Posamezna številka stane 40 vinarjev. (zhafa vsak četrtek. Štev. 31. V Ljubljani, dne 3. julija 1919. Leto XIV. C«loletn* naročnina znaša K 12‘— polletna „ » „6** Četrtletna . •> . V— itnnniniiminiiuinininnimuiniinitnnnimiiiiiiiDiauitiniimuiiiiniuiiiniiimnuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiBMaiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinniiniuiiiiMuiiiiiuiiumiiiiiiiniiiifiiiniNiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiuimaiiitiniiuiiiniinHmniiuii GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA imnniiiminniiiiiitmmniiiiiniiinuuuiiilinniniiiiitniniiiiiiniiiiininuiiiiiininiiiimminiitiitiiiiuinInlaiUHfiiniiiiiiniiiiiiniiiiiinniiniinmnmitniiiiiiiiiiimimiiuiiiuiiiiiiniiuiniiiiiniiniiuiiiiiiiimiiuiiininiiniiiniiHmiiiiriir iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiittuiuiimiiiiiiaitiiniiiiiuiiuiiiiuiiiiiiiuiiiinuuni Uredništvo ln upravnlštvo se nahaja v Ljubljani, jugoslovanska tiskarna OgAasl se sprejemajo po dogovora jSvV. Krik po preosnovi naših J7 sodišč. Mladostni tat pred porotniki Na praznik Srca Jezusovega je stal pred ljubljanskimi porotniki 16 let star Karol V*..a. Tožen je bil, da je v ljubljanski unanufakturni veletrgovini A. C. Skaberne skupaj z drvarjem Antonom D .. .m kradel blago. Škoda, ki jo je obtožnica zatrjevala, je znašala približno 10.000 K, Oba obtoženca sta dejanje priznala, kljub temu so porotniki zanikali vpraša-nja o krivdi in sta bila oba obtoženca oproščena. Občinstvo je izrek porotnikov sprejelo z gorkim sočutjem in odobravanjem. Ali ni to znamenje propadajoče motale?! Ali ni vojna tudi pri ljudskih sodnikih razrahljala pravnih pojmov o lastnini in tatvini?! Nam je izrek porotnikov prav umljiv, in mirno lahko trdimo, da ima njihova sodba svojo podlago v prav posebnem pravnem in socialnem razumevanju naših nevzdržnih kazenskih postav. Reakcija je taka sodba zoper okostenelost našega kazenskega zakonika in zoper neopravičljivo trde posledice, ki jih postava zahteva za talce tatvine. Pa oglejmo si slučaj nekoliko pobližje! Karol V... a, sin revnega delavca iz (ljubljanskega predmestja, dobi službo »lauf-purša« v veliki trgovini Skaberne. Mesečne plače ima spočetka — leta 1915. — po 40 K, in sc prerije do mesečnih 120 K! Teh )120 K dobiva od avgusta 1918 do marca 11919. Plačo odrajtuje doma starišem, ki mu dajo hrano in stanovanje, njemu samemu pa v prosto porabo 20—30 K na me-$ec. Kako je prišel dd tatvine ta mladi fant? Sam nam opisuje svojo krivo pot tako-le: »Hrano sem imel doma, a jedli smo bolj pičlo; ko sem vstal od kosila, pa bi bil najraje še jedel. Po državnem preobratu sem videl v izložbah vse polno dobrih reči: slaščič, klobas, pomaranč itd. in mi je prišla v pogovoru z Antonom D. misel, da bi v trgovini Skaberne kaj »ruknil« in si potem za prodano ukradeno blago kupil »izloženih dobrot«. Par dni sem se bojeval sam s seboj, nazadnje je pa zmagala slaba stvar, poželjenje želodca: začel sem krasti! Za moje tatvine je zvedel prijatelj, ki sem mu dal okusiti sad greha. Pod njegovim vplivom sem kradel naprej. Ustaviti se nisem mogel na tej poti, ker sem se bal prijatelja, ki me je hotel ovaditi, če mu ne bi več dajal.« Tako žalostna zgodba mladostnega obtoženca! Porotniki so rekli, da ni kriv. Svojega izreka po določbah kazenske pravde niso utemeljili. Škoda, da je to nedopustno! Zanimivo bi bilo prisostvovati posvetovanju naših ljudskih sodnikov in slišati njihove razloge za oprostitev Karola V... a. Poskusimo vsaj nekaj teh razlogov uganiti! Mladi Karol je sin poštene delavske rodbine, ki je le po nesreči, vsled žalostnih vojnih razmer zašel na pot nepoštenosti. Če bi ne bile vsled vojske doma razmere tako tesne, da bi se fant lahko do sitega najedel, gotovo ne bi začel krasti. Ali naj tako mlado življenje konča v ječi, ker se je mogotcem sveta, ker se je nenasitnemu kapitalizmu zazdelo vojske?! Škode je bilo baje 10.000 K. Tako jo je sprva izračunil državni pravdnik. V razpravi sami je obtožitelj pod pritiskom zagovornikov cenil škodo znatno nižje, če se ne motim, na približno 6000 K. Kazenski zakon pravi, da spadajo tatvine s škodo nad 4000 K pred porotna sodišča, in določa za ta hudodelstva težko ječo od 5 do 10 let! Ali je bilo prave škode res 10.000 K? ali tudi samo 6000 K? Dvomimo! Zakaj ni državni pravdnik, zakaj ni sodišče zahtevalo, da tvrdka A. C. Skaberne predloži svoje knjige, svoje račune? Iz teh bi se dognala prava škoda — brez navitih cen! Porotniki cenitvi škode najbrže niso verjeli. Prav so imeli! Za škodo 4000 K prideš sedaj pred porotnike. Pred vojsko je zadoščala škoda nad 2000 K. Kaj je bilo pred vojsko 2000 K, kaj je danes 4000 K? Zanimiv zgled o tem je dal zagovornik V.,. ov. Ukradenega je bilo med drugim tudi nekaj modrega blaga, iz katerega se delajo znani kmečki predpasniki. To blago je stalo pred vojsko 30 v meter, pri razpravi pa ga je cenil poslovodja tvrdke Skaberne na 35 K (!) meter. Vsiljuje se nam vprašanje: Ali se je med vojsko tako blago izdelovalo? Od kedaj ga je imela tvrdka Skaberne v zalogi? Po čim ga je plačala? Pa naj bo odgovor kakoršen hoče, gotovo j«, da je cena temu blagu poskočila skoraj 120 krat in da je to posledica neodgovornega oderu-štva, pa naj je tega kriva tvrdka Skaberne ali tisti, ki ji je blago prodal. Približno 6700 metrov takega modrega blaga bi moral pred vojsko ukrasti, da bj znašala škoda nad 2000 K in da bi prišel tat pred porotnike! Sedaj bi pa zadoščalo že 120 metrov! Kje je tu pravo razmerje med pravim, živim življenjem in med okornim kazenskim zakonom?! To nesorazmerje čutijo sodniki iz ljudstva, porotniki pa dajo duška svojemu pravnemu čutu z glasnim in jasnim: »Ne!« In kazen? Za tatvino, ki sta jo zagrešila Karol V... a in Anton D„ bi jima moralo sodišče prisoditi težkih 5 do 10 let. Če bi bili sodniki zelo milostljivi pri V ... u, ne bi mogli iti pod leto dni. Kaj bi bile posledice? V... a bi prišel v jetnišnico, fant, v splošnem še ne skvarjen, mlad, neizkušen, med same prave hudodelce. V enem letu bi iz malega tatu V... a postal pravi veliki tat, goljuf, nečistnik itd. Vse to pa zato, ker se je dal zapeljati po svojem lačnem želodcu in po svojem sladkarij lačnem prijatelju. V kakšnem razmerju bi bila tukaj kazen s krivdo? V kakšnem razmerju posledice kazni s škodo pri Skabemetu? G. Skaberne sam je pred porotniki izjavil, da od obeh obtožencev ne zahteva povračila škode. Prav in lepo! A tudi če te izjave ne bi podal, lahko mimo trdimo, da je bila škoda z ozirom na premoženje tvrdke Skaberne skrajno malenkostna in niti občutna. Pa naj bi se zaradi tega z obsodbo uničilo mlado življenje? Katera škoda bi bila večja, prva ali druga?! Rekel sem gori, da so naše kazenske postave okostenele; sedaj trdim, da so tudi silno nesocijalne: Naš kazenski zakon določa isto kazen, če ukradeš 4000 K tvrdki Skaberne, ali pa ubogi dekli, ki si je 4000 K tekom dolgih let prihranila. Res spada menda med obtežilne razloge, če je tatvina za ukradenega občutna, — a to je premalo. Škoda naj se ne ceni po mrtvih, absolutnih številkah, nego po občut-nosti; postava sama naj tudi višino kazni taksira po občutnosti škode. Tudi ta moment so gotovo upoštevali porotniki, ko so oprostili mladostnega V... a. V naši mladi državi bomo morali paziti z največjo skrbnostjo, da bo šla po-stavodaja, zlasti kazenska, paralelno z življenjem, da se bo ravnala po rocijalnem razvoju, ne pa hotela znabiti celo socijalni razvoj in zdravo ljudsko pravno mnenje ovirati, drugače bomo danes ali jutri upravičeno tožili o nemorali v javnem in zasebnem življenju! Dokler se pa naši kazenski zakoni ne prilagodijo ljudskemu čustvovanju, dokler tudi zatožne oblasti ne bodo bolj premotrile ljudske duše in njenega pravnega pojmovanja, — toliko časa naj se nihče ne čudi, če bodo naši pristni ljudski sodniki popravljali neprimerne trdote postave. Če torej naša zakonodaja priznava ljudskim sodnikom - porotnikom zmožnost, da se izrečejo o krivdi in nekrivdi, jim mora priznati tudi zmožnost in pravico, da sodijo tudi o višini kazni, da ne bodo porotniki stavljeni pred alternativo; ali storiti obtožencu krivico s tem, da ga izroče v roke krutim zakonitim določbam in uničenju ali pa izbere manjše zlo —» oprostitev in potem neko navidezno odobravanje krivice, ko bodo vnajboljne« pričakovanih slučajih porotniki pc svoji vesti in prisegi na stavljena jim glavna vprašanja odgovorili z: »Ne!