Poštnina platen« v gotovini Cena Din 1‘- Stev. S96. V L|ubl|anlf sobota 31. decembra 1938. Leto lil Nepričakovan sklep nemške vlade glede oboroževanja na morju: Nemčija hoče imeli toliko podmornic kot Anglija London, 31. decembra, o. Nemška vlada je pred drema dnevoma poslala angleški vladi spomenico, v kateri sporoča, da je zaradi zunanjih razmer nrisiljena povečati svoje podmormško bro-dovje tako, da bo po številu podmornic in po to-naži enako angleškemu podmomižkemu brodovju. Pri tem sklepu se nemška vlada sklicuje na neko določilo angleško-nemškega sporazuma iz leta 1935 in dodatka k sporazumu iz leta 1937, po katerem bi bilo v nekaterih primerih to dovoljeno storiti Zaradi tega nemškega sklepa so 29. decembra dopotovali v Berlin zastopniki angleškega pomorskega poveljstva, kjer se bodo o tem nad vse važnem vprašanju posvetovali in skušali doseči sporazum. Po angleško - nemški pomorski pogodbi sme skapna tonaža nemškega vojnega brodovja znašati 35% od tonaže angleškega bojnega brodovja. Glede podmornic je v tem sporazumu določeno, da jih sme Nemčija imeti 45% od skupne množine angleškega podmorniškega brodovja. Nemška vlada r svoji spomenici pravi, da je zaradi sedanjih razmer v Evropi nujno prisiljena, da svoj sklep uresniči, vendar pa hoče to storiti v sporazumu z Anglijo. Nemčija namerava program v drugih panogah pomorskega oboroževanja spremeniti tako, da se splošno razmerje nemškega vojnega brodovja do angleškega ne bo spremenilo in bo znašalo še vedno 35% angleškega brodovja. Angleška vlada je to nemško spomenico takoj sporočila vsem državam, ki so podpisale londonski pomorski sporazum ali se mu pozneje pridružile. Te države so: Francija, Italija, sovjetska Rusija, Poljska, Švedska, Norveška, Danska, Finska in Združene države. K V angleški javnosti je ta nemški sklep vzbudil precej vznemirjenja, čeprav ga je moči zagovarjati z nekaterimi določili iz omenjenega sporazuma. Listi izražajo bojazen, da bo ta nemški korak načel vrsto podobnih sklepov v drugih državah, ki bi tudi rade spremenile določila londonskega sporazuma v svojo korist Cerkveni sklep leta v ljubljanski stolnici Nocoj ob pol sedmih bo v stolnici *a-Hvalna služba božja za sklep leta. Po Škofovi pridigi bodo litanije, zahvalna pesem in blagoslov. Pridite, da se zahvalimo Bogu za vse dobrot® minulega leta, zlasti, da nam je ohranil mir. Veleizdajalski proces s 100 obtoženci v Nemčiji Pričakujejo smrtne obsodbe pisatelja Nlklscha in 17 drugih Izključitev Judov Iz nemškega trgovskega življenja Berlin, 31. dec. m. S 1. januarjem So3o vsi judovski trgovci v Berlinu in v vsej Nemčiji izključeni iz trgovskega življenja ter se ne bodo več emeli baviti s tem poklicem. Od 3500 judovskih trgovin, kolikor jih je bilo do pred kratkim v Berlinu, eo jih ob zadnjem ariziranju priznali eamo 1200. Ministrstvo za Selo Je izdalo tudi uredbo o ustanavljanju domačih vrtnarij. Po tej uredbd je vsem Judom prepovedano, da bi ee bavili z vrtnarstvom. . Med nacionalističnimi bojnimi ladjami in tted barcelonsko križarko >Jose Luis Diaz« se Že včeraj pred Gibraltarjem vnela pomorska ijtka. »Diaz« se je zatekel pred časom v gibral-tarsko pristanišče, kjer so ga Angelži temeljito popravili, kakor je v duhu njihovega toliko poudarjenega vmešavanja. V bitki je »Diazc potopil manjšo nacionalistično ladjo ter se začel sam pogrezati. Bežal je proti obali ter nasedel na sipino, od koder so ga angleške bojne ladje odvlekle v pristanišče, kjer bo počakal, kakor pravijo, konca državljanske vojne. V sovjetski ječi v Vladivostoku je pod sumljivimi okoliščinami nenadno umrl ravnatelj japonskega pomorsko-trgovskega urada v tem mestu, ki so ga boljševiki zaprli, češ da je vohunil. Ko so japonske oblasti zahtevale od Sovjetov, naj ravnatelja izpuste, so boljševiki odgovorili, da je umrl. Japonski tisk piše, da 3BO ga v ječi ubili. Nemško zunanje ministrstvo zanikuje vest o skorajšnjem obisku zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavi krivcev Berlin, 31. dee. m. 4. Januarja »e bo ▼ Nemčiji pričel največji veleizdajalski proces, kar jih je bilo v Nemčiji, odkar je prevzela oblast narodna socialistična stranka. Razprava bo proti književniku Franza Nikischu, ki je pred letom 19B3 izdajal časopis >Wiederstand< ter je bil vodja desničarske radikalne mladinske skupine t rs©socialističnimi tendencami. Z 20 drugimi je bil obdolžen, da j« pripravljal atentate na narodno-socialistične vodi- telje. Zdi se, 'da je položaj obtožencev brezupen, ker so razni odvetniki že zdaj zavrnili, da bi prevzeli njihovo obrambo. Računajo, da jih bo 18 obsojenih na smrt. Občinstvo k razpravi, ki bo trajala osem dni, ne bo pripuščeno. Nikisch in ostali obtoženci *© zaprti v berlinski joči Moabit. Istočasno a to razpravo bo ▼ Nemčiji Se cela vrsta dragih razprav proti 100 obtožencem, ki so bili v tvezi t Nikischem. Italija zahteva avtonomijo za Italijane v Tunisu Angleške vesti o pogojili sa sporazum med Francijo in Italijo Pariz, 31. decembra, m. Zaradi odsotnosti francoskega veleposlanika je odpravnik poslov Cambon dostavil angleškemu zunanjemu ministru besedilo odgovora na italijansko spomenico z dne 17. decembra o odpovedi Lavalovega sporazuma z Mussolinijem iz leta 1935. Pri tej priliki je Cambon prav tako razložil angleškim državnikom splošno stališče francoske vlade do francosko-italijanskih odnosa j e v. Angleški uradni krogi imajo vtis, da je Francija zavzela zelo odločno stališče in da je francosko javno mnenje glede italijanskih zahtev, enodušno. Angleški diplomatski krogi potrjujejo vest, da francosko-italijansko razmerje v nobenem primeru ne bo predmet razgovorov med Mussolinijem in Chamberlainom ob obisku v Rimu. Toda vseeno ne izključujejo možnosti, da bi Anglija pozneje le posredovala. Angležem se zdi, da bi se Italija zadovoljivo sporazumela s Francijo, če bi ta izpolnila sledeče njene glavne zahteve: 1. Da se znižajo pristaniške takse t Džibutiju h da se omogoči sodelovanje z Italijo pri izkoriščanju železniške proge Džibuti-Addis Abeba. Nemčija zahteva od Madžarske, naj vrne Slovaški nekaj zasedenega ozemlja Budimpešta, 31. dec. o. V madžarskih vladnih krogih govore, da je nemška vlada posredovala pri madžarski vladi, da bi Madžarska vrnila nekaj vasi in mest Češkoslovaški, katera so po dunajski Tazsodbi pripadla Madžarski. Med drugim naj bi bila nemška vlada Madžarski odločno svetovala, da takoj vrne Slovaški Mukačevo in Ungvar. Zdi se, da bo madžarska vlada tej nemški zahtevi v kratkem ugodila. Razlog za ta nemški korak je v tem, da Nemčija potrebuje omenjene slovaške kraje zaradi velike nove avtomobilske ceste, ki jo bo delala čez slovaško ozemlje do Podkarpatske Rusije. Praga, 31. ‘dec. o. Zaradi madžarskega nastopanja proti slovaškemu prebivalstvu v zasedenih pokrajinah je prišlo zadnja dneva po vsem Slovaškem do velikih manifestacij za odtrgane po-krajine- Pri teh manifestacijah eo Slovaki zahtevali. naj velesile popravijo sklep, s katerim je 600.000 Slovakov prišlo pod tujo oblast, in zahtevali priključitev teh pokrajin; če pa to ne, pa naj velesile vsaj zagotove Slovakom pod Madžarsko vse pravice, ki jim gredo. Budimpešta, 31. dec. o. Madžarsko časopisje posveča vso pozornost slovaškim zahtevam, katere seveda zavrača in pravi, da bi Slovaki hoteli, naj se dunajski sporazum razveljavi. Ti listi trdijo, da gre pri tem za dliplomateki poskus, ki naj bi prestrašil Madžare, da ne bi več zahtevali skupne meje e Poljsko. Berlin, 31. dee. m. »Volkiecher Beobaohter« objavlja v svojem poročilu iz Budimpešte ostre napade na madžarske oblasti zaradi postopanja z nemško manjšino. Nemci se pritožujejo zaradi tega, ker madžarske oblasti nemški manjšini niso dovolile razširjati raznih koledarjev, ki so bili natiskani v Nemčiji. Pomen slovenskega tiska v Veliki Nemčiji Glasilo naših rojakov na Koroškem »Koroški Slovenec« prinaša v zadnji šteivlki zanimiv članek pod naslovom »List je tvoje zrcalo«. Iz član- 5?v|emamo naslednje odstavke: f\asa jiova država pripisuje javnemu tisku veliko važnost. Narodni socializem postavlja vse javno m dosegljivo zasebno življenje v službo narodne družine, katere predstavnik in glasnik je on sam. Kot za vsa področja je razglasil, zvest svojemu načelu, tudi za javni tisk vrhovno pravilo: časopisje Veljke Nemčije mora nujno in brezpogojno služiti interesom in koristi narodne družine, čast in blaginja naroda sta mu vrhovni tiskovni paragraf. Urednikom je dal značaj javnopravnih delavcev, zanje ustvaril posebno poklicno sodstvo ter jim poveril poklicno, kazensko- in civilno-pravno odgovornost za vsebino njihovega časopisja. Našemu »Koroškemu Slovencu« novo tiskovno pravo m ničesar novega. Vsikdar že je bila naloga našega glasila, da ščiti slovensko čast in skrbi za duhovno, duševno in gospodarsko blaginjo svojega