Štev. 14. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926/27.). V Ljubljani, 11. novembra 1926. Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-gttjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiiko glasilo UJU. - Poverjeništvo Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU - Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst ja plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Ideja le — padla. Izšla je druga številka »Edin-stva«. Pričakovali smo, da bomo na uvodnem mestu čitali članek, ki bo poln navdušenja zagovarjal neobhodno potrebo, da se vnese v naše stanovske smernice ideja — oziroma besede, ker pozitivna ideja je že v njih — »narodnega in državnega edinstva«. Pričakovali smo argumentov, ki nas bodo nepobitno prepričali in kjer se bo pobijalo naše stališče ter iznesli stvarni in nepobitni dokazi za pravilnost nasprotnega stališča in neobhodno potrebo ugoditve nasprotnemu stališču. Pa zaman smo iskali od prve do zadnje strani, od prve do zadnje črke — same, celo zelo nizke osebnosti, s katerimi se hoče zopet pridobiti večino učiteljstva, niti ne za staro strujo, temveč le za osebna maščevanja. Ideja je torel padla... Pa še nekje je ideja padla! Padla in propadla je ideja »narodnega in državnega edinstva« pri okrajnih učiteljskih društvih. Ne pozitivna ideja! Marveč ona ideja, ki je bila vržena med učiteljstvo kot preporno jabolko, kot jabolko za razdvojitev učiteljskih vrst. Tudi ta ideja je padla! Živi pa v učiteljstvu trdna zavest ter globoka, pozitivna, prava in zdrava ideja >narodnega in državnega edinstva«, temelječa in udejstvujoča se v stanovskem edinstvu. To je dokazalo učiteljstvo ravnokar na zborovanjih sreskih učiteljskih društev. Ni se dalo zbegati in omajati, v trdni veri, da nihče ne dvomi, da bi z novimi smernicami krenil od pozitivne baze »narodnega in državnega edinstva«, kj je globoko zasidrano v srcih in pozitivnem delu slovenskega učiteljstva ter v smeri istega, nad čemer ne pusti učiteljstvo dvomiti. Učiteljstvo je odklonilo izigravanje te ideje ... Vstala pa je mogočna ideja stanovskega edinstva, mogočna baza lepše naše stanovske bodočnosti, nje neobhodna potreba, najpozitivnejša predstaviteljica čistega in neizigravanega »narodnega in državnega edinstva«. Temelj istega in edina mogoča pot do istega! Ideja stanovskega edinstva, stanovske solidarnosti in sloge vstaja. Rodila jo je potreba in težki časi, ki prihajajo in nas postavljajo pred velike naloge. Mogočno vstaja in še taki razkolni in prevratni revolucionarni poizkusi je ne ustavijo in ne zadrže njenega pohoda, njene zmage. Revolucija, ki jo poizkušajo nekateri, nima pravega cilja, zdravega jedra. Revolucija ima svoje uspehe samo takrat, kadar stopi na pripravljena tla, ne pa, da se jo umetno dela. Uspeha sme pričakovati le, če se pojavi ob pravem času — proti nezdravim razmeram. To so sociološko utemeljeni pojavi! Zdrave ideje pa se z razdiranjem ubiti ne more in proti njej se nima uspeha. Taka revolucija se maščuje nad onimi, ki si hočejo z njo pomagati, nad njenimi povzročitelji samimi... Po desetletnem bratomornem stanovskem boju vstaja ideja stanovskega edinstva in stanovske sloge v obrambo skupnih interesov na popolnoma dozorelem in pripravljenem terenu. Učiteljstvo je prišlo do spoznanja, da je ta boj pogre-šen, njemu v škodo. Ideja stanovskega edinstva vstaja, da