« Juste; \ Pomoč alkoholikom in njib svojcem. Z . ’ ■ Alkohlizem je socialno zlo, v dvojnem pomenu besede. Prvič zato, ker to ni le bolezen posameznikov, marveč človeške družbe kot take in drugič, ker se da ta bolezen ozdraviti edino le s socialnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki, marveč se ga mora oprijeti po svojih organih, tudi najmočnejši družabni organizem, država. Naša javnost vidi v pijancu brezčast-nega in delomrznega človeka, ki bi lahko opustil brezmerno uživanje alkohola, ko bi le hotel. Alkoholizem je po njenem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznega in zato se ne briga veliko zanjo. Ta sodba je krivična. Med skrbstvom za slepce, gluhoneme, pohabljene in jetične, ter skrbstvo alkoholikom, obstoji važna razlika. Medtem, ko prvi prosijo pomoči, je drugi največkrat odklanjajo, ker ne.vidijo, ali nočejo videti svoje nesreče in nesreče svoje družine. Alkoholika je treba učiti, da spozna svojo bolezen, vzgojiti! mu je treba voljo k rednemu in zmernemu življenju. Ipodbiti se mu mora dobra vera in zaupanje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo družini in dostojnemu družabnemu življenju. Da pritegne te naloge v svoj delokrog — kamor tudi po vsej pravici spadajo — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejš« reši, je Deželna vlada za Slovenijo z na* redbo z dne 22. maja 1919 ustanovila pri poverjeništvu za socialno skrb poseben Protialkoholni oddelek. Ta od delek skrbi za alkoholike in člane njiho vih družin med drugim: a) kot posvetovalen in posredovale! organ, b) s tem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članovi alkoholikov, zlasti otrok in c) za zdravljenje alkoholikov. V interesu javnosti je, da vsi dobro misleči, podpirajo urad, ki upravlja soci- LISTEK. Jens Johannes Jorgensen: dan. Sodnji n. Daleč proč pa od mnogih ljudi — visoko gori nad šumečo cestno reko — v sobici, ki je vodila na staro dvorišče, k zobčastim dimnikom in rdečim streham, je ležal mož sam v svoji postelji in pričakoval smrti. Mlad? — Ne, to ni bil več. Star? — Še pač ne popolnoma. Vendar njegova brada je bila še na-fahno osivela in lasje na sencih so bili srebmobeli In on je ležal tam čisto sam, in od vseh onih ljudi, ki ga je k njim in cd njih vodilo njegovo zelo valovito življenje, ni vedel niti eden, da je ležal tukaj — na smrtni^ postelji. Umreti — smrt. Tolikokrat je mislil na smrt, ko je še bil pač popolnoma Čil, je menil. Tudi pesnil je o njej — kajti v svojem življenju je bil tudi pesnik. Bile so lične pesmi o prijazni, s slastjo venčani smrti, nežne pesniške vrstice o veliki darovnfp.Iiiri miru. tihi boginji večnega novembra, o tihi Per-sephoni in njenem vrtu črnih cipres. Potem je pesnil o smrti — o smrti, ki pride k drugim, nikoli k njemu. Zdaj pa je bil on §am, ki bi naj umrl. Ogledal se je po ubožni sobi, pred kratkim je bil zdravnik pri njem, in gospodinja, vraskava vdova se je bila natiho-ma odplazila in ni potem več prišla. Bolnik je tudi ni potreboval. Bil je dobil miksturo, ki jo je moral imeti — zdravnik mu jo je bil dal sam — in noč bi bila še mirno potekla, ker kakšne nasilne opasnosti ni bilo. Tudi bolečin ni čutil, samo žgočo žejo, ki pa jo je moral utešiti kos ledu v ustih. Tako je ležal in gledal okoli po sobi. Senca nočne svetilke je padala po postelji, svetloba pa na druge konce. Tam na durih so visele njegove obleke z ohlapnimi rokavi nizdol. Ena hlačnica pa je bila zvlečena kakor v krču. Poznal je vsako gubo v blagu, celo obe dolgi na ramenih jopiča čez prsi kakor mnogo drugih na laktih in kolenih. Kolikor se je mogel spominjati, so dobile vse njegove obleke vsled neprestane vporabe te gotove gube. Pričel jc razmišljati, če bi ne bilo mogoče odstraniti obe dolgi gubi črez prsi. Nastali so gotovo zato, ker je vedno polnil svoje notranje žepe. V žepih je nosil: shrambo za posetnica, zapisnik, množice pisem, plačane in neplačane račune. Po- tem je imel tudi navado vtikati vedno roke v žepe jopiča, ako je stal in se s kom razgovarjal. Kako čudno je pravzaprav vendar z oblekami. S časom postanejo deli nas samih. V našem spominu živijo z nami. Tam je bila nova, fina, plava oprava. Nosil jo je bi! v letu, ko je prišel na vseučilišče. Če je mislil na njo, so se mu odprli dolgi, solnčni poti in videl je zelene gozde, videl je sijati zlato solnce na mlade hrastove liste, ki so še bile njihove veje mehke in so se upogibale in slišal je kukavico globoko notri v tihi samoti. In tukaj je bila še druga oprava^ — rjavo pisano poletno blago. Obelil ga je bil siv, deževen junij, in če je mislil nanj, potem je videl samega sebe, rjavo pisanega, z umetniškim klobukom in palico, potovati samotno ven v svetle noči in ustavljati se ha potih in liti dež na mlado listje, in slišal je strdljivo lepe zvoke enega prvih slavcev, ki je raz njegovo perje kapljal dež. Oprava ga je predajala opravi in on je šel od obleke do obleke kakor skozi v sto različno poslikanih sob. Blago se je izmenjavalo z izmenjajočim se časom in je pomenjalo poletje in zimo, pomlad in jesen. Bilo je blago, ki ga je bilo videti veselega in bogatega, ki ga jc bilo videti ma- lega in potrtega, dokler mu niso niti visele v franžah okoli zapestišča' in gležnjev in blago, ki je bilo sestavljeno, čeravno še dobro da mu prinese jesti in zabave. Napisati bi bil mogel o tem veliko knjigo in to knjigo bi naslovil «Moje oprave«. Tako je ležal bolnik in bledel in njegove misli so že delale na novem delu, ki se je odkrilo pred njegovo domišljijo. Nemudoma pa se je vzbudila misel »Moj Bog — saj moram umreti. Potem ne morem več pisati nove knjige. Nikoli ne preživim nemira vsled obsega, reda, papirja in zapiskov o nastajajoči knjigi, točne in 'estne izdelave ne preživim, nikoli ne bom sedel ob prijetnih zimskih predpol-dnevili pri pisalni mizi tako tiho in toplo :n gledal, kako se zunaj vlegava sneg počasi na bel vrt s snegom pokritim grmičjem. — Nikoli več ne bom delal — kaiti nikoli se ne bom vzdignil s postelje. Tam na vratih visijo mo’e obleke, Nikoli več jih ne Dom oblekel. Nobeno jutro me ne bo našlo pred ogledalom, ko si zapenjam ovratnik in vežem ovratnico. Nikol: vec ne bom dal klobuka na glavo, ki visi tam v kotu ra klinu — kajti nikoli več ne bom zapustil te sobe in nikoli več šel po stop-njicah navzdol, ki sem prišel po njih tu sem navzgor — nikoli — samo mrtev in mrzel v mrliški srajci in rakvL &ba aJcrb aOcoSudUčov, V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd. vzdržuje zasebna človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni Protialkoholni urad, ker bo mogel edino le tedaj, doseči zaželjene uspehe, ako ga bo občinstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo. Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost na svoj delokrog, da bb vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj. Protialkoholni oddelek naslopa predvsem kot posvetovalen in posredovalen organ za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali revežu, uda-nemu alkoholu, ter ga pripravili zopet k treznemu in rednemu življenju, naj sc zgla-se pismeno ali ustmeno pri tem uradu za svet in morebitno pomoč. Ta urad ima nalogo posredovati v sporih med alkoholikom in njegovo družino, da se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnije in brez nepotrebnih stroškov. Stranke, ki se iz umljivih razlogov sramujejo iskati v teh zadevah, kje drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno zglasijo, ker ostane njihova zadeva tajna. V slučaju, kjer posredovanje nc bi uspelo ter so družinski člani zlasti otroci alkoholika potrebni posebnega pravne- a varstva, jim bo Protialkoholni od-elek tako varstvo preskrbel in zasigural. To velja zlasti za mladoletne otroke, ki so v nevarnosti, da jim njihov oče ali mati, ki sta vdana alkoholu, zapravita vse premoženje tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostaJo potrebnih sredstev. Zato bo ta urad na zahtevo izposloval, da se postavi takim otrokom dober varuh, oziroma, da se oddajo v primerno vzgojevališče. Ravnotako sc bo na zahtevo poskrbelo, da se postavi alkoholik zapravljivec pod kuratelo. V interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da prepreči 1 o -čitev zakonskih ali na izrecno željo žene oziroma moža, da isto pospeši. Enako bo Protialkoholni oddelek posredoval tudi, da sc pogodbe sklenjene v pijanosti razveljavijo, kolikor je to v okviru zakonitih določb možno. V delokrog tega urada spada nadalje, posredovanje, da se delararžne alkoholu vdane osebe, ki po alkoholiki, spravijo v poboljševalnico oziroma po potrebi tudi v prisilno delavnico. Važna je tudi naloga protialkoholnega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov. Ta točka obsega zdravljenje doma s tem, da sc odpravi iz alkoholikove hiše ves alkohol, da se družinski člani alkoholika poučijo, tako da morajo vplivati na slednjega z zgledom ali na kak drug način, dalje s tem, da se pivcu v prostem času pomaga do primernega duševnega razvedrila, ter sc tako odtegne priliki za pijančevanje. Drugič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišče. Dokler se nc ustanovi za alkoholike posebno zdravilišče, bo treba za zdravljenje te vrste pacijentov ustanoviti vsaj pri eni izmed že obstoječih bolnišnicah poseben oddelek. Tu je na kratko delokrog na novo ustanovljenega Protialkoholnega oddelka, kolikor se tiče neposredno alkoholikov in članov njihovih družin. Ker je alkoholizem brez dvoma naše največje narodno zlo, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugoslovana, da po možnosti so- K MM i~TTi'.T7~ ■ T i' i Ko je mislil bolnik to do konca, mu je bilo, kakor da sc zaduši od strahu. Bilo mu je, kakor da sprejema šele zdaj svojo smrtno obsodbo, — šele zdaj je razumel pomen in smisel besede, ki mu jih je rekel zdravnik pred uro: »Če še hočete s kom govoriti, potem naj le takoj pride.« Šfele v tem trcnotku je bilo bolniku jasno, da so bile namenjene te besede v vsej svoji posebnosti, v najresnejšem smislu njemu samemu, da on ne bo nikoli več od bolezni ozdravel, da naj pošlje on po one, ki Še hoče z njimi enkrat govoriti, dokler še ne bi bilo — prepozno. Tukaj ga je spreletela strahovita ledena mrzlica, in prvikrat v življenju je čutil mrzel pot strahu pred smrtjo. On naj bi umrl — on — on? O kom drugem se ni moglo govoriti — on sam je bil, ki mm je to namenjeno —-njegova vrata so bila, ki bi nanje potrkalo. Kolikokrat je bral v kavarni poleg drugih dnevnih novic o smrti in pogrebu drugih — bral, če se je zgodilo, kdo je sledil, kdo daroval venec. To je bral v časopisih ravno tako, kakor druge novice, kakor o zarokah, porokah, jubilejih. Da nikoli ni bil na to mislil, da se je skrivala za temi kratkimi zapiski ona strašnost, ki se imenuje človekova smrt. Zdaj pa je bil on, ki bi o njem pisali listi. Zdaj ni bil več on, ki je sedel v kavarni in bral o smrti drugih, pogledal izza časopisa, napravil požirek kave in potegnil deluje pri delu ra strasnonfe nagega naboda. Akq pa kdo ne more ali noče pri tem sodelovati naj vsaj ne ovira pri delu onih, ki vrše v tem oziru svojo narodno dolžnost, Protialkoholni oddelek p r i p o v e r j e n i š t v u za socialno skrbstvo. V Zagreb gremo 3. avgusta! Enodnevni tečaj za voditelje katoliških organizacij celjskega sodnega okrožja v četrtek dne 17. julija t. 1. v Celju. Spored: Otvoritev tečaja ob %S. uro zjutraj. Kato se vrše predavanja: 1. a) Naš in nasprotni politični program ter naše politične organizacije; b) kako se us tsmovj in udejstvuje politična organizacija (dr. Ogrizek, Celje); 2. a) Naše in nasprotne prosvetne organizacije; b) kako se ustanovijo in udejstvujejo prosvetne organizacije (dr. Jeraj, Žalec); 3. Gospodarske organizacije — njih namen, ustanovitev in delovanje (Pušenjak, Maribor); 4. Strokovne organizacije —i- naše in nasprotne, njih namen, ustanovitev in delovanje (Komlanec, Ljubljana). Sklep. Za pripravljalni odbor — hotel Beli vol, Celje, 1.'nadstropje: Dr. Ogrizek 1. r., predsednik. Lukman !• t., tajnik. — Vsaka župnija celjskega sodnega okrožja naj pošlje zanesljivo vsaj enega, do dva udeleženca. Prijave za udeležbo, ev. obed in prenočišče naj se vpošljejo najkasneje do 10. julija t. 1. Konec komunistične države, V št. 27. je prinesla »Naša Moč« sodbo in obsodbo teorije o komunistični državi, kot si jo je zamislil socijalistični člankar v »N&preju«. Članek je stavil za vzgled Kitajsko državo v 11. stoletju, ki je imela nekaj časa komunistično vlado. O koncu te komunistične vlade in države nam je na razpolago nemški članek.1 Kitajski zgled je precej podučen. Podobni vzroki imajo povsod podobne učinke Celo Kitajska, ki so jo po krivem imeli navadno za nepremakljivo, je imela v 11. stoletju svoje socijaldemokrate. Načeloval jim je sloveči Wang-ngan-še, kakor je popisan, nadarjen, častihlepen in trdovraten ipož. Daleč je že bilo prišlo takrat v vzhodni Aziji. Wang-ngan-še in njegovi privrženci so ogromno kitajsko državo za dveh cesarjev iz rodbin Song kot vsemogočni ministri vladali skoro^šest desetletij, imeli torej v rokah vso politično moč. Kaj so hoteli ti kitajski socijalisti? Razglasili so za prvo dolžnost vlade poskrbeti vserpu ljudstvu, tudi najrevnejšim, obilnost zemeljskega blaga. Izmozgavanje revežev po bogatinih naj bi prenehalo. Država sama je postala trgovec, obrtnik in poljedelcc, toda le zato, da bi branila delavske sloje, da ne bi jih požrli bogatini. Radi tega so morali uradi v celi državi za vsak dan določiti cene živilom in vsemu kupnemu blagu. Vrsto let so plačevali davke samo bogatini, revni so bili prosti. Oblasti so odločile, kdo je bogat, kdo je reven. Preostanek teh davkov je šel v državni rezervni zaklad in se ie porabil za bogate podpore revežem brez po- 1 Broschiiren Cyklus f. d. kat. Deutsch-land XII. 7. Miinster 1877. Die Socialdemc-kratie, woher stammt sie? was will sie? wie wird sie bekampft? iz cigarete in gledal skozi okno tja ven na živahno cesto, ki so se valili na njej rdeči samodrči nad rjavimi drevesi sprehajališča in odkoder so mlade dame škilile k gostom pri kavarniških oknih, medtem ko so hitele z malo privzdignjenimi krili mimo. On ni sedel več v kavarni, ni več bral in ni bil več med živimi — ležal je v postelji in bi moral umreti. In v par dneh bi dobili domači listi novico, da se ne mudi več med živimi in njemu prijateljsko naklonjen list bi prinesel posmrtnico in njegovo sliko in njegovi stari starši bi naznanili v pokrajinskem časopisu s tremi križi nad glavo, da je »naš ljubi sin, pisatelj Niels Graff — Niels Graff z mastnimi črkami — tega in tega dne v inozemstvu preminul.