plačana v golovkil Cm Wn V- Stev. 87 V Ljubljani, četrtek 17. aprila 1941 Leto VI. Italijansko vojno poročilo Italijanske čete so prodrle že 400 km daleč ob dalmatinski obali ter zavzele tudi že Split ter številne otoke 1 Poveljstvo XI. armadnega zbora RAZGLAS Nekje v Italiji, 17, aprila, f. 313. uradno poročilo Klavnega štaba italijanske vojske se glasi; Jugoslavija: Motorizirani oddelki drugo armade so po zlomu nasprotnikove obrambe zasedli Split ter prispeli 400 km daleč od torke, kjer so svoje prodiranje zafeli. Oddelki kraljevske mornarice so obenem z oddelki vojske ter črnih srajc nadaljevali z zasedanjem dalmatinskih otokov severno od zadrskega otočja. Bojišče v Grčiji: Naše čete prodiraj« 'dalje po ozemlju med jezeri in reko Vojušo. Po živahnih bojih je bilo zasedeno mesto Erscg, prodrli pa smo tudi že dalje. Naša letala so napadala prometne naprave, motorizirane oddelke ter žete na pohodu. V nizkih poletih so bila večkrat napadena letališča v Podgorici, Janini, Para-mithiu in na otoku Krfu. Uničenih je bilo deset letal na tleh. mnogo pa hudo poškodovanih. Pri spopadih v zraku so bila zbita štiri sovražna letala, ki so goreča padla na tla. En naš strmoglave« se ni vrnil. V okolici Krfa so naša letala s strojnicami obstreljevala dva 3000 tonska parnika. Na enem od njih je nastal požar. V noči na 15. april so skupine letal nemškega zbora napadle letališče Mikaba in Venczia ter ladjedelnice v La YTaletti na-Malti. Letala so * bombami zadela naprave na startnih progah in topniške postojanke. Druge skupine nemških letal so isto noč napadle tudi letališče Eleusis na Grškem in ladje, ki so bile v tem pristanišču zasidrane. Prizadejale so škodo na tamkajšnjih napravah, neposredno pa zadele nek 6000 tonski parnik. Dva enako velika parnika sta bila poškodovana. Sever n'a Afrika: Nadaljevali so se boji pri Sollumu in napadi na trdnjavo Tobruk. Tu se sovražnik srdito brani, pri čemer ga podpirajo ladje. Skupine italijanskih in nemških letal nadaljujejo z napadi na sovražnikovo trdnjavo in ladje v pristanišču. Pri spopadih v zraku je bilo sestreljenih pet letal vrste »Hurricane«, dve naši letali pa se nista vrnili domov. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala napadla sovražnikove ladje v konvojih. Velik, 15.000 tonski parnik so zadeli torpedi in se je potopil, druge ladje, ki so jih zadele bombe, pa so bile hudo poškodovane. Skupina naših lovskih letal je v nizkem poletu napadla letališče Heraklion na otoku Kreti ter zažgala dva sovražnikova bombnika na tleh. Eno naše letalo je bilo zbito na tla, a se je pilot rešil s padalom. V Vzhodni A f r i ki so skupine naših letal s strojnicami obstreljevale in metale granate na sovražnikove motorizirane oddelke pri mestu Dessie. (Stefani.) Nemško vojno poročilo Nemška vojska zasedla že Sarajevo, iz Albanije pa prodira z veliko naglico v krape nad Skadrom - Napadi na oskrbovališca v Angliji r. Berlin, 17. aprila- f. Nemško vrhovno poveljstvo v svojem zadnjem poročilu pravi: Jugoslavija: Ostanki srbske yojske so pred razsulom. Nemški motorizirani oddelki so prišli do Sarajeva ter mesto zasedli- Na tisoče srbskih vojakov je orožje odložilo, z vsako uro pa je število ujetnikov in plena večje. Naša letala so bombardirala železniške naprave in vojaška oporišča v južni Hercegovini ter neko mornariško oporišče ob Jadranu. Strmoglavci so neposredno zadeli ob dalmatinski obali veliko oboroženo prevozniško ladjo, ki se je po napadu nagnila. Druga velika trgovska ladja je bila pri otoku Braču hudo poškodovana, eno vodno letalo pa s strojniškim ognjem Uničeno. Grčija: Ilitre čete so se spoprijele z umikajočimi se angleškimi in grškimi vojaškimi oddelki in sicer po hudem zasledovan ju ob Olimpu in gorovju zahodno odtod. Na grškem bojišču so skupine naših strmoglavcev prizadejale hude izgube umikajočemu se sovražniku južno od Servie. Pri spopadih v zraku so bila sestreljena tri britanska letala, na grških letališčih ia je bilo s streli zažganih 17 sovražnikovih etal- V pristanišču Pirej so bombe hudo poškodovale še devet drugih velikih ladij. Severna Afrika: Odbit je bil sunek angleških oklepnih sil proti Sollumu. Napad oklepnih °d5 letal in 4 zaporne balone. Od teh je bilo uničenih 24 pri spopadih v zraku, 11 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. 