ljudstva. Naj uredništvo še dostavi, da vidi v neoviranem izhajanju slovenskega tednika načelno odobrenje pristojne tiskovne oblasti in še razumevanje njegovih teženj — braniti ugled in blaginjo slovenske narodne družine na Koroškem. Jasno in brezkompromisno podčrtava Slovenski tednik na drugi strani pripadnost ko- roških Slovencev k veliki nemški državi. Z ne voljo pa beležita urednik in upravnik lista povsem neosnovane in lažnjive očitke mnogih krajevnih faktorjev proti slovenskemu tedniku. Narodna zvestoba in državljanska lojalnost sta fun-dament, na katerih je in bo slovenski koroški tednik vsikdar gradil. Narodni list je zrcalo, iz katerega zro narodova podoba. Sedaj, prijatelji, se poglejmo bolj natanko v zrcalo našega tednika 1 Ali nas iz slovenskega tednika še motri mladi, čvrsti slovenski korenjak bistre glave, zdravega, za vse dobro in plemenito utripajočega srca, verne slovenske duše, svežih, rdeoe pobarvanih lic, jedrnate slovenske besede, nepohabljenih udov, čiste, četudi preproste obleke? Prej pa se to na uho: narod ne mora biti samo eden ali drugi, marveč smo ti in ti in mi vsi! H koncu eno samo prošnjo: Iz zrcala našega »Koroškega Slovenca« naj nas gleda pravi, zavedni Slovenec, korenjak na duši in telesu I Skrb na9 vseh, ki smo udje slovenske narodne družine, bodi, da njegova slika ne bo nikdar bledela in nikdar obledela. Kajti slovenski koroški narod bi minul, če bi bili kedaj vidni samo še obrisi raztrganih in razdejanih drobcev slovenskega narodnega telesa. I Da dovolpo sodelovanje Italije ▼ upravi Sueškega prekopa, in da znižajo takse za prehod italijanskih ladij skozi prekop. 3. da Francija prizna avtonomijo Italijanom T Ta-nisu. Angleži mislijo, da bo do rešitve gornjih vprašanj prišlo ter da se bodo zaradi tega zboljšali tudi odnošaji med Italijo in Francijo. Srečno in blagoslovljeno novo leto 1938 ieli svojim naročnikom, bralcem in prijateljem »Slovenski dom« Vesti 31. decembra Varšavski nadškof kardinal Kakovski je ponoči umrl v starosti 76 let. Imel je hudo pljučnico. Predsednik kitajske ljudske stranke Vangčingvej je poslala maršalu Čankanjšku brzojavko, v kateri zahteva, naj maršal takoj začne mirovna pogajanja z Japonci, češ da zadnje Izjave japonskega ministrskega predsednika dajejo dovolj jamstva za miren in uspešen razvoj Kitajske. Iz nemških poluradnih virov poročajo, da bo maršal Goering konec februarja potoval v Rim in v Libijo. Začetek rednih političnih in trgovskih zvez med ČSR in nacionalistično Španijo zahteva včerajšnji »Poledni liste v Pragi in utemeljuje zahtevo z razlogom, da ni več dvoma o Francovi končni zmagi. Perzija je pretrgala diplomatske zveze s Francijo zaradi prostaških napadov, ki si jih je na osebo perzijskega vladarja dovolil levičarski humoristični list »Os et Moelle«. Francija se je sicer po svojem poslaniku v Teheranu opravičevala, a Perziji to ni bilo dovolj. Stvar bo imela za Francijo precej neugodne gospodarske posledice. Spored Daladierovega potovanja na Korziko in v Tunis so precej spremenili. Ni še določen dan, kdaj bo predsednik odpotoval tja. Francoska poslanska zbornica je včeraj so- glasno sprejela resolucijo, v kateri zahteva, naj vlada izda zakon o pokojninah starim in onemoglim delavcem.^ Vlada bo ta zakon sprejela. Češkoslovaška naj postane narodna, krščanska in stanovska država — zahteva mladinska organizacija češke enotne stranke v programski resoluciji, ki so jo izdali za novo leto. Praška policija je včeraj zasedla prostore češke komunistične stranke in zaplenila vse njeno premoženje. Dosedanji češkoslovaški poslanik v Londonu, Jan Masaryk, ki je pred kratkim odstopil, se je pred dvema dnevoma odpeljal v Združene države. V Bruslju so včeraj pokopali pokojnega socialističnega voditelja vanderveldeja. Pogreba so se udeležila številna tuja socialistična zastopstva, med njimi francosko, katero je vodil Leon Blum. Brezposelni v Londonu so včeraj priredili mestu vftliko presenečenje, ko so na visoki spominski steber, ki so ga postavili po groznem požaru leta 1677, obesili ogromno zastavo z napisom: »Če hočete, da bo novo Isto srečno, potem ne sme v letu 1939 brezposelnih daviti glad.< Siamska zraščena dvojčka je rodila žena nekega bivšega vojaka v mehikanskem mestecu Omotepecu. Imela je ured tem žalostnim porodom že dvanajst otrok. Mož je poročen sedmič in je imel v vseh zakonih 60 otrok, od katerih jih živi 45, kar je najbrž rekordna družina na svetu. Napredovanje nacionalistične vojske v Kataloniji Barcelonska protlofenzjva na južnem delu bojišča Salamama, 31. dec. o. Francovo vrhovno poveljstvo poroča, da so nacionalistične čete preteklo noč zasedle mesto Fobera, katerega so rdeči pred svojim odhodom zažgali in razdejali. Nacionalistično prodiranje se nadaljuje ter eo zasedli Torme ter vse ozemlje pri Cubela, Fuenta de Corminas, Casa, Llopet, Casa del Salvador, Pio, Basella, Garriga, Castellone, Mas de la Rosa, Pi, coma de Vaca in Ermeda del Remed. Sovražnik je zapustil na bojišču stotine trupel. Francove čete so ujele 1700 rdečih vojakov in ogromno ko- ličino vojnega materiala, posebno napadalnih voz, ki so sovjetskega izvora, ter veliko količino raznega streliva. Barcelona, 31. dec. AA. (Reuter) Snoči je obrambno ministrstvo objavilo naslednje uradno poročilo: Nacionalistični načrt o ofenzivi je bil včeraj spremenjen in nacionalisti so bili prisiljeni ostati v obrambi, ker so republikanske čete začele s protinapadom in to z uspehom v raznih odsekih. Novoletna poslanica Hitlerja o bodočih nalogah Nemčije Berlin, 31. decembra, o. Kancler Hitler pravi ▼ novoletni poslanici nemškemu ljudstvu, da je Nemčija v preteklem letu rešila najvažnejša vprašanja v svoji zunanji politiki in pravi, da (e zdaj najvažnejša naloga vzgoja nemškega ljudstva v duhu narodno socialistične misli, okrepitev nemške oborožene sile ter uresničenje štiriletnega gospodarskega načrta. Stališče Nemčije 1 zunanji politiki Je Jasno določeno. Obveznosti, ki za Nemčijo izvirajo iz prijateljstva do fašistične Italije, so nedotakljive. Nemčija razume zgodovinsko Mussolinijevo vlogo pri ohranjevanju miru v preteklem letu in mu je zaradi tega globoko hvaležna. Nemci so hvaležni tudi drugim državnikom, ki so sporazumno z Nemčijo iskali rešitve za vprašanja, ki jih ni bilo mogoče več odlagati Hodžerovci še napraj izključujejo drug drugega Belgrad, 31. dec. m. Te dni je zasedal izvršilni odbor Hodžerove Jugoslovanske narodne stranke ter se bavil z akcijo, ki jo je pred kratkim začel proti dr. Hodžeri edini poslanec te stranke Zivan Lukič. Lukiču se je pridružil tudi zdravnik dr. Laza Stefanovič. Pred kratkim je bilo sklenjeno, da dr. Svetislava Hodžero odstavijo. Izvršni odbor te stranke pa je na včerajšnji seji izključil iz stranke dr. Lukiča in Stefanoviča. Prav tako so bili razrešeni svojih funkcij v glavnem odboru vsi dosedanji člani, ki so podpirali dr. Lukiča. Za prvega podpredsednika stranke je izvršni odbor izvolil dr. Milana Metikoša. V četrtek je zasedal glavni odbor te stranke. Navzočih je bilo 69 članov, med drugimi iz Slovenije dr. Ivo Potokar iz Kamnika in dr. Irgolič iz Maribora. Glavni odbor je v celoti sprejel sklep izvršnega odbora o izključitvi dr. Lukiča ter sprejel sledečo resolucijo: »Jugoslovanska narodna stranka borbašev ni razumela decembrskih volitev kot strankarskega Kija. Zato je takoj, čim so ji predlagali, da vstopi v volivno vlado, ki je imela nalogo, da izvojuje zmago misli o edinstvu države, sprejela predlog z nesebičnostjo in s popolnim zaupanjem. Borbaši so se borili lojalno in s samopremagovanjem, toda iz boja so izšli s težkimi izgubami in to brez potrebe in brez krivde. Na svoji današnji seji je glavni odbor borbašev razmolril zunanje- in notranjepolitični položaj ter smatra, da Jugoslovanska narodna stranka v svojem političnem delu vodi edino mogočo pot. Stranka ostane še nadalje zvesta kralju, domovini, narodu in državneniu programu. Izreka tudi zaupnico predsedniku dr. Svetislavu Hodžeri.