« In posmrtnico s sliko bi brali v kavarnah giavnega mesta mladi možje, ld še niso na vrsti umreti in ki bi odložili misel na smrt obenem z odloženim časopisom in oglas s liemi križi bi brali v malem mestu na glas pri večih visečih svetilkah med tem ko bi šumel samovar in bi prenehalo klecanje igel pri pletenju. In članek o Niels Graffu in oglas o Niels Graffu — oboje se je tikalo njega — njega, ki se je prišteval do zdaj mrd žive in ni mogel tega prav nič verjeti, da bi zdaj umrl — ki pa je ležal zdaj na bolniški pr: lcl;’. na postelji v tuji Sodomi (Daijc bo sledilo.) n»cK in eErtaflcom (rokodelcem1) l»rH la. Država je postala edini lastnik vseh zemljišč in poljedelske oblasti (komisije) so razdeljevale vsako leto prebivalstvu po deželi polje v obdelovanje in za setev potrebno žito, Fosojeno žito pa so v žitu ali drugem blagu morali kmetje po setvi vra-čevati. Vsa zemlja se je morala taka obdelovati, da je čimnajveč prinašala. Vse to je nadzorovala vlada in država sama je bila upnik, ki pa ni jemala nič obresti. Bogatinu se je vzelo bogastvo, vsej bedi naj bi se tako napravil konec za vedno, cene žavljenjskih potrebščin naj bi ostale na srednji zmerni višini. Država kot edini špekulant naj bi napravila vsako leto ogromen dobiček in tega zopet porabila za velikanske naprave v splošno korist. Vse to se vidi na prvi pogled čudovito lepo. Kitajci tudi niso nikakor bojazljivci in so takoj pričeli z delom. Wang-ngan-še si je bil s svojimi sijajnimi lastnostmi popolnoma pridobil cesarja Šen-tsunga in je vse službe oddal svojim pristašem. Izvedel je svoj sistem in postavil vse (staro) na glavo jn mnogo jih je njegove novotarije z veseljem pozdravljalo; toda ljudstvu -—tako trdijo kitajska letna poročila — se je godilo še slabše ko prej. Po smrti cesarjevi je strmoglavila cesarica vladarica vsemogočnega ministra. Pa kmalu so prišli novoiarji drugič na krmilo, kajti taz-umeli so si pridobiti mladega cesarja, ko je postal polnoleten. Ta preobrat pa ni trajal dolgo: sp’ošno so začeli so;ijaliste preklinjati in Lončno so jih leta it-), u Kitajske pregnali; odslej so se vlačili v velikih gručah po mongolski stepi onstran kitajskega zidova. Kmalu nato je pretresel pol sveta ■> eliki zmagovalec Džlngis-khan s svojimi tolpami, kojih naskok sije šele ob železnih zapadnih vitezih pri Lignicu (9. aprila 1241) razbil. Tako se je končal socijaldemokratični poizkus v vzhodni Aziji pred 800 leti. Iz kratkega zgodovinskega, sporočila nam pač ni vse jasno. Vprašali bi radi mnogo na drobno, kako so naredili to in ono, ako bi nam kdo mogel odgovarjati in pojasnovati, pa ga ni med živimi. To, da so bogatini še več let davke plačevali in da je sploh država še davke pobirala, nam ne gre v glavo, Če je vse posestvo bilo dr-žavino in so bogatinom vzeli denar. Najbrž le niso marali ali mogli socijalizma in komunizma izvesti popolnoma, vsaj prehitro, v par letih ne. To je za pas dober nauk. Najbrž tudi vodje, ministri in sociji uradniki, oblasti in komisarji, niso bili sami poštenjaki, morda so znali boljše jemati ko pravično deliti. Sliši sc pač ali bere prav imenitno marsikaj od daleč, a vse drugače jc, kadar od blizo gledamo ali sami poskusimo. V vso demokracijo nimamo dosti zaupanja, ako se nc bo med ljudstvom poglobila, utrdila in razširila res krščanska vernost in vestncwt — recimo naravnost: resnična pobožnost — in nc bodo povsod v javnosti vodili in delovali pametni in vestni, pa odločni in značajni verni ljudje, ki po Kristusovem zgledu žrtvujejo sebe in stranke ljudstvu, ne pa ljudstvo sebi in strankam. Ljudske pravice so dostikrat le agitacijsko sredstvo za druge namene. Ako bodo vsi dobri kristjani, požrtvovalni, ne požrtni, potem se tudi socijalizma in komunizma ne bojimo; slabi sebični ljudje pa celo najboljše naprave pokvarijo. Strah nas je najbolj tega, ker smo vajeni, da povsod, kjer je moč (oblast in čast) in denar, se najraje vrivajo prebrisani sebični ljudje, ki kmalu pozabijo na odgovornost in ljudstvo, dobri in ponižni katoličani Vrlemu moža v spomin. (f Marka Arhu.) »Mi pa se jih spominjamo s tem, da jih posnemamo v njihovem delu.« Jože Gostinčar: »Petindvajset let«, v Jubilejni Številki »NaSe Moči*. Navadno pišemo p osmrtnice slavnim možem, učenjakom, voditeljem naroda, ki so na ta ali oni način koristili domovini. In prav je tako. Saj vemo, kako nas vnema in podžiga zgled delavnih, nesebičnih mož, ki so se žrtvovali za korist in blagor ljudstva. Njihov spomin je večen. Imenujem naj le našega dr. Kreka. A kaj bi mogli narediti najboljši voditelji brez množice navdušenih zvestih pristašev? Njih glas bi bil glas vpijočega v puščavi. Njihove ideje se morejo širiti le, če imajo mnogo zvestih, trdno prepričanih, značajnih somišljenikov« In takemu preprostemu delavcu, značajnemu možu in vzornemu očetu veljaj ta spominčica! Bil jc delavec-trpin, kakor je večina moških v Kamni gorici, žebljarski kovač. Pridne žuljave roke so bile ves njegov kapital. Pri smešno majhnem zaslužku, kakoršen jc bil do ustanovitve železno-obrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici, si je prihranil toliko, da jc zapustil sinu lepo hišo. Zabava mu jc bila cerkcv, družina in knjiga. Ko je začel dr. Krek širiti svoje nazore po deželi in je začel 1. 1894. z »Glasnikom«, se jih je rajni takoj z vso vnemo oprijel. Zvesto ie bral »Glasnik«, pa' s« umikajo ali deri vajo in le doma to. žijo. Oblast in denar še najboljše ljudi pokvarita. Oni, ki kričijo najglasneje nad krivicami, pa bi sami bili največji krivičniki, ko bi moč dobili. Skrbe nas najbolj šole. Kakršno bo krščanstvo tu, taka bo politika in prihodnost naša. Vodila bo zmirom inteligenca, kmet se za politiko nikoli ne bo mogel ali hotel sam dosti brigati in organiziraj. Delavci so tu važnejši faktor. Zato se jako veselim, da »Naša Moč« versko stališče vedno poudarja in tudi našo gospodo pokrtači zavoljo mlačnosti v veri. Nc zaupajmo na kmeta samega. Njemu tudi manjka za to zavednosti in odločnosti katoliške, pa agilnosti. Treba mu je še dati, drugače bo krščanska demokratija voda na prazne mline. : ,V, H. Kaj je z našo volilno pravico? Tudi v ljubljanski občinski svet je prišlo prepričanje, da je treba pomesti s starimi privilegiji, ki so jih doslej uživali nekateri stanovi, in vedno bolj prodira načelo demokratizma. Zato se ljubljanski mestni očetje posvetujejo o novem volilnem redu, ki naj velja za bodoče volitve* katerih bo enkrat vendarle treba. Slovensko krščansko socialno delav«* stvo se o novi volilni reformi ne more prav nič pričkati ali sklepati, ker ima to delavstvo popolnoma jasen program, ki je smernica vsega našega delovanja. Ako bi novi volilni red nc odgovarjal temu proi« gramu, potem je jasno, da bo naše delavstvo proti njemu in bo z vso silo delovalo na to, da sc njpgova načela uveljavijo* Naš program slove: n Splošna, enaka, direktna, tajna aktiv* na in pasivna volilna pravica po pr opor-> cionalnsm sistemu za vss polnoletne oseb«, obojega spola v vse avtonomne, gospodar« ske in postavodajne zbore. Jasnejše in določnejše ni mogoče gen voriti. Kakor čujemo, bo najbrže novi volilni red za mesto Ljubljano prcccj odgovarjal našemu programu. Natančnih podrobnosti še nimamo, vendar načelno se naš pro*-gram strinja z novim volilnim redom. Posledice: Kurije (razredi) odpadejo. Volile bodo tudi ženske in bodo tudi lahko izvoljene. Volil bo vsakdo že z 21. letotn, kef proglaša državni zakon polnoletnost že 7 21. letom in ne kakor preje s 24. letom. Število volilccv sc bo najmanj podvojilo, podvojilo se bo pa na ta način tudi zanimanje za ljubljansko občinsko, gospodarstvo, napredek mefifa in dobrobit pre bivalstva, kakor bo Ljubljani prav gotova v dobiček. Volilna reforma za državni zbor. Ministrski svet v Belgradu se je pred kratkim pečal z volilnim redom za državni zbor. Kakor poizvemo iz časopisov, se 33 ministrski svet izrekel načelno za splošno in enako, direktno in tajno volilno pravico po proporcionalnem načinu. Tudi sc je izrekel načelno za žensko volilno pravico. Brali pa smo tudi v časopisih, da hoče minister dr. Kramer (J. D. S. = libera* lec) prikrojiti volilno pravico za ženske prav po liberalnem načinu tako, da bi bile od volitev izključene naše delavke in sploh vse tiste ženske, ki nimajo gotove stopnje izobrazbe ali pa ne plačujejo direktnega davka. Z eno besedo: Volile bodo tiste ženske, ki kaj imajo, če ne drugega, vsaj dobre plače, izključene pa bodo vse revne In ko je 1897. leta priredil dr. Krek shod v Kamni gorici, je bil eden izmed najbolj vernih in razumnih poslušalcev. Zato se ni Čuditi, da se jc potegoval nasproti oderuškim delodajalcem za opravičene pravice delavcev in da ni odnehal, dokler mu ni trgovec M. odpovedal dela. Pregovarjal ga je, naj še ostane, obljubil mu je