3 je uničila vojna mornarica, 97 pa jih je bilo na tleh razdejanih. Mi pa smo v istem času izgubili 52 letal. Pri nekem gorskem polku se je poročnik Schotters posebno odlikoval s tem, da je. z maloštevilnim ogled niškim oddelkom prodrl globoko med sovražnikove postojanke, pri tem ujel sovražnega diviziona rja ter več častnikov, sam pa se je vrnil brez izgub. (PNB) Nemške čele nad Skadrom Rim, 17. aprila. Stefani: Po zadnjih poročilih, ki so prispela z balkanskih bojišč, prodirajo nemške čete z veliko naglico v kraje severno od Skadra, istočasno pa z veliko odločnostjo naskakujejo tudi mesto Argirokastro v Albaniji. Nov napad na Liverpool Berlin, 17. aprila. Stefani. Nemška letala so v noči na 16. april močno bombardirala^ Liverpool. Letala so metala bombe na važne vojaške cilje in pristaniške naprave. Povzročene so bile velike eksplozije in požari, zlasti v pristaniškem delu mesta. Nemški letalski napad je bil izveden tudi na Portland, kjer so bombe povzročile veliko razdejanje v ladjedelnicah in tovarnah, kjer izdeluj jejo torpede. Angleška letala nad severno nemško obalo Berlin, 17. aprila. Stefani. Pri napadu v noči na 16. april so štiri angleška letala Bristol-Blen-heim ob severni nemški obali težko poškodovala neko zdravilišče-, dve bolnišnici in župnišče neke cerkve. Napadli so tudi neke neoborožene ribiške ladje, ki so jih obstreljevali s strojnicami. Ni bilo nobenih poškodb na vojaških ciljih, pač pa je bilo nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Izjava predsednika turške republike: Turčija bo šla v vojno le, če bo neposredno napadena , Sofija, 17. aprila, f. Po poročilih, ki so jih dobili bolgarski časopisi iz Ankare, je predsednik turške republike Ismet Ineni izjavil grškemu poslaniku v turški prestolnici, da 1k> Turčija $la v vojno le v tem primeru, če bi bila neposredno napadena. Da bi nahujskala Turčijo za Vstop v vojno, sta grški in jugoslovanski poslanik v Ankari zagotavljala turški vladi, da se bolgarske čete udeležujejo vojaških operacij na Balkanu. Trditev poslanikov Grčije in Jugosla-yije je napačna: bolgarske čete se ne udeležujejo vojaških operacij na Balkanu. (Stefani.) Poziv Amerikancem za odhod iz Turčije Rim, 17. aprila, f. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča iz Budimpešte, da je madžarski časopis >Magyar Nemzeti« prinesel novico, po kateri je konzulat Združenih ameriških držav v Carigradu pozval vse ameriške državljane, naj zapuste turško ozemlje. Podrobnosti o razbitem jugoslovanskem letalu v Romuniji Bukarešta, 17. aprila. J. Pri kraju Condoe-*'i v Rqjnuniji je treščilo na tla jugoslovansko trimotorno letalo, lapod ruševin so potegnili devet mrtvecev- Med njimi so trije letalski V‘istniki iu šest civilistov. Pri natančnejši preiskavi so ugotovili, da so bile ubite osebe visoki belgrajski dostojanstveniki, ki so hoteli zbe- žati na varno- Med ruševinami letala so našli tudi nekaj važnih listin, iz katerih je ruzvidno, da so osebe, ki so s tem letalom odletele v Romunijo, imele nalogo organizirati sprejem članov belgrajske vlade in belgrujskega dvora v tujini. 1. Vsak, kdor zadržuje orožje ali municijo kakršne koli vrste, ga mora izročiti * 24 urah pristojnemu občinskemu uradu, ki mora poskrbeti za njih shrambo ter sporočiti količino in vrsto vojaškemu poveljstvu v Ljubljani, da ukrene njih prevzem# Predstojnik občinske uprave je odgovoren za to do izvršenega prevzema. 2. Vsak, kdor bo po preteku tega roka zasačen v posesti orožja ali municije, bo kaznovan po vojnem zakonu. 3. Kdor stori sovražna dejanja ali dejanja sabotaže, ki bi mogla ogražati varnost ali poslovanje poveljstva, čet in pomožnih ustanov kraljevske italijanske vojske, bo takoj ustreljen. 4. Orožništvo in civilna policija preideta pod neposredno poveljstvo okupacijskih vojaških oblasti. 5. Vsi moški, ki so kakor koli zapustili jugoslovansko vojaško službo in se vrnili domov, se morajo staviti na razpolago najbližji okupacijski vojaški oblasti. 