. * Posam. štev. Din 1* četrtkova In sobotna številka Din 1.50 »,TABOR*, izhaja vsak dan, ra • nedelj in praznikov, ob 18. ur«, datumom naslednjega dne. Stan«. H mesečno po pošti D 12-50, za ino-*enustvo D 20*50, dostavljen na dom Dip 14*—; na izkaznice Dia 1250. »»NARODNI LIST** (četrtkova štev. == »Tabora**) se naroča kot tednik |= in stane mesečno 2 Din, četrt- 5= ,letno 6 Din, polletno 12 Din, j=a === celoletno 22 50 Dia «*=». || j Naročnin« ao plačuje v naprej. |g jg Posain. štev. Din 1*—, P' f§ četrtkova In sobotna p. številka Din 1*50 f v: USEDMlSTVO „TaW in ,N»- |f El5 rodnega lista" je v Maribora, Jur- |£. di čičeva ulica 4, I. nadstropje. — Ja l'y Telefon interurban itev. 2/6. -• 3 s=s Rokopisi sc no vračajo.-««* 1 UPRAVA je v Jurčičevi nl iL 4, 1| £ig pritličje desno. — Telefon št. 24. '|T == SHS poštno-ček. račun za »Tabor* 'a, ■g 11.787, za »Narodni lisi* 12.853. jj g !fn naročila brez denarja se ne sL £=£ ozira. Inseratne cene po tiogovocu. ip IfiifiiiniiiiiiiiiiimiiimmiuniittiniitiiinuiBimitniHiim#' Leto: IV (II). Maribor, četrtek 23. funija 1923. Stev: 144 (26). Nespremenjen položaj v Beogradu. ^«ikalni klub1 idofiil proste roko glode aSstiflejJce. •— Motna opozicija V radikalnem klubu. S eograd, 27. junija (tor.) V odnosa- pušča glavni odboi- proSfo rolce fjffi da od- jfh Bled radikalci in hrvaškim blokom loči po svojem prevdarku. Debata o tem 5?°®l©j ge ni prišlo do nikakih sprememb, poročilu v klerikalnem kluba še Hi ko rt Radikalci so v polni meri zaposleni z za- eana. Situacija za vlado nikakor ni raz-“^nskimi načrti, ki jih namerava,j".) pred- veseljiva, kajti če bo radikalni poslanec tožiti narodni skupščini, tako da pride Rankovlč nadaljeval s 'svojo opozicijo, ^Prašanjo njihovih odnošajev z blokom lahko nastane za vlado skrajno lieprije-na drugo mesto. Izjavam1 dr. Koro- ten položaj. V tem slučaju bi izvaja,! fi-^Ca in dr. Spaha, da bosta zapustila par- nančni minister konsekvence ter bi v , aWent, v političnih krogih ne pripisuje- vprašanju finančnega efekta novih ilav-Jn_pos»bne važnosti, kljub temu, da ti za- kov ne dopuščal nikakih koueesi j, v če-r3Tijfejo, da je vprašanje odhoda iz pari a- mar se strinja ž njim tudi vsa vlada. — *?enta samo še vprašanje prihodnjih dni. Nenzogibtna pa bi bila v £em slučaju de-~"«lanec Sušnik (Mer.) se je včeraj vrnil misija .celokupne vlade. * Ljubljane ter sporočil klubu, da mu Namestnik Cimič za močno roko rsaHrvatskem. Beograd, 27. junija. (Ia*r.!i »Politi-.a* Poroča: V poučenih krogin ;se »atr ju-je podal zagrebški pokrajinski Sia-. ®s^n'k zelo povoljno poročilo o razme-tia Hrvatskeni. V svojem poročilu ic^ter se razitlere stalno koffisolicfira-da doslej razen,1 par malih inciden- tov ni nikjer prišlio do kakih večjih izgredov. Energični nastop vlaie bi na Hr-vaitiskem gamo utrdil Stališče vlade ker bi s tem masam dokazal, da obstoja tudi nad Radičem zakon, kateremu 83 mora pokoriti. - Radič protestira. Hrvatski 6afl — »pozlačen beograjski zvonček«. fefc! j'Ujnija* Na Seji pred ,i „ . , ^ 8eljačke republikanske rSt dSed- traH- govori zgolj o nelojalni ideologiji HRSS is o njenih tendencah. Seti tri V ., r~ Tretji sklep je v zvezi z glasovi o od - e aklepi. V prvem se protestira stopu sedanjega pokrajinskega namest- ita t! republikam ’ •'e v^il« dne 25. tm\, so bili Spre razpustu nedeljskega Mika v Zagrebu in imenovanju nove o-nj jagrebu. Vodstvo BRSS isebflosti, fci 'bi dobila naziv bana, tkar bi Poziva vse strankine organizacije, da pomenilo veliko koncesijo Hrvatom. — tnaj He sklicujejo do nadaljne odredbo .Vodstvo HRSS konstatira, da hrvatsko Predsedstva nikakih zborovanj, a že na- narodno zastopstvo ni zahtevalo vzposta-Porvedana zborovanja naj odpovejo. vitVe banske časti, prav peseibno še ne y V drugem! Isklepu odgovarja vodstvo takem! smislu, da bi bila ta čast samo po-^TRSS na vladno, izjaiTO v znanemJ članku zl-ačen beograjski zvonček. Taka rešitev ^Samouprave« itf konlstatira, da se lahko bi nikdar ne zadovoljila hrvatske inteli-®aikon o zaščiti države uporabi le proti ta- gence in bi le povečala prezir, ki ga ima-kiin; dejanjem^ ki hočejo Yiasilm> spre- jo Hrvati do beograjskih vlastodržcev. toertubo ustave, dočimi se Y »Samoupravi« Madžari stavijo svoje upe na Radiča. jr v , ^ iTmp e š ta, 26. junija. Tuikajšnji bimpatijo sledijo borbi Hivatov proti isti .prinašajo dolga poročila o zalbrani dinastiji. Pravijo, da mora tp, borba kon-•Kadlceve sikupšoine v Zagrebu. Režim; v! —; j— ^'ttgoglaviji klikajo kot Saisilniški in’ K catl z zmago Hrvatov. Tipajo, da pride v Jugoslaviji do velikih nemirov. Upor t AlHamji zlomljen. r 5eograd, 26. jumija. »Novoslti« por<5- Sem! dokončana in opnšcefta1. Pol naročilu ministrskega i>redsednika Mussolinija iso Vse nabiralne akcije za podlporoi ponesre- tej kataistrofi. Nazadovanje socializma. L 041! d o h, 26. junija. (Izv.) Včeraj je Sale i|j zlomile upor. Pošlafiik EakliS se vrBil v Solijo. .. Beograd, 27. Junija Kakor izvemo, ^'odldojfr, -6. junija. (Izv.) Včeraj je 3« itaž .poslanik na sofijskem dvoru gosp. ^riCel,a . dna. ^f^ca delavske ^ilan M. Rakič po kratkem bivanju v, f^anie- ^evilo pristašev je v minulem' 11 tetu padlo od 4 mikronov na 3,310.000. — Priključitev komunistične stanke je konferenca odklonila. B0KZA1 ^'»Pevala 70.000*frankov k^potoim 5rtroš- „ Cu^.1il’ !!' J’Unija- P^dboraa. V bivšega avstrijskega cesarja Karla ' Be^frad 25-84, ^ Potovanje od Donave (po n^nSpelem w r , • ij r„ 7 I. 11 , y’ Sji) na Madeiro. Poočilo navaja, da MO.SO. Dun^, 0«»70. z,g. krone ^Vferenca veleposlanikov razdelila ?^hmtposta 0l65' drsava 0.055 ^ otroške med vse zaveznike. 7“ I « o, • •• -o • *** ^agretb, 27. jam ja. Pariz 3.53—5.58, Koneo bruhanja Etne. Lo,tfdon 4-U~4-17* Ber- ■w v. „ . .. _ v , 1J“ °-06-0.065, Dunaj 0.126-0.12675, Praga > Rini, 27. jung«. (Izv.) Bruhanje Etne 2.6125—2.7225, Milan 3.99—4.01, Ne\vyork Sradu odpotoval y Sofijo, Potne stroške bivšega cesarja Karla, s P ar Iz, 26. juSfija. (lav.) LaSdrjr je v “°rniei stavil predlog, naj bi Francija Vidov dars. Maribor, 27. 'junij*. Vidovdan in1 1. december šta' pomen-’ ljiva državna praznika. Vidovdan je posvečen mrtvim, 1. december živim'. Vidovdan Sega globoko v srbsko preteklost, 1. december nas spominja jugo&lo-j venskega ujedinjenja. Odkar smo ujedi-mjeni, Se neprenehoma prepiramo o pomenu Vidovega dne. Tako so He Italijani prepirali desetletja o pomenu 20. septembra in o zaslugah Piemonta za. italijansko državno in' narodno jediustvo. Eni so trdili, da je bilo delo Piemonta zločinsko, drugi pa so dokazovali, da so njegove zaslugo izmišljeno. Tudi pri nas: je Srbija Piemont. Če bi Srbija leta 1912 He započela balkanske vojne in če so ne hi udeležila svetovne vojne na strani antante, bi bilo ujedinjenjo jugosloV. dežel popolnoma izključeno. Zmaga av-stro-ogrske monarhije bi pomenila podvojeno nadaljevanje ponemževalnti politike v smislu vsenemškega programa. To so zgodovinska dejstva. Iii vendar — koliko črnila so razlije, da bi1 se dokazalo nasprotno. In če se te po tv ar j e-valce zgodovine prime za njihovo lastne besede, ki so jih izrekli pred 3—4 leti, pa ti mirno priznajo, da takrat ni So govorili iskreno. Podobno izjavo jo podal nedavno šef katoliške stranke dr. Korošec. Pri takih ljudeh je težko reči, kedaj so' iskreni in kedaj He. Mi hočemo jasnih pojmov iin' zato' pravimo: NaŽe osvobojenje je dejsttvo.i Takoj ' priznamo, da S tem1 ni dosežen j naš ideal, da razmere niso take kot jih hi /j. 'A kdo more zahtevati, da doži-i V J V 4 lotih vso zffodovino? Edino zdra-( vilo in' edin program za bodočnost je po-/ zitiivno delo, »motreno ustvarjanje go-' spodarskih vrednot, kulturna povadiga. NaSo osvobojenje jo dejstvo vsled tega, ker je bila porušena 'bastila slovanskih narodov: Avstro-Og/ska. V okvirju to države in: 'njene dinastije za nas ni bilo Jugoslavije. Naši nasprotniki so seveda’ drugega mnenja. Oni bi hoteli videti; avstrijsko Jugoslavijo, kateri bi bila* pridružena Srbija, v kolikor bi no pri-; padla Veliki Bolgariji. Noben trializem, j nobena federacija iH personalna unija v j smislu avstrijskega državnega! prava 1 nam1 no more nadomestiti ujedinjenja Srbijo. Razpad AVstro-Ogrske smatra-! mo tudi za hisitorieno nujnost in ne sa-| mo za »slučajno« zmago oirožja. Za nas jej mogoča narodna svoboda Slovencev ini HrvatoV samo v zvezi S Srbi, nikakor pa i Ue po milosti Neimcev, ki niso bili nikdar? naši1 prijatelji. Če bi bili Južni. Slovani državotvornejši in1 gospodarsko samostojnejši, bi morala že zdavnaj nastati proti Habsburgom! jugoslov. držaVa od Mure in A d rije do Soluna. Ako bi ne bili' Ha VidoV dan! leta 1389 porušeni temelji srbske držaVe iH ako bi azijski Turki ne strahovali skozi stoletja balkanskih Slovanov, bi prišlo že zdavnaj do velike Slovanske držaVe tla Balkanu, ! V kateri bi Se zedinili Srbi, Hrvati, Bol-j g ari in Slovenci. Današnja Jugoslavija! je plod te zgodovinske nujnosti, in