« Kakor smo že omenili, je Jugoslovanska narodna stranka, ki se je decembrskih volitev udeležila skupno z JRZ ter postavila nešteto kandidatov, dobila samo enega poslanca, in sicer Zivana Lukiča. Vsi drugi so propadli. Med propadlimi je tudi sam predsednik stranke in bivši minister dr. Svetislav Hodžera. Kaže, da zaradi teh medsebojnih izključevanj ta stranka kmalu ne bo imela nobenega člana. Zamenjava starih poslovnih knjižic za delavce in nameščence Z današnjim dnem se zakl uči izdajanje novih knii£?c V Službenem listu z dne 10. junija 1938 štev. /82/47 je_ objavljena uredba z zakonsko veljavo a legitimacijah za delavce in nameščence. Za izvrševanje te uredbe je bil izdan pravilnik o izvrševanju uredbe z zakonsko veljavo o legitimacijah (poslovnih knjižnicah) delavcev in nameščence) (Službeni list 460/75 z dne 17. septembra 1938) in navodila za poslovanje in ravnanje s postavnimi knjižnicami (Službeni list št. 568/93). V smislu citirane uredbe prenehajo z 28. septembrom 1938 veljati določbe §§ 307 do 311 zakona o obrtih, dalje § 120 zakona o zaščiti delavcev, vse uredbi nasprotujoče določbe, zlasti pa določbe o delavskih legitimacijah (listinah), ki jih vsebuje za prejšnjo Slovenijo naTedba deželne vlade za Slovenijo, s katero se ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov v Sloveniji z dne 18. junija 1921 in uredba o vinKarskem redu z dne 30. julija 1928. Sedanje poslovne knjižice se morajo zamenjati najdaljc do 31. decembra 1939. Po tem roku zgubijo poslovne knjižice, delavske knjižice ali legitimacije in druge podobne listine, ki so bile izdane do vštetega 27. septembra 1938 po predpisih navedenih v čl. 18 uredbe z zakonsko močjo o, legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 24. marca 1938 značaj poslovnih knjižic. Kdor bi zaposloval po 31. decemrbu 1939 delavca, vajenca ali nameščenca brez pravilne poslovne knjižice, zapade kazni, predpisanim v čl. 15 cit. uredbe Zamenjavo knjižic cnpravi v krajih, kjer posluje kako državno krajevno policijsko oblastvo (uprava policije, predstojništvo mestne policije ali policijski komisarja*), to oblastvo, v ostalih krajih pa pristojno občinsko oblastvo odnosno prisilna združba obrtnikov ali trgovcev. Poslovne knjižice oseb, zaposlenih pri poveljstvih in napravah narodne vojaške sile, obnavljajo in zamenjujejo pristojni starešine takih poveljstev ali naprav. Vendar le-ti starešine ne izdajajo prvih poslovnih knjižnic. Poslovne knjižice oseb, zaposlenih pri državnih prometnih napravah, obnavljajo in zamenjujejo organi, ki jih določi za državne železnice generalna direkcija državnih železnic, za vse ostale prometne napTave pa ministrstvo za promet. Poslovne knjižice izdajajo prisilna trgovska in obrtniška združenja vsem onim, ki so se izučili trgovine ali obrti ali so zaposleni v trgovskih in obrtnih podjetjih; občine pa vsem ostalim delavcem in nameščencem. Občina bo lahko izdajala knjižico onim delavcem in nameščencem, ki so na njenem območju stalno zaposleni, prisilne združbe pa onim delavcem in nameščencem, ki so se izučili odnosno so zaposleni pri delodajalcih na področju dotičnega združenja. Pri zamenjavi in obnovitvi poslovne knjižice se vpišejo v novo poslovno knjižico razen podatkov, predpisanih za izdajo tudi še simami podatki o glavnih zaposlitvah imetnika poslovne knjižice, če so razvidni iz stare posilovne knjižce odnosno iz drugih dokazil ali listin. Po potrebi naj zahteva občina ali austanova podatke za novo poslovno knjižico od osrednje uprave za posredovanje dela. Pri slednji se bo namreč vodil kataster vseh izdanih poslovnih knjižic in morajo zato pošiljati osrednji upravi redno podatke o izdanih knjižicah. Poslovne knjižice/ ki so bile izdane na osnovi § 307. zakona o obrtih in so še neizrabljene, zamenja osrednja uprava za posredovanje dela samo do 31. decembra 1938. Zato je vse take uradno natiskane in neizrabljene knjižice poslati do tega roka na osrednjo upravo za posredovanje dela v Bel-gradu, per po preteku tega roka navedena uprava ne bo sprejela več knjižic v zamenjavo ter ne bo priznala zanje nobene odškodnine. Poslovne knjižice morajo imeti vsi delavci in nameščenci ne ozirajo se na spol, ki so starejši od 14 let in ki dajejo 6vojo telesno ali duševno delavno silo v najem drugemu proti plačilu ter učen-ci (vajenci), kolikor ni to službeno razmerje javnopravnega značaja. Izvzeti o.d te dolžnosti so nameščenci, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direktorja (upravnika ali prokurista). Vendar zamorejo tudi le-ti imeti legitimacije za nameščence, če to žele. Vsi ostali nameščenci pa morajo imeti poslovno knjižico kot delavci odnosno morajo v smislu čl. 11 cit. pravilnika na osnovi odloka o sprejemu v pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu dobiti na zahtevo od občine svojega bivališča in proti plačilu cene obrazca v znesku din 30 posebne legitimacije, ki povsem nadomeščajo poslovne knjižice. Za obnovitev teh legitimacij se pobira znesek din 50. Ostale poslovne knjižice se izdajajo za ceno din 10 ter veljajo za dobo 10 let Če pa se knjižica izgubi, je plačati za obnovo iste din 10 in din 20 za objavo izgube knjižice. Izgubo je po občini odnosno ustanovi za obnovitev prijaviti javni borzi dela zaradi objave. Natančnejše naredbe glede izpolnitve knjižic, poslovanja občin pri izdaji poselskih knjižic ki jim morajo izdati knjižice prisilne združbe itd., se nahajajo v go.ri cit. predpisih. Ljubljana od včeraj do danes Nekaj letne vremenske bilance Ljubljnna, 31. decembra. Zadnji teden starega leta je bil v vremenskem pogledu prav močno spremenljiv. Po dobre štiri dni trajajočem hudem mrazu so nastali nagli vremenski preobrati in prave vremenske revolucije. Ko je drugače v dneli mraza termometer kazal skora j do —20° O, je včera j živo srebro v termometru zjutraj naglo začelo svoj dvig proti ničli in smo včerarj imeli le —?°(. mraza, davi pa —6.4° C. V zimskem času začne dostikrat snežiti že pri višji temperaturi. Davi nas je presenetila nova snežna odeja. Snega je padlo ponoči do 7 zjutraj okoli 5 cm. V Ljubljani je bUo ob božičnih praznikih najvišje do 30 cm snega, nato se je začela snežna odeja deloma tajati. Ob koncu starega leta bomo imeli snega takole do 30 cm. Današnji sneg pa še ne ovira javnega prometa, ker je suh in droban. Telefon in brzojav sta v redu. Za novo leto je pač primerna tudi vremenska bilanca leta 1988, ko vsak človek dela in sklene svoje račune o preteklem letu, o vseh naporih in težavah, o vseh veselih gibanjih itd. Mnogi bodo pisali, koliko je Ljubljana zapisala novih rojstev, mrličev, porok, samomorov itd. — Vremenski kronist pa se je spravil na vremensko bilanco, ki je za preteklo leto prav razveseljiva. Tako na padavinah revnega, a glede vročine zmernega leta že kmalu nismo imeli, kakor je bilo znamenito leto 1038, ko so svet pretresale razne socialne in druge vihre. Mesečni pregled padavin za Ljubljano nam kaže prav značilno padavinsko sliko. So bili meseci, ki so bili druga leta izredno deževni in snežni, letos prav revni na dežju. Tako je mrzli februar imel letos v 5 dneh le 18 mm padavin. Tudi marec, ki je znan kot najdeževnejži pomladanski mesec, je zaznamoval v 4 dneh le 30.4 mm padavin. Kaj pa april? Bil je deževnejši, tako tudi maj, ko je v 16 dneh padlo 140.6 mm dežja. Junij, mesec najbogatejši na padavinah, je bil letos pravcati revež in hudo žejen. V 8 dneh je porosilo in padlo le 27.5 mm dežja. Letos sta bila na padavinah najbogatejša meseca: avgust, ki je imel v 19 dneh 249.1 mm dežja. Letošnji mesečni rekord. Dalje oktober, ko je zaznamoval v 15 dneh 181.7 mm dežja. Po dosedanjih vremenskih računih je celotno padlo v Ljubljani 1174.4 mm dežja v 136 dneh. Letos sploh ni bil dosežen letni padavinski po-vprečnik! Lani je bila letna padavina 2275.7 mm. Predlanskem 1569.5 mm, v letu 1933 pa 2003.3 milimetre. Vremenska bilanca nam dalje računa, da je letos padlo nad Ljubljano in njenim okolišem s površino 60 kmJ 704.640.000 lil vode. Ogromne množice. Kakšno bo drugače prihodnje leto v vremenskem oziru? Napovedujejo, da prijetno in lepo! Zrnca izpod Kon iške gore Delavsko gibanje. Delavstvo, zaposleno v podjetjih v slovenjekonjiškem okraju, se vedno živah-neje udeležuje dela v ZZI). Sedaj obstojajo pri nas že tri podružnico ZZD, in sicer v usnjarski tovarni Laurich v Slov. Konjicah, v granitolomu Cezlak v Oplotnici in v železarni »Štajerska« v Zrečah. Mlada organizacija vodi povsod delo z uspehom in želimo, da bi se v njej kmalu organiziralo vse delavstvo našega okraja. Na naslov slovenjekonjiške občinske uprave. Prebivalstvo krajev: Vešenika, Gabrovnika, Bezine in Strtenika naslavlja na občinsko upravo v Slovenskih Konjicah iskreno prošnjo za čimprejšnjo temeljito popravilo občinske ceste, ki se od banovinske Slov. Konjice—Oplotnica odcepi pri kmetu Polegeku ter drži skozi Vešenik, Gabrovnik, Bezino in Strtenik do Markačice. Ta cesta je ena izmed najslabših v občini ter je v blatnem stanju na gotovih mestih neprehodna, kar povzroča često velike preglavice precejšnjemu prometu. Interesenti predlagajo temeljito popravilo, ki bo utrdilo cesto za dolgo časa. Zadeva je res pereča. Treba je tudi popraviti kolovoz med Gabrovnikom in Dobriško vasjo. Oplotnica potrebuje boljšo poštno zvezo. V slehernem kraju, kjer je poštni urad, ljudje najrajši vidijo, da dobe pošto že dopoldne. Tega pa Oplot-ničanom in okolici ni mogoče, ker dospe pošta z avtobusom šele opoldne, kar je skrajno nerodno tako za pisemske pošiljke kakor za časopise. Naš list n. pr. dobe naročniki nekaj ur pozneje, ko izide naslednja številka. Naj bi poštna