6. Od 21. ure (po italijanskem uradnem času, ki odgovarja 20. normalni uri) do 5. ure morajo vsi ostati doma; iz hiše smejo v teh urah samo zdravniki in babice, ki pa morajo imeti uradno dovoljenje, izdano po poveljniku kraljevskih karabinerjev armadnega zbora. ?. Tudi podnevi (od 5. do 21. ure vedno po italijanskem času) se ne sme nihče oddaljiti iz kraja svojega navadnega bivanja, če nima dovoljenja, ki ga izstavi katero poveljstvo velikih edinic operativne vojske. Kdor bi prekršil to uredbo, bo zaprt. Motorna vozila (motocikli, avtomobili in tovorni avtomobili, katerih bi se pri gibanju poslužili) bodo zaplenjena. 8. Od 21. do 5. ure (po italijanskem času) ne sme prodirati iz stanovanj nobena svetloba. 9. Tečaj dinarja na zasedenem ozemlju so višje oblasti do nove odredbe določile v izmeri 100 din za 30 italijanskih lir. 16. aprila 1941. XIX & F. I General armadnega zbora, poveljnik Mario Robota POJASNILO I Prejeli smo od merodajne strani pojasnilo, ki se tiče vseh onih moških, ki so služili v jugoslovanski vojski in se vrnili doinov. Pojasnilo se kratko glasi: Točko 5. razglasa poveljstva XI. armadnega zbora od 16. aprila 1941, XIX E. F., po kateri se morajo vsi }noški, ki so kakor koli zapustili jugoslovansko vojaško službo in se vrnili domov, staviti na razpolago najbližji okupacijski vojaški oblasti, ni razumeti tako, da se morajo prizadeti dejansko prijaviti. 0 tem, ali, kako in kdaj se morajo prizadeti dejansko prijaviti ali predstaviti, izide pravočasno poseben poziv. Iz pisarne komande pehotne divizije >Re< v Ljubljani. ODREDBI ff poveljstva pehotne divizije „Re Mi, divizijski general poveljnik divizije »Rec, Grande Ulf. Benedetto Fiorenioli, odrejamo: 1. da se uvede na ozemlju Slovenije, zasedenem po italijanski vojski, začenši od 0. ure dne 18. aprila zakoniti italijanski čas. Vse ure ee morajo torej pomakniti za eno uro naprej; 2. da se počenši od 21. ure dne 17. t. m. pa do nove odredbe ustavi promet i zasebnimi avtomobili in motornimi vozili. Na prošnjo in v primerih dokazane potrebe se bodo izdajale posebne dovolilnice za avtomobilski promet v uporabo zdravnikom in babicam in za motorna vozila v javni oskrbovalni službi. Prošnje je treba naslavljati na >Poveljništvo divizije »Re< (Comando della Divisione >Re«) preko tukajšnje banske uprave. Nadalje odrejamo, da morajo imetniki bencina v količinah nad 20 litrov javiti te količine poveljništvu divizije neposredno v dveh dneh po razglasitvi te odredbe. Ljubljana, dne 16. aprila 1941-XIX. Divizijski general komandant B. FI0RENZ0LL Brzojavka Mussoliniju iz Dalmacife Rini, 17. aprila. Duce je prejel naslednjo brzojavko: Podpisani Italijani iz osvobojene in neosvo-bojene Dalmacije v svojem kakor tudi v imenu mnogih tisočev drugih beguncev, njihovih bratov, raztresenih po Balkanu, z veseljem pozdravljajo prihod zmagovite italijanske armade na ozemlje verolomne Jugoslavije in izražajo Duccju prepričanje, da bo Italiji in Italijanom vrnjena Dalmacija od Veglie v Kvarnem do Albanije. S fašističnim pozdravom. (Sledi 132 podpisov Italijanov ii vseh važnejših krajev v Dalmaciji.) Skupnega odpora v Jugoslaviji ni več Berlin, 17. aprila, f. Reuter poroča da je po vesteh ki so prispele v London, položaj v Jugoslaviji slab. Skupnega odpora ni več in vojaške operacije so se spremenile v hoje na nekaterih osamljenih točkah. Položaj v bivši Jugoslaviji se ne more več smatrati za preveč optimističen. Enotnega odpora ni več. S tem poročilom Velika Britanija zapušča bivšo Jugoslavijo. Razočaranje nad Balkanom Berlin, 17- aprila. (DNB.) V britanskem časopisju prihaja do izraza vedno večje razočaranje nad porazom na Balkanu. Anglija na tem področju nima več dosti izgleduv- »Daily Mailc poroča na primer, da so poročila, ki prihajajo z liojišč v severni Afriki, mučna. »Daily Express< piše, da ie Velika Britanija zašla na področju bredozemlja v neprijeten položaj. Edina možnost rešitve za angleško vojsko na Balkanu je samo še nagel beg z Balkana- Londonski dopisnik madridskega lista ABC, Calmo, pa ugotavlja v svojem poročilu med drugim, da angleško časopisje zelo pozno prihaja do spoznanja, da je preveč poveličevalo britanske zmage v Severni Afriki, Kako so švicarski listi pisali o Jugoslaviji Bern, 17. aprila. Rimski radio poroča, da švicarski tisk ob zadnjih dogodkih na Balkanu ni zavzel ravno prijaznega stališča do držav osi- Angleška poročila so bila vedno na prvem mestu. Vsi švicarski časopisi so pisali zelo lepe stvari o Jugoslaviji in je tako neki list napisal: »Jugoslovanska armada bo začudila ves svet.