povišano plačo, a samo njemu; toda tega mož ni hotel sprejeti. Popustil je dolgoletnega delodajalca in začel je delati v Zadrugi v Kropi. Čez par let so ga pa prosili kamnogoriški delavci, naj stopi _na čelo štrajka zoper delodajalce, kar je rad storil. Večina delavcev mu je sledila v Zadrugo. Kakor malokdo, je poznal korist zadružnega dela in je vneto zagovarjal kot predsednik načelništva Zadruge pravice in koristi delavcev. Povdarjal je .P3 tudi dolžnosti delavcev do Zadruge, ki jim je dala svobodo in jih rešila suženjskega hlapčevanja ter jim zelo izboljšala zaslužek. Kar je imel prostega časa, ga je porabil v izobrazbo. V ie rad bral delavske časopise. ^Glasniku« in »Naši Moči« je bil zvest naročnik in bralec. A tudi »Domoljuba« in »Slovenca« je vedno bral, tako da se v političnih vprašanjih ni zbal nikogar in se je marsikdo čudil, odkod preprost delavec toliko ve. Ponosen je bil na to, da je bil v župniji eden izmed najstarejših udov Družbe sv. Mohorja. P°~ sebno rad jc bral Občno in Cerkveno zgodovino, Zvest ud »Delavskega bralnega društva« se je rad udeleževal vseh ore-davanj in prireditev^ zenske, ki v prvf vrst! potrebujejo državne pomoči. Ko smo čitali v časopisih, da se je ministrski svet izrekel načelno za žensko volilno pravico, se nam je silno čudno zdelo, da bi dr. Kramer liberalec dal kot zastopnik kapitalistične in frakar-ske stranke ženskam pošteno volilno pravici. Nismo se motili, če verujemo časopisom. In časopisom v tem oziru in v tem slučaju le preradi verujemo, ker preveč dobro poznamo naše liberalce in dobro vemo, da od njih nimamo pričakovati prav nič dobrega in poštenega. Dolžnost vsega poštenega slovenskega ljudstva naj bo, da odločno zahteva za naše ženstvo splošno in enako, direktno in tajno volilno pravico po proporcu tudi za ženske. Mi razumemo demokratizem tako, da naj v bodočnosti ljudstvo govori in vlada, Laži-demokracijo pa zatrimo med našim ljudstvom, kakor se mora zatreti ljulika in plevel na njivi. TedensSd olbzor. Kurz našega denarja »a Koroškem. V zasedeni Koroški se žigosani in nežigosani denar menjav aza našega proti doplačilu 5%. Na Koroškem se nahaja mnogo neži-gosanega ali pa nemško žigosanega denarja, ki so ga Nemci zapustili n vzeli našega seboj. Osmino delavske šmarnogorske petindvajsetletnice so praznovali v Mariboru, :Veliko zanimanje in navdušenje je vladalo. ;Ob neugodneu vremenu bi se delavski dan ne imel vršiti, a vendar se ie. Eno uro od Maribora se dviga kraj z imenom Gora: .Marijina cerkev stoluje gori. Napolnila se je naših članov JSZ in drugega ljudstva, ker ta gora s cerkvijo in njen razgled je ;lepa ko narodna pesem. — V Št. Petru ob tj gori se je vršil shod. Vodil ga je predsednik mariborske skupine Bogovič. Govori so vnemali za naša načela in delavsko organizacijo. Iz Ljubljane sta bila navzoča glavni tajnik JSZ in urednik Kremžar. Govorili so Še železničar Karba, član mariborske skupine Krepek in dijak Sedi^. Delavski Maribor se razvija, narašča. V urejenih vrstah ga osvoji. Za invalide, njih vdove in sirote je poslal konzistorij lavantinske Škotije 11,634 kron 67 vin. Ministrski izlet. Dne 24. junija so pritrdili izlet vsi člani ministrskega sveta Da goro Avalo. Brzovlak na progi Reka—Zagreb— Zemun vozi od 1. julija naprej vsak dan. ,s Italijani zasedli Petelinjek, 1547 metrov visoko goro, raz katere je obširen razgled po gorenji dolini Save, zilski in 'dravski doKni, Italijani v Beljaku. »Karntner Tag-iblaitt« je poročal iz Beljaka ,da je italijansko poveljništvo ustanovilo dve prodajalni, v katerih se sprejemajo samo italijanske lire in srebrne avstro-ogrske krone. Od izbruha svetovne vojne pa do sedaj se ni kdaj zapazilo srebrnega ail zlatega denarja, zdaj se je pa kar naenkrat pojavil pri tistih prodajalnah. Grški načrti s Solunom. Venizelos je predlagal, da se da solunsko pristanišče na razpolago Jugoslaviji, Romuniji in Bolgariji. Sestanek pri bel grajskem metropolitu. Pri belgrajskem metropolitu se je vršil sestanek vseh v Belgradu navzočih katoliških in pravoslavnih duhovnikov. Osemurni delavnik je odpravljen na Čehoslovaškem za telefonske in poštne uslužbence. Mnogo let je bil občinski odbornik, žadnja leta prvi svetovalec. Sam dober in skrben gospodar, je tudi občini želel koristiti z vestnim delovanjem. Najbolj je pa krasilo pokojnika živo versko prepričanje. Zamudil ni nobene službe božje, celo večernice ob sobotah ne. »Nič ne zamudim, vse imam podelano,« je rekel. Kako je bil vesel, ko je mogel zadnja leta hoditi vsak dan k maši! Vnet ud Marijine družbe in tretjega reda je bil. Z veseljem je prebiral »Bogoljuba« in »Cvetje« in »Glasnik najsvetejših Src«. 0 postu pa je bilo vsak večer na vrsti »Kristusovo trpljenje« in »Goffine«. Pa ni bil mož noben pustež ali sitnež, temveč vedno vedrega čela in prijatelj poštenega razvedrila v družbi, zlasti lepega petja. Najbolj je bil pa vesel in srečen v krogu svoje družine. Tako mu je teklo mirno življenje med trdim delom in molitvijo. Vsi so spoštovali značajnega, izkušenega, pridnega moža, čeprav ni nikdar in pred nikomer skrival svojega prepričanja. Letos, v 74. letu svojega življenja, je stopil v pokoj, ki ga pa ni dolgo užival. Bog ga je po enomesečni bolezni poklical 5. junija k sebi v nebeški pokoj. Štirinajst dni pred smrtjo se je še poslovil od svojih otrok, ki jih je vse lepo preskrbel. »Kaj takih mož nam daj Bog,« mi je rekel nekdo na pokopališču. Mnogo takih zavednih delavcev naj da nebo naši organizaciji, in mnogo tako dobrih krščanskih očetov želimo hvaležni otroci naši Jugoslaviji. kakor ie hil rajni Marko Arh! Prof. L. A. PomilošČenje. Izdan Šn podpisan je ukaz, da se izpustijo vsi civilni in vojaški kaznjenci, ki so bili obsojeni do enega leta zapora brez izgube časti in čina. Brzovlak Dunaj—Trst. Dne 25. junija se je zopet uvedel brzovlak na progi Dunaj—Trst. Iskreno pozdravljamo upeljavO tega vlaka, samo cene bi imele biti bolj zmerne. Železničarsko gibanje v Nemčiji. V Nemčiji stavkajo železničarji. Ker vlada ni ugodila njih zahtevam, ki so jih stavili, so pričeli stavkati, da si tako priborijo pravice. Predložili bodo vladi program, ki bo obsegal v širokem okvirju vse njih zahteve. Mirovna pogodba z Nemčijo podpisana. V soboto ob 15. uri je bila podpisana mirovna pogodba v Versailleskem gradu med aliiranimi in sociiranimi državami ter Nemčijo. Pooblaščenca Nemčije sta bila minista Herman Miiller in Bell. Navzoč je bil tudi general Foch. Mirovne pogoje podpiše tudi Romunija. Kronski svet je sklenil, da podpiše mirovno pogodbo, Volitve na Romunskem. Kakor se je izjavil član vlade, bodo razpisane splošne volitve na Romunskem med 15. avgustom in 1. septembrom. Ko sc razpišejo volitve, bo odpravljeno oblegovalno stanje in bo prenehala cenzura. Napad na Bela Kuna. Zanesljive vesti poročajo iz Budimpešte, da ljudskega komisarja Bela Kuna v zadnjih dneh ni bilo videti v javnosti, ker se boji atentata. Nemški poročevalec Scheuermann aretiran. V Versaillesu je bil v sredo aretiran po dveh tajnih policistih nemški poročevalec Scheuermann. Nemški delegaciji se ni posrečilo rešiti ga iz zapora, Samoumori radi podpisa miru. Po poročilih iz Strafiburga dohajajo tjakaj od vseh strani vesti o samoumorih Nemcev radi podpisa miru; ravnotako poroča »Bcr-liner Tageblatt« preko Haaga iz Pariza, da je v Alzaciji-Loreni izvršilo nekaj Nemcev samoumor radi podpisa mirovne pogodbe. Sedež zveze narodov. Svet četvorice je določil kot sedež zveze narodov in Gospodarskega sveta London. Protestant sa papeža. Protestantski profesor v Curichu dr. Johann Reichel, ki mu je bila podeljena Noblova mirovna nagrada, je sporočil norveškemu odboru za Noblovo nagrado, naj se ta za leto 1919. podeli kardinalu drž. tajniku Gaspariju, kakor predstavniku papeža Benedikta XV., ker da si je papež pridobil največ zaslug za mir. Znanost se je pokazala nezmožna •— veli ta protestant — da dovede mir na svet; socializem je delal na tem, da nastane