ta plod je dozorel šele potem, ko je bil u-smrčeM avstrijski volkodlak. Srbija je položila za novo državo ržiilijonske žrt-j ve in ini se temi žrtvam klanjamo. Njeni grobovi go Haim1 Svetejši Hego grobovi! habsburških junakov. Naža trdna vera; je, da bo Hova država premagala težave,! lej nujno nastajajo v prvih1 'desetletjih-iH da! bo Bijajno dokazala brezpredmet- [ noSt^ Srednjeovropske federacije pod; -HemSklnS vodstvoiH. V fen® Se na5e stališ?e o§fro razlikuje * gg. Radida ia E^ojošca. Mif He mislimo, da so ined Srbi,. Hrvati iH Slovenci take razlike kot H- pr. med Čehi in Rusi. Še manj take kot med Irci in Angležu Za nas so Srbi, Hrvati in Slovenci imena za tri različne preteklosti enega naroda. Mi verujemo, da je Ha-počil trenutek, ko se ta narod začenja zlivati v ono. Ne v eno plane, ker je to nemogoče, marveč v enoten političen narod, ki bo šolo ustvaril svojo kulturno sintezo kot so jo ustvarila na pr. plemena današnjo Italije, Francije itd. G. Radič stoji na nasprotnem stališču. On’ hoče delati z Nemci in’ Madžari. Kultura, ki jo vidi pred seboj, je povsem1 materijalna. Veliki Zagreb, nove ceste, nove tovarne itd. Mi cenimo lepa mesta in dobre ceste, mislimo pa, da so važnejša bratska čustva in duhovni interesi, ki vežejo Slovence s Srbi in Hrvati. Za nas narod ne živi samo danes. Česar ne moremo mi. rešiti, bodo rešili z lahkoto bodeči rodovi. Če vidimo zmisel1 naroda in' države v napravi dobrih cest, tedaj je Avstro-Ogrska res boljša od Jugoslavije. Za nas pa se je dne 1. decembra 1918 v templju slovenske, Hrvat-ske in srbske zgodovine pretrgalo zagrinjalo na dvoje. G. Radič je v nedeljo »dokazoval«, da' So Srbi živeli v turški sužnosti, dočimi Smo se mi v AVstro-Ogrski učili kulture. Mi uvidevamo dobre strani te kulture, mislimo pa, da danes 'stoji zagorski možek kulturno pod šumadijskinf' kmetom in purgar v Vlažkf ulici pod v Parizu Šolanim1 srbski ra! intelektual-cem'. Kultura ni prekvasila! vseh narodni:)! plasti in marsikaj »kulturnega« je v resnici globoko pod kulturo, o čemur;, priča tudi zagrebški bulvar. Sploh je vse to brezploden! prepir kakor v Srednjem' Veku o tem1, ali imai lindič enega ali dva rogova Mi voru-jerno v jugoslovensko bodočnost iii še zlasti na Vidovdan zavedamo, da nam! te bodočnosti ne bodo ustvarili ne cerkveni blagoslovi, ne politični špekulanti, temveč predvsem oni neimenovani tihi delavci, ki vsak dan na svojem! mestu: poštenO vrše državljanske iH! stanovske dolžnosti in kateri uporabljam jo svoje proste ure za podrobno pro. svetno, nacionalno in humanitarno delo. Ne verujemo v jugoslovanstvo besed, marveč v jugoslovenstvo treznega im smotrenega dela. Kar se pa tiče strankarsko-politicne strani, vidimo poteilruše, da srbski feeipa-' ratisti dosežejo hegemonijo in da brvat-i ki sep. razdore jo državo v federativne dele, ki bi se lahko vsak dan1 razšli. Te poskuse obsojamo, uverjeni smo pa, da SO brezupen zamah’ preteklosti, delo inalih1 ljudi v velikem času. Če se toliko vpije' proti vidovdanski ustavi, pa ni mogel doslej noben nasprotnik predložiti izvedljivega načrta boljše ustave. Kajti najprej je treba Spremeniti duha, potoni y»"aj pridejo lepšo besede. Separatisti — Saro dni in državni — so pokazali, da duha pr- večini nimajo, temVeč le strastft zavist in' sovraštvo! Mržnja je dobra za razdiranje, ni pa dobra za zidanje. V/lic tej mržnji in kljub slabim1 po* litičnim in gospodarskim razmeram! vj naši državi pa verujemo v Jugoslavijo, zbirajočo Se okoli slavnega jugoslovanskega Piemonta, v Jugoslavijo, ki Bo zrasla z Hami, ki jo ljubimo in ki vidi-* Mo v ‘nji ustvaritev niladostnih' idealov. Zato se ne bojimo b’ešede »patriofl«, Eoi! je močna država v današnji »kulturi^ dobi edino jamstvo miru in red«...' j' ............... *-Ch0' '■ Stran Z P V satanovih krempljih. Satan1 asistira klerikalnimi časnikarjem, o teau1 je prepričana vsa poštena javnost, posebno pa še oni, ki čitajo »Stražo«, »Slovenskega Gospodarja« in' druge klerikalne liste. Do toga prepričanja pa je prišel tudi sami urednik »Glasnika presvetega Srca Jezusovega«. iV letošnji aprilski številki piše dosiov-no: »Tudi ob pisalni mizi krščanskega novinarja »asistira« satan! In je pridiio pa delu. Priliva k črnilu 'sovraštvo, maščevalnost, škodoželjnost, zavist. Narekuje novinarju: pikre opazke, žaljive besede, izzivajoče izraze, dovtip?, povzete iz bogoslužnih izrazov; priznanje umetnosti, modi, uspehom, ki negujejo oblast počutnostil Satan sestavlja izborno »zafrk&cije«, katerim dobroduš-< Mo krščanisko ljudstvo veselo ploska, ob katerih pa na tihem — glne srčna plemenitost. Satani jo zmožen doseči sijajne uspehe s katoliško »moderno« v povesti, v pesmi, v sliki, v skladbi, v uniformi; y kakršnikoli »prosveti« mladostno domišljijo povesti na pota, ki so Biaravnost zasmeh svete dostojnosti in lepotnega okusa. Med Slovenci imamo pojave »katoliških porrtografov. Ali naj jih imenujemo z imenom? In ni ga — novega Mahniča, ki bi mahnil črez v prepad drveče Skrvence, rekoč: Stojte! V vrtiriacu praktičnega modernizma omamljene gla- ■ ve se ne zavedajo več — brezdna, v katerega slepo drvimo. O, blagoslov Sv. j Očeta, pridi in oprosti peresa krščanskih pisateljev, piscev in dopisnikov — oblasti mesa in napuha in satana! Stori, da ■bo sukal »'krščanska« peresa —> angelj 'Varuh, .irt duh božji in duh apostolštva pa duh istinite bratske ljubezni do bližnjega! Sv. Oče Pij XI., dvignite tudi Vi iL 1923 vsak dan1 svojo uzvišeno roko, pa ■ dajte blagoslov piscem katoliškega tiska '5ia celem1 svetu, tudi Sloveniji, tudi 1 Ljubljani in Mariboru!«... Še nikdar ni noben napreden list izre-iikel! talko ostre sodbe nad klerikalnim ^časopisjem!, kot je to storil »Glasnik ’ presvetega Sroa Jezusovega« v Mariboru, ki gotovo najbolj pozna rtaš kateli-P§ki tisk, saj izhaja v isti tiskarni kakor k»Straža« in’ »Slovenski Gospodar«. Zdi j. še nami pa, da tudi »Glasnikov« urednik pii čisto varen' pred satanom!, ker bi dru-[‘gače ne mogli razumeti, kaiko je mogel f pisati pred volitvami' v popolnoma istem Storm, proti kateremu kliče na pomoč Sv. Očeta Pija X. Saj je ravno ta list izrabljal simbol največje ljubezni — presveto isrce Jezusovo, v klerikalno volil-!tne namene, primerjajoč ga s klerikalno 'Volilno skrinjico. ‘Po teni razkritju »Glasnika« razume »TABOR« («hi AltoDiN 1 L1A1»). ZUane pornografičfto brošure, Satan mn je sufliral, naj odda pri volitvah Svoj glas boljševikom, idejnim! pristašem o-nih, Id y Rusiji preganjajo katoliško cerkev in more katoliško duhovnik?:. Satan stoji ob Istrani dr. Korošca, ki Siam danes v zvezi s Turki, temi največjimi sovražniki kristjanov, razbija našo državo. Ljubezen) satanova do Turkov gre tako daleč, da hodi Korošec po Mariboru celo s pokrivalom pravovernih Turkov — s fesom!. Gotovo ga je tudi satan zapeljal v Beogradu, da je zatajil svojo duhovniško obleko irf so nosil kot vsak drug noduhovnik. Zdi se n ant, da so satan posebno vstrajno drži dr. Korošca. Prav posebno pa so v Satanovi oblasti gospodje pri »Straži«. V »Stra-žiriem« uredništvu mora imeti satan! naravnost svoj glavni stan in’ cenzur'ra vSakb Potico, prodno gre v stroj, če jo dovolj Satanska. Kaj poreče verno 'slovensko ljudstvo ko čita v svojem katoliškem1 glasilu »Glasniku presvetega Srca Jezusovega«, da' so vsi njegovi' voditelji v satanovi oblasti1? Najbrže mora biti v Satanovi oblasti tudi to ubogo ljudstvo, ki ;se da voditi od satanovih hlapcev. Tudi mi se priključujemo kličh »Glasnika« na sv. Očeta Pija X.: 0, sveti Oče, reši satana vse našo katoliško žurnalisto in1 politike v srečo našega naroda in' naše države!« noV. Armada je le pripravljena, da v slučaju potrebo zasigura spoštovanje določb mirovno konference. Grčija bo 'jtakoj, ko bo sklenjen1 s Turčijo mir, ki ga želi iz vsega srca, pristopila k raz oroževan ju. * Poljaki za združitev Gdanskega š Poljsko. V nedeljo so se po celi Poljski vršila zborovanja, na katerih t>e je zahtevala združitev Gdanskega s Poljsko. Resolucije so bile odposlane konferenci arnh as adorj e V. * Spor med Poljsko ih Gdanskim. Glasom! »Ruskulte« poročajo varšavski listi, da bo poljska vlada izgnala iz Poljske vse gdanske državljane, če Gdansko ne prekliče naredb o izgonu nekaterih poljskih državljanov iz Gdanskega. * Koncentriranje Sovjetskih čet na romunski meji. Begunci, ki šo dospeli iz Rusije V Carigrad pripovedujejo, kakor poroča »Ruskulta«, da pošiljajo ruska sovjetsko vojaške oblasti na romunsko mejo močne vojaške oddelke. 