direkcija avtobusnemu podjetju, ki prevaža pošto iz Slov. Konjic, toliko zvišala plačo, da bo lahko riskiralo dopoldne dve vožnji. Tako bi se pošta delila že ob devetih. Gotovo se ji ne bo dosti poznalo. Vremensko poročilo Vršičj —10, sončno, 55 cm pršiča, mirno. Bled: —11, 2 pršiča na 55 podlagi. Sv. Janez v Bohinju: —10, 70 pršiča, megleno. Dom na Komni: —8, sončno, 185 pršiča, mimo. Mojstrana: —9, 50 pršiča, oblačna Vogel: —13, sončno, 150 pršiča, mirno. Velika Planina: —9, sončno, 60 pršiča, pot zgažena. Krvavec: —10, sončno, 90 pršiča, pot zgažena. Mozirska planina: —12, sončno, 80 pršiča. Škofja Loka: —6, 4 pršiča na 35 podlage, mirno. Kurešček: —6, 10 pršiča na 40 podlage. *uirno. Polževo: —5, oblačno, 35 pršiča. Rekordno kratka skupščina delavskega parlamenta Ljubljana, 31. decembra. V dvorani DZ na Miklošičevi cesti je včeraj zasedal delavski parlament. Njegovo zasedanje je bilo rekordno kratko. Od 60 delegatov se je skupščine udeležilo 56, ostali so odsotnost primerno opravičili. Predsednik DZ Lovro Jakomin je ob 13 otvorii skupščino s kratkim nagovorom, ki so ga delegatje vzeli mirno na znanje. Pozdravil je med drugimi dr. Bogataja kot zastopnika ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Cvetkoviča in zastopnika bana dravske banovine ban. svet. dr. Karlina. Za overovatelje zapisnika je imenoval g. predsednik člana DZ Petra Lombarda in Ivana Briclja. Nalo je predsednik poudaril, da so že posamezni klubi DZ soglasno sklenili, da vzamejo poročila predsednika in tajnika o poslovanju DZ brez debate na znanje, ker so jih drugače vsi delegati že poprej prejeli doposlane od urada DZ. Sledilo je nato blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik Bricelj, v prvi vrsti o računskem zaključku za leto 1937. Navajal je, da so bila pri nekaterih postavkah potrebna gotova dopolnila in spremembe, nekatere postavke so bile prekoračene. Vse od njega predlagane spremembe jo skupščina brez ugovora odobrila. V dvorani je sploh ves čas vladala neka čudovita tišina, nad skupščino je valovila molčečnost. • Ban. svet. dr. Karlin je nato pozdravil v imenu bana skupščino , ki ji je želel najboljših uspehov, poudarjajoč, da je g. minister za socialno politiko v zadnjem času izdal važne uredbe in odredbe, nanašajoče se v zaščito delavskega prava. Sledilo je nalo poročilo o proračunu za leto 1938. Ta izkazuje 2,200.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Potrebno je bilo deloma znižanje, deloma zvišanje nekaterih proračunskih postavk. Od raznih strani je bila izražena želja, da bi se ustanovile potujoče knjižnice. Za izvedbo prihodnjih volitev je v proračun postavljen znesek 500 Hsoč din. Na podlagi sporazuma klubov je bil prav tako brez debate proračun za leto 1939 v celoti sprejet. Kratko je bilo pri slučajnostih poročilo o izdatkih DZ za kritje pravnih stroškov, ko je DZ jemala v zaščito delavske zaupnike in posamezne delavce, ki so bili od raznih podjetij odpuščeni in so morali nastopiti pravdno pot za izvojevanje svojih delavskih pravic. Ob 13.45 je predsednik g. Lovro Jakomin zaključil zborovanje s pripombo, da bo na skupščini sprejeti proračun poslan po posebnem kurir in Ljubljana, 31. decembra. Lokalni kronist bi ob zatonu starega leta in porajanju novega leta 1939 lahko pisal knjige in knjige o vseh gibanjih, potresih in pretresljajih, ki valovijo med nami in ki so nam razgibavali duševno življenje. Policijska kronika zaznamuje zadnje dneve marsikatero zanimivost, veselo in žalostno. Romunski državljan v sodnih zaporih V tople zapore ljubljanskega okrožnega sodišča so včeraj sprejeli elegantnega gospoda. Zagrebška policija je izsledila v Zagrebu prav zanimiv kriminalen tip, ki nagiblje na pustolvsko in sleparsko življenje. Milorad Markovič, oženjen trgovec rodom iz Srbskega Martona, okraj Temišvar v Romuniji. Možakar je močan in visokorasel. Varnostne oblasti ga že dolgo zasledujejo zaradi raznih trgovskih in drugih sleparij, Iz Ljubljane je bila izdana tiralica za njim, z naročilom, da naj ga aretirajo, kjerkoli ga dobe in privedejo v ljubljanske sodne zapore, da bo nato dajal odgovor in polagal račune pred malim kazenskim senatom o vseh svojih podvigih, ki so v navzkrižju s hudimi paragrafi 334 in 337 kaz. zak., ko gre za obrtoma izvrševane goljufije. V Zagrebu so ga iztaknili in ga previdno prepeljali v Ljubljano. Neko poročilo opisuje zunanjost Miloradovo med drugim tako-le, da ima »ptičja prsa«. V bolnišnico letos sprejetih nad 31 000 bolnikov Staro leto zadnji dopoldne ne zaznamuje v Ljubljani in drugod na deželi nikakih hujših nesreč in nezgod. Mestne reševalna postaja miruje že 24 ur. Ni bilo celo noč in tudi dopoldne nobene vožnje. Drugače je bila pa reševalna postaja to leto močno zaposlena. Imela ie nad 4000 voženj, torej mnogo več kot lansko leto. V bolnišnico so včeraj sprejeli 75 raznih bolnikov, med njimi nobenega ponesrečenca m poškodovanca. Prav zanimivo bo poročilo bolnišnice, ko bo sestavila letno bilanco o sprejemanju bolnikov. Računajo, da bo letos do novega leta sprejetih v splošno bolnišnico gotovo 31.400 bolnikov na razne oddelke. Trdovratnost, ki se ni izplačala Pred mulim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 26 letni Jakob Kokol iz Kozjaka zaradi vloma. Dne 26. julija t. 1. je vdrl na Pesnici v vilo mariborskega trgovca Tschareta ter mu je od-nesel'raznili stvari v vrednosti 26.000 din. Samo starinsko violino, ki je bila pri tej priliki ukradena. ceni Tscharc na 12.000 din. Tega vloma ie bil najprej obtožen Tscbarejev viničar Trbos, ki je prišel celo pred sodnike, vendar je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Šele pozneje je prišlo na dan, da je pravi krivec Kokol in da je bil Trbos po nedolžnem osumljen. Kokol je pred sodiščem trdovratno tajil vsako krivdo ter je neprestano izjavljal, da je nedolžen Toda pri njem so našli številne predmete, ki so izvirali.iz,omenjenega vloma. Kokol je sicer zatrjeval, da je vse to kupil od nekega neznanca,, vendar sodišča'ni mogel prepričati. Ostat je celo trdovraten, ko mu je pri razpravi navzoči trgovec Tschare ponujal 1000 din nagrade, če mu pove, komu je prodal violino. Kokol je tudi spričo te zapeljive ponudbe vse zanikal in sploh ni odprl ust. Kljub vsemu molku pa je bil obsojen in sicer na dve leti robije, dasi je prosil sodnika, naj ga obsodijo samo pogojno. Celjske novice Lepota svoje vrste. Če kreneš iz Glavnega trga v Celju v Preešrnovo ul., boš opazil poleg Marijine cerkve »veličastno« starinsko stavbo, ki ni nič kaj v ponos lepemu in velikemu Celju. Ta stavba je bila svoje dni minoritski samostan. za Marije Terezije pa okrožno sodišče, danes pa so spodaj trgovski in gostilniški lokali, zapori, v 1. in 2. nadstropju pa zasebna stanovanja. Na ulico se kaže ta stavba s svojimi golimi rebri. Omet je na nekaterih mestih že davno odletel, šipe na hodnikih popokale in stavba gre isto zgodvinsko pot kot celjski stari grad le s to razliko, da tega popravljajo, one >veličastne« starinske stavbe pa ne. Res so stare stavbe kulturni spomeniki, toda ti spomeniki naj bodo tudi lepi in večkrat popravljeni. Vse to pa navajamo zato, da bi se merodajni krogi sedaj, ko se delajo proračuni, zganili in tudi za to poslopje intervenirali na merodajnem mestu. Vrtnarski tečai v Celju Znano je, da je Celje eno najdražjih mest glede življenjskih potrebščin. Samo čez trg poglejmo in videli bomo, da je povrtnina v poletnih in jesenskih mesecih v ceni na višku, kaj še, če pogledamo na trg v zimskih mesecih. Delavski in srednji sloji si le s težavo privoščijo zelenjavo. Celjska okolica glede na pridelovanje zelenjave daleč zaostaja za ostalimi v Sloveniji. Kmetovalci se pečajo z vsemi ostalimi panogami kmetijstva, delajo od ranega jutra do poznega večera, ne da bi mogli to delo in pridelke koristno in dobro vnovčiti na bližnjem celjskem trgu. V zimskih mesecih celo uvažamo na celjski trg povrtnino iz južnih krajev, ker je pomanjkanje občutno. Ali bi ne bilo dobro, da bi posvetili okoličani več skrbi vrtnarstvu? Za proizvajalca bi bil lo prvi dohodek in bi trajal lahko skozi vse poletje in zimo, konsument pa bi prišel pri cenejšem nakupu na svoj Tačun. Prav lahko bi razen tujskoprometnega Celja zalagali obližnja kopališča s ceneno povrtnino, in nudili tujskemu prometu to, kar so kot kmetovalci dolžni doprinesti. Brali smo na oglasnih deskah mestnega poglavarstva razglas, da bo v Celju dne 3. in 4. februarja 1939 vrtnarski tečaj v telovadnici okoliške osnovne šole. Izvedeli smo tudi, da bosta predavatelja priznana strokovnjaka gg. Kafol 1* ranjo, banovinski referent za sadjarstvo, in Lap Anton, ravnatelj mestnih nasadov v Ljubljani. Ze imeni jamčita, da bo tečaj imel prvovrstne predavatelje. Tudi mi se pridružujemo temu vabilu in vabimo vse, ki žele spoznati način rentabilnega in umnega vrtnarstva, da se tega predavanja udeležijo. Omenimo naj. da je tudi za ljubitelje cvetlic poskrbljeno in da bodo prišli pri predavanjih na svoj račun. Pridite, ne zamudite prilike! Silvestrove prireditve Na kriminalnem oddelku policijske uprave niso danes imeli večjih zadev. Rešetujejo stare kriminalne tipe. Drugače ni bila prijavljena nikaka večja tatinska, sleparska ali vlomilska afera. Danes na Silvestrovo bodo po stari navadi ljubljanske gostilne odprte do 2 zjutraj, ne da bi plačale za prekoračenje policijske ure predpisano takso. Ljubijančani, oni, ki 6o mirni in dobre volje, bodo zajadrali v gostilne. Samo 8 gostilničarjev je na policiji zaprosilo za dovoljenje, da smejo imeti na Silvestrovo »domači koncert« ali godbo brez plesa. Po mnogih krajih kjer se šopiri zunanja elita in puhloglavost, bodo velike silvestrov-ske prireditve t. raznimi veselimi komičnimi in tudi prozaičnimi programi. Takih prireditev bo 11. Naval, tako računajo, bo na le zabave primeren in baje tudi blagodejen. 