< Del Banata nai bi dobila Romunija Rim, 17. aprila. I. Nemški poročevalski urad poroča: Ker se neprenehoma pojavljajo zahteve, naj bi romunske čete vkorakale v romunski Banat, ki ga je po prejšnji svetovni vojni dobila Jugoslavija, pravi zastopnik agencije Stefani v Bukarešti, da bi utegnilo priti do tega, da bi romunska vojska nastopila z namenom, da zaščiti življenje in imetje romunskega prebivalstva, ki živi v omenjenem delu Banata. S>uau 2 JbU/iiinoiU LiuM«, dne 17. aprila 1941 Ste v. »7. Uredba bana in Narodnega sveta o dolžnosti, da s« prlfavl v vantvo prevzeta, samovoljno shranjena ali prilaščena državna lastnina in tuje blago iz Javnih zalog In skladišč s 1. Vsi, ki »o ob umikn in razidu jugoslovanske vojske na ozemlju dravske banovine prevzeli v varstvo, samovoljno shranili ali si neupravičeno prilastili kakršno koli državno lastnino (denar, opremo, živino, vozila živila itd.) ali blago iz javnih zalog in skladišč, morajo najkasneje v treh dneh po objavi te uredbe denar izročiti proti potrdilu najbližnjemu občinskemu uradu, druge stvari pa z navedbo množine in po možnosti tudi vrednosti prijaviti občinskemu uradu, na čigar področju se nahajajo. Imejitelj mora prijavljeno blago občinskemu uradu proti potrdilu takoj izročiti, če ga ta zahteva, do izročitve pa ga mora skrbno hranitf in kolikor je potrebno (n. pr. živino) tudi primerno oskrbovati 9 2. Kdor tega ne bi storil in se bo po preteku navedenega roka ugotovilo, da je tak denar utajil ali se bo pri njem našlo kako takšno neprijavljeno blago, bo po veljavnih kazenskih zakonih najstrožje kaznovan- g 3. Ban bo izdal občinskim oblastvom potrebna navodila za izvedbo te uredbe. § 4. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu banske uprave dravske banovine«. V Ljubljani, dne 16. aprila 194-1- BAN IN NARODNI SVET. Delodajalci, plačujte prispevke OUZD! Delovni ljudje, ki so pomoči najbolj potrebni, bodo v nasprotnem primeru težko prizadeti Zaradi občutnega zmanjšanja dohodkov OUZD more urad svoje zakonite dajatve članom in svoje denarne obveznosti izplačevati iz naloženih rezerv, ki pa se morejo vsak hip izčrpati, v kolikor so za urad sploh še likvidne. Ker je s tem ogroženo izpolnjevanje namenov socialnega zavarovanja, mora Okrožni urad za zavarovanje delavcev zato storiti vse. da opravlja svoje poslovanje v redu naprej. Svojim članom bolnikom mora nujno nu- diti vse zakonite dajatve. Ako bi urad svojih zakonitih dolžnosti ne mogel izpolnjevati zaradi pre-stanka denarnih vplačil, bi bili hudo prizadeti pomoči najpotrebnejši delovni ljudje. Pozivamo zaradi tega vse delodajalce OUZD, da prispevke urada brez odloga vplačujejo. To je potrebno zaradi skrbstva za bolne člane, zaradi splošnega po* mirjenja in poživitve gospodarske delavnosti. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 17. aprila. Pomladni čas je. Človek bi pričakoval, da bo lepo vsaj v gozdu, po parkih, po vrtovih. Pa ni tako. Vreme je bilo doslei pusto in inrzlo in kar ni dopustilo, da bi priklile iz tal cvetke, da ti ozelenelo drevje in da bi se popje razcvetelo. Sonce kar noče in noče pokazati vse svoje moči, ki jo sedaj že ima. Oblaki ali pa goste megle mu preprečujejo, da bi z žarko toploto objel zemljo, da bi pospešil rast, da tti razveselil tiste, ki si toplega sonca toliko žele. Tudi današnje jutro je bilo enako drugim. Meglena tenčiea je ležala nad mestom in za njo je bilo slutiti oblačno nebo. Sonce je okrog polt) le malo prikukalo izza oblakov, ali prave moči ni imelo. Malo toplejše vreme zadnjih dveh dni pa je le pognalo popke dreves, veie kostanjev so dobile mlade, nežne listke, okrasno grmičevje v Tivoliju že dobiva svoj okras. Še malo bomo morali počakati, pa se bomo razveseljevali nad pisanimi nasadi našega Tivolija. Oko se bo sprostilo in se napajalo na cvetličnih čredah. Samo sonca nam je treba, pa se bo narava prebudila in odela v »voj bohotni okras. LfubUanska kukavica se je spet oglasila Kako čudno dolgčas nam je