'iOuiiuur. kNl I3ST»T> T - ves denar, ki Ra je imel v blagajni. Blagajnik jim je izročil vso, gotovino S znesku 20 milijonov mark. Roparji SQ nato povezali navzočo uradnike ter brez sledu izginili. Policija se jo doslej zaman' trudila, da bi jim; prišla nai sled« Sumi se, da gre tudi v tem’ slučaju za doibro organizirano mednarodno vlomili sko družbo, ki so postale v zadnjem! času zlasti v Nemčiji zelo nevarne. — Kontrarevolucijonarji objekt kemičnega eksperimenta. »Ruskulta« poroča iz Odese, . da so se početkoati! tega; meseca v okolici Tureina in; Lityria yr-! šili eksperimenti svrlio ugotovitve moči in delovanja nekih novih dušiinih! plinov, katere je iznašel nek boljševiškl kemik. V to svrho so boljševiki upora-bili 70 bolnih konj i/n 70 .protirevolucijo-, narcev, ki so bili nekaj dni prej obsojeni na smrt radi agitacije proti sovjetom'. Strupeni plini So se »obnesli« dobro in pokončali vseh 70 konj in 70 ljudi. Pri izvrševanju eksperimenta je bil navzoč tudi vrhovni komandant ukrajinske rdeče vojske Franze. Ako odgo-vairja ta vest resnici, potem jo to zločin, karšnega menda dosedanja politična! zgodovina še ni poznala. — Ai&lija plača dolgove z odstopom1 otokov. Iz Washingtona javljajo, da je amerikanska vlada sporazumna z anfe gleškim predlogom, da ji Anglija vi ed-plačilo dolgov odstopi zapadno-rn.iL jsl* gf otoke. AmevJka ima namen, uporrbltt' to otoke kot oporišče za mornarico. V. Parizu se te vesti živo komentirajo, ker slutijo, da se hoče Anglija v svoji pol ir tiki nasloniti na Ameriko. —> Velikanski vlom na Dunaju. Na)l Dunaju jo bil pred par dnevi izvršen' velikanski vlom. Neznani storilci so .vlomili v prostore gradbene družbe »tli niversale« ter odprli štiri težke blagajne. Odnesli so 224 milijonov avstrijskih! kron in za 200 milijonov kron tujih valut, biserov in vrednostnie. Prositori družbe leže v dragem! nadstropju. Storilci so iz neke mizarske delavnice V 'kleti sosedno hiše predrli zid ter od tod! prišli v drugo nadstropje do blagajn. Tri blagajne so vlomili s silo, dočim so četrto odprli « ključi, ki so jih riašli v! eni izmed vlomljenih blagajn. Policiji se jo posrečilo izslediti storilce v osebi znanega) vlomilca Tomaža Kopany, ki, je bi že ponovno izgnan iz Avstrije ter njegovih pomagačev Alojzija Satz-lauer, Ludvika Stejskal, Hinka Wag-' mer in' prostitutke Emilije Sv.; h la. Ve-1 cino ukradenega denarja in' dragocenosti jo policija zopet našla. Storilci so bi-| li izročeni deželnemu sodišču. 1 — Velika stavka v Barceloni. V Bar-! celoni Stavka transportnih delavcev Š€J>1 traja. Podjetniki so najeli 15.000 jioor-ganiziranih delavcev, ki delajo pri vkr-j cavanju in izkrcavanju ladij. Stavka-' joči hočejo parirati ta udarec S tem, dal' so proglasili splošno stavko v vseh to.-t’ tovarnah in podjetjih’, tudi tam', kjer' izdelujejo živila. Vrste stavkajočih so vsak dan! številnejše. J Pradedom, ki So se v; Stopercah v Halozah valjali v davno že minulih časih po taedvodjih kožah. Nazadnje se je trojica odpeljala še v Gortine, počastit g. eks-faipana Franca Janischa, katerega pra-Pradedje tudi niso poležavali po medvedjih kožah, temveč po priprostih staroslovanskih špaanpetih. *— Najdeni utopljenec. Pri Hrastju šo dni potegnili iz Muro moško truplo, ki je ležalo kakih 14 dni v vodi. Utopljenec Je »tar krog 50 let, močne visoke postave, dobro rejen, ima črne brke in] lase ter toialo plešo na temenu. Oblečen je v čr-J10 srajco z gostima belimi pikami ter “flo spodnje hlače in plav predpasnik, “a eni nogi ima vojaški čevelj na zadr-80 ameriškega kroja. Truplo je pokopa-?? Pri Kapelu. KomuT bi bilo o utop-kaj znanega, haj Sporoči to polarnemu komisarijatu v Mariboru ali pa ^ bližnji orožniški postaji. . »Društvo prijateljev Francije« še j6 °%>valo te dni v Bitolju. V društvo 86 vpisali vsi, ki znajo francosko. Na *o Jesen otvori društvo francoski tečaj za 8a*etnike. v " Poučen Izlet zagrebških! srednje-,°lcev v inozemstvo. Včeraj je odpotoval J* Zagreba na Dun'aj, v Prago, Berlin in junakovo tretji razred tamkajšnja ,r6dflje .tehnične Sole. Dijake, ki potuje v ta mesta, da si ogledajo tamkajšnje ^dinstrije, vodi profesor inžener Branko lr<>la. Dijaki so popoldan bili na mariborskem kolodvoru ter se na to odpeljali proti Dunaju. Stroške za potovale pokrili razni zagrebški industriji i« banke. j ~~~ Smola »kraljev železa« v Zagrebu, ~ dnjič smo poročali, kako jo je polomil ■r, ^aprebu znani dunajski »kralj železa« reitbart, kijev Pik-baru izzval s svo-*.m Nekvalificiranim! (nastopom med ob-8 v®® burjo ogorčenja. Oblast mu je Povedala nadaljne produkcije ter ga ^snovala s 500 D globe. Takoj za njim ^orča^p.^1 <^ru*r* »kralj železa«, Mari-ya| -.v List, ki je še nedavno očaro-taje® in w!>^ns^vic> pr* Gotzn z zvija-btopal Piljen jem železa. List jo naselit f^rebu v Apolo-baru in žel k^frio T? i hlav01 pa si 3’e Podaril s be vbČ '^1°! el 3® 'lz barove garderoba- • , !e /t4 tor 'bil radi tega are-* v JeJ5°- *Kral3'1 železa« 11 torej res nimajo sreče. h ... zagrebškega morilca PaskJevida aretiran. Na Sušaku je stanoval že nekaj časa Kadre Kuga«i«i ‘2 BoS. Petrovca. nfusUmlaM!. Bavil se je & Prodajo čilimov. V soboto je Kušačič * nekim) dekletom’ iz boljše rodbine pobegnil v! Delnice. V njegovi odsotnosti I® šef Sušaško policijo g. dr. Bedekovič Mnipno s policijskimi agenti izvršil prebavo v njegovem: Stanovanju! ob tej Priliki re{^eja J^Piter vrgel s pre- fcv .-a ®a*un2a> Mojo oči so gledale t*'ino mladost sveta. Takrat človekov »e ai bi napravljen iz ila. Z menoj iii« ^ra,t ®atir^ce v plosu- udarjale s sVo-^ razcepljenimi kopitom ob zvonko k* večie, močneje in; lepšo .Nimfe in žene, a njihovi boki, kakor pri drugih' ženajh, &o lopo jemali seme prvih Banov Zemlje. Jupitrove vlade so gc Nimfe m-otb izvirih' po gorah irf gozdovih, jfebt 8» ž njimi plesali po gostili gajih plese. Jaz pa sen? živel Srečen k®* ^ z grozdjem’ z t,^Tlam‘* veselih svojih to- * jf'0'. ^ globoki travni jsenl okušal mirnega spanca, ^ Sažki niščaji Sem alavo .Jj^i- tru in Saturnu, ker je moji duši prirojeno, da slavi bogove, vladarje sveta. Ali jojme! Tudi jaz sem' ostarel, ker Sem! samo — bog, in stoletja so mi po-srebrila lase iia glavi iri na prsih, stoletja so mi izsušila irC ugasila žar mojih boder. Stoletja bo me 'sklonila, ko jo tt-mrl Veliki Pan; in' je Jupitra vtrgel Ga-lilejec, da je doživel isto usodo, ki jo je nekoč nameril Saturnu. Odsihdoh sem živel tako žalostno iri sem končno tudi umrl ter sem' bil položen' V grob. Res, sedaj sem! samo še svoja sonca. Da me je še malo, je le zato, ker nikomiur rii treba popolnoma umreti. Bitja, izgubljena vi svetskem oceanu, so podobna valovom, ki se dvigajo in padajo na Jadran-iskem' morju, kakor moreš videti, dete mojo. Nimajo ne konca ne začetka, ro-de Se in' ginejo neopaženo. Neopaženo kakor oni mTje tudi moja duša Bledi mi šfpomin na Satirice zlatega veka, kadar se še ožive moje oči, a na ustnah mi tiho spe stare himlne...« Izrečo in' umolkne. Brat Mino pogleda na starca dfi vidi, da je to le neka prikažeš. • , >.r- :• ■■■ :i; .,<;(■ »Rekel bi,« pravi nato, »da ki! Se pač rodil kozorog, a vendar nisi demon. Bitja, ki jiH j« ustvaril Bog in ki šo prosta podedovanoslti Adamove rie morejo hiti ne nevarna in' Me obsojena. Ne veru-da .|\ kottta^« iChirofl', ki &o je po zijo, učiteljišče iri trgovsko šolo ter strokovno gospodarsko šolo, ki deluje že par let z velikim, uspehom!. — Split - Bitolj. V Splitu so so pričeli živo zanimati za našo najbolj pozabljeno iri nepoznano pokrajino, za Ma-cedonijo. Splitsko »Prosvetno društvo« je poslalo te dni v, Bitolj svojega odposlanca Jerka Culica, da prouči tamkajšnje razmere ter potem potom predavanj Seznani Splitčane s temi našim najjužnejšim mestom'. Bitoljčani so Culica Sprejeli z velikim veseljem in, naj večjo gost ol jubnost j o. — Popravljanje starih iu zidanje novih’ cest v Srbiji. Vojna je uničila skoro vse ceste in mostove v Srbiji, zato je 'bilo nujno potrebno, da se je vlada zganila iri odobrila kredit €0 milijonov dinarjev za popravilo starih iri zidavo novih cest in mostov v Srbiji. Popravile, oziroma na novo zgradile se bodo sledeče ceste: Beograd - Ralja - Mladenovac -Milatovacka Reka - Topola - Kragujevac - Raška - Valjevo - Osečiria - Ložnica - TJžiee - Vardište - Čajetina; Vranje - Kobnovae - Bosiljgrad; Peč - Oo-kor - Andrijevica in Štip - Veles. S tem bodo postali notranji deli Srbije vsaj deloma prehodni tudi ob slabem vremenu. — Velik vlom v Gradcu. V noči od so.bote na nedeljo je bil v Gradcu, Bror.k-mannigasse, izvršen pri vdovi po kapetanu Vrkljanu vlom. Vlomilci so odnesli 300.000 aK denarja, par briljantnih uhanov, vrednih 5 milijonov aK, zlat poročni prstan' z monogramom! F. V. 2/6.904, zlat prstari S safirom, srebrno starinsko denarnico, zlato zapestnico, daljnogled, samokres iri par staririskih tolarjev v skupni vrednosti nad 10 milijonov avstr. kron. Pred nakupom teh stvari se svari. Po dosedanjih poizvedbah je ugotovljeno, da ista storilca bržkone iz naše države iri da sta govorila mariborsko nemško narečje. — Svetovnega pustolovca zadela kap. Iz Dunaja poročajo, da je Svetovnega pustolovca Gezo Malačiča zadela kap. Matačifi je ibil intimni prijatelj in; poslovodja princeso Lujize Kobuirg. —1 Strašna vročina v Ameriki. Iz vseh' mest Sev. Amerike prihajajo poročila o strašni vročini, kakoršne ne painnijo že 20 let. Dozdaj je umrlo na posledicah vročino že krog 30 oseb. Ljudje rie morejo spati v hišah, ampak prenočujejo y, vrtovih ali (kjerkoli pod milim nebom'. — Volip rop v Berlinu. V Berlinu je zavladala v varnostnih razmerah prava anarhija. Vlomi in tatvine so, kakor v vsakem! velemestu, na dnovnom redu. Te drii pa jo bil izvršen' pri belem dnevu rop, ki vzibuja pozornost po vsej Nemčiji in kaže, kako demoralizirano je danes nemško prebivalstvo. Ob 11. uri dopoldne je vdrlo pet maskiranih mož v pisarniške prostore mestne plinarne. Napadalci so nastavili samokrese ter grozili vsakomur, ki bi se ganil, s smrtjo. Prisilili so blagajnika, da jimr je dal modrosti odlikoval od vseh ljudi, bil za večne čase obsojeri v brezno Levian-thovo. Neki starec, ki se jo Spustil v kraljestvo senc, trdi, da je videl Chiro-na, kako sedi ria sočnih travnikih ter se razgovarja z Rithejom, najpravičnej-šim! od prebivalcev Troje. Drugi zopet trdijo da so se Rilthcju odprla nebeška vrata. Lahko se vse to tudi ne veruje, a ti, tujec, si lagal, ko si rekel, da si svet, čeprav nisi rojen! kot človek.