0 tem bo pač kronist pisal po novem letu. ^Drugače pa želi kronist vsem Ljubljančanom srečno m veselo novo leto! Samo še danes v soboto in jutri na Novega leta dan je odprta umetniška razstava g. A. Kosa M Malega in Fr. Goršeta v Jakopičevem paviljona v Tivoliju. — Prostori so kurjeni I Vlomilec mednarodnega kova Na mariborskem okrožnem sodišču so imeli danes v veliki razpravni dvorani redkega gosta iz tujine. Bil je to vlomilec mednarodnega formata, ki je imel v Mariboru smolo, da je padel po izvršenem vlomu v roke tukajšnje policije. Dne 19 oktobra zjutraj so opazili v prostorih avtomobilske tvrdke inž. Ferdinanda Fridaua, da je bil izvršeu ponoči vlom. V pisarni je bilo vse razmetano, vendar je vlomilec zastonj iskal denar. Vzel je potem nekaj dragega orodja ter S ^ P'cno„ln. izginil. Istega dne zjutraj, čini so bile stražnice o vlomu obveščene, pa je žc opazil stražnik na Meljski cesti nekega sumljivega možakarja, katerega je aretiral. Na stražnici so mu izprašali vest, pa se je kmalu dognalo, da imajo v rokah vlomilca. Navedel je sicer, da mu je ime Jožef Weber in da je doma iz Strassbourga. Priznal je vlom, dejal pa je, da ga je izvršil skupaj z nekim Weissom, s katerim sta skupno pripotovala v Maribor iz rrage. VVeiss^ga je čakal na kolodvoru, pa je najbrž pravočasno zaslutil nevarnost ter je pobegnil. Policija je bila prepričana, da aretirani VVeber ni navedel svojega pravega imena ter je začela poizvedovati okoli. Res je prišlo iz Darmstadta v Nemčiji pisanje, da imajo tam zabeleženega sumljivega človeka, ki odgovarja sliki, katero je poslala tja mariborska policija m katerega prstni odtisi se strinjajo z onimi, ki jih hrani darmstadtska policija. Mož se pa ne piše Weber, temveč Friderik Volk, star je 31 let, služil je v francoski tujski legiji, po poklicu pa je ključavničar in nevaren vlomilec. Danes se je Volk znašel pred mariborskimi sodniki, ki so ga obsodili na t leto in 4 mesece robije, po prestani kazni pa bo izgnan iz naše države. Nakup koruze za vošastvo Maribor. 30. decembra. Od 1.1. do 30. III. 1939 bo vsak torek, četrtek in soboto dopoldne neposreden nakup koruze za do 30. aprila 1939 se vrši vsak torek, četrtek in soboto dopoldne neposreden nakup koruze za potrebe vojske v prostorih voj. senika v Stritarjevi ulici pri vojašnici vojvode Putnika. — Kavcija ni potrebna. Vsi ostali pogoji so razvidni v garnizijskem skladišču v Mariboru, Ob železnici 16. Jjiačno hako ieJtoJ želi TEODOR KORN klepar, krovec in inštalater LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 9 J\&č*u> moko late,! želi tvrdka IYAN KRECMR Izdelovanje vseh cerkvenih potrebščin ter raznih kovinskih predmetov po najnižjih cenah in kromiranje LJUBLJANA, ZRINJSKEGA CESTA 3 MIH' STAVBENIK IN TESARSKI MOJSTER LJUBLJANA 2IBERTOVA ULICA 11 Telefon 20-50 Gradbeno in tesarsko podjetje ter tehnična pisarna. Izvršuje vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih takoj v Belgrad, da ga g. minister za socialno politiko odobri, ker je drugače nevarnost, da nastane v proračunu px-1px st«1'5'' Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem SREČNO IN VESELO NOVO LETO Medič-Zankl LASTNIK FRANJO MEDIC tovarna olja, lakov in barv ljubljana-medvode DOMŽALE—MARIBOR Od tu in tam Novo veliko državno opero bodo zgradili v Belgradu. Vlada je že zagotovila potrebne kredite, zato se sedaj bavijo še z vprašanjem, kje jo bodo postavili. Nekateri menijo, da bi bil najugodnejši prostor nasproti narodne skupščine, drugi pa so zopet za park ob Maneži. Zaradi razpisa natečaja pa je bila v gradbenem ministrstvu seja, katero je vodil minister Miha Krek. Natečaj bo v kratkem razpisan, čim bo rešeno vprašanje prostora. Udeležiti se ga bodo smeli tudi tuji arhitekti. Muro bodo začeli v kratkem regulirati pri vasi Zabnik na črti med Veržejem in Murskim Središčem. Reka je tod dostikrat menjala strugo in vedno znova preplavljala obširne rodovitne predele. Ker flprva ni bilo misliti na pomoč s 6trani države, 60 se kmetje sami organizirali. Okrog 400 se jih je zbralej, da bodo sami s kulukom začeli uravnavati stugo reke in poskušali spraviti tok v staro strugo. Ko so z delom začeli, pa so opazili, da bi z uspelo regulacijo na svojem odseku pospešili ne-varnast poplave na nasprotni strani ležeči vasi Hotize. Povrh tega pa jim je voda odnesla zaščitni nasip, ki so ga bili komaj zgradili. Končno se Jih ie vendarle usmilila oblast ter je finančno ministrstvo odobrilo za regulacijo dva milijona dinarjev. Gradbeni minister dr. Miha Krek ]e pred nekaj dnevi podpisal odlok, da se regulacijska dela takoj začno. Z velikim uspehom deluje v Belgradu »zimska pomoč«, organizacija za podpiranje brezposelnih in bednih. Stalnemu organizacijskemu odboru načeluje kneginja Olga, a podpredsednici sta žena predsednika vlade dr. Stojadinovica ter žena belgrajskega župana Iliča. Posebno župan Ilič je uporabil vsa možna sredstva, da je v Krog rlarovateljev pritegnil zlasti imovite sloje Nekateri tovarnarji so darovali po več deset tisoč oi-narjev, mnogi razne obleke in po vodi. Samo pet njegovih strank je izgubilo nekaj več kakor milijon dinarjev. Razprava se bo vlekla več dni Nova domača zadružna tekstilna tovarna bo začela obratovati v Kranju Kranj, 30. decembra. V našem mestu imamo že lepo število tekstilnih tovarn, vendar obratujejo vse s polno paro in se večinoma iz leta v leto širijo ter večajo svoje obrate. Kranjske tovarne zaposlujejo res lepo število delavcev, pa vendar še vedno srečujemo obraze, ki s hrepenečimi očmi i&čejo kruha in stalne zaposlitve. V začetku novega leta bo zaposlila nekaj delavcev tudi nova kranjska tekstilna tovarna »Teza«, ki je bila zgrajena letošnjo jesen na Farovški Loki. Zaenkrat je nova tovarna že zaključila sprejemanje delovnih moči, vendar bo pozneje razširila svoj obrat in zaposlila še več delavcev. Prednost nove tovarne je v tem, da je popolnoma domača, to ee pravi: zgrajena je iz popolnoma domačega kapitala, vodijo jo izključno domačini in tudi delo so dobili le domači delavd. Idejo za novo tekstilno tovarno je dal kranjski dekan g. Matija Škcrbec. G. fekerbec je namreč že v Tržiču pred kakimi desetimi leti ustanovil domačo tovarno za usnje »Runo«, ki še sedaj z velikim uspehom obratuje. Prvi razgovori o tekstilni tovarni v Kranju so bili pred dvema letoma, vendar je takrat ideja za nekaj časa navidezno zaspala zaradi pomanjkanja kapitala. V letošnji zgodnji pomladi pa je zavladalo za novo tovarno spet zanimanje. Na ustanovnem občnem zboru družbe »Teza«, ki je bil 31. marca 1938, je že prisostvovalo več ljudi, med njiimi tudi precej delavstva, ki so ee odločili, da bodo pristopili kot družabniki. Sklenjeno je bilo nadalje, da se takoj naroče potrebni stroji in se®ida stavba, ki bi bila sposobna za namestitev 40 strojev ter izdelana tako, da bi jo v ugodnih razmerah lahko razširili. Od tega občnega zbora je agilno vodstvo družbe napelo vse sile, da bi čimprej seaidalo tovarno in dobilo pravice za obratovanje. Število deležev je rastlo in z vsakim novim deležem se je krepila moč družbe. Tudi vnaprej sprejema družba »Teza« nove družabnike. Družba želi, da bi ei tovarna še bolj opomogla, tako da bi pozneje lahko dajala svojem delavstvu dober kos kruha. Omogočeno je tudi vsakemu pošten emu krščanskemu delavcu, da postane z vplačilom deleža član te družbe, kakor je že do sedaj več dclavcev solastnikov ustanovljenega podjetja. Nekaj zanimivosti iz zadnje amnestije Ljubljana, 31. decembra. Na državni praznik 1. decembra letos objavljeni ukaz o amnestiji gotovih kaznjencev in obsojencev je marsikoga močno razveselilo, mnogim zapornikom je pripomogel do zlate svobode, drugi pa so bili presenečeni, ko niso bili deležni pomiloščenja. Nekateri zato, ker njih sodbe niso bile pravomočne, nekateri pa zato, ker so bili sojeni drugi dan po državnem prazniku, pa se je njih zadeva vlekla dostikrat poprej po več mesecev, Neki ljubljanski velepodjetnik bo pač občutil trdoto, da bo moral plačati denarno kazen zaradi neprevidne avtomobilske vožnje. Njegova zadeva bi bila že davno poprej končana in mimo likvidirana. Gospod pa ni hotel spoštovati sodišča v tej meri, da bi se b:l takoj na prvo sodno vabilo oglasil k razpravi. Nel Gospod se je hotel pokazati »gospoda«! Toda temu gospodu bomo 6edaj namesto novoletne častitke zapisali: »Spoštuj sodišče in ubogaj dobrega sodnika!