaroval mce«. 30& lž Otročjo posteljico z žlmnatlm peresnim vložkom poceni prodam. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 43770-12 Politirano spalnico u 2 osebi, prodam na friškovcu 8. 43625-12 Elegantno spalnico (češnjevo) svitlo politi--ano. in Jedilnico odloge in sea> -,:r.:kom poceni na-Pojasnila daie iz osti K. Gr&nitz v ni. Gosposka ulica 7 13713-13 loško obleko iknjo. dobro ohra-i poceni prodam-! ati v popoldanskih Napoleonov trg 6. •-.j. levo! 43772-13 ogi «K F 2 suknji in 1 površnik io prodam. Naslov odd. »Jutra«. 43759-13 Žaket nov ugodno prodam v oglasnem oddelku 43533-13 sortno obleko poceni prodam v uiski ulici št. 23/11. 43803 la Iščem družabnika za večje, dobro idoče pod jetje v Sloveniji, stavboe in iaiezLO - konstrukcijske stroki: ter vodovodnih instalacij. Prednost imajo g. inženjerji. ki se zanimajo ta tako podjetje ali pa do bro izurjeni delovodje 'e stroke. Znesek iavc.ije po logovom Ponudbe aaj V.a gajo samo resno misleč: ponudniki. ki reflektirajo oa trajno ln pošteno "ksi-staneo. Cenj. ponudbe oa ogias. oddelek »Jutra« »od »Dobro idoče podjetje«. 43245 16 50.000 Din vložim kot družabnik aH proti dobri služb.. Pismene ponudbe na ogl. oddelek f Jutra« pod šifro Dobra služba«. 43761-16 1000 Din posojila prosi državna jradnica. Ponudbe pod »Mesečno odplačilo« 43657-16 Kompanjona ki bi bil obenem iskren prijatelj ln imel veselje :lo gostilne ali kake druge trgovine — išče gospodična. stara 30 let. z nekaj gotovine. Dobrosrčni in podjetni gospodje, stari od 30—38 let. naj se javijo na oel. oddeiek »Jutra« pod šifro »Iskrenost« 43659-16 Za ustanovitev tovarne keksov in bonbona «e nu dim kot samostojen poslovodja. Razpolagam s stroji za izdelovanje keksov, na-politank. bonbor.ov itd. — Do-pise na oglasni oddelek Jnt**« pod »Ustanovitev tovarne«. 43616-16 50—100,000 Din posojila iščem proti primernim obrestim. s polnim jamstvom. Ponudbe ca oglasn) oddelek »Jutra« pod »Ugodna kupčija«. 43817—16 Lepo in trajno eksistenco si ustvari samski trgovski pomočnik (ali starejša trg. pomočnica) s kapitalom 50 do 30.000 Din. ako prevzame isti kot vodja s kavcijo ali kot družabnik dobro idočo, veliko let obstoječo trgovino z mešanim blagom v večjem trgu na Dolenjskem. Ponudbe pod »Takoj ali malo pozne-ie« na ogl. odd. »Ju- Brivnico oddam v najem. Marjeta Perlič. Novo mesto. 43750-17 Čevljarji, pozor! V velikem industrijskem mestu na najbolj prometnem prostoru oddam v najem dobro idočo trgovino in delavnico ali odstopim proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro idoča trgovina« 43741-17 Gostilno aH kuhinjo na prom»ttem kraju vzame samska oseba brez otrok. ?. osebno pravico. V najem vzame takoj ali z novim letom Dopise na naslov: Marija Seničar, Vaše št. 14. pošta Medvode. 13860-17 Pension dobro vpeljan ali večjo v to svrho porabno vilo vzamem v naiem za leto 1931. v letovišču o Sloveniji. Cenjene ponudbe s podatki na oglasni oddeiek »Jutra« ood šifro »Vila t vrtom«. 43906 17 tra«. 43833-16 V nedeljo vsi v gostilno »Fister« na Zaloški cesti štev. 10 na domačo zabavo, krva vice in pristno vinsko kapljico. 4-3776-18 Mlin in žago na prometnem kraju tn stalni vodi oddam v najem. Najemnina po dogo voru. Karel Vidmar. Rlan ca ob Savi. 43888-17 Ključavničarsko delavnico dobro vpeljano dam v naiem. Potrebno nekaj kapitala za prevzem orodja ln želesia. Kje nove ogl. odd. »Jutra«. 43836-17 Malo trgovino s stanovaniem in električno razsvetljavo radi starosti takoj prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43414-19 Tovarniške lok2le i električno razsvetljavo in poginom iščem v R ran jo ali Mariboru. Ponudbe n« P"družnico »Jntra« * Ma riboru pod šifro »Sve'i: lokali 1930«. 43591 19 Izredna prilika za Dalmatince! V sredini mesta oddam pn merne lokale za točenje dalmatinskega vina in tur ško kavarno — Prednost imajo špecijalistl v pečenju rib in dobavitelji last nih vin. Promet zajamčene prvovrsten! — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »Dobra vina«. 43714-19 Katera pletilja ali šivilja bi prevzela ua račun malo trgovio i kjer b; poleg '.n di lahko opravljala svoja obrt. Ponudbe oa pi»1ru» Jutra« i Irnovijab niec pod .Kavcija 15.000 Din« 43485 19 2 lepa lokala 1 za trgovino m l za obrt — oba s stanovanjem, v novi hiši velikega indnstr. kraja na Gorenjskem oddam s 1. novembrom uli kasneje. Dopise na podr. ».Jutra« na Jesenicah pod značko »Trgovina in obrt«. 43515-19 Trgovino s papirjem in galanterijo ter majhnim stanovanjem, na prometnem prostoru poceni prodam — Pojasnila daje Franc Pichler, Maribor. Gosposka 52. 43598-19 Trgovino z mešanim blagom, v manjšem prometnem mestu, st z blagom in inventarjem zaradi družinskih razmer takoj proda. Dopise na oglas, odd. »Jutra« pod »Ugoden nakup«. 43747-19 Posestvo 28 johov veliko, na zelo prometnem Kraju prodam — Informacije daje Jernej Kirbiš. st-arešince. u-'šta Uirkovce, Slovenija 43341 20 F nonadstro>?na hi«-- v Novem mpstu na nrodai iz »roste roke z električno razsvet liavo orioravua za obrt Več se ooizve v podružnici »Jutra« v Novem mestu 42239 20 Kupim hišo v Ljubljani u< oliinji oko lici, t dobro vpeljsnc male trgovin j. mlekarno, proda jaino kruha »1: gostilno. — P nudbt ua -»glas oddelek ».Jutra« pod »Dc 2<»i 'K*1« 42471 20 Enonadstropna hiša nova, s trem: srasnimi stanovanji, davka prosta, t 1450 m» vrta. pod Kožni k »m ugodno naprodaj. — Naslov "pove oglas, rjildelek »Jutra«. 43656 20 Dva prostora vsak 225 m" velik, svetla ln suha, pripravna za to- ' varno pletenin, konfekcijo aii sličn-o takoj ugodno oddam v Ljubljani, blizu glav. kolodvora in glavne ceste. Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salen drova ulica 6. 43830-19 Hišo s pekarno dobro vpeljano, na pro metni glavni cesti • ikoj prodani poa ugodnimi po soji Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 43561 20 Trgovski lokal prometna točka, oddam v najem. Vprašanja v nemščini na Pobrežie, Maribor. Zrkovska cesta 261., levo. 43933-17 Kroj. delavrico kumpletno opremljeno, takoj poceni prodam radi prevzema drugega obrata. Nahaja se v letoviškem mestu, blizu rudnika in večje industrije. Plačila zmožni reflektanti naj se obrnejo na podruž. »Jutra« v Celjn pod šifro »Za 8000 Din«. 43937-19 Trinadstropna hiša v sredini mesta pod zelo ugodnim' pogoji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43638-20 Stanovanje obstoječe iz 1 ali 2 sob s kuhinjo in pritiklinami. išče m:rna strai ka. — Ponudbe na oglasn; oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina«. 43672-21 Mizarji, pozor! Prodam v prometnem kraju čez 30 let obstoječo mizarsko delavnico s j stanovanjsko hišo s pritiklinami. vrtom, veliko njivo in gozdom. Vodovod in elektrika v hiši. V slučaju razširjenja obrata potrebna moč na razpolago. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 43748-20 Parcele večj* ali manjše naprodaj j pod Rožnikom. Naslov v • oglasnem oddelku »Jutra« i 43826 20 ! ___l Posestvo obstoječe i* 3U johov r.em- 1 ije in gospodarske hiše. v i bližini Celja. na raznini, ugodno prodam. — Naslov pove podružnica »Jntra« v Celju. TOVARNIŠKI KOMPLEKS 5000 m1, zazidano v Ljubljani ob glavni prometni cesti pripravno za industrijo 750.000.— Din. Ugodni plačilni pogoji. TRGOVSKO HIŠO Z GOSTILNO na ljubljanski periferiji. Davka prosto Din 650.000.—. Mešana trgovina s preko 100.000 Din mesečnega prometa. Izborno idoča gostilna, 2 velika par-ketirana stanovanja, dvorišče skladišče ln zelenjadnl vrt. Ugodno plačilo. HIŠICO blizu Dolenjskega kolodvora. 2 sobi ln prltikllne. Din 45.000.—. 43848 Hišo 43716-20 pripravno za obrt. naj-j raje z preužitkarjem. i na prometnem kraju. Hišo S posestvom .vzamem v najem. Po- in vodno močio. pripravno ™idbe Pod, slfr° »Hiša za obrt in trgovino, ob 3'3« na ogl. odd »Ju- cesti blizu kolodvora nelo tra«- 43880-11 ugodno prodani. Ponudbe _________ na oglasni oddelek -Jutra _ pod »Industrijski kraj«. ! Parcelo 4384" s prizidanim stanova- ci izključeni. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 43882-20 Graščinsko posestvo pri Mariboru. 100 oralov proda Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30. 43726-20 njem Velika vogelna hiša 1 ob gjv"nl3 gše ^ t posiovnimi prostori, na- tramvajskega postajall- prodaj ob najprometnejn šr'a in trga prodam za ulici v Ljubljani. Pojas 65.000, 75.000, 115.000 ln nila daje Društvo hišnih 360.000 Din. Posredoval-rosestnikov, Salcndrova 6. 