« , Kozonogi odvrne: »Siri moj nisem lagal v mladosti, kakor niso lagale ovce, katerih mleko sem sesal, in' kakor niso lagali ovni, s katerimi sem' so lovil, veseleč se svoje moči in lepote. V tistem čaisu ni nihče lagal in takrat še niso znali barvatai ovčje volno z lažrijivimi barvami. Odsihdob se mi duša ni izpremenila. Glej, nag sem’ kakor šeni Ibil v zlatih dneh Saturnovih. A kakor mo nič ne pokriva na telesu, tako je tudi duša brez vsako odeje. Nikakor nisem lagal. A zakaj se čudiš, sin moj, ako Sem postal svet pred licem Ga-lilejčevim, čeprav mo ni rodila mati, katero ti imenujejo Evo, a drugi Tirrho, iri kf jo je troha spoštovati pod tem' imenom? Tudi 'sV. Mihela ni rodila žeria. Pravili pa so mi, da je govedar na gori Gargan...« Brat MiuO prekine Satirjaf -.»N^jciovoljujom, da imonjiješ svetega, Mihela govedarja zato, ker je nekoč'1 pasel živino človeka, ki se je zval Gar-3 gan, na gori istega imena. Pripoveduj! rajši, kako si postal itfvetnild« »Poslušaj,« pravi koaonogi, »in tvojaii radovednost bo potolažena. Prišli so1 ljudje iz Vzhoda tor povedali V lepi' dolini Arna, da je Galilejec vrgel Ju-n pitra S prestola. Posekali so hraste, nar' katere so domačini vesili male bogoce iz glirie iti ploščice iz voska. Nad svoti-mi studenci so postavili križe in zah ra-’ nili pastirjem, dai bi Nimfam! v pečini nosili vina in mleka. Rod Fauna, Pana in Silvana je bil užaljeni po taki krivi-. ci. V svoji jezi so nastopili proti zapoved ni kom nove vere. Ko so ponoči fcpalt; na posteljah od suhega listja, so se Nimfe prikrale do njih in jih vlačile za lase,1 a mladi Fauni so se spravili v hleve Sre- ‘ tih mož tor pipali dlako iz repov nji-1 hcvih oslic. Zaman som skušal, ubtažiti zlobo bratovi te jim Svetoval, tfaj fce udajo. ,Deea moja,’ sen® jim pravil, ,doba lahkotnih plesov iri- porednega smeha je minila.’ A v svoji raaboritosti lile niso poslušali iri prišla je ,padnja, ne- | Sreča, Meni, ki Seni videl, kako Ko je zavr- j šila vlada Saturnova, se jo zdelo pri-rodno iit pravično, da pride soda j tndl na Jupitra vrsta. " • - [(Daljo prihodnjič.?. fetREV. T« nIIčoTM im *' severno nad vaš j o Zadevo 'na vizliodffj! pobočje' poljanske doline in pride pri kini' 22 v postajo Čeplje. Ta postaja leži bik zu kote 490 ob deželni, cesti ter je izhodi* šče za oibčine: Koprivnik, Nemška loka.’ Cepi je in Dolnja Podgora. — Dalja P**; da trasa z 25’%o do postaje Stari trg obl Kolpi (27 km); ta postaja Ježi vzh-odn® j Gabrove gorice. — Za postajo Stari ti"g, preide proga na pobočje kolpske dolin®} in' se odpre mikaven’ pogled na globok®} v dolini tekočo zeleno vodo in’ ob M'e,| sirimo padajoče bregove. Na pobočju®®®} vasjo Spodnje Kadence se nahaja-pri'^®1 39 postaja Kadence. Pred' to postajo ha padec 25%°, za postajo premosti k9' Sa reko Kolpo. — Onkraj mostu se &\ čenja proga vzpenjati z 16%o po desni®®* bregu Kolpe. Nasproti vasi Špekarij® zapusti proga kolipsko dolino in zavij«! proti jugu ter pride pri km 38 v postaj®’ Ludovdol. Tik za postajo, ki ležii #*! nasipu iz predorovega materijala, stoflfj proga v 4900 m dolg predor Lovnik, H konča v dolini. Dobre, približno 2 tfanoM®’; verno postoječe postaje Vrhovtsko h3! žeL progi Zagreb—Sušak. Kratko od J®'j hoda se Snide nova proga z imenovati® postojočo žel. na novi postaji Vrbovsk®'! •sever. Dolžina cele proge Kočevje"-: Stari trg—Lukovdol—Vrtbovsko sever mori 44 km. Iz postoječe postaje Črnomelj zavij®j trasa pri Vojni, vasi proti jugu, preiri®' isti Lahinjo, drži potem! vodoravno kraški planoti skozi postajici Buloraj in Belčivrh v postajo Vinica (km IS), Wj Ježi v kotu iried’ ceist-ortia V Čim omel j 51*’ Sinji vrh. — Zapast iv« i Vinico teče pr®}! ga v minimalnem vzponu mimo va® Učankovce ter premosti Kolpo pri Zdi' hovom. Onstran mostu tik pri tem1 sel*j se nahaja postajališče Zdihovo, k at er® leži oib splošno znani, veliki Lujiam cV' ®ti.’ — Pri ZdihbvemS začenja vzpd®’1 ]fi%o. Pri k ni 24 privozimo V postaj® Severin na Kupi, odkoder drži ’. prog® naprej na južnem pobočju kolpške doli' ne v skupno postajo Lukov,doL Dolžin® proge Črnomel j—Vi nica— Lu ko Vdol WtV ri 30 km. vj Kakor zgoraj omenjerio irifa ljub'jan' feka sekcija za trasiranje novih žel. ob' enem nalog izdelati potlroben1 načrt pr®'!-ge Št. Janž' na DoL—Sevnica. Trasiraj^ nje glavnega poteka te trase je že kod*' čario, isedaj so med drugimi š® proučuj« varijanta j za začetno postajo Tržišč«! kakor tudi način zvezo pri Spvnicii "M sicer talko, da sc ustvari dštpeaisiiit:^-rcktenl spoji v temor-i Zidanikruost*:, in. greh, rie da bi bili primorani’ v eni te»-smer obračati vlake. — Smer Zidariri most—Sevnica—Št. Janž—Trebnje—N®-, vo m.sto—Črnomelj—Lukov dol—Hrbšk®] sever je glavna smer te nov;e zvezdi j ker na tak način’ ne dobi samo Kranjsk®«; ampak tudi cela Štajerska od mozeiiu, siva neodvisno zvezo z našimi jadral: skimi lukami. Ker je izplačilo drugega) obroka aBfc' rikanskega posojila V znesku JO mil'!0' nov dolarjev pred durmi, Se približaj®} jo te v zakonu zajamččne žel. zvezo ’ Sloveniji zopet dober korak isVojeiriri «7, resnice nju. Z ozirom! na to pa, ker !®j zadeva naših1 novih železnic do dah0,, že tako daleč dozorela, da je .letal!111 j potek vseh tras definitivno določen, B ; naprošoni vsi merodajni faktorji, da ! stavi jo vse svoje Sije za pospešitev J ; končno uresničenje te zareS življensk®'; važne žel. zveze z našim' morjem’. Dopisi. iizza farovškega zidovja. 'oaiSu naš Južek precej boleha. Polenšak pri Ptuju. Zadnji »Gospodar« poroča, da že dolgo nima nikakih novic iz našega prijazneghi hribčka. Zato sc je 'bedasti dopisnik sedaj oglasil ter iste obregnil ob našega nadučitelja. Čenča nekaj o šolskem studencu, ki ga pa Polenška šola dosedaj še žal ni videla. 'Dopisnik očBvidno nima ni kakega drugega opravka kot, da ražburja ljudstvo. Naš hinavsko ljubeznivi! Juža, za katerega komodmost smo že izmetali mnogo žuljevo pristuženega denarja, si upa drugim predbacivati, da zapravljajo Jjudskoi premoženje. Ta »lisjak« je ravno oni, ki nam je tako temeljito osušil naše mošnjo. Mar misliš, Juža, če si si dal' zgraditi poleg starega župnišča novo, poteg starega gospodarskega poslop-rj-a novo, in’ da to ni. osuševanje krriei-;sk)h žepov. Verjamemo, da je v novem (župnišču bolj udolbno, posebno, kadar se Mkak gospodar, okajen od žlahtne stari-tite, pozabava z brhkimi ženskami. Kaj ! je tako lepo, če se v prvem nadstropju !— da bi ne videle oči orjunašev in Sokolov — nazdravlja a kupico v desnici ■»Bog živi«, z levico drži ši rokoplečo sosedo. Le pometajte najprej pred svojim (pragom!, ker sicer bi znal izdati general .Polenške orjuno še marsikatero tajnost V zadnjem Zgodila l&e, min je namreč nesreča, da. je.izgubil i iz Svoje »keblače« eno kolo. Da bi ta kolešček nadomestil, si ga je izposodil pri jcerikveni uri. Zato pa se je sedaj cer-jikvena ura ustavila. Južekovo kolesje pa* ropoče, da je joj. Da Pol en š and ne •vemo ne uro ne dneva, je opustil naš JPo-pIaJtriik' tudi cerkveno zvenenje. Izgo-pžarja se, da nima cerkovnika. Pa tudi to ni res. Izvedeli Smo namreč, dni se je jprišel pred kratkim ponujat neki prav pobožni mož kot sluga za farovško sme-,’štrijo«, vendar ga pa Poplatnik ni hotel (.'sprejeti, ker mn ta mož ni poljubil ne-iriimito roke. Seveda če bi prišel kdo v 'tkratki ikikelci, bi mn zažarelo lice in! j ustna odjmtitra bi Se ran razširila do jpšeS. — Pa Bog živi! Južek, s-airrio pazi, SC-prideš »frajtarjn« Polenške orju-,v pest, ker naš general bi si' gotovo hotel •-.umazati rotk z ljudmi tvojega »kalibra«. Iz Podvelke. 'Anarhijo lahko zazha-lemo starije, ki je zavladalo v po-slednjeni času pri nas. Prej miroljubno IH/tiho prebivalstvo sedaj glasno kolne in*grozi. Kontu in čemu1! V svoji ma-Irrtonski' nadutosti jo sklenil tukajšnji pariteerrarinisfci magnat, oj-unačen! s tem1, idaJmfn Stoje HU strani različni Vplivni ari odgovorni faktorji, naš živelj kratko-Jrrialo streti', pograbiti njegovo zemljo in! 