spasi učiteljski stan, da ga dvigne na višje, ne ozkosrčno, medsebojno stališče in ga usposobi za dvig šolstva in narodne prosvete v soskladu z narodovimi zahtevami in interesi, kar je naša najvišja naloga v nacionalni državi in pri čemer rabimo medsebojnega miru in skupnega dela. Zato moramo koncentrirati vse dobre in pozitivne sile učiteljskega stanu za velfko državno nalogo in iih ne pustiti absorbirati v medsebojnem stanovskem boju. Časi so preresni, za državo prenevarni, da bi še nadalje celi stanovi tratili svoje sile v medsebojnih stanovskih bojih. Tega ni pri drugih kategorijah, ne pri meščanskošolskem učiteljstvu, ne pri srednješolskem, ne pri visokošolskem — zakaj bi pri nas moralo biti! Država potrebuje dela, pozitivnega dela tudi na šolskem in prosvetnem polju — ne pa medsebojnega klanja in preganjanja. Ideja je padla — padla je namreč ideja, da bi morale ostati naše stanovske vrste razdvojene po političnem naziranju in mesto nje vstaja ideja depolitizacije. To je ona ideja zaradi katere so nje pro-pagatorje in pokretače nazivali za izda-jice, za povzročitelje razkola, za slabiče in propagatorje nekega posebnega meglenega stanovstva, ki pa danes nepobitno prihaja, ne samo v učiteljskih vrstah, temveč tudi med drugim uredništvom z veliko silo na dan; proglašali so jih ne vemo za kake krivce, za povzročitelje ne vemo kakih zločinov itd. Ideja stanovskega edinstva je danes - zmagala in ne ustavi je nihče več! Predstavniki nove smeri, s temeljno idejo stanovskega edinstva se smatrajo lahko ravno zaradi tega za najpozitiv-nejše delavce na polju narodnega in državnega edinstva. Smatramo, da se imajo v svrho trdnega narodnega in državnega edinstva ujediniti predvsem temeljni stanovi v državi na strokovnih in stanovskih platformah. S tem, da združimo vse učiteljstvo: srbsko, hrvatsko in slovensko ter vse učiteljstvo brez razlike politične in verske pripadnosti v državi na temelju stanovskega edinstva, na najtrdnejši in najrealnejši bazi za narod in državo, t. j. na bazi dela za povzdigo šolstva, prosvete in učiteljstva, smo ustvarili s stanovskim edinstvom tudi popolno narodno in državno edinstvo v našem stanu in najtrdnejšo bazo za razšir- jenje tega edinstva v najširše kroge naroda in države. Padla je slaba, vstala zdrava ideja — padla je negativna in vstala pozitivna ideja! Sestanek predsedstva UJU in poverjenikov UJU v Zagrebu. Zakon o osnovnih šolah. — Pravila UJU: proporc, sindikalna osnova in drugi temelji. — Preganianja in zaščita. — Za enotno organizacijo vsega učiteljstva. — Uradniški zakon. — Prijateljski sestanek z zagrebškim učiteljstvom. (Dalje.), ZAKON O OSNOVNIH ŠOLAH. Predsednik V. Petrovič ie mne-nia. da zakon za osnovno šolo ne bo ori-šel tako kmalu pred skupščino vendar moramo biti oriDravlieni. zato smo razposlali vsem ooverieništvom - že znani osnutek osnovnošolskega zakona v dopolnilo. Iz Poslanih predlogov in izore-memb bomo izdelali končni osnutek ki ga pošljemo še enkrat vsem ooverieništvom. Pov. Popovič predlaga, nai se vzpostaviio za nameščania in premešča-nia učitelistva oblastne komisiie. v Beogradu oa centralna komisiia, ki bo predlagala od oblastnih komisij predložene dvooredloge po enega prosilca v imeno-vanie. Pov. S k u 1 j. Ne moremo se strinjati z načinom kako se ori nas izdelujejo osnutki šolskih zakonov. Sto.iimo na stališču in smatramo da bi bil