bilo te dni, odkar ni več pela v ljubljanskem radiju priljubljena naša kukavica. Radijska postaja je bila fokvarjena in kukavica je bila prisiljena umol-niti. V zadnjih dneh pa so domžalsko postajo spet popravili in v torek je bila že poskusna oddaja- Prva redna oddaja ljubijanskega radija je bila v sredo in je trajala od 13 do 13.45 in od 19.30 tlo 20.15 zvečer- Ljubljanski radio oddaja svoja poročila odslej v dveh jezikih: v italijanščini in slovenščini. Prav tako oddaja mešano reproducirano glasl>o. Kakor smo izvedeli, bo ljubljanski radio oddajal za sedaj samo ob zgoraj navedenem času, tako opoldne kakor zvečer. Ko se bodo razmere ustalile, bomo prav gotovo spet slišali naš radio v vsaj takem obsegu sporeda, kakor smo to bili vajeni vse doslej. Do tedaj pa malo potrpimo- Nesreča na velesejmu Kakor je Ljubl jančanom znano, gradi uprava ljubljanskega velesejma na sejmiškem prostoru nove zgradbe, ki bodo služile kot razstavni proitori. Dela so zaradi hude zime nekaj časa povsem počivala, potem se je pričelo delo s polno paro, nenadno pa je nastopil spet počitek. Sedaj dobiva življenje iz dneva v dan mirnejše lice in tudi z deli so na vseh stavbah že začeli. Na velesejmskih stavbah je vse oživelo, prostor se zdi kakor pravo mravljišče. Z deli morajo pohiteti, kajti stavbe morajo biti kmalu dograjene. Kakor vse kaže, bomo namreč imeli v Ljubljani že spomladanski velesejem- Včeraj je bil pri delih na velesejmu zaposlen tudi Osel Janez, ki je pridno opravljal svoj posel. Ko je šel po odru stavbe navzgor, mu je pa spodrsnilo in je padel z odra na zemljo- Pri padcu na tla je dobil težke notranje poškodbe in so ga mestni reševalci takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Upanje pa je, da zadoblje-ne poškodbe ne bodo imele usodnih posledic za njegovo življenje. y Živlfenfa se je naveličala Skoraj ne mine dan, da se ne bi kdo naveličal življenja in prostovoljno odšel na drugi svet. Tri dni že zaporedoma beležimo samomore in tudi včerajšnji dan ni ostal brez samomorilskega kandidata. Ne vemo, kaj na ljudi tako vpliva, ali vreme ali kaj diugega, da imajo tako veselje zapuščati ta svet. Včeraj so mestni reševalci bili nujno poklicani v neko stanovanje, kjer se je obesila neka C. V. Domači so mislili, da bo pomoč reševalcev prišla še pravočasno In da bo mogoče nesrečnici še rešili življenje, vendar pa je minilo že precej časa, odkar je nesrečnica vzela slovo od tega sveta in je bila pomoč reševalcev prepozna. Reševalci so se morali vrniti e praznim avtomobilom v Mestni dom. Na stanovanje nesrečnice so bili poklicani takoj organi policije. Prišel je policijski zdravnik dr. Lutar in ki je mogel ugotoviti samo smrt, dežurni uradnik pa je odredil prevoz nesrečnice v mrtvašnico na Zale in opravil vse drugo potrebno. Kakor vse kaže, je naše mesto zajeia nekakšna manija samomorov. Ljudje kar meni nič tebi nič segajo po vrvi ali drugih sredstvih in nas prostovoljno za vedno zapuščajo. Gasilci te dni že četrtič na Kodeljevem Nekdo je zažgal na Kodeljevem naloženo vojaško slatno, ki so jo vojaki uporabljali za steljo živini. Izbruhnilo je kar več požarov in najmanj trikrat so že morali ljubljanski gasilci pohiteti na kraj požara, da ogenj uduše. Slamo, posebno če je še stisnjena v bale kakor je slama na Kodeljevem, je pa težko pogasiti, kajti stisnjena slama kar naprej tli in ko pride do ognja malo več zraka, dim prične znova valiti proti nebu. Tak požar je nastal tudi včeraj popoldne. Ogenj je tudi sedaj dobil duška in visok oblak dima je švignil spet pod nebo. Seveda so takoj prišli na kraj nastalega požara gasilci. Gasili so nekaj časa, dokler požara niso pogasili. Na kraju požara pa so ostali mestni delavci, ki so takoj pričeli z odkopavanjem slame, kajti le na ta način se bo mogel ogenj na Kodelje-vem dokončno pogasiti. Edgar Wallaee: Na sever, potepuh! (Prevedla Nada Konjedic.) Odvetnik je v teh dekletovih napakah in Samovih krepostih videl neko neskladnost za bodoči zakon, a ni rekel ničesar. »Oktober sploh nima srca. Za vero se je vedno zelo malo brigala, čeprav smo se toliko trudili, da bi jo krščansko vzgojili. Se celo trnd rev. Ste-wensa je bil zaman. Prepričan sein bil, da na univer-zaii vlada sam satan.