43831-20 Trgovsko hišo in hišo za mesarijo Nova hiša kupim v Ljubljani. Po- , v lepi vasi ob južni želez-ijindbe na oglasni oddelek niči, pripravna za zdravni j »Jutra« pod značko »Trgo- obstoječa lz 4 sob, kn j vii m-mesarija«. 43832-20 binje. kopalnice in ostalih i pritiklin. naprodaj, event. fe odda tudi v naiem. — Naslov pri podruž. »Jutra« ! v Celju. 43938-20 Gostilno in žago poinojarmenlk, pri že-eznici proda za 500.000 Din Posredovalnica. Maribor. Sodna ulica 30. 43727-20 Restavracija Roža židovska ulica 6 priporoča danes nedeljo purane. divje zajce, morske ribe in vse vrste Jedila ter dobra štajerska in dalmatinska vina. po nizki ceni. Sprejemajo se abo-nenti. 43866-18 > e mo?ke obleke ( Dopis.;^ zadostuj i V gostilni »Jadran« Prostore v izmeri 10 X 7 m. priprav ne za skladišče, ozir. de lavnico oddam na Rimski cesti 19. Lepo hišo enonadstropno, b krasnim vrtom, v Ljubljani prodam Letni donos ca 70.000 Din Ponudbe na ogla3. oddelek »Jutra« pod šifro »Primer na kupnina«. 43641 20 Novo hišo počen, prodam. Potreben kapital 20.030 Din. Ob Izvirkih 10 Studenci Maribor. 43753-20 Lepo posestvo bližini mesta Celja lja (25 minut) z lepimi stanovanji in gospodarskimi poslopji ter 25 oralov prvovrstnega zemljišča na krasni legi — proda Arzenšek. Celje. Kralja Petra cesta 22. 43719-20 Gostilno v Zagrebu na najprometnejši točki tik Jelačičevega trga in nove tržnice, z zajamčeno dobrim obratom, lepim inventarjem. kakor stoji in leži prodam vsled preselitve v lastno hišo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43397-19 Gostilna s trgovino mešan, blaga tn lesom. 2 hiši in 2 orala zemlje, t.ik okrajne ceste na promet 43359-19 nenl kraj" ® mariborski okolici naprodaj za 225.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 43423-20 Zimski plašč - temtu rujave barve — za postrežba. srednjeveško osebo prodam S--- ta 250 Kn, kakorF tu j»oam! w r«»rr •. ^ Gailuso št. k se toči pristna Por- «]£ ležeč na najprom, v« niDrežje ' s,l,-onne nnva I nejsem prosi«ru veieuirs Mlekarna na novo vpeljana na Tržaški cesti nasproti Tobačne tovarne. Postrežba točna. 43894-18 4% leta^starega, čedne ^Stilno V Mariboru zunanjosti, dam za svoje- v okolici na promet- ga. Naslov pove podruž- ne.m kraju vzamem v najem niča »Jutra« v Trbovljah. kupim. Ponudbe Dod 43566-14 nja. Cene zmerne b točna pletno z bogatim invfntar jem opremljeno in v jakem pogonu. Elektrika, povsod centralna kurjava, v sobah tekoča voda in telefon Zaprto kegljišče s centralno kurjavo in elektr. razsvetljavo. Poletna, hladna terasa. Pred hotelom tramvajsko postajališče. Najemna pogodba še 6 let po zelo ugodnih pogojih. Cena 245.000 Din. Polovico v gotovini, ostanek tekom enega leta brez obresti. Krasna prilika za zaslužek. Informacije daje iz prijaznosti Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146-1. 43445 19 Abonente oa dobro domačo hranu »prejme gostilna »Pri kosu« » Krojaški ulici štev 6. 42515-14 Posojilo Din 70.000 iščem na hišo proti vknjižbi na drugem mestu. Obresti po dogovoru. Sporočiti na odvetniško pisarno Ljubljana, Dunajska cesta 6. 43773-16 »1. januarja 1931« na ogl. oddelek »Jutra«. 42750-17 Gostilno s trgovino meš. blaga v industrijskem kraju oddam pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Ugodno 202«. 43654-17 V najem oddam čedno posestvo (po želji 2—5 oralov) na solnčni legi (primerno za upokojenca) z lepim stanovanjem (vodovod ln električna lu-11. Poizve se pri Arzenšek. Celje, Kralja Petra cesta 22. 43720-17 Krasne trg. lokale na najprometnejSi cesti v Celju oddam i novim le tom. Naslov pri oodružnlci »Jutra« v Celjn 42651-19 Loka! za sobo za obrtnika oddam. Rožna dolina, cesta 6/4. 43695-19 Enonadstropna hiša « lepo, novozgrajeno delavnico. pripravno za vsa ko obrt. sredi trga naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43482 20 Obrtniki! Prodam kos zemlje ob prometni cesti v centru rudnika v Trbovljah. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Vrednost 15—20.000 Din«. 43486-20 Lepa hiša enodružinska naprodaj. Pojasnila daje KresLik. Ma ribor. Državna cesta 20. 43591-20 Vilo popolnoma novo, enonad stropoo. s šestimi sobami, kopalnico ln vsem drugim koinfortom In pritiklinami, kakor t velikim sadnim tn grednim vrtom, na krasni io solnčni legi bi iz d »Leo-nišča« v Ljubljani oddam v najem ali prodam, ev zameLjam za enakovredno vilo v Mariboru. Najemni na samo 3000 Din Pogoje in naslov pove g. dr. Luce Treo, odvetnik v Ljublja ni. Dunajska cesta št. 29 43310-20 Brivnica v lepem industrijskem mestu moderno urejena in na dobrem mestu, naprodaj radi odhoda k vojakom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43739-19 Lepa stan. hiša z vodovodno in električno napeljavo ugodno naprodaj v Brežicah. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brežice«. 43M020 Parcele naprodaj Kodeljevo 400 in 800 m!. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43655-20 Realitetna pisarna družba t o. a. Ljubljani.. Miklošičeva e. 4 Dvosob. stanovanje proda 's kuhinjo in pritiklinami. enonadstropno. i višokopritlično in solnčno i- llat-ni nHHsm Ko> VILO, novo, tristanovanj- ] iakoj oddam. Naslov pove sko, bližina glavuaga ! oglasni oddelek »Jutra«, kolodvora, 385.000,— | 43628-21 Din.__ HI^O. novozidano, tri- | stanovanjsko, 400 m j Veliko stanovanfe vrta. Kodeljevo. Din Stanovanfe Stanovanje sobe in kuhinje, ob glavhi 2 sob. kuhinje in pritiklin cesti, pol ure iz Celja ta- . ^am s 1. novembrom. — koj oddam. Naslov v po- i Naslov pove oglas, odde družnici »Jutra« v Ceiju. 43336-21 Sobo in kuhinjo išče v LJubljani vdova brez otrok. Svoljšak. Novo mesto 229. 43749-21 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin oddam s i. novembrom Naslov v ogla-snem oddelka »Jutra«. 43780-21 Stanovanje 2 soi>, knhinje in pritiklin oddam mirni stranki brez otrok. Naslov pove oglas, odelek »Jutra«. 437S4-2J Stanovanje lepo in solnčno, 2 sob ln v»eb pritiklin, po mogoč nost: s plinom iščem za l. februar ali tudi preje — Ponudi*- na »glas. oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 43777-21 Sobo in kuhinio oddam Pcd^orje 8t. 38 — št. Vid 43787-21 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin oddam takoj. Vprašati v Gerliičevi ulici štev. 32 - Kolezija 4378S-2! StanOvanie oziroma celo hišico s 3 ali 5 lepimi sobami, parketom. elektriko in _ zele-njadnim vrtom takoj oddam pod Roinikom. Naslov p#ve oglasni oddelek »Jutra« 43825-21 lek »Jutra«. 4&S51-21 Stanovanje 2 velikih sob in kuhinje za 400 Din. ali 4 sob in kuhinje za SoO Din mesečno. v centru mesta odstopim boljši čisti stranki pro-ti plačilu 5000 Din za štedilnik, peč, nove rou-lete. preslikanje stanovanja, belo emajliranje vrat, elektr. napeljavo itd. Ponudbe z navedbo družinskih članov pod šifro »Cisto 5000« na oglasni oddelek »Jutra«. 43857-21 Stanovanje 2 sob takoj oddam v Rož ni dolina, cesta št. VI/4. 43694-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, svetlo in suho, parketira-no, z elektriko ter plinom takoj oddam na Dunajski cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 600«. 43863-21 Stanovanje soba in kuhinja s pritiklinami oddam. Podutik 19 pri LJubljani. 43864-21 Stanovanje 2 sob kuhinje in pritiklin. solnčno in zračno oddam s 1. novembrom v Sp. Šiški, Cernetova ulica štev. 31. 43908-21 Lepo stanovanje solnčno. v L nadstropju, 3 sob. kuhinje in pritiklin oddam v vili s 1. novembrom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43887-21 Stanovanje dveb vezanih, parketiranih sob, z električno razsvetljavo, oddam s 1. novembrom — najraje zakonskemu paru. ki je ves lan odsoten. Langusova olica št. 5/1. 43913-31 175.000.- dvosobno, z vsemi pritikll-, nami, parketi in elektriko HIŠO novozidano. viso- : „ d d a m po Dizkj cenj r kopritiično, dvosttno- , lVv M T p,.^,, Naslov v vaujsko, vrt, Stozice, i jasnem oddelku »Jutra«. 43637-21 Hišno industrijo dobičkanosno in brez konkurence takoj prodam za 7000 Din zaradi odpoto-vanja v Ameriko. Posebno znanje ni potrebno. Dopise na [.odriižnic.o »Jutra« v Mariboru pod »Visok za služek 22«. 43595-20 Leno posestvo proda Mestna hranilnica v Mariboru. Leži v Polzeli (Savinjska dolina) tik kolodvora. Hiša zidana, prav dobrem stanju, 4 sobe. kuhinja in kopalnica. Velika mizarska delavnica gospodarsko poslopje. Ob hiši vrt in polja ca 5 oralov. Električna lnč vpeljana. C«na 150.000 Din. Položiti je treba najmanj 70.000 Din — ostanek se vknjiži oa prvo mesto. Ponudbe najkesteje do 5. novembra 1930. 