naiorjmer-neiši za naše prilike okvirni šolski zakon. ki bi dopuščal da bi se prilike nivi-lirale sorva potom odredb in oozneie šele z zakonitimi določili. Načelno stojimo na stališču da ie zakon o narodnih šolah kakršnega ie predložila vlada v celoti odkloniti ker ie no svoii izvedbi tehnično oomanikliiv. Pri predloženih izpremembah polagamo posebno važnost na člen 16. in kar ie. z niim v zvezi. Tu stojimo na načelnem stališču osemletnp šolske obveznosti. ki nai se na deželi, nosebno v selih. olaišuie v višjih letnikih s skrčeno učno dobo v zimskem časn od novembra do konca marca (pouk vsak dan) in s noseb-nim tioom šole. t. t. ool.ieorivrednimi nadaljevalnimi šolami, oziroma s šolami za domačice (gospodinjske šole). S tem ie dana kmetskemu prebivalstvu velika možnost da bodo v času ko notrebuieio otroke doma za delo imeli iste doma hkrati pa bo šola dobila praktičen značai. Pri tem ie treba skrbeti za primerno izobrazbo učitelistva v tem pogledu in za primerne honorarie učiteljstvu, kar predvideva člen 16. projekta. Pov. Skavič ie mnenja. nai bi se zakon ne imenoval okvirni ampak kako drugače, ker se ti poimi zelo mešaio in se misli ori tem celo na oblastno zakonodajo. Tov. Dimnik želi da se projekt, ki ga misli min. predložiti skupščini, dobi pravočasno od ministrstva in se ga da tudi ooverieništvom v razprava da bode moglo na osnutku sodelovati vse učitelistvo in se store primerni koraki pri poslancih v šolskem odseku oziroma zakonodajnem odboru. Vzbuditi bo treba tudi pozornost nri poslancih z^ naše zahteve in stališče Tov. M i 1 o i e v'i č želi. da pozove Izvršni odbor seio Glavnega odbora oredno pride do reševania osnovnošolskega zakona. Predsednik UJU se zahvali vsem članom konference za predloge in ob-liubi da se bo Izvršni odbor ravnal po danih nasvetih in storil vse da dobimo čim oooolneiši zakon o osnovnih šolah. Odobreno ie bilo stališče, ki ga je oovdarial tov. Skuli z Dimnikovim dodatkom glede postopka. PRAVILA U.IU. Predvsem se ie razvila debata ki io ie otvoril poverienik b Zagreba tovariš Skavič ali nai ostaneio ooverieništva ali nai se osnuieio organizaciie po oblastih. V debato so posegli skorai vsi navzoči. Soglasno ie prevladalo mnenje, nai ostaneio za seda i dokler se prilike ne izpremene ooverieništva. Lahko oa se bodo no potrebi nekatera ooverjeni-štva (beograisko) delila, ako se bo pokazala potreba in če bo sposobnih mož za delo in vodstvo. Glede načina volitev oo novih pravilih se ip razvila orav živahna debata. Tov. Popovič ie bil za proporc, tov. Skavič bi bil za proporc le tedai če LISTEK. ALBIN ČEBULAR: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) 3. Dragatuš. Zakai ie tukai še elobokozačrtana. med tem ko ip v okolici bližnii kakor oddaljenejši, že precei izhlapela? Tukaj se moramo opirati naiveč na fare. Črno-meli ie razpoložen prometu. Ljudje, ki orihaiaio semkai sp nekako modernizi-raio. Ne seieio več v toliki meri konoplje in lanu. ker kupiio v mestu za male novce obleko in potrebno, torai sp jim np izplača trud in skrb. katera bi nastanila v obratnem slučaju: zato izgineva tudi tukai tip — bela obleka V pretežni večini so črno oblečeni. . Šolski okoliš:' Petrova vas. Talčii vrh. Mavrlen in Dobliče, vsi ti liudie spadaio ood črnomaljsko faro torei so naimani vsako, nedeljo v Črnomliu kier so se potom zad-niih desetletij, ko ip iztekla železnica mimo