* Ta gospod, ki je pri nekem karambolu močno poškodoval motociklista, bo pa moral plačati čedno odškodnino poškodovancu! Zadnji pomilostitveni ukaz je bil omejen le na gotove delikte, tako n. pr. glede deliktov zoper človeško telo. Prevaranti in sleparji, tatovi in vlomilci niso bili deležni amnestije. Kazenski oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča je te dni v glavnih obrisih sestavil seznam in pregled vseh amnestirancev in pravd, ki so bile ustavljene na temelju amnestijskega ukaza. Glede tiskovnih pravd je treba omeniti, da so bili nekateri že med letom po tiskovnem zakonu (čl 52) zaradi klevete obsojeni sedaj pomiloščeni. Takih je bilo 9, ki so bili obsojeni na skupno denarno kazen 3.820 din. Pred okrožnim sodiščem pa je bilo na državni praznik še 23 tiskovnih pravdnih zadev tekočih in še ne rešenih. Vse te pravde so bile ustavljene. Praz zanimiv je pregled o pomiloščencih, ki so bili obsojeni r.aradi deliktov, navedenih v pomilostitvenem ukazu, na kazen do največ enega leta, bodisi na zapor, bodisi na strogi zapor ali robijo. Seznam navaja, da je bilo 110 takih obsojencev pomiloščenih in so jim bile kazni izbrisane v celoti ali pa so jim bile kazni, ko so že sedeli v zaporih, v ostankih od-zpuščene. Vseh teh 110 pomiloščencev je bilo obsojenih na celotno kazen 40 let, 9 mesecev in 27 dni Ti obsojenci so bili deležni prav značilnih in zanimivih dobrot amnestijskega ukaza. Nekaterim, ki so prestajali kazen, so bile odpuščene 4/5, nekemu 1/23, nekemu 1/25, tretjemu 2/23, naposled nekemu obsojencu, ki bi imel presedeti eno leto in tri mesece strogega zapora zaradi noža pa celo 12/53 kazni. Za druge pomiloščence so ostanke kazni tudi točno določevali in jim ostanke odpisali točno do minute. Nekdo je bil nekaj dni pred državnim pravnikom obsojen. Sodba je postala pravomočna. Njemu so odpustili od kazni 10 mesecev, 11 dni in 6. Njegov soobtoženec, ki je dobil v dvorani št. 79 zaradi tepeža 20 dni, pa bo moral sedeti, kajti državni tožilec se je proti sodbi pritožil in sodba tako ni postala pravomočna. Nekemu drugemu, ki je bilo obsojen na eno leto strogega zapora, so odpustili 7 mesecev, en dan in 23 url Nadalje so bili pomiloščeni tudi taki, ki so bili obsojeni na zaporne kazni več kot eno leto. Takim obsojencem — bilo ji je pri ljubljanskem okrožnem sodišču 9, ki so bili obsojeni na skupno kazen 12 let in 7 mesecev — je bila kazen odpuščena celotno za 2 leti in 8 mesecev. Tudi znameniti »kokainisti« so bili deloma deležni trohice amnestije in to zaradi postranskih deliktov, ki so jih bili izvršili pri svojih »kokainskih« sleparijah. Torej prav čedne zanimivost: o amnestijah za novo leto! TEČAJ ZA STROJEPISJE priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Trnovska ul 15, Ljubljana. Novi modemi stroji. Najnovejša učna metoda. Začetek januarja 1939. Pojasnila v pisarni učilišča! Trnovska til. 15. JUGOSVILA d. z o. z. JUGOTEKSTIL d. z o. z. MASKO ROSSNER MARIBOR REŠEVALCE NASE B02IČNE NAGRADNE UGANKE OPOZARJAMO, DA SPREJEMAMO REŠITVE SAMO DO 2. JANUARJA ZVEČER. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- II sko stanje H Tempe- ratura v O' !» £ K a C c 3» oc Veter (smer, jakost) Pada- vine ■ * as ’3c a os S S a vrsta Ljubljana 756-7 -4-8 -64 84 lt Ni — sneg Maribor 756-2 •4-7 -9-0 80 6 0 — Zagreb 7615 -2-0 -6-0 90 10 0 — — Belgrad 761-1 -5-0 -7-0 90 10 NW, — — Sarajevo 761-9 -4-U -u-o 8ii 11 0 — Vis 753-5 2-0 -1-0 90 4 NW, — Split 753-6 7-0 1-0 40 4 NE, — — Kumbor 751*/ 11-0 4-1 50 10 NE? — — Rab 755-1 5-0 -3-0 50 0 E, — —- Oubrovnu 749-7 9-0 2-0 60 10 NE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno. Temperatura se bo zvišala. Ponekod bo snežilo. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči in vse do 1430 je bilo popolnoma oblačno ter nekoliko megleno z visoko in redko meglo. Ob 14.35 se je oblačnost nekoliko pretrgala, vendar je ostalo še dalje do 17.30 pretežno oblačno. Ob 17.30 se je zopet popolnoma pooblačilo m tako ostalo v noč. Po polnoči je snežilo in padlo 3.5 mm snega. Snežna plast je 25.0 mm. Najnižja temperatura na aerodromu je bila —10 stopinj. Koledar Danes, sobota, 31. decembra: Silvester. Nedelja, 1. januarja 1939: Novo leto. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr, Gartus, Moste, Zaloška cesta. Mestno zdravniško dežurno službo bcn opravljal v soboto od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica št. 7-1, telefon štev. 36-41, TEČAJ ZA STENOGRAFIJO, šestmesečni, pr-redi Trg učilišče in stenografski institut Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Poučuje ga. prof. Robidova Učnina nizka. Uspeh garantiran. Začetek januarja 1939. — Pojasnila v pisarni učilišča, Trnovska ulica IS Novoletne nagrade mestnim uslužbencem, smetarjem in drugim. Ob novem letu čestitajo po mestu in sprejemajo nagrado razni ljudje, zato pa mestno poglavarstvo opozarja, da je mestnim uslužbencem, smetarjem in drugim strogo prepovedano pobiranje kakršnihkoli nagrad. Zato naj stranke takim ljudem, ki nagrade neupravičeno pobirajo ali se tudi neupravičeno izdajajo za mestne uslužbence, ne nasedajo ter ne dajejo nagrad. « -. »Kjer ljubezen, tam Bog« je naslov ipri, ki jo bo na Novega leta dan uprizoril Rokodelski oder v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 7". po Talkejevem romanu spisnl Milčinski. V igri bo nastopil tudi g. Rudolf Vrančič, ki letos obhaja že štiridesetletnico svojega delovanja na odru. Pričetek igre ob pol 8. člani mladinske JRZ! Znake M JRZ dobite v banovinskem tajništvu JRZ na Miklošičevi cesti 7-II., Ljubljana. Silvestrovanje Frančiškansko prosvete M. 0. v Ljubljani bo danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani _ s pfestrdm sporedom, predvsem burka s petjem in godbo v štirih dejanjih »On in njegova sestra« v režiji Milana Skrbinška. Cene običajne. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonunK. Burka »On in njegova sestra« se ponovi v nedeljo 1. januarja ob 8 svečer. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. uri Sobota, 31. decembra ob 21 uri: Trideset sekund ljubezni Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. januarja ob 15: Pikica in Tonček. Izven Mladinska predstava. Ob 20: Pokojnik. Izven Znižane cene. Opera. — Začetek ob 20. tiri. Sobota, 31. dec. ob 21: Roxy. Izven. Znižane cene Nedelja, 1. jan. ob 15: Ero z onega sveta. Izven Znižane cene. Ob 20: Frasquita. Izven. Mariborsko gledališče Sobota, 31. decembra ob 21: »Boccacio.« Zniinni cene. Silvestrovska predstava v korist pokoj ninskega sklada gledaliških igralcev. Nedelja, 1. januarja ob 15: »Pesem s ceste.« Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: »Vse za šalo.« Mladinski dnevi v Mariboru od 29. iunija do S. julija 1939 Vsem je še v živem spominu mogočni mednarodni mladinski tabor v Ljubljani, na katerem je slovenska katoliška mladina pokazala svojo narodno in versko zavednost, svojo vdanost do države, svojo disciplino in svojo moč. V letu 1939 pa vas kliče obmejni Maribor! V dnevih od 29. junija do 2. julija bo Maribor gostoljubno sprejel v svoje okrilje cvet naše mladine, naše fante in naša dekleta in vse one, ki mislijo in Čutijo z našo zdravo, požrtvovalno mladino. Od 29. junija do 1. julija bodo stanovska zborovanja, športne, plavalno in telovadne tekme. V nedeljo dno 2. julija pa bo glavni mladinski dan s sprevodom skozi mesto, slovesno službo božjo in velikim telovadnim nastopom na novem mariborskem stadionu. Fantje, dekleta! Ti dnevi v Mariboru bodo dnevi obračuna vašega prosvetnega in telovadnega dela v prosvetnih domovih in telovadnicah. Naj bodo to dnevi ponosnega manifestiranja za verska in narodna načela! Naj bodo to dnevi naše slovenske. katoliške skupnosti ter naše iskrene ljubezni do kralja in države! Zato na delo posebno tisti, katerim so dnovi v prvi vrsti namenjeni, to so fantje in dekleta celjske in mariborske podzveze. Pa tudi bratje in sestre preko Save in preko Savinjskih planin nam bodo v teh dneh podali svoje roke in se strnili z nami v skupne vrste. K božjemu soncu! — Bog živi! — Zveza fantovskih odsekov, podzveza Maribor Kako ti je ime?