43596-20 Lepo posestvo sredi Savinjske doline, blizu kolodvora ir. cerkve, obstoječe iz ?5 johov zemlje. lepih travnikov, njiv ! in gozdov, gospodar, hiše ■ ter vinograda, vse v naj- 1 boljšem stanju ngodno na : prodaj. Naslov pri podruž- i niči »Jutra« v Celju. 43509-20 : Din 115.000.--. KISO. vili slično. enonadstropno. novozidano. tristanovanjsko, 1300 m vrta, Podrož-nik. Din 285.000.—. vozidano. vrt. Trnovo, Din 225.000.--. I i HIŠO. novejša zgradba, štirisobno, komfortne in dve trisobni stanovanje. 300 m vrta. Sp. šlška. Din 255.000 STAVBIŠCE 750 m pri Martinovi cesti po Din 75.—. PARCELO 780 m, Ježica po Din 25.—. PARCELO 600 m. Bežigrad. po Din 77.—. PARCELO 1400 m ob Dunajski cesti po Din 40.—. Poleg tega večje število vil. hiš, trgovskih in obrtnih objektov, kmetska ln velepose-stva, stavblšča, Industrije Itd., v veliki Izbiri. 43813—20 Stanovanje 3 sob in vseh pritiklin. na zračnem prostoru v no- oddam * l. novembrom mirni odrasli družSnl za 500—600 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno«. 43419-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, verande in pritiklin oddam e 1. novembrom v Rožni dolini, cesta X/*- 43454-21 Stanovanje več praznih sob, skupaj ali posamezno, z novembrom oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 43724-21 2 stanovanji sobe, kuhinje in pritiklin oddam z novembrom stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43806-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje rn shrambe, z elektriko in vodovodom, v novi hiši v Mostah od dam za noveonber. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43798-23 Stanovanje 3 ali 2 sob, v bližini vlade išče štiričlanska solidna rodbina. Ponudbe na nglai«. oddelek »Jutra« pod šifro »Vlada«. 438U9-21 Stanovanje komfortno, 3 sob, v vili blizu Tivolija oddam s 1. novembrom. Rutarjeva ul. St. 4. 43842 Sobo in kuhinjo ra takoj »li pozneje išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten riačnik«. 43839-21 Posestvo obstoječe iz hiše. gospo- j darskega poslopja, njiv za 5 mernikov posetve ter ] sadnega vrta, četrt are do farne cerkve in pol nre m ______ do postaje, po dogovoru HIŠO 'novo, "vrt""600 m5, proda Josip Sad a r^ Vir stožlce. Spodaj eno- realitetna pisarna družba t o. a. Tavčarjeva ul. 6 proda: HIŠO z vrtom pri Starem trgu. 5 sob, klet, kuhinja, Din 125.000. VILO z ograjenim obdelanim vrtom blizu 5000 m1 pri Taboru. Davka prosto. Poleg kleti spodaj dvosobno stanovanje, višokopritlično moderno dvosobno stanovanje s kopalnico, zgoraj dvosobno stanovanje. — Sobe parketlrane. elektrika, vodovod. Posebej dvoriščna stavba z dvosobnim stanovanjem, pralnico. drvarnicami. Donos 30.000.— letno. Din 310.000.—. Ugodni plačilni pogoji. p. Stična. 43512-20 V Kamniku prodam po ugodni ceni več lepih stavbnih parcel. Solnčna lega. Naslov pove irr.o nod Tlvolllem sobno stanovanje klet, pralnica. Višokopritlično ln zgoraj po 1 dvosobno stanova« le z verando. Din 150.000,— 8 oglasni oddelek »Jutra«. 43529-20 Hiša z vrtom Hiša v Trbovljah ob glavni cesti, prostorna, j na lepem prostoru, tudi s pripravna za vsako obrt. j pohištvom — radi bolezni po ugodni ceni naprodaj, j proda Kocjan. Pobrežje pr Naslov v oglasnem oddelku j Mariboru, Krpanova ul. 3 »Jntra«. 4&465-20 1 43935-20 Stanovanje dvosobno, oddam s 1. decembrom blizu Stadiona za 700 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43767-21 razpolago tudi več manjših stanovanj. — Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov v Salendrovi ul. 6. 43833-21 Realitetna pisarna družba rov Ljubljana. Miklošičeva c. 4 odda sledeča stanovanja -. DVOSOBNO pri Taboru Din 1000,— DVA DVOSOBNA komfortna Zelena jama po Din 800.—. DVOSOBNO Kodeljevo Din 550.—. DVA DVOSOBNA blizu Tabora Din 800,— ln 1000.—. ENOSOBNO Udmat Din 350.—. PETSOBNO komfortno v mestu Din 2500.—. DVOSOBNO podpritlič-no mesto Din 900.—. ENOSOBNO pri sv. Jakobu Din 500,— DVOSOBNO Trnovo Din 750.—. TRI ENOSOBNA Stožlce po Din 400.—, 230_ 225._. ENOSOBNO Šp. šlška Din 250—. DVA DVOSOBNA Sp. šlška po Din 700.—. DVA DVOSOBNA pri sv. Križu po Din 500 DVOSOBNO kabinet Zelena jama Din 650 TRISOBNO komfortno prt Stadionu 1300,— Din. Poleg tega še več drugih stanovanj, trgovskih lokalov eostiln itd. 43814—21 Trisob. stanovanje s kuhinjo ln pritiklinami, vodovod in elektrika. vse pod enim ključem, prt Sv. Petru, cddam za november. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43863-21 Stanovanje 3 sob, 1 kabineta, kuhinje in pritiklin^ ter zijskl ulici 36 (Trnovo) pritlično, oddam. Vodovod, elektrika. Ponudbe na Arko Ivan, Ribnica 57, Dolenjsko. 43895-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj ali poznej"« družini 2 o«eb. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 43927-21 Stanovanje parketlrane sobe Ja kuhinje, z vsemi pritiklinami. oddam s 1. novembrom. Cena 400 dinarlev mesečno. Zlg. šlška. Celovška c. 113. 43885-21 Stanovanje lepo. solnčno, 3sobno, v vili, z vrtom, novo preslikano ln preple-skano s kopalnico, pralnico 1. dr. pritiklinami s ceno 1200 Din zamenlam s komfortnim 4sobnlm tudi z višjo ceno v centru alt v bližini centra takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Boljša stranka«. 43900-21 Stanovanje v Rožni dolini, cesta n, hiš. št. 12, pritlično, dve sobi. sobica ln prt-tlkline. elektrika, vodovod. oddam z novembrom. 43931-21 7Tfffffi " tr* 11 *«; f ' • i • Dva dijaka sprejme učiteljska rodbin* v vso oskrbo. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 43593-22 Stanovanje 4 sob in pritiklin ugodno od dam sredi Ljubljane. Na I polovico vrta, v Koie- 2 sobno stanovanje oddam takoj. Rožna dolina. Cesta VI'4. 43694-21 Malo stanovanje Išče vdova v mestu. Ponudbe pod »1. februar 1931« ua ogl. odd. »Jutra«. 43658-21 Sobo in kuhinjo s 1. decembrom išče mir. na in snažna stranka dveh oseib — 6in in mati. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 43622-21 Leoo stanovanfe sobe ln vseh pritiklin. v nov1 hiši pri trnovski cerkvi odda Ciglar, Mivka 23 — pritličje. 48647-21 Upokoienec (ka) in sicer vdovec ali vdova brez otrok, dobi takoj sobo in kuhinjo zastonj, pod pogojem, da obdelnje te-fenjadni in sadni vrt — cca 1000 m'. Ponudbe r.a oglas, oddelek »Jutra« pod ►Ljubljansko predmestje«, ali pa s« naslov izve ista tam. 42690-2! Stanovanje 2 do 3 sobno, če možno s kopalnico in postrežbo v bližini Vod-nata išče mala družina 3 oseb. čista in zmožna plačila za 1. februar 1931. Ponudbe pod »M. B.« na ogl. odd. »Jutra«. 43781-21 Dijakinjo (ka) aH solidno gospodično sprejme v vso oskrbo učiteljska družina v sredini mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 438S4-3 Dve gospodični ves dan odsotni, Iščeta stanovanje dveh sob in kuhinje v centru za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj 40«. 43764-23 PERJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne tn bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjsld trg 17. 302 narkorr 4000 m' ln -osnodarsklm po- slopjem. Vila komfortno urele^. 8 sob. ctnnnvin!« vse prltikllne. cen- Stanovanje 'ral™ kurlava. V go- 12 sob in kuhinje, na Sela -no*«rskem posloplu , oddam takoj »li « 1. no- | earaža. pralnica, dr- j vembrom. - Naslov pove va-nlce. klet. — Din oglasni oddelek »Jutra«. 680,000.—. K V VELIK! IZ B' R' iN najceneje priporoča tvrdka NOVAK Liubliana. Kongresni trg 15 43824-21 1 M pridobi trgovec, 6» kopi PLETENINE is zaloge po partijskih cenah T tovarni 347 CIRIL VAJT, Celje Sobo lepo opremljen«, oddam tako). Naslov pore ogla« al odd- »Jatra«. 42626-23 Lepo, prazno sobo t strogo separiranim »ho dom iD umivalnikom s te kočo vodo. sredi mesta ^d dam. Naslon pove »glasni oddelek »Jutra«. 43456-23 Prazno sobo T pritličju na Poljanski, 8v Petra eesti ali kje v bližini iščem ta pisarno. Ponudil na naslov: Hiebš Hradeckega vas štev bi. 43356-23 Sostanovalca v sobe t posebnim vhodom tn elektriko, t hrano ta 65( Din mesečno al) 150 Din tedensko »prejm» r» ■tavracija »So4a« na Sv Petra eesti 5. 42796 23 Sobo S posebnim vhodom v šent-jeterskem predmestja isč^n, Haslov 2 navedbo cene na oglas oddelek »Jutra« pod Iifro »Soliden«. 43660-23 Opremljeno sobo šolnino, s posebnim vbodom oddam t 1. novembrom v Sp. Šiški. Cerne-tova ulica 31. 43907-23 Lepe prazne sobe oddam v najprometnejSem kraju za pisarno ali stanovanje. Miklošičeva eesta št. 14, L nadstr. 43910-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam z 8. novt-m-Brora v Tavčarjevi ul. 3, vrata 8. 