'risi ta! MlaSiri zavladati nad celini krajem. Utepol si-rjo nadalje v glavo, da mora mkmopoliizitrati vso krajevno trgovino in obli. Sam seVe ne vodi alct h-no te bor-W, nfarvee najel ši' je v ta namen! po-. Sebkfega trabanta. Ta razglaša ilnevno z (mogočnim glasom • >njegovo * naijhovejšo ifiermiane. Nadalje pidvaža. iz: Maribora in SSltovenjgradm koniisiJb!- za komisijo. ■ — Ljudstvo, katero: je ’ vrženo iz troh1 - hiš Stal eefeto Tie more po noči spati, pravi, kradi tudi'v* tem^čatsu, kako se /ziblje (lnega doma. - gornpbi poJll0f0ma ne dobil povabila, naj ^ °sca blagovoli dobiti v predprodaji Vstopu ic Pri g- Zlati Brišnik. ^ Vstop hi proti vabilu. K obilnj. udeležbi -odbor ^aHBorT23.|uQiJiT^3l n. imSim sffiIS5®? Mariborske vesti. Maribor. 37. junija 1923. Razobesite zastave v proslavo Vidovega dne! Vsi hišni posestnik! is tudi drugi prebivalci Maribora naj utri na .Vidovdan °kra*e hiše oziroma stanovanja z državami aU narodnimi zastavami. —□— ‘ W Imenovanje. Z najvdšjiml fikazom je ~~^ovan: vodja zemljiške knjige v Ma-Jooru g. Ferdinand Križanec ravnate-zemljiške knjige. Proslava Vidovega dne Ha deški Soli. Svoboda nam je podarila le-,*^vilo\TOešč. šol, a še vedno prihajajo v«eH **rošnje za te šole in prebivalstvo VeČjih krajev ustanavlja z velikim ^T^vanjem nove šole. Je pa zaupanje ^ . Sole tudi upravičeno? Ali vršijo v j>o nalogo tako, da se obrestuje nalo-^apitall Pridite vsi, ki ste prija-j* šole in njenega napredka in 'DsrJ-u ^ ^ B0 ^0°e^e upoznati z delom in iZ6”® na .tej šoli, k proslavi, ki se ^ 28. trm (jutri) v telovadnici in oglej- va 81 razstavo šolskih del v risalnici tu ,-•0^1 ne točke, pevski zbori, te-. Lr11' nastopi, razna šolska dela vam JT^^MkaMli, da jo narodovo zaupanje ^ ®°le upravičeno ter bo vršila sloven-'inešc. šola v bodočnosti ono veliko 7110 misijo, kot jo je češka. »jv!l®rug* ve«er Vidovdanske proslave ^nakega učiteljišča« je prvega še ^0m’> da so bile odstranjene re-e ^ Prvega večera pri spevoigri, ^ireditev malo zavlekle. Z zado-•'aše V°m moramo konstatirati, da je ^^^^'apredno občinstvo vedlo ceniti Ureditve in je dba večera na-kakor Morano. Neskončno važnejši je 'bil anoraku uspeh vodstvo NnJ0114 ^eg’a učltedjišoa, kojega tv>ažno prnsnL**1®® šuirna irt reklame svoje W deti, da V*1** ^e^a’ Nismo še kniaiu /^8'naliadi-nto četudi srednje-šot fko dovr«#vi-w ,aHrtf>Pr’I'a v umetniško ta-'h»iaj hr«? , ih' Za Maribor je bilo iske jjbore.^3?-^0 81001 izključno žen- x „ ^ Pogodena je bila žo S^trurM ™ Prelepih »borov. Najprej ftefi-H ^ Bn. ®nojarla«,m zbor, za njim1 že SLJvagla*yiUoha Bapojeta brez pfceata svoji U«Wki pesmi fareahdfeno. ^še.zastor aopet Bv;o(^ ^ Čarovnica min te .želje še frait ^ ^ irt'K'a Privede v kraljevski !le*cn Carobna litarlkina pijača ima po-I»zabl ftja, »vojo preteklost-. ^ Bajde Setrica, ki je?več, ne. k> uČiW^° *?? .*?& ®aPoje pefeenS, ki ju ij * tajimi pela mati, se mu vabu- ™* faiater tri a gnjusom! > vrže 5o( ** katere naj bi izpil pijani *■* davilo popdlnomia v, star- Beisedilio te vsebine je «• PPtrf. Spn-actomamM v tako ličnih ^ M talko krasni harmonizaciji,-tijs^u^^i®a»fcQpi čl tern) dekan; ako ga še ^^Mooži, aa vsakeirt odra. Nas za-Ki insia*eV€l- r9! ga oto«!k verDomer po&lu- b® S^^ ^efcfeoo je bila ulo- ?< ^^be. kt jo 'je*VaIjavoefvfl prav ?o ^^odUa._Mati 0'leg telovadbe lahko gojili in’ vodili širom nase domovine lepo pesom; in gledališko umetnost. ut »Straži* in javnosti. Na »Stražin©« podle napade doslej nisem odgovarjal, ker pa je v številki od pondel jka napadla mojo osebno čast na tak način, da bi vsled tega napada lahko trpela tudi čast Orjune, zahtevata! od uredništva tega lista, da mi konkretno dokaže, kar mi očita. S svoje strani imam dovolj prič, ki so pripravljene javno in tudi pod prisego potrditi, da niisem nikdar, najmanj pa še kot vojak, poneveril niti vinarja. Če bi mi pa »Straža« kljnib temu mogla kaj dokazati, izstopim takoj iz »Orjune«, da rešim njeno čast. — Slavko Reja, upravnik »Tabora«. m’ Danes zvečer vsi v Narodni dom, kjer priredijo dijaki-Sokoli dramatično-glasbeni večer v korist mariborskemu Sokolskemu domu. Na sporedu je Funt-kova. enodejanka »Za hčer« in znana komična spevoigra »Kovačev študent«, potem’ dva solospeva in pantomima blatnika s spremljevanjem glasovirja. m Poslovilni večer g. Vekoslava Janka. Član našega gledališča g. Vekoslav Janko namerava zapustiti Maribor. V solboto dne 30. ta. priredi v kazinski dvorani poslovilni večer, na katerem sodeluje tudi operna pevka gdč. Šuštarjeva. Na programu so razne operne arije, solospe- vi in druge koncertne točke. 0. Janko si je pridobil med mariborskim občinstvom toliko popularnosti, da ga ni treba posebej priporočati. Nedvomno se bo zbral na njegovem1 poslovilnem! večeru velik del našega gledališkega občinstva, da se poslovi od priljubljenega komika. Predprodaja vstopnic v trgovini Brišnik (Slovenska ulica). m' Poverjeništvo »Slovenske Matice« nas prosi, da objavimo sledeče: Novi člani »Slov. Matkfc« se sprejemajo do 5. julija tL Članarina iznaša 20 Oni člani, ki so plačali 10 D, naj ostalo polovico še doplačjo ali pa dvignejo denar. Prijave sprejema vsak d!an‘ dopoldne poverjenik g. R. Pleskovič, Strossmajerjeva ulica 26. m) Glasbena Matica v Mariboru. Orkestralni odsek naznan ja v«oin; članom, da se vrši redni letni občni zbor v pon-deljek, dne 2. julija til ob 6. uri popoldne v prostorih Matice po naslednjem1 redu: Poročilo odbora, volitve in slučajnosti. Novi člani in gostje dobrodošli. m »Jadran«, društvo Priinorccv. V slučaju lepega vremena priredi društvo »Jadran« dne 29. junija popoldne v proslavo Vidovega dne izlet k »Istrijanu pod vejo« nad Kamnico. Zbirališče točno ob 14. (2.) uti popoldan na Vodnikovem trgu. Vsaik Primorec, član ali nečlan, mor® Ha ta izlet. m Eksperimentalni večer prof. dr. i!v. de Gyna sinoči! 26. trn. v Goteovi dvorani je Ibil lepo obiskan. G. profesor je na raznih eksperimentih dokazal, da leži bistvo telepatijo v moči volje in da ni no-beni čarOvni ja. Težave pri eksperimentih mu je pa delalo-premalo znanje jezika. Zal, da mu je povrh še zbolel tudi tolmač. Vendar pa so vsd eksperimenti dokazali, da so bavi g. prof. s stroko kot znanostjo in ne iz kruhoborstva. Predavanje se ponovi danes v (sredo ob pol 21. ur: v isti dvorani. Kdor ne išče senzacij, ampak •znanstvenega obravnavanja mmemote/nni-ke, avtoeugestije, Sugestije itd., jmj sc udeleži. m MeStrfo elektriško podjetje naznanja svojim’ p, M. odjenvailcemi elektr. roka, da v slučaju ugodnega Vremena v petek 29. jun. in v nedeljo 1. julija tl. v času ®d '4.—15. uro radi nujnih popravil na omrežju ukine ddtbavo električnega toka. M Glasbena Matica, Radi Nastopa v Rbgafikl' Slatini jse poživljajo vsi peVci in pevke, da pridejo gotovo v četrtek točffi> oib Sedmih zvečer k pevski vaji. Zbor jfe atklenil, da izključi vsakega, ki bi hrea optraviobe izostal. Nastop je obvezen. ' * " • mi Iiepo vreine prorokn je jo vretrtenski preroki za nedeljo 1. julija; ker takrat tasa pevsko drufitvto »Zarja« vrtno ^-eae-lieo y, gostilni gosjp. Balona. O »Dravi« pa pravijo, da bo do takrat talko na- bo 'brodar Sozi,! paraV^ost y eogtjfeiiži srt ’..... 1.V- - • • m »Jadran«, društvo Primorcev, naznanja vsemi pevcem, da se vrši pevska vaja v sredo dne ?7. junija ob 20. uri zvečer v prostorih Glasbeno Matice, III. nadstr., soba št. 6, pri Gotzu. Prosim točnosti! — Pevovodja. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled 5 n domače pecivo, m Grajska klet. V četrtek 28. junija, na Vidov dan, koncert polnoštevilne žel. godbe »Drava«. m Restavracija v Narodnem demu ima na Vidov dan koncert. Začetek ob 17. uri v restavracijskih prostorih. Brez vsakega povišanja cen, ali vstopnine. Toči se izborna kapljica. Gorka in mrzla jedila. Koncert tudi v soboto dne SO. tm. Abonenti na hrano se sprejemajo. Cenj. občinstvu sc priporoča. m Afera Žebot-lSaucr. Ves Maribor se gotovo še dobro spominja znanega incidenta Žobot-Bauer. Keke ga dne je na Glavnem trgu poslanec Žebot sunil ob uradnika g. Bauerja in ker ga je ta dostojno opozoril, naj se obnaša dostojno, je Žebot navalil nanj in ga hotel pretepsti. G. Bauer je segel po samoobrambi in pariral tako dobro Žebotovc udarce, da je 'bil ta ves črn' po obrazu. »Straža« je na to zagnala velik hrup tor pisala o »napadu na poslanca Žebota« in vpisala seveda tudi g. Bauerja v Orjuno, čeprav -nikdar ni bil njen član. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem' razprava proti g. Bauerju, katerega je Žabot tožil v istem smislu, kakor je poročal v »Straži«. Razprava je dognala, da je bil res Zeibot tisti, ki je izzval incident in tisti, ki ga je prvi napadel ter da se je g. Bauer le branil. Radi tega je bil g. Bauer — oproščen! Tako je dobil Žebot novo moralno klofuto, »Straža« pa je bila znova postavljena na laž. Če bi »Straže in Žebota ne ščitila poslanska imuniteta, bi sploh izhajala »Straža« na sodišču, Žo-bot bi pa zastopal »verno slovensko ljudstvo« v zaporu. m Radi trpinčenja Živali je bil prijavljen hlapec Ozvaldič Juri. Peljal je preobložen voz desk na kolodvor. Ker konji niso mogli potegniti, jih j« začel neusmiljeno pretepati, in se bo moral radi trpinčenja živali zagovarjati pred sodiščem. m Okradena služkinja. Kakor poroča »Jutro«, je bila neka slovenska služkinja v Zagreto« na Klavnem 'kolodvoru od neke neznanke -na prav zvit način, okradena. Sličen slučaj so je pripetil pred par dnevi tudi v Mariboru. Neki služki nji, ki je prišla v mesto iskati dela, se je pridružila zelo prijazna neznanka ter ji ponudila svojo podporo. Kovček staj spravili na kolodvoru ter odšli v moko gostilno. Kmalu nato je neznanka izginila. Ko je par ur pozneje šla prevarana služkinja na kolodvor po svoj kovček, ga že ni bilo več tam, ker ga je malo prej neznanka vzela iz shramlbe za prtljago ter izginila Policija jo -sedaj zasleduje. m Nepoštena blaga jničarka. V manu-fafcturni trgovini J. Krichar na Aleksandrovi cesti je bila nastavljena kot blagajničarka neka Marija M. Pri nedavni reviziji blagajne so odkrili primanjkljaj v znesku krog 30.000 kron. Sum je padlel taikoj na blagajničarko, ki je živela precej veselo in razkošno. Osumljena priznava, da je poneverila nekaj denarja, trdi pa, da ni bila tako visoka vsota, ker je jemala »samo« po 100 in 200 dinarjev. Izgovarja »e, da z malo plačo ni mogla izhajati. Predana jo bila sodišču. m Lov na golobe so vprizorili včeraj trije mladi fantje. Pod državnim mostom- gnezdijo -namreč golobi, ki povzročajo gradbeni sekciji precej skrbi. To skrbt pa iso jiih hoteli ti nadebudni mladeniči rešiti ter goloibe poloviti. Splezali so po stebrih pod most. Ko jih je opazil stražnik in1 jih pozval, naj pridejo takoj dol, Bo so dolgo časa trudili, prednO so zopet našli pot nazaj. Pri tem1 pa so morali Še kake pol ure staibi do kolen w vodi, predno so prišli ljudje s čolni do njili ReS jo sfiCer, da povzročajo ti golobi pod' mostom precej Škode, vendar pa ne gre, da hi jih otroci kar na »svojo iioko lovili in se izpostavljali taki nevarnosti. Opozarjamo pa občinstvo tudi na to, da So ysi mostovi zastraženi po vojaški 'straži in bi se lahko pripetilo, da bi straža) nfl!-pranS takim' zlikovcem upora/bita orožje. nf Lonec z okna. Predvčerajšnjim je Ha Koroški cesti prifrčal1 z nekega okna Nek' anoška,.^, .asmr^ odprl okno irt vsled nepazljivosti prekucnil cvetlico. Dasi je bilo na ulici mnogo ljudi, je lonec k sreči padal na tlak in ni zadel nobene osebe. Lahko bi so zgodilo, da bi kateremu pasantu ali pasantki treščil na glavo. Treba ho več previdnosti. Oni, ki i-m-ajo hvalevredno navado, da goje na oknih cvetlice v, okras našemm mestu, naj lončke primerno zavarujejo, da prihranijo pasantom neprijetna presenečenja, sebi pa policijski obisk. , Kultura in umetnost Turneja Bratina - Bukšekova. Ravnatelj mariborske drame g. Va-lo Bratina in, naša znana tragedka ga Berta Bukšekova priredita čez počitnice umetniško turnejo. V raznih krajih naše domovine, kjer občinstvo večinoma nima prilike spoznavati gledališko umetnost, nastopita naša umetnika a Schonherrje-vim igrokazom »Ono« in Bracoovo veseloigro »Prava ljubezen«. Turneja ima dvojen namen: 1. pokaže občinstva, vajenemu plitvih ljudskih iger, moderno dramo mu plitvih ljudskih iger, moderno dra-igri igro priznanih umetnikov. Turneja vrši tedaj resno kulturno misijo, in ker ni pričakovati posebnega gmotnega dobička, je takšno počitniško delovanje o-sebna žrtev, ki zasluži pozornost in hvaležnost. Prvi turnus obsega kraje Slov. Bistrica, Ptuj, Brežice, Krško in Trbovlje. Nato nastopita umetnika tudi v ljubljanskem gledališču. Želeti bi bilo, da hi občinstvo v navedenih krajih hvaležno poplačalo njim nastop; zlasti pa naj bi jima šli na roko na jbolj zainteresirani činitelji: dramatična društva, Izobraževalna društva in lastniki dviotran. Pri drugih narodih so take turneje že dolgo v navadi. Podeželsko občinstvo jih zahteva in na vso moč podpira. Upamo, da bo tudi naše občinstvo z obillno udeležbo pokazalo, da se zaveda svojih dolžnosti do gledaliških umetnikov, tembolj, ker &e mu nudi vzvišen užitek. Turnej« se yi$i. po sledečem redu: „ . v ,r Slov. Bistrica, d rito 28. in 29. junij«; -< Ptuj, dne 30. junija to 1. julija. Brežice, dne 3. in 4. julija. Krško, dne 5. in 6. julija. Trbovlje, dne 7. in 8. julija. ; Ljubljana, dne 10. in 11. julija. Natančneje je razvidno ia lepakov.,. Vil boljše umevan je drami -in gledališke "n- j motnosti- sploh sta umetnika iadalaS stra-^ ni obsegajoči, lično ©opremljeni gledaEški lislt, ki prinaša več člankov, biografij ! raznih drugih podatkov. Tudi! to je htro* j le vredna novost, ker se na ta.StaSo gledalca tudi z besedo pouči' o gledališki; umietnOsti irt .njenih visokih' stremljenji hi. Pričakujemo-tedaj, da -bo. ,idek tofrnerja popoln- ustpeh. r' ^ ^ x Razstavo MeStrovičeve plaMGl^oSv^rtl »Narodna Galerija«--v Jakopičevem patvft-ljonu v četrtek, 28. t. m. ob 11. wri £# vabi vse, da s številnim obiskom posetijo raasttavo in počaste deto Velikega umetni' ka-stvaritelja kosovskega hramia.■, . > :} , Naše šole. ; V zasebnem ženskem učiteljišču ▼ Mariboru, s pravico javnosti je leto* maturiralo 62 kandidatinj, od teh je aprobiramih 53 in sicer iz eksternega oddelka sledeče: Aleksič Tenezija, Bračič Olga, Čepe Otitija, Donaj Marija, Jecl Jožica, Karba Milica, Kandug Marija, Kalnik Marija, Kotnik Ana, Kocbek Lujza, Kukovec Cilka, Leben Hedvika, Makuc Stana, Matela Hedai, Medved Anka, Mulej Vida, Pistotnik: Kost-ja, Ramšak Marija, Robnik Katjo, Serajnik Slava, Stani Ela, Strašek Marija, Tičar Marica, Vidovič Ana, Voborttik Liza, Kas Mara. Ponavljalni iepit j®1 ima 7; reprdbirani za eno leto lata 2; Državna realna gimnazija v Ptuju. VzjM-ejemni izpit za prvi razred bo soboto 30. junija t. 1. [Vpisovanje )se vrši istii dani od 8. do 9. ure, na kar is« »a-čne prsmmi izpit iz slovenščine ijf ra-čunistwa (od 9. do 11. ure.) Popolcfriebbdo ustni izpitL Priglasi za vtuprejemni ?s-piit se lahko zvrše tudi pred 30. junijem osebno pri ravnatelju aK pisnSeno po poki. Predložiti je trebia rojištni list in izpričevalo ofittovne šole z redi ia Ssero-i uka. fcloM^šoiae in račuBStva, ■" f Sokolstvo. ~ a' Javna telovadba v, Pesnici, vi petek, 29. i. pl, ima sledeči spored: 1. člani župrfie prosite vaje za leto 1923, 2. članice župne proste vaje, 3. liolks, izvaja moški ■naraščaj, 4. vajo $ kiji članic, 5. orodna telovadba članov*, 6. vzorna vrsta članov na orodju, 7. člani in članico župno proste vaje za leto 1922, 8. skupine odseka Jare-nina. Telovadba prične točno ob 15. uri na posestvu br. Kerenčiča, Po telovadbi je ravdcrtami 1 jaLdska veselica, pri kateri Bvira polnoštevilna godiba nar. žel. glasbenega društva »Drava« iz Maribora. Za Izlet v Pernico jo zbirališče članstva V kroju ob 12. uri v Narodnem domu, odkoder se z godbo odkoraka ha glavni kolodvor. Udeležba obvezna. Obod vlaka z glavnega kolodvora ob 13. uri, po vratek ob pol 22. uri v Maribor. -v izpred sodišča. Maribor, 23. junija j. Mladi tat. 1 Na večer dne 24. februara je redov 32. art. puk. Denko Brankovič, ko jo stal jata straži pri barakah v Samostan siki ulici pregnal dva fanta, ki sta imela Spravljena dva kupa iz barak odvzetih šip, .Vojaku se je posrečilo enega od uzmovičev zgrabiti; bil je to 16-letni Steklarski vajenec Ivan Slavič iz Maribora, drugi pa jo ušel. —> Dno 7. marca pa je Slavič pohajkovat po mestu z dvema drugima fantoma. Postopači teo zagledali v veži gostilne »Wi]sori« na ‘Aleksandrovi cesti dve nabasani vreči. To priliko so 'seveda takoj porabili ta •eno vrečo odnesli. Vrečo jo nesel Slavič, !kl pa je bil pri tem’ ha ulici ustavljeni od stražnika. — Nekaj dni nato Se je,podal Slavič, ki je kljub' svoji mladosti že izvežbaif tat, na deželo in sicer v Velilko Zimico, okraj Sv. Lenart v Slov. gor. Tam! je pri! posestniku '.Jakobu Urah Ovniku stopil v Službo, Kar četrti dan, to je 16, marca, ko je gospodar že vt jutro odšel od dotma, se je Slavič, ki je pozhal razmero v hiši, splazil Skozi podstrešje V! zaklenjeno hišo. V hiši 'je ulkradel iz kovčega 16.000 K gotovino •ter z ukradenim! denarjem! popihal. — ■Slavič, ki jo-že Škrat radi tatvine pred-'kaznovan, prizna svoje dejanje, oporeka 'le visokost ukradenega' denarja id pra-'vi, da je bilo le 4800 K. Obkradeni' pa ipove z Všo gotoVosijo, da mu je bilo u-[kradenih .13.000 K, Okrožno Sodišče jo »obsodilo Slaviča radii hudodelstva tat- :tviu0tia 8 mesecev težke ječe. v,-- ■ ■ '• .prrfr.