« vpraša Robin Norman Railly Raine: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Začudeno, presenečeno se zagleda v vodo. Robin pa se v hipu, seveda moker kakor miš, prikaže na površini, pogleda svojega tekmeca, 6e nasmeje od vsega srca, poskoči, zgrabi za njegovo gorjačo ter ga potegne za seboj v vodo. Tu se oba objameta kakor prava tekmeca, ki si po končani bitki prijateljsko podasta roke ter 6e potratita. Skobacala se iz vode ter vsedeta k Willu. »Kako ti je ime?« vpraša Robin Hood neznanca in pristavi: »Glava me boli, dragi prijateljček! Presneta krepko mahaš!« , »Ti nisi prav nič slabši!« mu odvrne neznanec. »Kar pa zadeva moje ime, mi vsi pravijo Ivan Malček. Kaj pa ti? Kako pa tebe kličejo?« »Robin Hood!« mirna odgovori premagani. »Ta tale je moj prijatelj Will Scarlet. Lahko se nanj zaneseš! Dober drug je!« , , »Robin Hood?« ponovi Ivan Ma ček počasi in spoštljivo. Tega imena tokrat ni bil prvič slišal. Kateri Saksonec pa kanec krajev tudi še ni slišal za Robina rfooda? »Prav vesel sem, aa sem naletel na-te!« pravi nazadnje, ko se je znašel. »In povrhu Še celo v vodi!« šaljivo pristavi Robin Hciod, ki doda še: »Hotel sem se samo prepričati, kako si. kaj pri mačeh! In — prijateljček preskusil sem tol« »Mar ti je žal?« »Ne! Vsakega zmagovalca imam rad!« »Rad bi se ti pridružil!« končno zine Malček. — »Korenjak si!« »Kar daj! Saj itak rabimo dobrih borcev!« odvorne Robin Hood. Vsi trije se lepo pomaknejo v 6enca pod košato drevje in kmalu se zapleto v živahen, vesel pogovor. V hiši sira Guyja sta se pogovarjala ta čas princ Ivan brez dežele in lastnik gradu takole: »Proglasi Robina za odpravnika in obesi vsakogar, ki bi mu pomagal!« je ukazcvval princ siru Guyju. Kar žarel je od želje, da bi se maščeval nad Robinom. »Zapleni vse njegovo imetje! Zapleni V6e, kar je njegovo! Pokazali bomo Sakson-cem, da se ne šalimo... kar takoj prični z davčno bero!« Tako se je togotil princ in glas mu je postajal vse l>oLi zamolkel, vse težji, vse besnejši. i: Warner Bros.) neznanca. »Mar davke?« naglo vpraša sir Guy. »Da, da! Seveda! Davke!« se ujezi princ. Sir Guy sc globoko prikloni pred princem in ne reče niti besede več. Bil je popolnoma zadovoljen. Stvar je tekla taka kakor si je bil sam zamislil in želel. Končno je princ torej vendarle pristal na to, da je treba Robina Locksleya, imenovanega Hooda, preganjati po V6ej Angliji kakor divjo zver. Zdaj ba pa z njim lahko kaj naglo opravil... IV. ZAROTA IN MUKE. Še isti dan je princ Ivan izvedel svoje odločitve ter je izdal potrebne odredbe za preganjanje Robina Hooda in za neusmiljeno trebljenje njegovih pristašev in pomočnikov. Tudi iztirjevanje posebnega davka od Saksoncev je zaukazal s posebnim adlokom. Sir Guy se je kar topil od sreče, ko je gledal, kako sijajno je uspelo njegovo delo, kako krasno so pri-uspelo njegova delo, kako krasno 60 prišle do veljave njegove misli. Pri vseh teh rečeh je bil on prav gotovo v največji meri udeležen, pa tudi največ mu je bilo do njih. Prav trdno je bil prepričan, da bo princ vse iemtje in vsa posestva Robina Hoda podelil sama njemu še isti dan, ko bo rabljeva vrv zadrgnila Robi' nov vrat. Robina je treba torej čimprej ujeti in obsoditi na smrt Treba je na praviti konec njegovemu razdiralnemu delu med Saksonci, saj prav on razpihuje vse napore, ki so naperjeni prati zdaj sicer še nekronanemu angleškemu kralju. Stvar je taka: Robin Hood je nevaren za mir in red v državi, povrhu pa kraljev- ska krona princu Ivanu brez dežele taka dolgo ne bo varna, dokler Robin Lock-sley še živi. Sicer si pa tudi on sam, sir Guy, ne bo mogel prisvojiti njegovih posestev, dokler mu ne bo onemogočil slednjega vpliva na saksonski narod. Na Robina pa že itak vislice predolgo čakajo. To zdaj ve tudi princ Ivan brez dežele sam, in je tudi že 6am uvidel, da je treba z Robinom obračunati samo na ta način. Čim Robina ne bo več med Saksonci, bodo med njimi izginili uporniki, izginili bodo nezadovoljneži. — s samimi Saksonci človek prav za prav še kar dobro shaja. Tako so že preplašeni, da 6i nihče med njimi ne bo več upal niti zaškripati z zobmi, kaj šele, da bi začenjal upor in pozival Saksonce v vstaji. S temi stvarmi bo kaj kmalu v kraju. Zato se je tudi sir Guy tako podvizal, da bi dal objaviti prinčeve odredbe in odloke čimprej. Še istega dne so kmetom in drugemu ljudstvu po trgih in po naseljih, ki so ležala v bližini Nottingham-skega gradu ter v bližini shcrwoodskega gozda kraljevski glasniki na konjih ob vojaškem spremstvu brali proglase, v katerih je bilo javljeno, da je bil Robin Hood po kraljevskem ukazu obsojen na smrt in to ne samo on, ampak vsak, ki bi mu poskušal pri njegovem uporniškem, za državo nevarnem delovanju, kakorkoli pomagati, bodisi da bi ga skrival ali pa ga podpiral s hra:io, z orožjem in z vojaki. Ljudstvo je pokorno poslušalo, kar z nekakšnim svetim spoštovanjem in grozo; klanjalo se je kraljevskim glasnikom — toda Munch je bil svoje že opravil. Temeljito je raznesel med Saksonci zapoved, ki mu je bil naložil prejšnji večer Robin Hood. 12. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 25 din. Hredništvo: Kopitarjeva nlica fi'TIl Telefon 4001 dn 1005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: K. Csfc^Sajalelj Inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik. Programi Radio Llubliana Sobota. 31. decembra: 12 Plošča za ploščo v venček hiti, venček pa vsakemu svoje deli. — 12.45 Poročila. — 13 Napovedi. — 13.20 Plošča za ploščo v venček biti. venčok pa vsakemu svoje deli. — 14 Napovedi. — 17 Otroška ura. — 17.40 Mozart: Les petits nens, balet — 17.50 Pregled sporeda. — 18 Koncert godbe »Sloge«. — 18.20 Pronos večernic in zahvalno pesmi iz frančiškanske corkve. — 18.40 Nadaljevanje koncorta godbe »Sloge«. — 19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nao. ura: Poljedelstvo pri nas in pri drugih narodih. — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30 Tijardovič: Mala Flo-ramy, opereta na ploščah. — 21.30 Silvestrovanje radijske postaje v voliki dvorani hotela Uniona. Sodelujejo znani sotrudniki radijsko postaje v voselem in pisanem sporedu. — Konec ob 0.15. Nedelja, i. januarja: 8 Vesel novoletni pozdrav (ploš('e) — 8.30 Kvartet trobil — 9 Na.pove.ii, plošče: I/Arlesienne, uvertura — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.15 Verski govor (prevzv. škof dr. Gr. Rožman) — 10.30 Vsakemu nekaj (plošče) — 11 Radijski Šramel — 12 Slovenske narodne pesmi pojejo Fantje na vasi in sestre Stritarjove — 13 Na-povodi, poročila — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 17 Kmetijska ura — 17.30 Koncert plesno glasbe. Sodelujeta: Adamičev jazz-orkester in Cimermanov kvartet — 19 Na,povedi. poročila — 19.3n Nac. ura — 19.50 Koncert vojaške godbe — 21.10 Lahkih nog naokrog (plošče) — 21.45 Napovedi, poročila — Ponedeljek, 2. januarja: 12 Balalajke igrajo (pl.) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Radijski orkester — 14 Napovedi — 18 Zgodovina PMihiatrlje (g. dr. Bogomir Magajna) — 18.20 A. Szleminska poje poljske narodno (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: O Ptujski gori (veenč. prof. g. dr. Fr. Stele) Z— 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nao. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert Radijskega orkestra — 21.15 Koncert dvospevov. Izvajata ga. l>ragica Sokova in gdč, Štefka Korenča-nova, pri klavirju g. prof. Upovšok — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe in restavracije Emona. Igra orkester «New melody boys«. Drugi programi Sobota. 31. decembra: Belgrad: 20 Dueti, 20.30 Orkestralni koncert, 22.15 Pisan spored — 7,aareb: 19 Opereta, 22 Silvestrovanje — Praga: 19.15 BeneSeva opereta «Na zelenem travniku«, 20.15 Kabaret — Varšava: 21.15 Silvestrovanje — Budimpešta: 19 Igra. 22.30 Bndimpeštansko silvrstrovanje, 23.:» Narodne pesmi, 0.15 Madžarska glasba — Italijanske, postaje: I. skupina U‘it,30t in 2S3 m): 21 Montanarova opera «Vrag v gozdu — II. skupina (560. 