43928-23 Sostanovalko ■ vso oskrbo sprejmem takoj ali pozneje za 600 Din Jiaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43667-žo Sobo m boljie delavce (monter je), ki pridejo samo spat. iez dan pa so na delu. ttčemo za takoj, za 3—4, ali vsaj 2 monterja. Ponudbe z naslovom in ke-daj se lahko ogleda, na oglas. oddeiek »Jutra« pod fcfro »Hitro«. 43682-23 Mlajšega gospoda prejmem kot sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43699-23 Sostanovalko •prejmem. Soba s posebnim vhodom. Flor-Janska ul, 17/1. 43723-23 2 gospoda ali dijaka sprejmem v sobo s posebnim vhodom, z vso oskrbo ali brez. Urban-člč, Erenova ulica 19. 43771-23 ■Sobo za mesec dni Bčem za takoj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z navedbo eene«. 43621-23 Malo prazno sobo separirano, pritličje, prvo nadstropje Iščem. Ponudbe pod »Veliko odsoten« na ogl. odd. »Jutra«. 43883-23 Dve sostanovalki sprejmem takoj. Novi trg 2. II. nadstr., desno. 43763-23 Ooremtleno sobo e d d a m samo gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43629-23 Sobo z 2 posteljama oddam s 1. novembrom. — Naslov v ogalsnesn oddelkn j »Jutra«. 43585-23 Solnčno sobo prav mirno, zračno ln snažno, s tečno preprosto domačo hrano želi srednje-leten. miren in soliden uradnik pri boljši rodbini v neposredni bližini mesta. Plača največ 800 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Plesalec 800« 43557-23 Majhno, opremljeno sobo ali kabinet event. z vso oskrbo, v bll-Kni kolodvora išče mirna gospodična. Ponudbe pod »St. 184/23« na oglas, od-delek »Jutra«. 43627-23 Sostanovalca sprejmem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. Sostanovalca sprejmem k dobri družini. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 43876-23 Sostanovalca sprejmem s hrano aH brez na Cankarjevem nabrežju 7/11. 43881-23 Krasno sobo oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43901-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje in hrano po 600 Din mesečno Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43S01-21 Gospodično enrejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43916-23 Gdčni. z dežele želita resnega znanja z dvema gospodoma, v starosti 24—38 let. Slika za-željena. Dopise na oglasni oddelek »Jutr3« pod šifro »Šivilja In trg. izobražena« 43455-24 »November 2« V nedelj« ob 18. uri na Resljevi eesti, učiteljišče. 43811-24 Kavarna Emona Izvolite dvigniti pismo za »Dolgi večeri«. 43841 »Štajersko dekle« Prosim, javite Vaš cenj. naslov. »S. Z.« 43840-24 1 aH 2 opremljeni sobi s uporabo kopalnice. kom fort. blizu cerkve sv. Jo fefa oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43802-33 Lepo sobo opremljeno, v centra mesta oddam enemu ali dve ma boljšima gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jatra« 43923-23 Sobico eddam proti poetrefM. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43805-23 Dolge zimske are bi rad krajšal z dopisovanjem, z do 20 let staro gospodično. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Idealist«. 43S47 Prijatelja izobraženega — starejšega, veselega značaja, želi s»o znati premožna gospodična Dopise na »glasni oddelek »Jutra« pod »Zima ima svoj čar« 43856-24 Dopisovati n svrhu ženidbe, sa go-s.podjic.om ugodne vanjštj-n*e, čvrstog karaktera, dobre i plemenite duše, želio bi isto takav srednjih godi na samostalan obrtt-ik o Zagrebu. Diskrecija zajamčena. Prednost imadu pro-vincijalke. Cenj. ponudbe molim slati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srednjih let«. 43889-24 Mala želi manj a z lnteUgen-tom 20—28 let. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Amorček«. 43732-24 Gospodična še mlada poštena, blagega srca želi resnega znanja z Istotaklm gospodom. Le resne dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sreča ljubezni«. 43731-24 Mlad gospod trg. naobražen želi dopisovati z gospodično iste Izobrazbe, staro 18 do 25 let. Dopise nasloviti na ogl odd. »Jutra« pod »Jesenska ljubav«. 43736-24 Trg. In posestnik star 26 let. Išče zaradi pomankanja znanja poznanstvo z gospodično primerne starosti Slika pogoj, katera se častno vrne. Cenj. dopise pod »Premoženje postranska stvar«. 73766-24 Rudolf Peterlln, Slovenjgradec Prosimo za naslov, da Vam pošljemo dospele ponudbe. »Jutro«. 43762-24 Zobozdravnika ali tehnika koncesloniranega. aH U mu je mogoče dobiti koncesijo, išče mlada ln premožna gospodična za otvoritev zo-botehniškega ateljeja. Lokal in vso opremo pre-skrbim na svoje stroške. — Samo dobro verziranemu ln poštenemu gospodu se nndi lepa prilika Dopise prosim na oglasili oddelek »Jntra« pod značko »Pozicija«. 43631-24 Gosnodična varčna, skrbna ln pridnih rok, z nekaj premožesjj. sedaj v službi kot uradni ca. išče v svrho ustvaritve mirnega skupnega doma resnega znanja z državnim ali privatnim uradnikom, dobrosrčnega, mirnega In solidnega značaja, v sta rosti do 38 let. Vdovci z enim otrokom niso izključeni. Le resne dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Majda«. Diskrecija častna stvar. 43610-24 Kateri gospod čez 40 let star. inteligenten, Izobražen, ločen, želi istotako varčno gospodinjo Neanonimne ponudbe pod »Schiksalsfflgnng« na ogl. oddelek »Jutra«. 43349-24 Mlada dama dobro situirana. želi dopisovati z inteligentnim gospodom, starim 24—36 let. Neanonimne dopise s polnim naslovom in sliko oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sonja«. 43421-24 Samostojna dama stara 30 let, premožna m inteligentna, s samostojnim stanovanjem, želi dopisovati s srčno naobraženim. nad 30 let starim gospodom. Poznejša ženitev nI izključena. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro Energija«. 43429-24 Vdovec srednji}) let, t obrttm ta premoženjem 200.000 Din, se želi poročiti i gospodično ali vdovo, staro 30 do 40 let, ki ima do Din 50.000 premoženja. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43599-25 Za stričnika sina banaškega tovarnarja iščem dobro odgojeno dekle, solidno, iz dobre hiše, s premoženjem 4—500.000, v svrho ustanovitve velikega skladišča v Ljubljani Reflektantinje naj pošljejo svoje ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kusehn« Odgovor sledi le na točne adrese, na agente ne refiektiram. 4-3611-25 Samostojen obrtnik star 29 let. želi takoj poročiti gospodično z dežele, staro 22—-28 let. Prednost imajo služkinje ali šivilje. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren zakon«. Diskret nost zagotovljena. 43916-25 slčuium Mandolo nepoškodovano, i dobrim glasom, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43652-26 Kovčeg - gramofon s ploščami prodam ali zamenjam za pisalni stroj. Ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 43517-26 KLAVIRJI! Svarim preo nakupom Da vtdesnega blaga — eenenib klavirjev! Kupoli« na obroka od Din 400.— prve »vetevnt labrikate: Bfleenlorteff. Stemway FOr <*ter. H&Iil Sting) onginai ki «e nesporno oajholjšit .'Lakta, precizna mehanika) Prodaja jih i « k I j u 6 n © le »oani Izvedene* in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska zbira vseh glasbil tn stran Najcenejša Izposojevalnica. 193 Kratek klavir »Mignon« (razstavni komad) radi odpotovania naprodaj. Dobrajc, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 43708-26 Gramofon (kovčeg) boljši, naprodaj v antlkvarijatu Se-var. Stari trg. 43743-26 Klavir radi pomanjkanja prostora proda Kutin, Ilirska ulica št. 21/111. 43697-26 Kateri gospod blagega srca bi hotel dopisovati z mlado damo pod »Razvedrilo 222« na ogl. odd. »Jutra«. 43890-24 Direktor dvignite pismo pod staro šifro. Dragica C.. Maribor. 43934-24 Direktor prijatelj iz Velike gent-leman. Pojasnite pa neokusno spremembo programa. R. G„ Maribor. 43932-24 Triie smučar.?! (blond. brinet in črn) iščejo primerne, vsekakor pa živahne gospodične. stare 18—22 let. katere ljubijo naravo. Ponudbe samo s sliko, katera se na zahtevo takoj vrne. poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Smuk«. 43606-24 4 IZ 4 Zračno sobo lepo opremljeno, s poseb Btm vhodom oddam mir nemu gospodu s 1. nov. Naslov v oglasnem nddelku »Jutra«. 43793-23 Sobo l«po opremljeno išče dama sred1 mesta Ponudbp pod šifr^ »29« na oglas, »die lak »Jutra«. 43854-23 Vsled pomanjkanja znania se želi spoznati dobro si-tuiran obrtnik in gostilničar. v starosti med 20 in 30 letom v lepem industrijskem trgu. s premože njem 500.000 Din. z go spodično staro 17—25 tet. čedne zunanjosti in neoma-dejevaoe preteklosti. ki "na 125-200.000 Din fca pitala Le resne ponndbe na »glasni oddelek »Jutra« pod mačko »Debra bodočnost«. 