mir, a pri tem so ga vodili sebični nameni, ki so se protivili interesom vsega človeštva; protestantizem je izgubil z vidika krščanske ideale. K a t o 1 i Č a n s t v o je nasprotno do konca vstrajno razvijalo zastavo naanarodnega svetovnega bratstva. Papež Benedikt je napravil vse, kar je mogel, samo da ublaži vojne grozote in da uposlavi svetovni mir. On je resnično shvačal zahteve ideala. On sc ni skliceval na materijalno silo orožja, temveč na idealno moč moralnega ideala. Ravno kakor nekatoličan — pravi Reichel —. se čutim obveznim, da to enkrat javno povem. Kafžarji. Še nam done glasovi našega tabora na Šmarni gori po ušesih, še so nam živo pred očmi sklepi, ki smo jih sklenili ob tej priliki. A nujnost je, da sc danes dotaknemo vprašanja malih kmečkih posestnikov, takoimenovanih kajžarjev, akorav-no vemo, da jc to vprašanje .ugoslovanskc Kmečke zveze in bi ga imeli njej prepustiti v rešitev. Pred par dnevi sem imel v nekem obljudenem kmetskem in industrijskem kraju shod. Seveda je bil ta sklican le za delavke in delavce. Shoda so se pa udeležili tudi kajžarji. Po shodu se vstopijo okrog mene ter mi izjavijo, da bodo tudi oni pristopili k naši delavski organizaciji. Smatra se jih za kmete, a niso. Kaj jim pomaga, če imajo eno ali dve kravi v hlevu, ko si pa morejo svoj kruh služiti dan za dnem pri bogatem kmetu, od katerega so zelo odvisni, Če hočejo imeti na pomlad zorano tisto boro njivico, morajo iti h kmetu in ga prav lepo prositi, da mu posodi enega ali dva vola, da bode zoral njivo. Če hoče iineti kaj lesa, mora bogatega kmeta prositi, da mu ga da. In ko vpraša za račun, mu kmet že kar našteje dneve in tedne, koliko časa mu bode moral »tabrh« delati, da mu to povrne. Denarja noče od njega, on hoče imeti moč, on hoče, da mu kaj žar dela na njivi, na polju. Kaj denar, ta jc danes postranska stvar, nima vrednosti! Spominjam se vojne, Nikdar ne bodem pozabil, kolikokrat sem moral po trudnem in napornem delu ter ves sestra- / etan naprtaS svof nahrbtnik Cer ItTven na kmete kupovat živeža. Vzel sem s seboj, kar sem imel. Dasiravno s težkim srcem, sem odtrgal od sebe najdražje, najpotrebnejše in nepogrešljive stvari, da sem jih lahko zamenjal pri kmetu. Kako je bilo treba prositi, moledovati, da sem dobil malo, komaj za par dni v preživljanje. Res so mnogi po pravici trpeli, vendar nikdar ne bodem pozabil onih bridkih uric, ko smo tako dneve in dneve krog velekmetov moledovali. Kaj pa kajžar? On je videl in tudi trpel je z nami. Čemu je bila letina mila, ni pustil nas »brnjavarjev« od hiše iti prazne, delil je, dokler je kaj imel. Dostikrat je šel eden ali drugi prazen domov. Kajžar ga je videl, nagovoril ga je in mu dal, če drugega ne, vsaj steklenico mleka. Vedel je, kaj se pravi trpeti in zraven še gladen biti. Kajžarjeva družina. Poglejmo jo, obilna je. Se H morejo ti sami preživljati na svojem »posestvu«? Ne. Delati morajo dan za dnem od rane jutranje ure do pozne noči. Zapuščati morajo svoje domove ter potovati v tujino, da si tam prislužijo vsakdanji kruh in si ustvarijo eksistenco. Pa hčere. Vidimo jih, kako se trudijo, kako delajo in gredo od soseda do soseda, da si prislužijo nekaj za svojo bodočnost. Ne sije jim milo solnce. Nekako z zasramovanjem se izreka ime »kajžarjeva hči je«, kot da bi ona ne bila član človeške družbe ali pa da je človek nižje vrste. Kajžar je bil in je delavec. Zato zahteva tudi on za svoj stan pravice, katere pa ne pričakuje od bogatih kmetov. Res se dobi dobrih, pravičnih in tudi velikodušnih, a mnogo jih je trdih. Kajžar jih dobro pozna. Kajžar se prišteva, k našim vrstam in mi ga tudi radi sprejmemo med se. Ne moremo mu veliko dati. Nudimo mu ugodnosti naše organizacije. Nudimo mu zraven priliko, da se izobražuje potom našega glasila »Naše Moči«, obenem ima priliko bojevati se z nami za uvedbo pravega družabnega življenja v celo človeško družbo po krščanskih načelih. V tem znamenju te pozdravlja industrijski delavec. Dolžnost naše kmečke organizacije je pa, da tudi ona vzame v pretres vprašanje kajžarjev in določi stališče med njim in kmetom. Tone Kogej. J. S. Z. Deputncija iz Krope. —. Dne 28. junija je prišlo zastopstvo zadružno in strokovno organiziranega delavstva iz Krope in Kamnegcrice v Ljubljano in sc v spremstvu glavnega tajnika J. S. Z. podalo k poverjeništvu za socijalno skrbstvo. Začetkom aprila je prišla v Kropo vladna komisija v zadevi pomožne akcije. — Komisija se je informirala m obljubila pomoč 25.000 K za živila in obleko mesečno. Do danes ni delavstvo v Kropi in Kamni gorici bilo deležno niti beliča. — Poverjeništvo za socijalno skrbstvo (Prepeluh} je izjavilo, da je prišlo poročilo vladne komisije iz Krope pred vladno sejo, ki se je vršila že meseca aprila. Vlada je ta znesek dovolila. A poverjeništvo nima potrebnega denarja. Kredit mora dovoliti Bel-grad. Sicer ima to reč v rokah oddelek za prehrano. — Nato jc dal poverjenik za socialno skrbstvo zastopnikoma izkaznico za državno skladišče oblek in povedal, da je zaloga slaba. — Pri oddelku za prehrano je pojasnil odposlanstvu stališče tega oddelka dr. Jug in načelnik oddelka ar. Senekovič. Oddelek ne more dati ničesar razen kar mu je ukazano iz Belgrada. Zdaj nima nobenega kredita. Razpolaga samo z najnovejšim vojnim plenom. Iz tega jim nakaže potom okrajnega glavarstva 5000 kron. V ponedeljek da se pelje dr. Jug v Bclgrad. Tudi oddelek za prehrano se izgovarja na Belgrad. — Zdaj pa vprašamo: 1. Kdo je kriv, da delavstvo v Kropi in Kamni gorici tri mesece ni bilo obveščeno z ozirom na živila in obleko? — 2. Kako da se vladni sklepi tako počasi rešujejo in končno ne rešijo? — Delavstvo se je zadolžilo za 100.000 kron, da je moglo sprejeti prvo pošiljatev moke. — Delavstvo hoče denar, razdelitev moke po dosedanjem ključu in da se mu preskrbi obleka proti odškodnini, ki jo zmore. — Odposlancem iz Krope, ki so bili že večkrat tu, se je izjavilo enkrat, da čakajo dovoljenja iz Belgrada, drugič da je dovoljenje že tukaj, da bo v najkrajšem času rešeno. Tako poslovanje v važnih vladnih oddelkih naj izgine. Podkupovanje na hrvatskih železnicah bolje od nas. Njihov delavec ne sloji brez varstva in pomoči napram organiziranemu kapitalu kot sem to opazil pri organiziranih mizarskih delavcih, stanujočih v lastnih hišah v bližini Ljubljane. V zasebnem prometu je opaziti kolosalen napredek. Slovenski delavci niso plašni in .strašljivi, ampak svobodni so in samozavestni. V svojem mišljenju so mnogostranski in dalekovidni, proniknjeni so s spoznanjem svojih socialnih pa tudi narodnih pravic. V narodnem pogledu so žilavi in pripravljeni na boj, ki se bije z vso silo ta čas, ko jim hočejo domovino pogubiti Italijani in Nemci. Vse to njihovo delavsko življenje jim oslajajo krščanske resnice, od katerih ne popuščajo, ker so čvrsto prepričani, da se z oddaljevanjem od krščanskih načel oddaljijo od pota pravice. Dokler se drže tega pota, so sigurni Svbjega uspeha in zmage. Krščanska načela jih učvrščujejo, jih ujedinjajo in jačijo, krepe s temi etičnimi (nravnimi) svojstvi njihove vrste, ustvarjajo pravo podlago za pravičen razvoj. Tako danes, ko se ruši državna avtoriteta, se vidi, kaj premore krščansko-družabna vzgoja.« O Jožefu Gostinčarju pa to-le: »Svetel pojav v vratah slovenskega krščanskega delavstva je njegov predsednik in sedanji minister za socialno politiko g. Jožef Gostinčar, On je stopal poleg dr. Kreka od prvega osnutka kršč, delavske organizacije slovenske. Prav je rekel neki govornik o njem: ,Danps slavi naš Joža Gostinčar svoj srebrni pij. Pred 25 leti je venčal dr. Krek priprostega slovenskega delavca s krščansko filozofijo.' Majhne postave je, a velikega duha. Slovensko kršč. delavstvo pozna v dušo, On mu pogodi misel in za to ga delavstvo spoštuje in ljubi, delavstvo se zbira okoli njega, ko piščeta okoli svoje matere. Petindvajset let je prebil s svojim delavstvom hudo in dobro. Na vsem, kar poseduje slovensko delavstvo, je Jože Gostinčar veliko sodeloval. Pred njim stoje uspehi, katerim se moramo pokloniti tudi mi.