360 in 263 m): 21 Massonofova opera «Werther< — Koln: 19.30 Zellerjevi opereta »Ptičar« — Ostale nemške postaje: 20 Različna silvestrovanja (do 3 oz. 4 ponoči). Silvestrovanje drugod po svetu Kolikor narodov, toliko različnih proslav Novo leto je na pragu, tokrat že leto 1939, Spet bodo proslavljali najrazličnejši narodi njegov prihod, kakor 60 ga proslavljali in sprejemali prejšnja leta. Lahko rečemo, da bo toliko različnih proslav silvestrovega, kolikor je različnih narodov na svetu. Povsod 60 drugi običaji, povsod druge navade. Vendar pa imajo vse te proslave nekaj skupnega. Šaljivci pridejo ta večer na svoj račun in dobe nekako premoč nad resnimi ljudmi. Zato se resnemu človeku včasih zazdi, da eo takšne proslave silvestrovega večera, oziroma novega leta, največja neumnost. Toda, stara navada, pravijo, je železna srajca, ki je ni mogoče kar tako sleči. In zato bomo še dalje proslavljali silvestrovo tako, kot smo ga nekoč, vsaj v bistvu tako in bomo prepričani, da smo ga dobro proslavili, če bomo ta večer preživeli v veselem, čeprav še tako neumno veselem razpoloženju. Tisočletja je že staro to proslavljanje prihoda novega leta in ne bo še tako hitro pozabljeno. V naslednjem hočemo v kratkih besedah povedati, kako drugod po svetu pričakujejo novega leta. V Angliji imajo navado« da ovijejo vse zvonove po cerkvenih stolpih v stare vreče in cunje. S tako zavitimi zvonovi zvone ves silvestrov večer do polnoči. S takšnim neubranim zvonjenjem pospremijo staro leto na pokopališče... Ko pa 6e približa polnočna ura, zvonove spet odvijejo in oglasi se veličastno, blago doneče zvonenje, pravo nasprotje s prejšnjim. Rojstvo novega leta zasluži vendar lepšega, ubranej-šega zvonjenja kot pa smrt starega leta! To razliko naj pokažejo v vreče zaviti in nato spet razgaljeni zvonovi. Na Angleškem imajo navado ta večer prirejati tudi razkošne gostije za lepo okrašenimi mizami. Točno o polnoči se navzočni dvignejo ter voščijo drug drugemu srečno novo leto. Primejo se navzkriž za roke in pojejo novoletne pesmi. Toda proslava traja zelo kratek čas, kajti novoletni dan na Angleškem ni praznik, pač pa navadni delavnik. Tega se morajo zavedati vsi, če nočejo imeti takoj prvi dan novega leta zjutraj — mačka. Na Škotskem so že čisto drugačni ljudje. Saj Škote tako poznamo, kakšni eo, posebno kadar je govora o skoposti, ali lepše rečeno, o varčevanju. Škoti ne praznujejo božiča in novega leta vsakega posebej, pač pa kar vse skupaj na novega leta dan. Škoti ne zapravljajo in zato tudi ne prirejajo bučnih silvestrovanj, saj bi se vendar s tem pregrešili proti svoji varčnosti, proti svoji naravi. Novo le>to obhajajo kar v domačem krogu.., V Franciji proslavi navega leta ne pripisujejo posebnega pomena, katji tudi tu, kakor v Angliji, je novoletni dan navadni delavnik. Le umetniki in druga odlična gospoda si ne puste vzeti novoletnega veselega razpoloženja. Silvestrova proslavljajo v bogatih in razkošnih dvoranah Montmartra. Glavno točko sporeda izpopolnjujejo razni dovtipi, ki so dostikrat zelo duhoviti, nalašč pripravljeni in namenjeni za ta novoletni praznik. Italifani so znani po tem, da zelo radi kaj dobrega pojedo. Zato polagajo na silvestrovo največjo pozornost temu, da pripravijo za ta večer obilne gostije. Na vrsto pridejo ta večer kar nekakšne lukulske pojedine. Ponekod imajo na ta večer tudi navado razbijati porcelanaste posode, kakor pri svatbah, da bi te črepinje prinesle čimveč sreče v hišo. Tudi to navadno vedno bolj opuščajo in je še nekak skoro pozabljen preostanek iz davnih prejšnjih let. Na novega leta dan pa so cerkve v Italiji tako polne ljudi, kakor noben drug dan v letu, če je še tako velik praznik. Švedi proslavljajo silvestrovo spet na svoj način in sicer ne na domovih ali kje v kakšnih zabaviščih pod 6treho, pač pa pod milim nebom, na smučkah. Vse hiti že dan pred novim letom ven v 6nežno naravo, bodisi na smučkah ali na sankah. Utaborijo se kje v bližnjih gorah in tako v znamenju zimskega športa pričakujejo trenutka, ko bodo za leto dni starejši. Samo po sebi se razume, da ob tem pričakovanju ne sme manjkati kuhanega vina in dobre jedače. Kadar na silvestrov večer sije luna, potem uprizarjajo prave bitke s kepanjem. V tem primeru gredo v bojnem razpoloženju v novo leta. Na Danskem je silvestrovanje čisto drugačno, kot pri drugih severnih narodih. Proslavljajo ga približno tako kot Nemci, razlika je le v tem, kaj naj ta večer najrajši jedo in pijejo. Pri Nemcih pridejo ta večer navadno na mizi krape, na Danskem pa menda samo krapi ne, drugo pa vse. Danci tudi ne zalivajo teh dobrot z vinom, pač pa z vodo. Kakor da bi bila to ree moč navade za ljudi, ki večno žive le ob morju, torej ob vodi. Čisto nekaj drugega pa prinese polnočna ura. Tedaj nazdravljajo s pristnim francoskim šampanjcem. Nato na široko odpro vsa okna, prižgo na njih lučke in spuščajo svetle lampijončke. Po zabaviščih.nosijo ljudje po žepih pokajoče žabice in druga »strašila«, tako da se ta večer drug drugega v družbi previdno izogibajo. Če se koga le posreči prestrašiti, se vsa družba navdušeno krohota ,kakor da 6e je posrečilo nekaj izrednega. Spanci so precej vroči ljudje. To se pokaže posebno še na silvestrovo. Čim več je hrupa in čini bolj je kri razgreta, teni boljše je. Vse, kar ni pribito z žeblji ali kar ni pretežko, znosijo iz svojih kuhinj ter s to kuhinjsko posodo ropotajo v sprevodih po ulicah, da mora človek oglušiti. Odlična gospoda se zbira ta večer pod palmami in z žlicami v kozarcih Trije veliki pokojniki, ki so umrli letos: predsednik turške republike in ustanovitelj moderne Turčije Kcmal Ataturk (zgoraj levo), voditelj Slovakov msgr. Andrej IHinka in bivši predsednik romunske vlade j Oktavian Goga (spodaj) spremlja >godbo« na ulici. Ko začne udarjati ura dvanajst, poskušajo Španci ob vsakem udarcu ure pojesti po eno grozdno jagodo, toda res tudi pojesti, ne pa samo spraviti v usta. Tisti, ki zna požirati te grozdne jagode tako hitro kot bije ura, bo imel v novem letu mnogo sreče. Pred tremi leti je bilo menda zelo malo Špancev, ki bi to zmogli, kajti ta tri leta Španci niso posebno srečni... V Združenih ameriških državah je silvestrovanje tudi zelo hrupno, posebno po mestih. Celo v tistih časih, ko so bile alkoholne pijače prepovedane, ni skoro nihče ostal na silvestrov večer »suh« ali z drugimi besedami »neoka-jen«. Že nekaj dni prej so se vsi založili vsaj z nekaj steklenicami whiskyja ali konjaka ali francoskega šampanjca. In kdor ga ni imel doma, je kaj dobro vedel, kje ga ho kljub prepovedi ta večer le dobil. Ko so prohibicijo odpravili, je vsa ta »vesela« proslava postala samo bolj javna, nič drugega. Tudi vse druge proslave, kakor po najrazličnejših gledališčih, varietejih in kabaretih na silvestrovo v Ameriki nc žalijo preveč čuta sramežljivosti, ker so postale že preveč v navadi. Na novega leta dan pri kosilu ne sme manjkati pečenega purana, vsaj pri tistih ljudeh, ki si ga lahko privoščijo. Toliko pijanih ljudi na silvestrov večer kakor v Braziliji pa menda res ni nikjer več na svetu. Vso noč popivajo ne samo po raznih gostilnah in drugih gostinskih lokalih, pač pa nič manj tudi po domovih. In tudi kričanja — kar je seveda spričo tega dejstva tudi čisto razumljivo — ni nikjer toliko kot na silvestrov večer v Braziliji. V Argentiniji si voščijo novo leto takorepoč kar tako mimogrede, med vožnjo, iz avtomobila v avtomobil. Vse se ta večer pelje v okolico, seveda kdor ima le na razpolago kakšno vozilo. Pa se ne peljejo ven na deželo zato, da bi tam občudovali lepoto narave, pač pa zato, da bi se med vožnjo v vetru nekoliko ohladili. Pri 40 stopinjah temperature, kolikor jo je v Argentiniji tedaj, ko pri nas vlada najhujša zima, je že treba nekoliko hladila. S seboj vzamejo mrzle pijače, posebno zabavo pa imajo v tem, da na vse pretege kričijo. V večnem ledn si bosta voščila novo leto. Kitajci ne poznajo božičnih praznikov. Zato pa je nekaj nenavadnega njihova proslava novega leta. Proslavljajo jo kar 15 dni skupaj, brez prenehanja. In nazadnje pojdimo še malo na evropski sever, k Fincem Od vseh so morda Finci najbolj originalni pri teh proslavah novega leta. Tedaj pridejo do besede predvsem snubci. Navada je, da na silvestrov večer prosijo za roko svoje izvoljenke. Ženinov oče pride neopaženo ob polnoči pred hišo, kjer si je sin izbral svojo nevesto. Na hišni prag položi kos kruha, namazanega z medom, potrka nato na okno ter zakliče ime svojega sina. In potem ne čaka niti trenutka več, pač pa spet zbeži domov, nevestini domači pa ga zasledujejo. Ge ga zalotijo in ujamejo, potem nj( „rov sin nima ničesar več iskati pri tej hiši. Če pa se mu posreči uiti, mora slediti poroka. Na novega leta dan pripeljajo nevesto v svečanem sprevodu na ženinov dom, kjer gostom prirede zajtrk. Ta zajtrk pa mora trajati do večera. Tudi to tekanje za ženinom bi morda dalo misliti, zakaj so ravno Finci tako dobri tekači... No, in kako proslavljamo prihod novega leta pri nas? To ve vsak sam najbolje. Proslavlja ga pač kakor ga kdo more. Sicer pa je bolje, da o te mne govorimo, če ne, se utegnemo komu res zameriti. Veste, da se nočemo. Čudna podgana, ki živi samo v južnoameriških Andih. Zaradi svojega kožuščka je zelo dragocena žival. Živalca stane trikrat toliko, kolikor tehta v zlatu. Radio Na Japonskem so tedaj, ko se bliža novo leto, v velikih množicah zbrani v svetiščih. V prazničnih oblekah se Japonci podajo že takoj zvečer v svoja svetišča k službi božji, kjer se prizadevajo, da bi od Budhe in boga sonca izprosili na naslednjih 52 tednov obilo blagoslova. Zjutraj na novega leta dan se goste z rižem, ki je njihova narodna hrana. In seveda vina tudi ne manjka.