43583-24 Majhno sobo prazno ali opremljeno iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Gospodična«. 43852-23 Sobo z 2 posteljama Iščem za 1. november s hrano vred Marmorna industrija Komen-skega ul. 17. 43822-23 Prazno sobo ▼ l. nadstr.. s parketom ln elektrike, event. z npo_ rabo kuhinje oddam takoj tli 3 i novembrom. Grab-lo-ričeva 20 (konec .Tsrko T« ulice). 43914-25 Poletje 30 Pridite, čakam. 43725-24 »Jesenski manevri« »Izredna 26« Javite pravi naslov pod znano šifro. Tajnost zajamčena, 43733-24 Pretnožpn posestnik ln gostilničar na deželi, izobražen 35 let star. ločen. išče znanja z istotako premožno in odgovarjajočo damo. v svrho skupnega življenja. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celja pod šifro »Skupna harmonija 82«. 43416-34 Dama mondena, elegantna pojava, velikopotezna in svobodno misleča, išče istotakega ali primernega starejšega prijatelja. Diskrecija častna. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dama s ka melijami«. 43663-25 Gospodična priprosta, stara 32 let, vajena vsega gospodinjstva, z 11.000 Din gotovine in pohištvom, želi znanja v svrho takojšnje ženitve. Resne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priprosta«. 43737-25 Trgovka lepa in vsestransko naobražena, želi poročiti železniškga uradnika. — Vdovci niso izključeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Velikopotezna«. 43664-25 Klavirji Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. — Strokovnjaško popravlja in čisto uglaševanje. Nizke cene tudi na obroke. Tovarna klavirjev VVarbinek, Ljubljana. Gregorčičeva 5 — Rimska cesta štev. 3. 43903-26 Pianine, orgije harmonije, piščali in ventilatorje za orgije izdeluje najceneje Anton Dernič v Radovljici. 43904-26 Klavir znamke »Erbar«, Srn, poceni naprodaj v pekarni GerSak, Trnovlje št. 114 pri Celju. 43941-23 Pletilni stroji več od 8/40—8/60. 1 na»i jalni, 12 vreten in več oo možnih strojev, vsi še • obratu brezhibni. počen: naprodaj Naslov t {>» družnioi »Jutra« v Celju 42650— Avtomat, stružnico prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Stružnica«. 43516-29 Cukalnico na 6 špul na ročni ali motorni pogon, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«. 43740-29 Pletilni stroj okrogli, za nogavice, ma lo rabljen naprodaj za Din 600. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43582-29 Pisalni stroi »Hammond« ugodno napro daj. Na ogled pri hišnici Liechtenberg - Paiaia. i'ur jaški trg. 42047-29 Dinamo 4—5 HP, istosmernl tok. kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifr-> »D.namo«. 43837-29 Pletilni stroj 8 ključni, na električni pogon, skoraj nov. in stroj za entlanje prodam po zelo ugodnih pogojih. Poizve se v trgovini pri »Solncu« Pogačarjev trg. 43786-29 Zimnice otomane, divane. fotele, vse tapetuiške Izdelke Vam nu d: oajsolidneje ln oa]eeneJ^ Ignacij NAROBE, tapelnik Ljubljana, Gosposvetska ee sta 16 (pri »Levu«). S32 Tkanine za pohištvo ter ves tapetniški materi ja! v veliki izbiri najpo voljneje: Poljokan. Za greb, Ilica 50. 32-1 Modroce la a f r i k. močno blago. 260 Din. spodnj* modruje mrele in posteljnt »deje najceoej" kupite pri Rndol: Sever. Manjin trg štev i Zahtevajte vzorce! S8 » Simentalske krave čiste pasme, izbome m!e-karice proda zdravilišče-toplice Dobrna pri Celja. 43602-27 Uradnik lesne stroke z večjim premoženjem, perfekten v srbohrvat-skem jeziku v govoru in pisavi, bi oženil hčerko lesnega trgovca, kjer bi osebno sodeloval. Samo resne ponudbe pod »ženitev« na ogl. odd. »Jutra«. 43680-25 Lesni trgovec absolvent kmetijske šole. srednjih let z 200 tisoč Din kapitala, se Velik pes nemška doga. Izvrsten čuvaj. 2 leti star. naprodaj — Priporočljiv za ograjene prostore, kor je zelo oster — Pojasnila daje graščina Bcštanj, p. Boštanj. 43342-27 Psa Dobermana tresiranega starega 2 leti, prodam. Vprašati pri G. Ladi, Velenfe 27. 43734-27 Psa »Dogo« prodam. Posebno dobra za osebno varstvo. Dobra dresura. priznana na produkciji športnih psov v Ljubltani leta 1929. štlger. Cel le. 43892-27 Svileni pinčl naprodaj. Pojasnila daje :eU seznanlti v svrho ^tro^i ženitve z gospodično ali vdovo, ki bi posedovala posestvo ali mlin. žago aH kaj sličnega. Samo resne ponudbe je noslatl na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro . »Treznost«. 42777-25 AvtO dvigalka (vinta) je bila izgubljena od Vilharjere ceste za ko- Inteligenten gospod lodvorom po Bleiweisovi c. srednje starosti, stalno Aleksandrove ceste. — nastavljen, želi resne- Najditelj naj jo proti naga znanja z gospodično f?radi 0(1da na stavbi Du v starosti do 27 let ne- naT n» Aleksandrovi cesti 43623-28 omadeževane preteklo^ sti in po možnosti z lastnim domom v svr- _ , , ho ženitve. Le resne po- LOVSka PSlCa nudbe (najraje s sliko, z železnim ovratnikom — ki se na zahtevo vrne) 1 nemška sivorujava. kratko je poslati na oglasni dlaka, se je izgubila v oddelek »Jutra« pod . okolici Siv. Križa. Najdi-s-Sreča v bodoče 7«. —-1 telj naj jo proti nagradi Tajnost zajamčena. pripelje na Rimsko cesto 43818—25 it. ojJL 43830-38 Urarska popravila Izvršnle oalcenete In oa! orecizneie Franc Wolfling urar Gosoosvetsk: e. 12- Amaterska dela (razvijanje in kopiranje) in foto materija! ie najeenejš pri foto Joškc Srane Wol fova 12. podružnica B:e>! vila ronies 342 Oglejte si zalogo damskih klobukov v salonu »La fenirae Chic« šelenburgova 6. Preobliko vanje 28 Din. 43489 30 Barvamo in čistimo vse vrste oblek itd. po najnižjih cenah. Barvarna A. Koliaš, Kranj, Savsko predmestje 88. 42418-30 Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno » popra vilo k tvrdk: Matija Tre bar. Ljubljana. Sv petru cesta 6. 42800-31 Jože Prelesnik nasl. Drobnica lesna trg. in zaloga drv, Ljubljana Vil (Šiška) Janševa ulica, sporoča svojim cenj. odjemalcem novo te-lefoLsko št. 33-83 in se priporoča. 43570-30 Milena Zor-Ježek vezilja prej Stritarjeva ulica — sedaj Dunajska C. 1-a/IV. 43330-S0 Entlanje 1 m po 1 Din, izdelovanje damskega perila, strojno in ročno vezenje zastorov, po steljnih preprog, predtiska rija. šivanje pletenin na entl stroj, po konkurenčnih cenah. M. Sedovnik. Fin-rijanska 6. 358 30 Zimnice (modroce) predelujem po 35 Din. Vsa druga tapetniška dela Izvršujem po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. glavič Franc, tapetništvo. Rimska cesta 5, 2ab1ak 14. 43898-30 - i I ; | »Toplodar« Patentirani i-dijator za peči ln štedilnike se , naroča le pri »Novi »Jugometaliji«, LJubljana. Aškerčeva ulica 3. Josip Ratajc, Maribor. Pobr?ška ulica 8. Franjo Voga. Celje. Razla-gova 8. Svari se pred ponarejevalci, ker le imenovane tvrdke Jamčijo za originalno ln brezhibno delovanle. 43884-30 Preklic Podpisani Požun Herman, starešina finančne kontrole pri Sv. Duhu na Ostrem vrha. pošta Selnica ob Dravi, poprej starešina finančne kontrole v Sv Danijelu. preklicujem vse očitke. iznešene v svoji izjavi z dne 11. februarja 1930 v nedeljski številki »Jutra« št. 39 med »Malimi oglasi« obžalujem ton, katerega sem se v tej izjav: posla žii ter se zahvaljujem gosp. višj upravitelju pri gozdo: upr grofa Vincenta Thurn sk»ga v Ravnah Pleinerju Rudolfu, da je odstopil »d kazenske tožbe proti meni. Herman Požuu 43805-31 Preklic Obžalujem ln preklicujem kot neresnič-ao, kar sem govoril šaljivega o gospodu Ko-stanjevec Martinu, sedlarju lz Ljubliane. Sv. Petra c. 78 ln se mu ^ahvaUuJem za odstop od tožbe. Ljubijana. dne 3. septembra 1930. Liko?ar Franc. LJubljana, Sv. Petra c. 78. 43870-31 Čebulo zdravo, domačo, nudim pr! odjemu do 1000 kg po 75, do 2000 kg po 70, pri več' jem odjemu po 65 Din za 100 kg postavno Moškanjci Naročila promptno izvršuje Josip Lah, Osluševci pri 1'tuju. 43597-33 Pose in kromniria več tisoč kg proda Bačnik lv„ Glinca št. 15, S*. Vid nad Ljubljano. 43298 33 Namiznih jabolk 1 vagon proda Horvat Konrad. Loke 52, Trbovlje 43484-34 Vsako /rstno zlato k upu je po najvišjih eenah Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova al. 3. >*▼« ta rabljen« lato za embalažo^ ima radae t talogj! Mirko Mlakar! Ltabljana, Slomškova ulica It. Vsaka rodbtna mora imet) to zdravilno popularno knjig*: DR. F. DEFOJ: Kako se bom obvaroval vseh bolezni. Odkritje skrivno«« o podaljšanju življenja. — Vsebina: kužne bolezni, jetika. tifus, sifilis, spolne bolezni. srčne oolezni. očesne bolezni, vegetarijanstvo, higijena aaroda. izbiranje poki! ca, stanovanje, hranjenje, strast, samomor, negovanje našega telesa. fizična moč. način življenja, spolno življe nje v zakonu is pred lakonom. zdravo Is ikodljivo spolno življe nje, spolna higijena. kako bomo obdržali spolno muč do visoke starosti, porod. Cena Din 10, po povzetja Din 15. Slovenska 'zda ja. Naročila sprejema Pučka Nakladna knji žara, Zagreb, Radisina ulica 17. 