« Vsem skupinam. Osrednja pisarna J, S. Z. v Ljubljani opozarja vse skupine in plačilnice, naj ke pri pošiljanju prispevkov poslužujejo edinole položnic čekov, negaurada. S tem se skupinam prihranijo nepotrebni potni stroški, nam pa se s tem zmanjša delo, ker ni potreba vsakega posameznega zneska prejeti in ga zo: pet naložiti v Zadružno zvezo, kjer imamo naložen denar. Ako kaka skupina, še nima položnic ali so ji že pošle, naj takoj piše po nje. Zvišanje. Po sklepu občnega zbora z dne 15. junija t. 1. so prispevki s 1. julijem zvišani v vsakem razredu za 20 vi-narjev. Za tiskovni sklad je daroval minister Jože Gostinčar 200 K. — Nabirajte za tiskovni sklad J. S. Z. Iz Možice. Kakor resnično pride za solncem dež in slabo vreme, ravnotako pride za slabim vremenom in viharjem lepo in prijetno sol*ce. Cvetlice in rastline poživi, pa tudi ljudi, ki se trudimo za naš obstanek. Čas je, da se spet prebudimo in pogledamo okrog sebe, koliko nas je še kaj. Ali malo, malo je število, ki so še trdni ostali in klubovalj temu slabemu viharju, ki nas je obiskal s prvim nemškim majnikom iz Celovca. Dalje ni šlo, ker je prišel prehud nasprotni veter od juga, ki je potem zapihal (kontra) in šlo je nazaj, kakor bi z mokro cunjo pomedel. Pustil je še smeti z a seboj. Kako se je godilo tukai pri nas v Možici tisti čas, ko je prihrumel tisti mogočni vihar, recimo nemški Volkswehr ali boljševizem, Ici ne prizanese ne Eogatemti nc ubogemu; kamor pride, vse mora ž njim. če ne, pa ti obetajo vse drugo, samo življenja ne. Tako so nas obiskali tisti prijatelji od nemškega Volkswehra. Če hočeš obstati, pa se zapiši k nam. Potem pa moraš imeti izkaznico, da si pri naši stranki, vedno pri sebi ali pa za klobukom. Potem se ti ni treba bati ničesar. Mislili so; zdaj je pravi čas. Pa ste se presneto opekli, zdaj se je nam šele zjasnilo, da vam ni nobeden pripomoček preostuden, da bi ga ne porabili, da bi še vjeli kakšnega krščanskega in zavednega Slovenca na svojo stran. Kdo more nam očitati kaj takega? Zdaj so že bolj mirni, ko bolj južna sapa veje. Če bo pravo obnašanje od nam nasprotne strani, bomo že bolj šli eden drugemu na roke, kakor nas uči naša dolžnost in krščanska vera, in lahko b*mo delali skupaj za zboljšanje našega stanu, namreč delavskega, ali samo na nodlagi krščanskega in verskega mišljeni zato ker samo v krščanskem verskem ivijenju more biti človek srečen in zadovoljen. Le dobro premisli, katerih spominov se bolj veseliš od mladosti; vem, da boš prišel, kdor si že, popolnoma na našo pot. Samo poštenosti je treba. Delavec. Delavstvo papirne družbe Leykam-Jesefsthal v Vevčah je na svojem sestanku z dne 24. junija 1919 sklenilo staviti na vodstvo tovarne zahtevo z ozirom na povišanje plač: 1. To svojo zahtevo delavstvo utemeljuje s tem, ker je draginja vedno večja, tudi je delavstvo imenovane tovarne v razmerju z drugimi tovarnami veliko slabše plačano kdt pa v drugih podjetjih. Delavstvo si ne more niti nabaviti najpotrebnejšega, zlasti pa trpijo oni delavci, ki imajo družino. Zato se je delavstvo obeh organizacij odločilo doposlati vodstvu tovarne in poverjeništvu za soc. skrbstvo naslednje zahteve: Pri papirnih strojih: Stroje- vodja 28 K, sušilec 24, prvi pomagač 22, drugi pomagač 18, mazači in pazniki 16, strojni čistilci 12, nosilec odpadkov 14 K. Kurjači in snažilci kotlov 22 K, pomagači 18, mazači transmisij 20, stražarji pri motorjih 20, vodja kalandre 24, pomagači 22, rezalci papirja 26, ženske 18, nosilci omotov 22, nosači odpadkov 18, zavijalci papirja (pakar) I. 22, II. 20, vratarji, kočija-ži 18, ženske na dan 14, pri vzorcih 16, rokodelci in elektrikarji do 24. leta 24, delavci na dvorišču pod 16. letom 14, nad 16, letom 18, nad 24 let 28 K. Holendarji: Mlevci papirja 25 K, kuhar, mešalec in lepilec 22, nosači 18, ženske 14 K. Te zahteve veljajo od dneva vložitev. Poleg teh zahtev naj ostanejo sedaj običajne draginjske doklade. 2. Velikonočne, binkoštne in božične praznike naj se delo plača z 100 % poviška. 3. Pred navedenimi prazniki naj se delo opoldne ustavi, brez da bi bili delavci pri plači oškodovani, ravno to velja za pustni dan popoldne. 4. Izplačuje naj se vsako drugo soboto ob 16. uri in potem se naj delavstvo odpusti in delo zaključi. Zaključek dela naj se naznani s parno piščalko. 5. Rokodelce, ki so ob nedeljah in praznikih radi popravila v tovarni zaposleni in so vsak čas v tovarni na razpolago, naj se da vsak mesec en dan v tednu prosto, brez da bi se jim na zaslužku prikrajšalo. Tem zahtevam -e pridružuje tudi delavstvo v tovarnah Medvode in Goričane. vrst!. Pa o33e!Eorv,o3fa (ofidal) se ni držal reda, ampak je upostavil oziroma zapostavil 3 delavke. Tako ravnanje je skrajno nepravilno. Vsemu delavstvu se krivično zdi to postopanje in je ogorčeno obsoja. Upamo, da g. oficial popravi to napako, ki jo sam prizna. Prispevki za Jugoslovansko Strokovno Zvezo se zvišajo s 1. julijem v vseh razredih za 20 vinarjev. Upokojeno tobačno delavstvo je odposlalo 23. junija spomenico na finančno ministrstvo v Belgradu. Spomenica zahteva, da se izplačuje še draginjska doklada, ki je bila ustavljena 1. maja in znaša četrtletno 80 K. Opozarja na veliko draginjo, liter petroleja stane 5 K 40 v., sol 2 K, olje 30 K, goveje meso 14 K, liter mleka 3 K. Po c. kr. naredbi z dne 9. sept. 1918 je delavstvo krivično razdeljeno na dva dela. Upokojeno tobačno delavstvo trpi skrajno bedo. Že tri mesece se pritožuje, prosi in zahteva, dozdaj ni še ničesar storila finančna uprava v olajšanje bede tega delavstva. Delavsko pravo. Načrt zakona »o delovnem času« v industrijskih, obrtnih (rokodelskih), rudarskih, trgovskih in prometnih podjetjih. § 1. Na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ne sme delovni čas v industrijskih, obrtnih (rokodelskih), rudarskih, trgovskih in prometnih delavnicah in podjetjih, ravnotako tudi v državnih, mestnih in občinskih delavnicah in podjetjih, četudi te delavnice in podjetja nimajo pretežno privrednega (obrtnega) značaja, presegati dnevno 8 ur. Dostavek 1., 2. in 3. § 2. Odredbe § 1. veljajo ravnotako za podjetja in delavnice privrednega (obrtnega) značaja v poljedelstvu in gozdarstvu. Industrijska in obrtna podjetja, katera ne presegajo obsega domače privrede (obrti) in v katerih so zaposleni družinski člani podjetnika, ne spadajo pod odredbe tega zakona. Spore, da-li je smatrati takšna podjetja za domačo privredo (obrt) v smislu te alineje, rešujejo v § 8. tega zakona omenjene oblasti po zaslišanju zainteresiranih zbornic, oziroma organizacij. Tobačno delavstvo. Skupina tobačna tovarna je odposlala na finančno ministrstvo v Belgradu spo-imenico. Zahteva sledeče: 1. Draginjska doklada naj se zviša za 100%, kakor je 'bilo zaprošeno, od katerih je bilo izplačanih samo 80%; torej prosimo še za ostalih 20%, ker je draginja vedno večja. — 2. Četrtletni nabavni prispevek naj se po-,viša kakor je bilo že zaprošeno za 100%, .— 3. Vojna leta naj se štejejo dvojro. — 4. Tobačna tovarna naj se pomakne v prvi plačilni razred, ker se je število prebivalstva v Ljubljani podvojilo in s tem draginja stanovanj in živil. — 5. Prazniki naj se plačujejo tako kakor v zagrebški tvornici. 