Črnomlia. popolnoma prelevili. Tribuče sicer ne spadaio sem. vendar pa jim ie precei bliže nego v Adlešiče. zato se iih tudi precei odtrga semkai. Vse drugače ie oa z Dragatušem, Vinico Adlešiči kier so samosvoje fare, vse precei oddaliene od črnomlia. s katerim imaio boli slab stik (sodišče kolodvor semeni): med tednom se zadržu-ieio liudie v 'domačih vinogradih in na domačih niivah, le ob nedeliah gredo v središče svoie fare. torei so šp orecei izolirani od vnaniega sveta dasi iim ni tako daleč in imaio zategadelj še globoko usidrane narodnp šege in običaie. če se povrnemo torei nazai tudi še globoko ornamentiko1. katera živi, naibuldneie cvete in se razviia r,a svetovnoznanih oisanicah (piruhih). * Tudi dragatuška šola ie pričela v veliki meris z izdelovanjem in narisava-niem hišnih številk, da že vsak mimo-idoč potnik kateri gre skozi katerikoli krai ki ip tu všolan. vidi na hiši tablico, ooremlieno z obrobno ornamentiko, prepojeno 7. živo barvo samo od sebe orioo-veduiočo. okusno izdelano številko Ta ornamentalna deščica vsakemu prišlecu stopi nehote pred oči ter ga opozori na istovredne ornamentalnp zaklade kateri se nahaiaio v hiši sami bodisi na enem ali drugem predmetu. Številni osnutki na papir nam kaže-io priprave in sestave, predno sp zavzame pravi naris. Vsak prostorček ie skrbno oorablien. okusno izpolnjen: stroga sigurnost se žp kaže- kait; vsaka črta ie na svoiem mestu iasna. ne kakor ip kie navada da ie vse zmašeno na kup kakor na smetišču, v redu torei. kolikor oač moremo zahtevati nd osnovnih razredov na tei šoli. Ko «?e bo pot usmerila in utrdila na eni vrsti ootpm orestooiio tudi na dru-t. i. po naravi in tako bodo gotovo izšli z obojestransko obdelavo iz leta v leto. Sedai se šele vidi, kako lep in zanimiv ie ta predmet ob katerem sp za-raduip učenec in učiteh sai ie izdelek res skorai nepričakovan Pri rokotvornem pouku moramo pohvalno omeniti izdelke, ki omogočuieio še pouk. N. pr.: v 3. šolskem letu obravnavalo Tnrke zato «o si naredili učilo iz cementa: hribček z obzidipm in cerkvico kar imaio stalno med šolskim cteiom. Dalie zasledimo stoialce, na katerem ie nareieno mostišče, na katerega so oo-stavliene iz palčic sestavliene kočice. krite s slamo. Vse to omogoča iasneišo nazornost da si laže ustvari učenec predstavo, laže Pa tudi obvlada snov fcer nam io poda ker kar bere iz predmeta. če bi imel vsak razred posebei za svoie predmete take nazorne pripomočke oa naisi iih narede tudi učenci sami, če so še tako primitivno izdelani, bodo brez-dvomno zbuditi tudi one (ki soe večno v razredu ki sp ne ganeio iz razreda v razred, kaiti stvar iih bo pričela zaai-mati ker so sami ustvariali oziroma pomagali četudi naimani, in napredek bo zašel tudi vanie. kar prižgali se bodo. oživeli med tem ko bi v obratnem slu-čaiu vedno boli tooeli. ker iim ista večletna oonavliaioča se učna snov doni po učilnici. Dalie zasledimo tudi oreceišnip število stoialc sestavljenih iz. nalčic. katera nai bi bila za cvetice. Razstava ie prav dobro uspela gledalcev ie bilo orecei — le no začrtani ooti naprei! 