14526 Božična drevesca II kakor jelke in smreke - kupujemo postavno vagon. Ponudbe na: II Frledmann ln Sterk, Zagreb, Vlaška 53. 14669 Zmožna tvornica sukanca išče tukaj sta-nujočega, v stroki pletilne, perilne in oblačilne konfekcije dobro uvedenega zastopnika za okoliš Ljubljana. -Ponudbe z navedbo referenc pod št. 14668 na ogl. odd. »Jutra« 14668 peči Velika zaloga samo Ine. Guzeli LJubljana 6iška Beljaika ul. 4. Celovfka eesta 58 Telefon 3252 izdeluje in popravlja tvrdka Ivan Pavlin LJUBLJANA, Flor janska ulica 11. Solidna postrežba. 13375 Kt 04V&OU dLnsrau 0%. /*AMruXks * 'i Peči na žaganje vseh velikosti izdeluje najnižjih cenah tvrdka Iva Zorko. Glince-Ljubljana. 43S59-B.. Filatelisti! Prodam ca 4000 različnih znamk it 10.000 komadov menjalnega materijala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod »Pod ceno«. 43674-39 znamke DEUTZ /5 HP ugodno prodani. ..Pekatete" Vprašati je v tovarni Ljubljana 14 74 vodni mlin s turbino na 3 tečaje, vse v najboljšem stanju, v bližini Celja. Naslov se izve v podpruž. »Jutra« v Celju. 14659 291 Bolniške stole Pozor! Snežne čevlje in galoše v rujavi in črni barvi po-pravlja najboljše le strokovna delavnica Avgust Skof, Borštnikov trg št. 2 (za dramskim gledališčem) 43305-30 Otomane, divane modroce izdeluje ln popravi najboljše ln najcenejše samo tapet-nlk Mohar, Sp. šiška. Celovška c., tovarna Pelikan. 43877-30 Pozor! Izdelujem čevlje vseb vrst ter napravim močne moške templance in pete za 40 ii> ženske za 33 Din. Se pri poroča Zavrl Janko, cev liar, Ljubljana. Tržaška e. it. 11 (nasproti tobafre to-rarnej. 43917 30 Pozor, ženini in neveste! m sdroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. 13. žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342 ^ubolfca. in orehe na debelo dobite pri Qcspcdai*siet zi o £fubl}ani 14672 Kupimo lokomobilo 40-50 HP Ponudbe z navedbo znamke, nabavnega leta, atmosferskega tlaka, kraja, kje se sedaj lokomobila nahaja in v katerem času bi se lahko prevzela, je nasloviti z označbo cene franko vagon, pod značko »Premogovnik« na upravo tega lista. 14679 Premos Krvoločna tigrica V New-Castlen v Ameriki je končala življenje na električnem stolu 20-letna Irena Chapmanova, ki je pri aretaciji ustrelila stražnika O' Bradyja. Bila je večkratna morilka in je odgovorila sodniku na vprašanje o vzrokih svojih zločinov: »Sem pač od narave krvoločna kakor tigrica.« V svojem 16. letu je srečala Irena nekega Daguea, vojnega udeleženca, ki je bil pred kratkim poročil deklico, katero je ljubil že od otroških let. Ireni na ljubo je zapustil mlado ženo. Ukradla sta avtomobil in uganjala vlome v trgovine in banke. Ponovno sta podnevi, sredi mesta, napadla mirne meščane. Nekoč je ustavil stražnik »tigrico« radi prehitre vožnje in zahteval, naj se legitimira. Potegnila je revolver in ga ustrelila. V družbi ubeglega kaznjenca Joa Wellsa sta dirjala Irena in Dague po Kentuckyju, Arkansasu, Texasu in morila ter ropala kakor nekdanji junaki »Divjega Zapada«. Letošnjega 14. januarja je ustavil Ireno šerif Gook. Bila je sama v avtomobilu in se je navidezno vdala. Nenadoma pa je sprožila motor, povozila šerifa do smrti in oddrvela. Kmalu potem so jo zopet ustavili. To pot je ustre.ila dva moža in zopet pobegnila. Irena je imela 4-letnega sina, ki je b;i priča njenega obleganja in smrti njene zadnje žrtve, stražnika Paula O' Gra-dya. Otrok je nastopal pri razpravi kot glavna priča. Porotniki so se zdrznili, ko je preprosto izjavil: »Mama je vedno ustrelila ljudi, tudi če se niso branili. Vedno je nosila dva revolverja m je rada streljala...« Št. Janž ln Belokrajina nudimo brezhibno klasiran ln opran po najnižjih cenah in ugodnih pogojih. Za domačo kurjavo posebno kose ln kocke iz s-Belokrajine«, Črnomelj. 14630 8ENTJANŠKI PREMOGOVNIK AND. JAKIL D. D. PRODAJNA PISARNA Ljubljana Kolodvorska 30 Pristopajte k Vodnikovi dražbi Prepovedan dijaški sprevod V Parizu se je pričelo šolsko leto s posebnim dogodkom. Na prošnjo skupine visokošolcev je prepovedal policijski ravnatelj že sedaj zgodovinski dijaški sprevod, ki se vrši vsa^o leto ob koncu meseca maja. Za postranske opazovalce je ta sprevod samo nedolžna, dasi hrupna zabava. A za mlnde visokošolce pomeni ponižanje in trpljenje. Tovariši starejših letnikov jih vodijo v svoji sredi kakor ujete zločince in si za vsakega po vrsti izmislijo kakšno kazen. Temu namaže^o nos s strupeno barvo, da se mu rea olušči, drugega vržejo v vodnjak, tretjega obesijo z glavo navzdol na cestno svetiljko. >Stari< so iznajdljivi in meti sprevodom si izmišljajo vedno nove atrakcije. Lani je pobegnil eden novincev pred mučitelji na streho neke kavarne. Skočili so za njim. Izgubil je ravnotežje, padel skozi stekleno streho na tla in se je močno poškodoval. To je izzvalo letošnjo prepoved. A »staric obljubljajo, da bodo priredili sprevod v univerzitetnem poslopju, ki je za policijo nedostopen. ^t Možj e! odpravite 8 uporabo neškodljivega kre- pllnega sredstva »La EROS«! Učinkuje v vsaki starosti s presenetljivim uspehom. Ohrani seksuelno moč do pozne starosti. Tisoči zahvalnlc! Zajamčeno neškodljivo! Na tisoče moških potrjuje nagli ln zanesljivi uspeh sredstva. Cena 60 Din; močnejše 100 Din. Ordi-nacijskl laboratorij Hawelka, Praga 65, Nusle, Božetech ova ul. Nr. 10-J-54, poštni pred. št. 17 ČSR. Napišite, prosimo, točno svojo adresol Kupujte v trgovini, v kateri kupujejo tisoči. Odjemalci izven Zagreba, zahtevajte največji katalog Jugoslavije, [zberite iz velikanske izbire: šenskega in otroškega perila, robcev, platna, namiznih prtov, manuf»kturnega blaga, fenskih k!o-oukov, ženske konfekcije, kratke in pletene robe gračk, moške mode. preprog, zastorov, parfume-nje, čevljev, čipk, kuhinjske robe ter kar Vam je treba. — Pri vsakem nakupu prihranite. Največja trgovska ln odpremna tvrdka STAVBNE PARCELE ob Strossmajerjevi cesti od 480—600 m2 za vrstne hiše (Reihenhauser) ugodno na prodaj. 14680 Ing« Tornago, Poljanska eesta 12. Mladik sadik 10.000 komadov jednoletnih od džanarik (vrsta češpelj) PRTNUS MURABOLONA potrebuje M. Mah-mutbegovič Bos. Samac. 14624 Vf. Mastenuanni ir JO J® Ko man »Zaradi tega ste izstopiti iz državne službe?« je vprašal minister. »Deloma. Moral bi bil prepustiti ves slučaj Scotland Yardu ali pa dobiti popolno neodvisnost, da bi lahko delal po svoji glavi.« »Prosim, nadaljujte.« »Kenyon je zapustil mesto v iujeni avtomobilu in jaz sem ga v taksiju zasledoval. Na nekem križišču mi je izginil izpred oči. ker sem imel motorni defekt. Pustil sem voz na cesti, nekaj metrov daleč od »zaklete« hiše, in krenil skozi gozd. Rezultat vam je znan. Moža sta bila Kenyon in Farrar. Tedaj sem bil že davno prepričan, da je Xe-nvon sam razširil govorico, da v vili straši, ker ie hotel s tem preplašiti kmete, ki so hodili mimo viie na delo. Drugi dan sem našel Kenyona ob dogovorjeni uri v Littlevvorthu. Potem se je začel dvoboj med njim in menoj. Ko je vztrajal na tem. da pojdiva takoi k njegovi hiši. sem vedel, da mi ie nastavil past ali pa spravil ženo drugam. Šla sva tja in kakor veste, sem našel hišo prazno. Nikjer ni bilo videti najmanjše sledi. Na nekai so pa vendarle pozabili: plošča štedilnika je bila še vroča. Kenyon je dejal, da se vrne v London; zdaj nisem vedel, kaj naj storim. Drugega skrivališča gotovo ni bi! utegnil pripraviti, v London ie pa tudi ni mogel prepeljati, ker bi bila tam nevarnost še večja. Gotovo jo je bil začasno kam spravil. Domislil sem se majhnega šolskega poslopja. !:i je stalo sredi gozda. Izvedel sem, da -az-sajajo po vsem Littleworthu ošpice in da je zaradi tega šola zaprta; takoj sem vedel, da sem zdaj na pravi sledi. Treba je bilo hiteti. Nisem se upal vzeti voza, zakaj gotovo sta oba pazila na cesto. A tam sem moral biti, da bi lahko videl, kam hočejo odpeljati gospo Kenyonovo. S težavo sem se splazil skozi gozd in temo. Ostalo vam je znano.« »Prosim, končajte svojo povest.