-:^ Tatinski vojat ^ Zvečer dne 21. marca L 11, ob okrog 20. uri je izbruhnil v kemični tovarni »Jclotf« V Mariboru, Meljska cesta, požar. Požarna hramba ta ljudje, ki so pomagali gasit, so zanesli večjo množino voščila, vazelina, mastila ta olja iz go-, rečega poslopja. To priliko je izrabil „ 241etni -delavec Viktor Babič iz Volariče (rta Hrvatakeimi, ki' je bil tistikrat vojak pri 45. -pop. v Mariboru in' bil pri og, Wju Uavzoč ter odnesel nekaj’ škatlic voščila ta Vazelina ta nekaj Steklenic mastila. DelOtaia, je porabil ukradene pred-^motei zase, deloma jih je prodal' in porazdelil med tovariše. Kor je izvršil tat-Virto ob priliki požara, je bil Obtožen’ i radi hudodelstva tatvine. Sodišče ga je , obsodilo Wa'14 dni' ječe. •••,- > > r •■- I' Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena c vinarsko, vrtnarsko, umet- hlško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26, avgusta 1923.) Opozorilni Razstavni odbor je doznal, da nekatero osebe širijo govorice, da jo razstava združena z velikanskim)! stroški ter odsvetu jejo interesentom) udeležbo na razstavi. Radi tega opozarja razstavni odbor, da dajo vse informacijo ediijo pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova oesta 22, kamor naj se Ma-' govolijo obrniti vsi interesenti bodisi ustmeno, pismeno, ali telefoničuo ha št. 325. Posamezno osebe niso upravičeno, 'dajati kaJvoršiiieikftfi ofesae tafoEfflafiije, Da Se omogoči vsakomur udeležba na razstavi ta pripomore do čim večjega u speha, je razstavni odbor določil izredno nizke cene, ki niso v nikakem razmerju z današnjo draginjo in velikanskimi stroški, in so Vso omenjene govorice popolnoma nooanovane ta zlobno. Odlikovanja na razstavi. Ker je odlikovanje, ki priča o solidnosti in prvo-vrstno&t izdelka, za vsakega obrtnika in tadn&trijca velikega pomena, je razstavni odbor Sklenil, da se tudi letos najboljša dela odlikujejo. Opozarjamo na to vse razstavljalce in interesente, zlasti one, ki So niso udeležili lanske razstave, da ne zamudo te prilike in1 si pridobe na letaš nji razstavi to priznanje za svoje delo in izdelke. Pripominjamo pri tem!, da Se bodo vršile razstave v bodoče v daljših presledkih in1 Se prilika za pridobitev odlikovanja ne bo nudila tako kmalu. Zato, pa: vsi obrtniki in Industrije! pa razstavo! Prijavni rok potečo že 1. julija. Zato jo zadnji čas, da se oni, ki še vedtio odlašajo, nemudoma priglasc! Na kasnejše prijave se bo mogoče ozirati le toliko, kolikor bo na razpolago prostora. Za to priporočamo vsakomur, ki eii hoče zasigurati primeren' prostor, da se pravočasno prijavi k udeležbi. Razstavni katalog. Naročila za oglase sprejema pisarna razstavnega odbora en pooblaščeni zavod I. Sušnik, Slovenska ulica 18. Oglasi v tern katalogu bodo imeli: največji in’ najtrajnjši uspeh, ker bo najbolj razširjen! - . i -v; , Gospodarstvo. Nekaj iz teorije kmetijstva. 'MURKDalje, Razni podatki o hlevskem gnoju. 1. Približna količina gnoja, ki so zaniore od živine dobiti. v. a)’ Količina gnoja (v! kilogramih’ ali V kubičnih metrih), ki se dobi od živine na leto, se lahko zračuna na podlagi sledeče tablice in sicer da: Vol, gojen v hlevu 16.000 kg — 40 kubič. metrov; vol, vprežni 10 tisoč kg je 25 kub. m; konj 10.000 kg jo 25; koštrun, na paši 5000 kg je 12; koštrun v hlevu 8000 je 21; ovca 600 je 2; svinja pitana 1800 je 6; svinja 1200 4; krava v hlevu 12.000 je 50 k. mi; krava deloma (po dnevu) na paši 6000 je 15; (človek 486); kura 5)4. b) Letna proizvodnja svežega gnoja sp dobi približno, če so pri govedi živa teža množi -s številko 27, pri konjih s 22 In] pri svinjah S 30. c) Količine scataiče1, katero živina proizvodi na leto so sledeče: vol ali krava 3000 kg je 3 kub, m; konj 1000 je 1; ovca (pet komadov) 500 fcg j0 K; Svinja 500 je (človek 438). 2. Težina 1 kubič. metra gnoja. ? Slamnati gnoj 3—400 kg; Sveži a "dobro nafeptari gnoj 700; na pol preperel gnoj 800; popolnoma preperel vlažen ta dobro nateptan! groj 900 kg. Lahko Sc vzame, da tehta kub. Meter svežega mešanega gnoja 350 kg, a 1 kub. meter dovolj preperelega mešanega gnoja po 650 kg. 1 3. Tainarehje (torenje). Za1 eno večjo ovco se računa 1.20 do 1.30 kvad. metr. prostora za ©Uo taalo 0.80—0.90 kv. metr.; za eno ovco povprečne velikosti pa 1 kvadratni meter. Zemlja Se prav dobro pognoji, če ena ovca prebije na 1 kvadratnem metru dve jaloči, močno se pognoji, če prebije eno noč, srednje se pognoji, če ovca preko noči enkrat menja svoje mesto, a slaho, če menja dvakrat Svoje mesto. Da se 1 hektar zemljo pognoji V eni noči, bi t-robalo 4400 ovc. S tomijeta enega kvadratnega metra zemlje v dvanajstih mah z en)o ovco iso dovode na 1 ha površine okoli: dušika 85 kg, fosforne kisoline 35 kg, kalija 1.10 kg. Ta količina odgovarja približno 20.000 kg hlevskega gnoja. Kato postane bik hudobcu tff nevareU? 2o mlriogo slučajev se je pripetilo, da je imioral človek postati žrtev bikovo podivjanosti. Taki slučaji se še zmiraj dogajajo ln Se bodo, dokler ne bomo začeli § temi Ži.valtaii drugače ravnati. Hudobnost in’ nevarHost bika je naravna posledica vse vzgoje ta reje, ki jo opazujemo pri teh živalih. Kako pa naj postane žival drugačna*? Če presojamo vso stvar nekoliko bližje, najdemo, da ni prav za prav nobenega tehtnega vzroka, da bi moral bik postati bolj divje narave, kakor n. pr. vol. Ako bi so z bikom od mladega sem tako ravnalo, kakor ravnamo z voli, če bi ga tedaj navajali ha vožnjo in na vse to, na kar navajamo vole, pa bi postala žival tako krotka kakor je vol. Žival bi So navadila na delo, na življenje in občevanje zunaj hleva in bi se privadila ljudi im drugih živali. Toda pri nas mora postati hudoben in nevaroni Tudi leži že v naši krvi, da si take živali skoraj drugače predstavljati ne moremo ta ne znamo. Krivi smo temu pa edinole sami. Če je bik od malega zmeraj le pri jaslih, brez vsake hojo in dela, brez vsakega takega občevanja kakor drugo živali, potem mora postati reneav ih hudoben’. Žival postaja sčasoma hudobna. Naj se potom z njo še slabo ravna, mora postati mera polna. Dogaja se rado, da se tudi nepoklicani vmes vtikajo, da bika celo dražijo itd. Pri nas so šc sem in tja tudi to dogaja, da ga imajo na vihti in da ga kakor divjo zver spuščajo na krave. Da to He more imeti dobrih uspehov, je več kot jasno. Vse to ta tudi nosni obročki bi lahko odpadli. Le pomislimo, koliko delavne moči tiči neizrabljene v teh živalih iu koliko bi nam lahko zalegla pri našem delu! Izpremenimo tedaj dosedanji način’ bikove vzgoje ta reje in izpremenili bomo tudi hudobno naravo bika. Bik naj od mladega naprej dela! -• —□— KMETIJSTVO. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek zn kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca julija t. L naslednja strokovna predavanja na Štajerskem: v nedeljo dno 1. julija 1.1. v Libeličah (bivše Koroško) o splošnem! kmet. gospodarstvu (Wornig), v Beltincih (Prekmurje) o higijeni hlevov ta o bistvu živalskih kužnih bolezni (Vojsk); v Černelavcih in' Vanečih (Prekmurje) o živinoreji iri prašičjereji (Pavlica); v nedeljo dne 8. julija t. 1. v Koprivni nad Črno o planšarstvu in živinoreji (Wemig), pri Sv. Bolfenku o splošnem kmet. gospodarstvu (Zupanc); v nedeljo dno 15. julija t. L v! Prevaljah o splošnem! kmet. gospod ar strm (Wernig), pri Sv. Urbanu o vinarstvu, sadjarstvu ta’ o gnoju (Zupanc), v D. Bistrici (Prekmurje) o higijeni hlevov in1 o ‘bistvu živ. kužnih bolezni (Vojsk), v ŠaloVcih in Vclikili Dolncih o živinoreji (Pavlica). g Dobra letina južnega sadja v Dalmaciji in Črni gori. Glasom uradnega poročila bo letošnja letina južnega (nad j a v Dalmaciji in v črni gori zelo dobra Posebno dobro bodo obrodile oljko, tako da bo letošnja produkcija oljčnega, olja mnogo večja nego lanska in 60 pričakuje, da bodo cene padle. g Prodaja ladje »Perun«. V pisarni intendantskega odseka odelenja za mornarico v Zemunu se ‘bo vršila dražba ladje »Perun«, ki je usidrana v Tivtu (Boka Kotorska). Predmetni oglas je ivi pisarni trgovske in obrtniške zbornice, v Ljubljani interesentom! na vpogled. TRŽNE CENE. Žitni trg 26. junija. Zagreb": V dinarjih.po 100 kg vojvodinska postaja: pšenica 437—445, koruza žolta 270 280, oves 285—290, moka pšenična ta« 680-690, »2« 655—G65, »6« 610-620. Novi Sad: pšenica bačka 435—445, ječmen baški 290, oves bački 306.25, koruza bačka 265—272, bela 310, moka »0« 636.50, »2« 635, »6« 500, »7« 437.50. Vrednost našega denarja Dne 26. junija se jc dobilo na zagrebški borzi: 1 dolar za. 88 D, 1 češkoslovaška krona za 2 D 68 para, 1 laška lira za 4 D, 100 avstr, kron za 12 in pol pare, 100 nemških mark za 8 ta pol pare. Zanimivosti. r Koliko jo v Jugoslaviji industrijskega delavstva? Ministrstvo soc. politiko Objavlja, da jo bilo dne 14. maja 1922, ko je bila likvidirana stara uprava za zavarovanje delavcev, v Jugoslaviji 15,429, Obratov, kj, go imeli ,vec ko 5, is! 65470 obratov, ki so imeli iriaiij ko 5 delavcev. Število vseh delavcev, zaposlenih v teh obratih, je 1. jnn. 10-2 znaša o 383.198 delavcev. To števito se je teuom leta dni brez dvoma povečalo, tako a danes lahko rečemo, da je krog po mi lijoha industrijskih delavcev; ce raeu rtamo na vsako rodbino povprečno ■Iv!:) M • > osebe, da to 2 milijona duš. Ig življenja in svete Slabo in Sepo vranne. ^ Vzroki slabega vremena. — Ali bo -boljši? — V Ameriki imajo hudo vroč«1 Mrzlo, deževno vreme, ki s^orajc^ei-poldrugi mesec vznemirja zlasti P° . ^ sko prebivalstvo, se ni pojavilo saml « naših krajih, ampak vlada po vseJ ®. nji Evropi. Češki, nemški, madžars i sti posvečajo posebno skrb vremcu^^ poročilom in poročajo dan za dnem n ju temperaturo na raznih straneh «' pe. Iz tega jo razvidno, da je nad ve 1 ^ delom Evropo ozračje tako ohlaj®n ’ kor ni bilo še dolga leta v poletnem ca*,^ Na mesto poletno vročine imamo » ^ sko temperaturo; na visokih pianta' gorah je padlo celo nekaj 9I1' in v v vk, Tako so bile na pr. nekatere ccsk ^ ^ ki leže nekoliko višje v planinah, nun dni »vzradoščene« z lepo sneženo ° Sedanje hladno in deževno vreme b o ^ škodovalo letošnjim pridelkom. W nihče vesel. Ljudje vprašajo: kal J6 ' ^ da imamo v juniju toliko dežja lU zlih vetrov? . vf Učenjaki, ki proučujejo ^aVraVin zemeljskem ozračju (meteorolog’) . jo sledeče: že več tednov je v ls) ha Farocrih in v severni Škotski vadno mrzlo. Dolgoletne izkušnJ0^^ kažejo, da je »everozapadni veter ^ pomlad tja do junija precej hlad®0, ledene » /S !1 re, ki potujejo od Islandije in veter pa povznočuje ogromne ledene Gri>u!afld' ■“ , počasi; sike proti jugu in M se letos topijo, ker od južne Evrope ue Prl ? ^ topli vetrovi. Kodsr še te leden« mikajo, so zrak Silno 0'hladi in' ta<“ p^, ska voda postane nenavadno ^ sledica tega je, da se ohladijo 0 (,a 5el daljno zračne plasti, saj je ah8*1®’ temperatura v prostoru izenflta^^.j^ Evropi ob tem' času vsako let® nj^' navadno pa 'so padavine znatno ® Sedanje hladno vreme kaša gore izredno velike ih se ne bodo kmalu raztopile. Ker je tudi v * ^ Evropi hladnejše kot običajno, 3e * toplejših zračnih' plasti znatno d3- ^ ^ Praški meteorološki zavod sta bila na Češkem' od 23 pihijadh šanro dva nekoliko toplejša, vsi o st C ■ so bili za 4.4 stopinje Celzija pod P ^ prečno (normalno) temperaturo. V njih 148 letih je imelo na Češkem približno tako hladno junijsko vrCiriV. Tudi če nastopi trajno izboljšanj«; pričakovati, da bi bili zadnji j*un‘^a dnevi znatno toplejši, ker temperatura poskoči tako nagla Predno bodo h«5 ^ pili res lepi dnevi, se bo ozračje P°,a.Sja m a čistilo, kar pomeni, da bomo in16 1 > nekaj časa oblačno vreme in podobno« ' Vsi smo radovedni na julij« *-!e ae jig izkazal tako (slabo kakor n j egov, _ junij, ise utegne zgoditi več takih s ^ jev, kakršnega smo zabeležili to: da se je nek kmet obesil za5 nČfJ ga vremena. Po dosedanjih ra^ufU0j<>t nih ljudi, ki študirajo vreme, s° ^ zua-razmero v juliju neodločene, Jiln4' menj pa kaže nato,da bo tucli Ju nejši kakor je bil druga leta. ^jjivogči no je, da ni mogoče reči nič 2aJl ; kajti vreme je muhasto kakor po Drugače pa se godi Ameriki11^^-^. Vsej Ameriki imajo tako hudo -^jce. da je mpogo ljudi umrlo od , vro- V Nowyorku je 20. tm. umrlo vs čine 20 aseb, še več pa so jih odda1 nišnice. Tudi po dnjgjh amojrških^ ^raj0,. postajajo ljudje bolni'ali Pa ,fliT>llfttik> vsled vročine. Mnoge rodbino®0 poll0-mesta ta' prenočujejo v gozdovi « kod so zaprli tovarne. Pravi Jo, a že 40 let tako hude vročine. □ □ POD*0001 Naroialte (| ,Jadransko Stražo! nroaannnnDDO i n n ter-»ormoški'H s: Slovenskogoiišid Stoike Drenovec . Sromlje pgtnfcka gorica ^GrisovŠčak -i 1 r * Tr. wJ .i •>% »1'AiiOifc« uisAifcOljia JuUsl*). MIHI II I^IMI..II n>^'—4j>—II. I ■ I ■ I ■■III lld^irw.i ■■I.IW— btran 7^ O sestavi domačih vin: Sestavil inž. H. Mohorčič s sodelova^em drla K. Cazafura. Q<* 3. do 12. sebtembra 1921 je vprizoril vinarski in sadjarski odsek siovenskš kmetijske druž&e v Mariboru ** trsovsko-obtnem velesejmu v Ljubljani razstavo domačih vin. — Drž. kmet. kem. zavod v Mariboru je prevzel tedaj nalosb; da-preišče razstavljena vina in objavi doNjene rezultate. — Vsled raznih nepriltk je bil zavod dosedaj,zadržan objaviti statistiko. V naslednjem se obelodanijo rezultati. •. -*or .w^*n«n w Vinarski okoliš i J ■f. Vioski vt;h Litmerkg?. Jasavec' Žrrovtaščaic: Stanovififlk , *v Nunski vrh Haloški 7 ; Domajna J..n Dom «jr. a Gradišče •č » Turški vrh n Janški vrh ".V»rv Mariborski Phorski Savskbsoteiski Celjski«y^wrr t^W^dgon8ki^' Pohorski#^' ^ J -^^. ormoiki^ i* fr;'Wr ‘ u°rajeradgonski-4 Svit' ‘Maiibofsli : *>£• :/f. '•.•'•"J. . - mešano > drobaa'graševifla &'v: meSano t;fe| Turški vrh Mezinci Mezinci Kalvarija Janživ vrh Pekre Pekre Sromlje Sladkflgora Vurberg ^ Oženski vrh WiS Skalice : , Turški vrh »"Jeruzalem ^ lii^Hercegovščak r < ‘v »V •'.4- v?S r fe ' % 'V-ftl ! rumeni šipca meš8no«||l ««š«ncM#P ''f^Ueanka ippl’ 2 drčbna , graševina laška graševina j- ,f_ mnšttatelec ',f mešano <'■ mešano drobna graševina beli burgundec beli burgundec traminec mešano » traminec droboa graševina ?i,|v ir-:.:- -;»■ -r v.. ■ beli-burgundec Kalvarija 1&0' r^atSm^rmbšfcr^L.M. Litmerk I irl • Staaovščak |'§k* ‘I Vlns** vrh'II Jrutalem SlfemdjSk ppgj Jerasakm^l Jeruzalem:; Strmec#«*^; -Slamnjafc-i^^Fi Žeiezpe dv«fi %, Slamnjak M^ščak*®, ©reli Oženski vrh' VShrfmek Gorca Mezinci Gradišče: mešano ^ ■ beli burgundec " graševina dorbna graševina ' / rizling beli burgimdec ' mešano . zeleni silvanec rtrlandec mešano muškatni silvanec mešano -\ih;, Stanje popolnoma Cisto Barva svetlo rumena vinsko rumena bledo ramena Okus precej močan vinski prijetno vinski ibf fisio popolnoma fisio rumeni šipon : V zeleni silvanec ’ ^ drobna graševina rumeni šipon izbor mešan rumeni šipon ‘ Kleni sihwnec<^f ■y. la$ka. ,gwšqviaaM [^muškatni silvanec H^-nrot muškat : S©?':#®wšano ^Mruiandec^:^^ l^aminecli:'.:,! laška graševina • _; burgundec • 7-. mešano' j MmaŠk ------------- m ti a ■ •’•“• Sa^skosoteiski ^111 muskatelec^.\.:{ fr,- btsli - burgandijc«^ iaika|'graSevina^'i malagraševina: ž^joo ’ zetenčič Žlahtnina muškatni; silvanec mešano Tftittlg beli ”b»rguhdec mešano traminec ortlibec mešano mušjiatoi .silvanec zlato ramena zelenkasto ramena priletno sortni svetlo vinsko ram. tipičen temno vinsko ram. aromatijski rameno zelena slaboten bledo ramena precej močan rt naraven » sortni » pravilni svetlo vinsko rai. močan bnketni vinsko ramena pravilni zelo bledo vinska močan vinski rajavo ramena pravilni zlato ramena precelmotSGrtni zeleno ramena sortni močan vinsko ramena 'v-'' ” ‘v zlato ramena sorfbi bledo ramena prijetno vinski cekinasta precej močan ramena sortni zelenkasto ramena prijetno močan tinsko rumena ,.o.pravilni n ‘ vinski u n pravilni , » vhski - svetlo rumena • mofao popolnoma listo 9 stoj čisto pra!na!o popoln Čisto v skoraj popol. čisto pptnoma čisto čisto popolnoma čisto' rumena zelenkasto rumena bledo nnhsfa zesenkaste ramena vinsko ruiraa v svetlo ramena bledo ramena zlato ramena zelenkasto ramena bledo ramena svetlo ramena Mu rama 8.84 10.41 10.56 11.65 H.98 11.84 1JL.84 11.45 10.95 10.68 7.44 12.84 10.65 10.95 9.25 12.44 11.84 12.92 12.73 11.99 10.84 12.29 harmoničen svbž palnfil-41 trd lahek I močan sladek močan kiselkast alkoholen trd lahek kisel harntoničon poln harmoničen težek alkoholen močan harmoničen močan sladek $iil malo kisel poln svež prazen Šibek kisel precej poln mil močan harmonič. zelo močen močan harmoničen poln zelo močan močan poln poln svež lahek harmoničen, :: slabotni sort"i oster prijsiM močan n močan oster popolnoma čisto prsato/ skoraj ■ &to zlato ramena temno vinske ramena '(P svetlo ramenk:ram, aefloVInsio močan precej močan slabotni sortni močni slabotni pravilni sortni ' pravilni precej močan sortni močan alkoholen tid harmoničen Ij lahek harmonič preč. moč. harmoničen ■ n kisel močan poln preč. moč. harmoničen nsčan hanmiea .. alkoholen pobi oster -prijetno vinski kisel bolj lahek poln harmoničen 0 poln oster ■ poln tipičen; oštet trd • pita trd ” ptfji SVBŽ • poln sladek 1 alkoholen •" Šibek kisel w«ski moča» sladek močan harmonjjski alkohole« poln mehek . metan harmonijsM 3' (> V* romati d(to.vt 0.164; 0.173 0.234 0.174* 0.16 {| 0.tS8 I 0.172*; 0.28 s • otm \ 0A8 0.40 0.0tV.'.2.M; 0.16.0.232 om- 2.24i,'.0il4 0-214 .0.11, OsO^ 0.06 a-oe 0.0& 2.i4^;;0.i2.|0.ia6, i 0:06; *U;Q8 0^ ■ ^3:17 0-.68, 0.1 til, O. 0i06^|215? 0:05 0.06-0.06 om ?0!07]^82|^ 0^9^6.831“* 0.06 .ao6. 0.0& 0.07' 0.06 10.06;! •‘•2.2^; ,3.20 3.74 4:73 3,7% 4jo#; močan poln poln zelo močan in poln močan in poln metan mm ^ 1 |molni haimoniM zelo lL96i 0i55 14.56 vft54 10;59if0:47 0.61 0^3 o.i5 *;0i08 ll»69i ^iO.OG, im* '4&7;§f , ;:2M^b;:t8p.l94 UlM%Q01 0,273 1.98|Ž0il2 0j: 1.7-7* riOsOfrjp.: >1.84 ,0j09 3<2.52 ^0.10. ^4.36, |9iMŠ 'Dvfrt 03 i^6ip^0M3i 2.49ivOBt CtetOSi $0*10 &88S& ‘1^6 tOjO®J^ar-;«flidaa; 18 : 80—7 Vrtine Jga^nlfure<»6rSposamez ■ ,.ne;lroinad*, enake, tudi druge : pleteoe^izdefke^potne. kofare jpfesžfcagjg |S|K>re«a'spo'vkonkureBini7 eeni /tmlka !;*,$< lp|i, Grajati trg 3. c m i) i J1AJCENE3&A MANUFAKTURA vy^BiBOR“. LIQUEUEt 1IPLE SECI mma® '9wasatm- •-•■ikagfoilk jfl iadjajatelj: Koji/oic; j »Tabj^r«..Odjgov-ojfld mcedniik: Jttudolf ft M j -,flEj6feaB A A