4 Podzemelj. Risanje se goji normalno; posebnih oovdarkov ni pripomniti kar ie naglasil že saim g uoraviteli. pač pa bi omenili nri rokotvornem pouku izdelavo lesenih kiožnikov. Prav dobro ga ie izvršil neki deček ki ga ie tudi okrasil s slikami orodia katero rabi niegov oče. bi volili učitelii do katefforiiah šolstva Da tudi ta izvedba bi bila težavna. Tov. Dimnik ie mnenia da bi se morale vršiti volitve v ožie sosvete v oosamezniti pokraiinah tako- da bi bile zastoDane sorazmerno skunine oosamez-nih društev. Ozira oa nai se Dri izberi zastopnikov le na zmožne osebe. Obrazložil ie sistem, do katerem so bile izvršene volitve Dri hublianskem Doverie-ništvu. Razgovor ie nanesel tudi na organizacijo na sindikalni Dodlaei. Cisto sindikalni sistem ni za naše orilike nač Da nai se UDOŠteva kar bi nam moglo dobro služiti. Tov. tajnik M i 1 i j e v i č predlaga nai Došlieio Doverieništva osnutke pravil do konca novembra t 1. (Soglasno sore-ieto) in se bo o tem skleDalo na Drihod-niem sestanku. ZAŠČITA UČITELJSKIH PRAVIC. Predsednik ooroča, da ie Udruženie interveniralo nri ministrstvu radi orogo-nov Obliubilo se ie veliko storilo Da še malo. Poprave ki so se izvršile ne ustrezaio ker niso orišli učitelii na ona mesta, kier so bili. G. minister ie tudi obljubil, ida ustavi premeščania brez razDisa. Posamezni zastooniki poverieništev so naštevali slučaie ¡7 svoiih kraiev. Ugotovilo se ie. da so bili slušatelji pedagoške šole v Zagrebu nastavlieni na razna učitehišča še oredno so položili diplomske iziDite d roti čemur nai se protestira. Ker e0SD0d minister p-otovo ni do-učen n vseh enakih primerih ie zbrati vse Dodatke in Dredložiti Izvršnemu odboru da o niih obvesti v. ministra- da se zabraniio enaki slučaii ki škoduieio šoli in učitelistvu. SAMOSTOJNI PREDLOGI. 1 Izkazalo se ie, da so konference Doverienikov zelo važne. Prva konferenca ie končala / lenim usnehom. Prihodnja se vrši v decembru v Saraievu. 2 Pov. S k u 1 i stavi predlog, da naj bo na bodočih seiah Doverienikov kot prva stalna točka na dnevnem redu do-ročilo vseh Doverienikov o ooložain in delovanm v Dodročiu Dosameznih Doverieništev. 3. Pov. S k u 1 i stavi nadalie sledeči predlog: Vsa Doverieništva UJU in centrala nai vestno nrouče vse diference, ki zadržuieio SDoiitev vseh učiteljskih organizacij v eno skuono organizacijo. ki nai bo naše Udruženie. To se bo uresničilo, če vsi Dokažemo: 1. da smo požrtvovalni domo- in mladinoliubi: 2. da smo si tova-riško zares iskreni: 3. da ie naše Udruženie zgoli stanovsko in strokovno. Centrala UJU nai stopi v to svrho takoi v stik z vsemi ostalimi učiteljskimi orsranizaciiami ter nas o razviianiu te akciie dosledno in vestno obvešča. O tei točki se ie razvila dolga debata in so se oglasili tov. S k a v i č . M i-lojevič. Pooovič, Petrovič. Pooblastil se ie Dredsednik V. K. Petrovič. da nrevzame tozadeven mandat glede učitelistva na Hrvatskem, ki je še izven UJU. 5. Tov. Dimnik stavi Dredlog naj se ooveri tov. Pavle Flere. da stooi v stik « komisiio ki deluie na i/nremembi činovniškega zakona. Dožene nai se .v katerem pogledu ima komisiia izoreme-niti zakon Predložil ie več iZDrememo. ki nai bi se ob tei Driliki skušale vnesti v zakon Dosebno glede učiteliev-voiakov in druge zadeve v katerih se re oDazilo pomanjkljivosti. Predloge doDošlie do-verieništvo pismeno. (Soreieto). 