« je rekel državni pravdnik. »Ko sein prišel v šolsko poslopje, sem slišal govorjenje. Pred vhodom ie stal voz. Vlomil sem vrata v sobico, kjer je ležala gospa Kenyonova. Ker pa sem bi! slišal moške glasove, mi ie bilo jasno, da morata biti Keny-on in Farrar v sosednji sobi. Kenyon je slišal, da sem stopil v sobo in uganil, da sem mu za petami. Domneva! ie. da imam s seboj kake pomagače in da sem dal hišo obkoliti. In zdajci .;i je izmislil peklenski načrt. Farrar mu je bil na poti. Ustrelil ga je kakor psa in pobegnil. Ce bi ga bil zasačil, bi mi bi! dejal, da ie iskal svojo ženo. prav tako kakor jaz. Ker pa ni nikogar srečal. je pobegnil v London. Vse to je zdaj jasno in preprosto, a če bi bil takrat prišel k vam. bi mi bili kratkomalo pokazali vrata. Moral ern dobiti neomajne dokaze. Dva umora sta težila Kenyonu dušo. Bil je preganjan in skrajno izmučen človek, ne pa hladno računajoč morilec kakor Far-rar. ampak degeneriran, histeričen človek. Sel sem k Nevinu. generalnemu ravnatelju oddajne postaje, in mu razloži! vso stvar, vendar pa mu o svojih načrtih nisem črhnil besedice. Prosil sem ga, naj povabi Kenyona. da bo na obletnico umora predaval v oddajni po- staji. Kenyonova brezmejna gizdavost je bila kriva, da ni odklonil vabila. Nu, in uspeh vam je znan.« »Madeiina Lakeova je igrala vlogo svoje umorjene sestre?« »Da. Izprva se je odločno nprla, a ko sem ji pojasnil, da je to edina pot, da oprostimo Anthonyja, je pristala. Vse sem postavil na eno karto, vendar mislim, da sem igro dobil.« Državni pravdnik se je spogleda! z ministrom notranjih zadev. »Kakšna se vam vidi vsa stvar?« ga je vprašal. »Gospod Sinclair me je popolnoma prepričal.« Z nasmeškom se je obrnil k Sinclairju. »Dosegli ste njegovo po-miloščenje. Ali bi hoteli izročiti ravnatelju jetnišnice ukaz za takojšnjo izpustitev našega jetnika?« »Z največjim veseljem!« je odvrnil Sinclair. »Veselilo me bo. da morem končati to stvar.« »Gledal bom, da vam jutri pošljejo potrebno listino,« je dejal minister. Ko je Sinclair odšel, je rekel državni pravdnik ministru: »S Sinclairjem smo izgubili izvrstnega moža. Škoda bi bilo. če bi ga izgubili za zmerom.« »Predložil sem vrlega Sinclairja njegovemu Veličanstvu za podelitev plemstva. Kaj pravite k temu?« »Ali ne bo Boyce užaljen? On je starejši.« »Boyce naj zastran mene poči od jeze. Sinclair je izvrši! težko delo in rešil nedolžno človeško življenje. Ze za njegovo delo v Indiji bi ga bili smeli nagraditi s plemstvom.« 27. poglavje. Čas zaceli vse rane. Sinclair je pravkar hotel stopiti v vlak, ko je prihitela gospa Kenyonova in ga ustavila. »Peljala se bom z vami. gospod Sinclair!« je rekla. »Ali mislite, da je prav tako?« »Prav ali ne prav — peljala se bom z vami.« In že je stopila v voz. Sinclair je pogledal Moiri v lepi bledi obraz. Žalost in skrb sta bili pustili svoje sledove na njenem licu. Črte okoli ust so se bile poglobile in le čas jih je mogel zagladiti. »Gospod Sinclair, zdaj vam moram priznati... da me tisti strašni dogodek v oddajni postaji ni Bog si ga vedi kako iznenadil.« »Ali ste slutili resnico?« »Nihče ne ve, koliko sem pretrpela. Nikoli ne bi bila govorila o tem, da se niso stvari tako razvile in končale. Gospod Sinclair, moj mož je bil sam peklenšček!« »Gotovo je bil blazen, gospa Kenyo-nova.« Trpko se je nasmehnila. »Težko je reči, kje se začenja resnica. Moje življenje je bilo pekel od tistega dneva dalje, ko sem se poročila. S sadistično naslado me je trpinčil, da si je pridobil novih dojmov za svoje drame. Pred menoj in pred vsemi ljudmi se je hvali! s svojo nezvestobo. Za krinko, ki jo je nosil v družbi, je skrival svoj pravi obraz — obraz brutalnega razuzdan-ca.« »Čudim se, da ste toliko časa strpe-li pri svojem soprogu.« »Katoličanka sem in moja vera mi ie zapovedovala, da potrpim. Vez zakona nam ie sveta. Morala sem ostati in trpeti. A kakšna muka je bilo zame to življenje! Ali mi boste verjeli, če vam povem, da mi je bilo celo jetni-štvo dobro došla izprememba — čeprav sem žiye!a v neprestanem strahu, da bo nekega dne prišel in me umoril.« Sinclairja je prešinila nenadna misel. >Ali ste morda sumili, da bi utegnil biti on morilec uboge Kitty?« »Vedela sem. da je morilec! Videla sem ga. ko je prišel iz sobe. Zakleni! ie vrata, se ozrl in me zagledal.« »Tak to je bilo vzrok, da so vas odpeljali! Mislil sem. da vam je hotel sa- mo ubraniti, da ne bi razbremenili An- thonyja.« »Oboje. Vedel je, da bi ga izdala samo zato, da rešim življenje drugemu človeku.« »Drugače ga ne bi bili naznani'.'?« »Bil je moj mož!« »Kakšne načrte imate za bodočnost.« »Življenje mi ne obeta ničesar več.« je žalostno odgovorila. »Senca tega človeka bo zmerom stala med Geor-gem in menoj. Samo prijatelja Š3 moreva biti. Ničesar drugega ae morem kakor pomagati mu, da bo laže pozabil strahoto, ki jo je preživel.« Vlak je počasi zapeljal na postajo 'n naša potnika sta izstopila. »Bolje bo, da sam stopim ponj v je4-niščnico. Pustil vas bom v hotelu, kjer naju lahko počakate.« Votlook, sivolas mož je zapustil jet-niščnico, opiraje se na Sinclairja. »Kam zdaj?« Njegov glas je bil kakor mrtev. »Nekdo vas pričakuje, Anthony.« Tako govoreč je odpeljal svojega spremljevalca po živahni glavni ulici v središče mesteca. Nobeden izmed njiju ni govoril. An-thony je bil videti globoko zamišljen. Vse to je bilo tako pravljično, tako neverjetno: svobodni ljudje so hodili po svojih opravkih. Brezskrbni otroci so se veselo igrali, ne da bi kaj slutili o peklu, ki se je odpiral malo korakov od njih. »Trpel sem, kakor sem zaslužil,« je Anthony zdajci prekinil molk. »Bil sem preveč domišljav, preveč ošaben. Mislil sem, da ves svet kleči pred menoj. Zdaj vem, kako ničeven je človek.« »Cez kaj časa se gotovo spet vrnete k gledališču?« je vprašal Sinclair, da bi spravil Anthonyja na druge misli. »Nikoli več! V inozemstvo pojdem, v kak kraj, kjer bom izkušal pozabiti.« Ohrsriite svoj ljubeznivi smehljaji Vaš smehljaj bo vedno mikaven, ako pokažete sijajno bele, zdrave in čiste zobe. Rabite vedno samo Eras-mic Savon Dentifrice. Dobrodišeči vonj osvežuje Vaša usta in odvrne škodo od Vaših zob. .atcetietsu as&mrrsa mrtci o ERASMiC SAVON DENTIFRICE ■■■■■ Sigurno sdravilo m lase? Za istinitost doli navedenega je na razpolago i živih reklam 1 zahvala, poleg tega je dobila na t. 1. razstavi v Parizu grand prix z zlato kolajno. To je pomada »MICHEL«, zdravilo za lase, ki zaustavi izpadanje in osivenje las, odpravi prhljaj, srbečico, hraste in lišaje, kakor tudi posinjenje las. Povrne 5n pogladl nove prirodne lase, izleči lasno tkivo ln klice. Pošilja po povzetju na vse banovine; depo mi Jugoslavijo: MISEL, BEOGRAD, K os majska br. L — Prodaja angležka drogerija, Knez Mihajlova 33. Tel. 27-95 ln lekarna Dellni, Beograd, Knez Mihajlova L Doze po Din 115.—, 150.—, 185.— in 290.—. — Doze so prirejene "kakor je bolezen, čim večja tem jačja, kakor je pač komu bolj ali manj obolelo lasno tkivo ali klice. — Oseba, ki uporabi dozo za 290._ Din, a slučajno ne bi bila popolnoma zadovoljena, dobi v našem depoju zastonj isto količino. — Poštnina je vračunana. 334 Tiskana navodila »o priložena vsakemu ovitku. j^fsif. P^pij iEMi _ifr^i 2ALUZIJE, lesene tekstilne rolete (drvonltke), rolete lz gradlnu, saroonavijalce in lesene rolete »Essllnger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka 59 PETER KOSAL Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32. Vsakdo misli, da letos ni dobrega vina. V ponedeljek nastavim mošt od vinogradnika Jakoba Oz-meca iz na.ižlahtneiše ljutomerske gorice Vinski breg. Muškatni silvanec in burgundec, ki ie imel 20% sladkorja, pg Qjfi Po. iskal bom najcenejše in najboljše črnine, kakor hitro se bo kvaliteta lahko natančno ugotovila. Tako bo slej ko prej pri mem najcenejše in najboljše domače vino Danes na ražnju pečen odojček (SpannferkeD. go-ske. purani; njffiin so pa še vedno por-iiilfsK cija samo po 7 Din. Doma koljem vsako sredo in petek prašiče, torej vedno sveže reklamne klobase. — Udobno opremljene sobe samo 20 Din. Glasba osreču!e 297 • • > Priporoča se hotel in restavracija pri Belem Kranjcu — Kajfef LJUBLJANA, Florjanska ulica 4. — Telefon 2625. Še vedno je čas, da si nabavite prvovrstne emaj-lirane PEČI po znižanih cenah pri tvrdki A. GOLOB & Ko., Ljubljana, Puharjeva ulica št, 3 Zaloga samotne opeke in emajliranih napisnih tablic. V popravila prevzemamo vse vrste Lncovih in pločevinastih peči. Ce je slišite, prav posebno pa, če se sami z njo bavite! NI TREBA, DA JE VAS DOM BREZ GODBE! Ce stopite z nami v stik tn st