'Delavkam v tobačni tovarni v oddelku za pipe je odtrgana ena krona na teden in sicer vsled sledečega: V tem oddelku plačuje uprava od kosa. Delo v tem oddelku je najtežje, zato ker je delo težje ko drugod, se naredi tu manj kosov. Po omenjenem najmanj. Zato je edino pravično, da bi uprava plačo od kosa v tem oddelku zvišala. , V oddelku za zavijanje svalčic je bilo treba uslužbiti delavno moč. Na tisto mesto bi morala stoniti delavka, ki je bila na § 3. V osemurni delo-vni čas se ne uraču- nava odmor, ki je določen po zakonu, naredbi, dogovoru ali običaju za poedina podjetja in delavnice ali za poedine kategorije podjetij. § 4. Delovni čas se sme samo izjemoma podaljšati, in sicer: 1. V podjetjih, katera morajo po prirodi posla ali vsled javne koristi delati brez prestanka. V teh slučajih se smejo obvezati v svrho zagotovitve redne izmene oelavskih skupin moški delavci nad 18 let, da delajo v razdobju od 3 tednov največ enkrat po 16 ur, vštevši običajni (pr> zakonu, naredbi ali dogovoru določeni) odmor. Tem delavcem pripada v teku treh tednov enkrat 24 uren odmor, ki se ne uračuna v tedenski odmor, določen po zakonu ali dogovoru, 2. Če nastopi potreba, ki se ni mogla predvideti in ki se ne ponavlja periodično, da se v delavnicah odstranijo zapreke nemotenemu delu, V takih slučajih mora podjetnik v roku 24 ur prijaviti oblasti, označeni v § 8., kdaj je nastopila ovira rednega poslovanja in kdaj je prenehala, 3. Oblast, označena v § 8., lahko dovoli na prošnjo podjetja v interesu zagotovitve ljudske oskrbe, da se za posamezna podjetja in delavnice ali za posamezne oddelke podjetja podaljša delavni čas največ na 10 ur dnevno, in sicer najdalje za 28 dni. Na ponovno utemeljeno prošnjo se sme izdati dovoljenje za podaljšanje delovnega časa, a ne za dalj kot za 12 tednov skupno v enem (koledarskem) letu. Dostavek § 4., točka 3. To velja tudi za industrijska in obrtna (rokodelska) podjetja, ki delajo sezonski, V smislu te naredbe vložene prošnje mora pristojna oblast (§ 8.) rešiti v roku treh dni. Dokler se prošnja ne reši, je podaljšanje delovnega časa zabranjeno. Če podaljšanje delovnega časa nad 8 ur ne traja dalje nego 3 dni v mesecu, zadošča, da se o tem obvesti pristojna oblast. Oddaja obvestila na pošto v priporočenem pismu zadošča tej odredbi. § 5. Za prometna podjetja (železnice, pošte, telegrafe, telefone, brodarstvo) je uporabljati odredbe § 1., ob občih izjemah, ki so vsled časovne razdelitve in prirode posla potrebne. § 6. Odredbe § 1. ne veljajo. 1, V slučaju, da je med delavsko organizacijo (društvom, sindikatom) in enim ali vefini podjetniki afi organizaciji delodajalcev sklenjena kolektivna pogodba in če je v taki pogodbi določen na teden 48-urni delavni čas, V tem slučaju velja namesto 8 urnega dela ob analogni uporabi § 4, oni delovni čas, kateri je v delavnici aB podjetju običajen ali potreben, 2. Za ona pomožnk dela, katera so neobhodno potrebna, da se more v delavnici započeti ali končati delo; (čiščenje delavnice, pripravljanje in čiščenje kotlov, strojev itd.). 3. Za podjetja nestalnega značaja. 4. Za delavnice , podjetja ali za poedine kategorije proizvodnje, ki jim minister za socijalno politiko izda dovoljenje zaradi javne koristi na predlog ministra za trgovino in industrijo ali ministra za zgradbo po zaslišanju delavskih zbornic ali delavskih zastopnikov iz interesovane kategorije. To dovoljenje se sme izdati samo enkrat v letu, in sicer najdalje za 6 mesecev, in sicer tako, da delo moških delavcev nad 18 let ne presega 10 ur na dan ali 60 ur na teden. Za zaščito nedoraslih in ženskih delavcev izdane zakonske in druge odredbe veljajo tudi v tem slučaju. § 7. Delo, ki traja preko v § 1., določenega časa, oziroma 48 ur na teden (§ 4., 5, in 6.), je plačati najmanj za 50% višje nego ure normalnega delovnega časa. Pri akordantih je smatrati za plačo normalne delovne ure 48. del skupnega tedenskega zaslužka. Zaslužek mezdnih delavcev za normalni 8-umi delovnik ne sme biti vsled odredbe tega zakona manjši od dosedanjega, § 8. Kjer so obrtne oblasti in nadzorniki, nadzorjujejo te oblasti izvršitev tega zakona. Prijave v smislu § 4., t. 2. zadnje ali t. 3. je vlagati pri obrtnih oblastih, katere odločujejo tudi o podaljšanju delovnega časa po § 4., t. 3. po zaslišanju obrtnih nadzornikov in delavskih zaupnikov in izrečejo kazni po tem zakonu na prvi stopnji. Kjer ni obrtnih oblasti, opravljajo ta delokrog gospodarski nadzorniki, oziroma njihovi poverjeniki, kjer pa teh ni, občinske oblasti. Proti odloku teh oblasti se morejo zainteresirani pritožiti pri ministru za socijalno politiko v teku osmih dni po prejemu odloka. Kazni proti upravam državnih podjetij in delavnic izrekajo pristejni ministri na predlog ministra za socijalno politiko, §9‘ Z denarno globo od 10 do 100 dinarjev se kaznuje oni, ki opusti prijavo ali je ne napravi pravočasno po § 4., t. 2. ali zadnji alineji t. 3. Z denarno globo od 50 do 300 dinarjev se kaznuje oni, ki podaljša brez dovoljenja, označenega v § 4., t. 3. delovni čas ali nagovarja delavce, da delajo čez čas, ki je po zakonu določen, kakor tudi oni, ki prekrši delovno dobo ( omenjeno v § 6., t. 1. Z denarno globo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje oni, ki z odpuščenjem delavcev iz posla s samovoljnim ustavljanjem dela ali na drug način sili delavce, da sprejmejo delovno pogodbo, protivno odredbam tega zakona, ali da delajo — v delavnici ali na domu — čez čas, ki je po tem zakonu določen. Ravno tako se kaznuje podjetnik delavnice, oziroma podjetja, če vsled njegove nepazljivosti kdo od njegovih nameščencev (paznik, delovodja itd.) sili delavce, da sprejmejo delovno pogodbo, protivno odredbam tega zakona, ali da delajo — v delavnici ali na domu — čez čas, ki je po tem zakonu določen. § 10. Ta zakon stopi v veljavo 15. dan po razglasitvi in tedaj izgube veljavo na ozemlju kraljestva vsa določila zakonov in na-redb, ki uravnavajo delovni čas. K načrtu zakona o delavnega času v industrijskih, obrtnih (rokodelskih) rudarskih) trgovskih in prometnih podjetjih. se je Jugoslovanska Strokovna Zveza izrekla tako: § 1.) se pritrdi v polnem obsegu, dostavi naj se: 1. Običajni cerkveni, državni ali deželni prazniki se praznujejo in se delavcu plačajo. 2. Ob sobotah, ako pa je v soboto praznik en dan preje, se delo skrajša za 2. uri, ki sta delavcu plačani. 3. Na veliko soboto, soboto pred Binkošti in na dan pred svetim dnevom (24. dec.) se delo skrajša za 4 ure, ki se delavcu plačajo. 4. Delo ob nedeljah se prepoveduje v vseh, razen prometnih podjetjih. § 2.) se pritrjuje, § 3.) se pritrjuje. § 4.) Vendar naj se pri delu, ako je delo skozi osem ur nepretrgano, uveljavijo do spdaj običajni odmori in nai se štejejo kot delavni čas. Točk« 3, Ni ludi dovoljeno, da H posamezniki v posameznih podjetjih, delavnicah ali posameznih oddelkih delali več kot osem ur dnevno. Tudi za posameznika, ki dela ali sam ali se menjuje s svojimi tovariši je potreba za podaljšanje delavnega časa dovoljenja v § 8. določene oblasti, Sicer se s tem paragrafu pritrjuje. 5, naj se pristavi: Obče izjeme ki so vsled časovne razdelitve in prirode posla potrebne, naj se pri ponavljanju le takrat pripoznajo, ako se je delavstvo zaslišalo in jih je oblast, v § 8 zato določena, na podlagi vsestransko preiskave priznala. 6. Točka prva se črta, ker to ne bi bil več osemurni delavnik, ampak več kot osem ur izsiljen od delodajavcev v svrho doprinašanja praznikov ali pa v korist podjetja tudi v tem slučaju, ako ima podjetje gotove dni več posla in prometa (obrt, trgovina). Točka 2. se črta, ali pa dostavi. Za tako več kot osemurno delo se je ravnati po točki 7., prvi odstavek. Točka 3. se črta. Točka 4 se črta. § 7, se pritrdi, le v prvem odstavku se Črta: oziroma 48 ur na teden, § 8,, 2. odstavek v 3. vrsti je dostaviti besedi2 obrtnih nadzornikov in delavskih zaupnikov. § 9. se pritrdi. § 10. se pritrdi, * ♦ * Svet ministrstva za socijalno politiko Ministrstvo za socijalno politiko J« uvedlo svet za socijalno politiko. Ta svel nai prerešeta in uredi naredbe in načrte postav, ki jih ministrstvo hoče uveljaviti — Predseduje svetu minister ali njegot pomočnik. Svet sestoji iz teh zastopnikov: Enega pošlje trgovska, enega industrijskoobrtna in tri delavska belgrajska zbornica, po enega vsaka pokrajinska industrijskoobrt na zbornica, Ravnotako pošljejo tudi de« lavske zveze iz posameznih upravnih pot' krajin po enega zastopnika. Kot strokovni poročevalci zamorejt prisostvovati sejam načelniki in šefi poedii nih oddelkov ministrstva, ravnotako p