« Elmer je zopet umolknil, a njegove ustnice so se ie vedno premikale. Odvetnik je mogel razbrali nekatere besede; »Okiober«, »Mnogo truda« in »Denar«. To besedo je večkrat ponavljal. Cez nekaj časa se je zopet oglasil. »Pri tem dekletu človek nikoli ne ve, pri čem da je. Če ji na primer moja žena reče: ,Danes imamo za kosilo košfrunjo pečenko,1 ona samo prikima- Ko pa je pečenka že na mizi, tedaj kar na kratko izjavi: ,Te pečenke ne bom jedla.*« Zopet je umolknil. Jasno je bilo, da je mislil na oporoko, Odvetnik je zopet iz pregibanja njegovih ustnic razbral besede »Ostanek«, »Prekleto«, »Denar*. »Je p* tudi lahkomiselna do skrajnosti. Kadi kar na cesti. Še danes, čeprav sva jo z ženo skoraj na kolenih prosila ...« »Zakaj pa naj bi se...« Mr. Pfiefer si je dovolil to vprašanje. »Mislim namreč določbo v oporoki, Zakaj pa naj bi se vaša nečakinja morala poročiti preden izpolni enoindvajseto leto?« Mr. Elmer ga je jezno ošinil. »Predvsem je bila njena mati mnenja, da se morajo dekleta poročiti mlada in to se tudi meni zdi zelo umestno. Saj stoji tudi v psalmih: Služabnica ...« »Ze prav,, že prav,« ga je nestrpno prekinil odvetnik. »Poznamo vse to. Psalmi pa tu ne pridejo nikakor v poštev. Kar ste povedali o svoji nečakinji, je vse razumljivo; manj jasno pa je, čemu je oporoka bila tako sestavljena. Izgleda, kakor da bi imeli namen, se s silo iznebiti svoje sorodnice.« Njegov bleščeč pogled se je prodirljivo uprl v mr. Ebnerja, a ta častitljivi in tankovestni gospod je brezbrižno zrl skozi okno, kot da bi se besede, ki jih je pravkar izgovoril odvetnik, prav nič ne tikale njega. Mr, Pfifer pa je nadaljeval: »Zdi se, kakor da je dostavek o ostanku v oporoki, ki pa v resnici ne obstoja, le nekaka vaba za morebitnega ženina. Elmer, povejte mi odkrito: ali ne obsega ta ostanek le majhen kos močvirnatega zemljišča in napol podrto leseno kočo, v kateri nihče ne more stanovati in čigar vrednost najbrže ne dosega petsto dolarjev?« »Dva tisoč petsto!« je zagodrnjal Elmer. »Poklical sem nekega cenilca iz Ogdensburga. Ta mi je zagotovil, da je zemljišče vsaj toliko vredno; da je pa zelo verjetno, da bo novi kanal vodil prav skozi to zemljišče in bo zato njegova vrednost višja. Koliko vam dolgujem, mr. Pfifer?« Odvetnik je hotel reči: »Ničesar«, pa se je premislil. »Deset dolarjev«, je dejal po kratkem premolku. Elmer mu je takoj odštel denar, a videti je bilo, kako silno težko se loči od njega. Na pragu se je za hip ustavil. Odvetniku je hipoma krnila nova misel v glavo. Italijanska komisarja za Slovenijo in Dalmacijo Rim, 17. aprila, f. Kakor poroča agencija Stefani, je bil zvezni tajnik t Trstu, E m i 1 i o 0 r a i i o 1 i, imenovan za civilnega komisarja na tistem delu Slovenije, ki so ga zasedle italijanske čete. Istočasno je bil imenovan za civilnega komisarja na področju zasedene Dalmacije zvezni tajnik r Zadru, Athmos Bardolucci. Ohranite dobre odnošaje do zasedbenih čet! Ge, okrajnim načelnikom, predstojnikom policijskih ustanov, cg. župnikom, gR. županom m gg. šolskim upraviteljem! Opozarjam, da je vsakdo, ki mu je pri srcu blagor našega ljudstva, dolžan skrbno in preudarno delati na to, da se ohranijo dobri odnošaji do okupacijskih čet in oblastev ter da se opusti vse, kar bi moglo te odnošaje poslabšati. Vabim naslove, da svoje delovanje usmerijo v ta pravec in s tem obvarujejo narod pred škodo, ki bi mu lahko nastala- Ban: dr. Natlačen, s. r. Za lahkovernost iensk značilna razprava Vsa sodišča v Sloveniji redno poslujejo. Vsi oddelki na ljubljanskem okrajnem sodišču obravnavajo in rešujejo tekoče zadeve. Po nekaterih oddelkih je pač opaziti, da so močno vplivali zadnji dogodki na razvoj zadev in so n. pr. sodne stanovanjske odpovedi napram lanskemu aprilu zelo padle. Lani je sodišče zaznamenovalo v prvi jjolovici aprila 42 sodnih odpovedi, letos samo 9. Kazenski senati na okrožnem sodišču so razpravljalli tako v torek, kakor včeraj. Sodili so tatove. Včeraj je senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha obravnaval tudi neko kazensko zadevo, ki je v globine življenja posvetila, kako so dostikrat razdrapane moralne sile. Neka bivša babica Frančiška je tam nekje na Gorenjskem