izberete kakšen poceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo to brezplačni veliki katalog. Dobavimo vam direktne iz tovarne v Nemčiji, odnosno prodajne podružnice » Mariboru. Pišite takoj na naslov: MEINEL&HEROLDL MARIBOR ŠT. 101-B Parit z nizkim tlakom, znamke Tubalia, prost koncesije, na pogled v obratu, se poceni odda. Adolf Bernhard, L Mariborska Mlekarna, Maribor, Aleksandrova cesta 51. M \ll Din močno izdelani boks čevlji! Samo 149 Din močni, po kovani čevlji iz kravine! Samo 163 l>ia čevlji iz teletine, pristno domače delo! RazpoSilja Trgovski (toni Stenmecki. Celje št. 20 Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj novi, veliki, Ilustrirani cenik, katerega dobite zastonj! češki porcelan kakor tudi pristno emajlirano kuhinjsko posodo dobite zopet pri stari tvrdki AHA KUS Sv. Petra cesta 38 13105 ZAHVALA MARIJA GUZELJ, roj. DETELA se v svojem in v imenu svojega sina LEONA povodom smrti svojega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda zelfa sodnega nadsvetnika najtopleje zahvaljuje vsem sorodnikom in znancem za krasno cvetje in za častno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izraka gg. zdravnikom za požrtvovalni trud, čč. duhovščini za tolažilo, g. predsedniku nad-sodišča dr. Rogini, kakor tudi vsem pokojnikovim stanovskim tovarišem iz Maribora in Ljubljane ln vsem ostalim, ki so predragega pokojnika počastili s svojim spremstvom. Maša zadušnica se bo darovala dne 29. t. m. ob 10. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1930. v vseh modnih kreacijah ima na zalogi in Izvršuje po meri 353 IVAN KNECHTL LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 4 Postrežba hitra! Cene nepretirane! Za one, ki se sami brijejo j« HLLEG najzanesljivejši aparat, za ostrenje ln glajenje britvic To daje britvicam največjo ostrino in štedi čaa in denar. 354 V uporabi ca. 1,000.000 komadov. Črno lakiran Din 155.—. Ponikljan Din 210.—. Dobiva se povsod. Odločite se, 4 ise bo prekasiio! Svojim odjemalcem zunaj Zagreba nudimo, dokler traja zaloga: Galoše (sSiperji) »Wimpassing« za gospode, prva vrsta, številke 40—46, par Din Galoše (sSlperji) »VVimpassing« za gospe, prve vrste, številke 36—42, par Din 68 Zaloga je omejena, prosimo nujne narocbe. Na zahtevo brezplačni katalog 108 strani TSrgevsfca tn odpremno hiša 14637 FANT PATIK UMETNO KOŠARSTVO Radovljica — Ljubljana, Miklošičeva cesta 30 Velika Izbira nagrobnih ta vsakovrstnih drugih košaric. Raznovrstna stojala za cvetke in palme. Stojala in zibke. Ku- pejske in potne košare. Tržne torbice vseh vrst. Bogata zaloga pristnih japonskih in kitajskih preprog (China in Japanmatten, Laufteppiche). Pri odjema na debelo špecijalne cene. Priporočamo Vam sa Val tdnt nai« podre la krem« ,ETOILE NOIRE' in ,MARTA ^^ Izvottte Se danes napraviti poizkus, pa boste prijetno iznenadeni po reziiltatiift* Naše najboljše priporočilo le stoletni obstanek naše tvrdke. Dobiva se povsod in r L.jubt|ani: A. Fiorjanči«, drogerij«. Alex. ttjud, »slon ra dame. BoMva m Gellč Freres •> An 1 fflco JECOVITOLA namesto ^ žHc ribjega olja! JBCOVTTOL (v Hla-rumenem zavttku) Je najbolje ribje olje, čegar učinkovitost se zaradi dodatka D-vitamina, ki je za razvoj organizma posebno važen, zelo poviša. Nepogrešljiv za rahitične in malokrvne otroke, škrofulozne to tuberkulozne, za rekonvalescente, za noseče matere itd. JECOVrTOL-emuIzijn (v črno-zelenem ovitku) prihaja »• redi Bvojega prijetnega okusa tudi za one v poštev, ki ribjega olja ne prenese. Učinek JECOVITOL-emulzlje Je enakovreden onemu JECOVITOLA. Dobiva se v vseh lekarnah. 13369 voSče izdelave samo boljšega blaga, iz mojega materijala sprejmem. Sa» mo prvovrstni izdelki na ravni stroj (Flachmaschine) pridejo v poštev. Začetek izdelave v mesecu decem* bru. Ponudbe z vzorci je prinesti ▼ hotel Union, Ljubljana, od 9. do 12. m od 14. do 16. ure 27. oktobra. 14583 • An rf Mh. \ V ........... sn. ' ./ r -81 J BOTOT MILO ZA ZOBE SSKftm praktičen in dolgo trajan DOBER KVALITET JE PRIHRANEK Dvokotesa. motorji, Hvaliti rtrott. otroSk! to lgračnl vozlčld, pnevmatika, posamezni deli. — Velika Izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko. 6 TRIBUNA F. B. L, tovarna dvokolee in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4. ■f 'l $ - ;. . j - -; - ti)...... iMsill 1P .. <- IVAN NOVAK strojno mizarstvo 14579 ZALOGA POHIŠTVA VIŽMARJE - ST. VID NAD LJUBLJANO se priporoča za izvršitev stavbnih in pohištvenih del. DELO SOUDNO. POSTREŽBA TOČNA. CENE ZMERNE. » ELITE « vodeča GonfeG-cijmfta trgovina icrn o v a Hov. 2-9 nudi največjo trn biro v dant m Hib plamcib, UnmGih mulcniah in obleGah »a gompodm in otroGe • • » • L po najmmfen cenah. 273 Oglej Naročila po nteri me imvrme točno in moKdno. ite mi bre*obom»no name bogate malogo )iaaL SUS^K ....."K Budilke, stenske in žepne ure kupite najbolje la najceneje pri H. Suttner Ljubljana 4* PREŠERNOVA ULICA STEV 4. Lastna protokolirana tovarna t SvleL <— Zahtevajte cenike zastonj ta pottntee proste. BUDILKE od Dia naprej. BUDILK® la Ima ri Din 84^- naprej. — STEN8KB URE, Ida U dni, ■ bitjem. *d Dia 580.— naprej. FIJL ATE L, I §TOM ! Med najlepSe to najinteresantnejše znamke spadajo brezdvomno prve izdaje ▼ Sloveniji. Vsak jugoslovanski zbiratelj mora gledati na to, da si pridobi čim popolnejšo zbirko teh lepih znamk, posebno, ker se njih vrednost viša od leta do leta, kar je razvidno iz katalogov. Lepe to cenene izbire — samo nerabljene — dobite pri F. BURKER, MARIBOR, Jurčičeva ulica 611. Ker jih Je le malo še, zahtevajte takoj, da se Vam pošlje zbirka, M Jo lahko obdržite radi ogleda 8 dni. Prf večjem odjemn olajšave plačanja. 14646 Vseh skrbi se Iznebite!! P0MA0A Vam prt motnjah ta Izostajanja, kakor tndi prt prenehanja mesega« pertjod« t letih tisočkrat preizkušen ln dosedaj edino po zdravnikih priporočeno dr. Rettlja »EROSEA«, ki takoj v nekaj - ------«--'-—•- — njenem poklicu. — Cena 70 Din, spe«"-. ^ narave 150 Din. — Zajamčeno neškodljivo. dolga zanesljivo aredstvo prof. a" zamesljivo učinkuje, ne d« bi dotičmieo mo® ▼ zastarele motnje 100 Din, končen tr. za ienske močne Temu sredstva se Ima zahvaljevati na tisoče žensk za zanesljiv in nagel učinek in za povrnjeno brezskrbnost. — Diskretno pošilja po pošti edino Havelkova ordinačni laborator, Praha Nusle, Božetechova ulice, raslo 10. J. — 54. — Ceskoslov. Republika. VELETRGOVINA VINA, osnovana 1876 priporoča svoja Izbrana ta zajamčeno naravna dalmatinska vina: Belo, opolo hi črno. Specialltete t sodih najmanj« od 00 Otrov. Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Burgundec« in »Dinga&c i otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v steklenicah od S do 7 ded: »Viški Crljenak«, »Viška Zlataifcac la »Prošek« O kakovosti naših speclaMtet v steklenicah to sodih se lahko prepričata T Zagrebu v »Grajski kleti«, na Su&aku T »Hotelu Kontinental« kakor tudi po vseh boljših restavracijah ta gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodlh »Jadranske plovidbe«. Najbolj se pa prepričata, ako sami sa poskušnjo naročite 1 Vsa naročila, se Izvršujejo hitro ta točno. Vsakovrstno lO^AN POHIŠTVO za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 ■■■■■■■■■■■■a UUBJUANA' Zakaj Je AMERICAN fitedljiva ta trajnogoreča peč najboljša? Ker z minimalno količino krniva celo stanovanje zelo prijetno ogreje. Boljša od centralne kurjave, ker po svoji zelo praktični regulaciji povzroča enakomerno toploto. 14649 Hantiranje Je enostavno, komodno ta čisto. Ne dajte se pregovoriti od drugih ponudnikov! Zahtevajte ponudbo od Vojvodjan-ske livniee d. d. Novi Sad, Suvoborska ul. 11 Ust. 1845 7 strojev v 1 naravnalni, za skobljanje, vrtatoik, krožna žaga, rezkatoik, aparat za brušenje nožev, lesno brusilo, z motorjem za vdelanje aH brez nJega, Najboljši to najcenejši univerzalni stroj za mizarje. Brez konkurenca. Najboljše reference. Na tisoče v rabL eichert Liegnitz 34 Inž. pisarne: 1. Praga 11. Geza Zoltan, Vodickova 20. 2. Liberci (Ceškosl.) Uhr & Grafe, KI. F&rbergasse 4. 3. Beograd, Robert Fleischer, ul. Zrinskoga 58. 4. Bodenbach a. d. Elbe, Anton Kovvarsch. 5. Ljubljana, Lud- vig Ilersic, Stari trg 26. ]>obro vpeljana prvovrstna znamka pisalnih strojev išče samostojne zastopnike z jamščino za Zagreb, Ljubljano, Maribor, Osijek, Subotico, IVovisad. Banja-Inko, Sarajevo, Split, Dubrovnik in Sušak (z okolicami teh mest). Ponudbe na Publicitas d. d. oglasni zavod, Zagreb, Ilica 9 pod nE