kupila primerno posestvo in začela izvajati padarsko prakso. K njej so se posebno zatekale mlade ženske. Obtožnica pravi, da Do 150 koles ukradenih, nekaj najdenih Kronist in jx>vestničar, kadar bodo nastopili primerni časi, bosta lahko mirno, vestno in točno opisovala vse nečedne dogodke, ki so se razvijali v Ljubljani in drugod ob dnevih velikih sprememb. Šele sedaj ta teden počasi prihajajo razna poročila in prijave o malih in velikih tatvinah. Razni so vzroki, da so se ljudje s posebno vnemo vrgli na krajo moških in tudi ženskih koles. Ljudje, ki so hiteli domov, vračajoč se iz vojaške službe, so skušali dobiti kje kako vezilo ali kolo, da bi se hitreje umaknili in vrnili pod svoj krov. Tako se je zgodilo, da so bila moška kolesa iskan predmet in izbrano prometno vozilo. Po raznih podatkih in zapiskih je bilo v Ljubljani in bližnji okolici samo v času od 1. do 15. aprila odpeljanih in na nedovoljen način prilaščenih do 150 moških in deloma ženskih koles v celotni vrednosti okoli 200.000 din. Posebno iskana so bila nova kolesa, vredna od 1500 do 2000 din. V dveh dneh je bilo policijski upravi prijavljenih do 63 tatvin moških koles v vrednosti 76.400 din. Ljudje, ki so si prilastili tuja kolesa, so dostikrat, ko so uvideli, da je kolo slabo, kolesa kar proč metali na travnike. Policija je včeraj prejela 10 prijav o najdenih kolesih. Lastniki naj se javijo na policiji. — ec ljubljansko gledališče Drama, — Začetek ob 16- uri. Petek, 18. aprila: »Romeo in Julija.« Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 19. aprila: »Šesto nadstropje.« Red A. Nedelja, 20. aprila: »Zaprta vrata « Izven. Znižane cene od 20 din navzdol- Opera. — Začetek ob 16. uri. Sobota, 19. aprila: »Tosca.« Premierski abonma. P- n. občinstvo opozarjamo na 25. uprizoritev Shakespeareove tragedije »Romeo in Julija«, ki bo v petek, 18. t. m. izven abonmaja po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol- Naslovni vlogi bosta kreirala Jan in Levarjeva. Ostala zasedba običajna- Režiser: dr. Kreft. Opozarjamo na začetek predstave ob 4 popoldne. Abonenti reda A bodo imeli v soboto ob 4 popoldne svojo redno abonma predstavo, Gehri-jevo »Šesto nadstropje« s premiersko zasedi*). Vse otroke, ki sodelujejo pri bajki »Princeska in zmaj«, opozarjamo, da imajo danes popoldne ob 3 v Operi skušnjo. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi, naj se javijo vsi statisti in godbeniki, ki so sodelovali pri predstavi »Romeo in Julije«, eno uro pred pričetkom predstave, ki bo v petek, 18. t. m.-ob 5- uri popoldne v Drami. je izvrševala svoj posel proti visokim nagradam. Z njo je bilo soobtoženih še 8 mladih žensk. Te so prvotno v preiskavi navedle prav zanimive okolnosti, na razpravi pa so vse zanikale in skušale babičine posle omiliti. Neka ženska-soobto-ženka je v preiskavi povedala, da ji je babica Frančiška nasvetovala glede odprave plodu: »Pojdi na jx)kopališče! Tam vtrgaj cipresiio vejico! Skuhaj si cipresni čaj in ga popij! To ti bo pomagalo.« Senat je vse ženske zaradi pomanjkanja dokazov oprostil, proti babici in še neki drugi obtoženki se bo postopanje nadaljevalo. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 17. aprila: Anicet, papež. Petek, 18. aprila: Apolonij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29 .oktobra 31. Doma kuhano milo se je pojavilo po ljubljanskih trgovinah z oznako »50%«. Še ne osušeni in mehki kosi, ki bi morali tehtati 50 ali 25 dkg, so za 30% in več lažji. Po trgovinah s čevlji so silno naglo poskočile cenej za 30 in več odstotkov. Čeprav so izšle tudi te dni najstrožje odredbe proti draginji, se trgovci ne menijo zanje. Mestni preskrl>ova]ni in tržni urad z vso strogostjo nadzoruje trgovine in marsikak trgovec bo bridko obžaloval, ker se zanaša na jx>-manjkanja osebja po uradih- Vsi uradi spet redno poslujejo, zato se bodo pa tudi prav v kratkem pokazale hude posledice neupravičene draginje. Za vršilca dolžnosti javnega notarja na zaradi smrti g. Antona Galleta, javnega notarja v Ljubljani, izpraznieno notarsko mesto je bil {»stavljen z odlokom Notarske zbornice njegov sin g. Galle Karl, doslej notarski substitut v Ljubljani. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena, predobra sestra, teta, svakinja, gospodična Ana Jak učiteljica Na zadnji poti jo spremimo v petek, 18.' aprila ob 4 jx>jx>ldne z Zal iz kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v soboto, 19. apr. ob 8 zjutraj v kri že vn iški cerkvi. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 16. aprila 1941. Globoko žalujoče rodbine: JAK, SKALAR, GALOV1C Iščem dva konja, voz in komat: črna kobila ima na levi prednji rogi žig št. 762, na glavi Delo liso, na desnem stegnu zašito rano od udarca; konj »Fuks« ima na levi prednji nogi žig št. 763, na levi zadnji nogi pa že zaraščen vrez; voz ima na zadnjem delu vžgano znamenje RF; komat je za težko vožnjo. Kdor mi prižene kcmja nazaj, mu izplačam za vsakega konja po 500 din nagrade. — Rode Franc, mesar, D. M. v Polju- »Kaj bi se pa zgodilo, mr. Elmer, če bi s« Sam ne hotel poročiti? Zadnje čase je jx>stal zelo eleganten in ima več denarja, kot bi bilo umestno.« Mr. Elmer se je v zadregi prestopal z ene noge na drugo. »Sam je trgovec«, je končno dejal. »Vem, da je precej zaslužil z nepremičninami.« »Kje neki? Dobro poznam vse nepremičnine v bližnji okolici; znane so mi vse kupne in prodajne pogodbe; a Samovega imena nisem v zvezi s tem, nikoli slišal.« Mr. Elmer se je približal vratom. »Bog ve, če bo vreme še toliko časa lepo, da spravim vso krmo jx>d streho. Mogoče bom v kratkem zopet prišel k vam zaradi sklenitve nove pogodbe z mr. Clarkom.« To rekši j« počasi odšel na cesto. Mr. Pfifer je videl skozi okno, kako je počasi zlezel na voz in pognal konja. Vedel je, da se je dotaknil zelo kočljive točke in da ni spravi! El-merja samo v zadrego, ampak da bo zaradi tega razgovora najbrže precej slabo spal in to gotovo ne brez vzroka. * Tisti, lei so Ebnerjevi nečakinji izbrali tako nenavadno ime, že dolgo niso bili več med živimi; vendar je eden izmed njih živel dovolj dolgo, da je to svoje čudaštvo obžaloval. Oktober je zaradi svojega čudnega imena morala marsikaj pretrpeti in si je zato skušala nadeti drugo ime. Ko je bila v zavodu, se ie imenovala Virginija Ginevra To ime si je izbrala, preden je odšla od doma in si je celo dala zaznamovati vso prtljago z začetnicami V, G. J. , »Priimka Jones se le ne morem iznebiti,« si je dejala, ko je pisala začetnice. »Ta ostane za vedno.« . , »Bojim se, da je res tako,« ji je v zadregi odvrnil oče. .... Bil je to častitljiv mož, visoke postave, upadlih lic in z dolgo brado. Nikakega zanimanja nit imel za otroka. Oktober ga je dolgočasila. Imela je navado, da rrrn je jemala iz knjižnice dragocene knjige in jih pustila ležati na vrtu, v gozdu ah kjer koli, kjer jih je potem uničil dež. »Jones je tako strašno vsakdanji priimek,« mu je dejala. »Ali ga ne moreš sjjremeniti?« Mr. Jones je vzdihnil in se nestrpno poigraval s svinčnikom. »Ta priimek je bil dovolj dober za mojega očeta, za mojega deda in za bog ve koliko drugih mojih prednikov.« Oktober je nagubančtla čelo. »Kdo je pač 'bil prvi Jones?« je vprašala. »Bog ve, če ni stanoval v votlinah kot pračlovek..« »Nehaj že vendar, Oktober, in bodi pametna,« je nejevoljno, vzkliknil oče. »Ali ni Viktorija lef>o ime?« je nadaljevala deklica. »Koliko lepše bi mi pristajalo.« In res ni bila oktobru čisto nič podobna. Oktober je siv in temen mesec; ona pa je bila svetla, bela in rdeča kakor vrtnica; njene oči so bile kot april, njeni lasje so spominjali na zrelo klasje. Njen pogled je bil tako prodirajoč, da je marsikoga zmedel. Tisti, ki je niso poznali, so bili mnenja, da njen pogled razodeva skepticizem, v resnici pa je razodeval željo po znanju. Glede njenega značaja pa je ravnateljica visoke šole pisala njenemu očetu: (Daljo sledi.) * — z. Ju««»lo»»n»ko tt.k.rn. ♦ Ljabllanli Jo*o Kramarl« ~ luUjatelj: »ni J#*« Sodja - Urednik: Mirk* Ja.ornlk ~ Rokopl.o* »racamo ~ »Slo*enskl dom« Uhaja *«ak dela*uik ob II - V Moedoliklb to lutranllk - Mo.efoa naročnina 1» 14 din. u lno*em»t»o 26 din ~ Samo pooedelj»kl »Sloten.kl dom« »elja me.tfno 6 dinarje*, poltemo 86 dinarje*, celoletno 60 dinarje*. (JredoiitToi Kopitarje** «11» «/111 - Upra*«» Kopitarja*« alka «, Ljubljana ~ Telelo« 4001 do 4006 ~ Podrnlulcai Maribor, Calje, Pini Ja.enica, Kranj, Noro me.io, Irbo*IJa.