6. Tov. Dimnik predlaga z ozirom na to. da imaio nekateri člani ožiega sosveta in glavnega odbora nenrilike kadar se udeležuieio sei da izposluie centrala ori ministrstvu odsudstvo oo členu 110. čin. zakona in nai ministrstvo raztegne svoi odlok O. N. br. 30.780 od 2. iuniia 1925 tudi na te slučaje. (Sprejeto). Z ozirom na oozni čas in še obilico drugih predlogov ie prosil predsednik, nai pov. vse druge predloge vlože pismeno, ker nekateri zastooniki morajo oditi z vlakom. Nato se ie vršil prav animiran oriiateliski sestanek 7 zagrebškim učitelistvom. kier se ie izmemaia marsikatera zdrava misel in so se utrdili med-seboini odnošaii in znanie. Velika pridobitev za učiteljstvo. Obeta se, da bo konec oddajanja služb „pod roko". — 5 tem se obeta tudi omejitev premeščanj po čl. 71. — Vsa službena mesta se bodo oddajala le z razpisom. — Da se bo le tudi izvajalo! — Treba bo javne kontrole! — Naloga in dolžnost okrajnih društev v tem pogledu. Že na zagrebški konferenci poverjenikov UJU ie poročal predsednik UJU, da ie bil Izvršni odbor UJU ori ministru prosvete in ie zahteval da nai se usta-viio nremeščania učitelistva ker se to vrši še vedno, posebno na Hrvatskem. G. minister Trifunovič ie to obljubil. Te dni oa smo oreieli sledeči odlok: Prosvetni oddelek velikega župana liubbanske oblasti obiavlia pod P. br. 7547/3 z dne 3. novembra t. I.: Gospod pomočnik ministrstva orosvete odreia z odlokom z dne 25. oktobra 1926. O. N. br. 27.054, da se odslei ustaviio vsa Dremeščania učitelistva: zato se v bodoče zadevne orošnie ne bodo mogle več uno-števati. Vse i.zprazmene učne službe v oblasti bodo razpisane. Uvaževale se bodo le nrošnie za razpisane službe. — Prosvetni inšpektor: dr. Lončar. Ta odlok ie za učitelistvo zelo velike važnosti ker se 7 niim ustaviio vsa takozvana Dremeščania »DOd roko« ali »Dod klobukom« kakor Dravijo Obeta se nam da se bo s tem izboljšala uoravna morala ki ie nredpogoi dobri službeni morali in stanovski morali. Ako se bodo vsa službena mesta razDisovala in oddaiala le z razpisom bo lenialo premeščanje do zloelasnem čl. 71 čin. zak., s tem Drotekcijonizem in Dartizanstvo kateremu ie posebno služil ta člen. Seveda ie oredposroi da se bo ta odlok strogo izvaial in se ne bodo delale v tem oziru 7ooet izieme. To bo predvsem odvisno od učitelistva da bo v blaeor ureditve pravnih razmer za ves stan zahtevalo tak postopek in se podredilo občemu blagru. Odvisno ie Da to tudi od iavne kontrole ki ho hičala vse konkretne slučaie kier bi se kršil gnremi ndlok. V tem do-pledu imain v Drvi vrsti velik- dolžnost in nalogo naša okraina nčiteliska društva, ki mora in takoi ugotoviti vsak konkreten slučaj ki se bo nrioetil v tem oogledu v niihovem okraju. Vsak tak slučaj moraio iavno bičati na svoiih zborovanjih ga moraio .naznaniti Dovelrieništvii UJU da bo orotestiralo ori prosvetni uoravi in ga morajo sporočiti tudi uredništvu »Učiteljskega Tovariša« da br» iavno hičalo konkretne slučaie jn se bo o tem vršila iavna kontrola. Da se izognemo netočnosti in odgovornosti za točnost Dodatkov se ima to obveščanie vršiti izkliučno do-tom okrainih društev Le sami si bomo naDravili red in povzročili, da se bodo odloki ki so v obči blagor celokupnega našega stanu tudi dosledno izvajali. • S konsekventnim vzgaianiem k di-sciDlini in redu, tako k službenemu kaikor stanovskemu, bo postala naša organizacija velesila! Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih nabiralnih stanovanj šolskih upraviteljev. Ze drakonski člen 39. urad. zakona le predvsem za šolske uoravitelie neumesten. Delovalo se ie na to da se po-praviio krivice ki iih predpisuie ta člen. a brezuspešno. Ne odnehaimo dokler ne dosežemo! (»Po čl. 39. urad. zakona ima državni uslužbenec, ki uživa naturalno stanovanie bodisi od države bodisi od samoupravnega telesa [občine, krajnega šolskega sveta itd.], pravico do stanarine le v toliko, kolikor presega stanarina, ki bi mu sicer pripadala vrednost stano- vania Po krajevnih razmerah«. (Citat iz odloka velikega žuoana liubbanske oblasti z dne 25. iuniia 1926. P. br. 4529). Naturalna stanovania so s.e ocenila deloma pravilno deloma prestrogo in računovodstvo delegacije min. financ za Sloveniio ie pričelo odtegovati stanarino in sicer od 1. maia 1924 dalje. Težko smo prenesli te odtegliaie. ki so bili marsikateremu tovarišu previsoki. Večina teh odtegliaiev ie bila no večini odvisna od komisii ki so bile različnih te- ženj in marsikje bre7 naimanjšega interesa oceniti stanovanje strokovno in čl. 39. primerno, ozirajoč se predvsem na kraievne razmere. Komisii ie bilo toliko, kolikor šol!! Stanovania v mestih trgih in Dro-metneiših kraiih so cenili liudie ki so se Dri ocenievaniu ozirali na vse Dotrebno (bili so Dovečini drž. uradniki). Po deželi oa so bili ocenjevalci občinski mož-ie. noliedelci marsikie Da ravno Drija+e-lii šole in učitelistva ki so cenili le s Dravcem- »čim višie cenieno. tembolje za občino«. Ni čudo da so nastale take diference da le stanovanie tovariša v hribih v desolatnem staniu 3-krat višie cenieno kakor tovariša na orometnem kraju. Ocenievanie brez merila in ora-vilnika! Da so se stanovanja ocenievala skraino Dovršno in laiiško Dotriuie dokaz, da le mesto ocenjevalne komisiie orišel 7. ocenjevalnim zapisnikom1 k šolskemu uoravitelin občinski sluga in mu ponudil tozadevni zapisnik v podois Ker ie bila zadeva tako neresno ooimovana od ocenjevalcev io ie tudi marsikateri šolski uoraviteli smatral kot neresno v unaniu. da se bo čl. 39. urad. zakona itak spremenil in da ostane vse le na oaoiriu. Ker Ra ie resflnost pokazala druo-p^e sodimo tudi mi sedai drugače. Nadejali smo se. da se stvar ne bo tako naglo realizirala -Kar ie s strani državnih uslužbencev lahko umliivo in upali smo tudi. da ¡zD0-sluiemo od krainih šolskih svetov da ostane tozadevno: status qvo. Uoania so ostala le uoania in stanovania so se morala oceniti. (Kako ie v mariborski oblasti mi ni Dovsem znano-*. Ako mora ostati čl. 39. »rad zakona tak kakor ie in če ne moremo doseči tega da se smatra naturalno stanovanje solskih upraviteljev naiemnine prosto, kot odškodnina 7.n varovame in nadziranje šolskega ooslonia, zahtevaimo strokovnih ocenievalnih komisii ki bodo sposobne pravilno vršiti svoio nalogo y ugled državi in korist učitelistvu ter točen pravilnik za postopek komisiie. in ocenitev stanovanj. Lahko se pripeti, da se bodo šolski uoravitelii izselili iz šolskih ooslooii a v šoli bodo gospodarile podgane. Ako ima hišnik za svoie delo prosto stanovanie ga mora imeti tudi šolski uoraviteli za toliko odgovornost kakor io s tem prevzema. Vidmar Drago, šolski uorav. Splošne vesti. — Deklaracija, nalrodno edinstvo in še nekaj. Zgodovina deklaraciie ie dovoli znana, dovoli ooiasmena. Za nio in Droti nii smo se prekliali do Dostaie v Cehu. V tem besedovanin ie stekla večia množina fraz oo nedolžnem oaDiriu kot Save ob naivečii letošnii Dovodnii mimo Kra-nia in Beograda. V tem smo res mojstri nasledniki iunakov iz abecedne voiske. Pred 30—40 leti smo enako lastnost očitali bratom Hrvatom ki so se do časo-Disiu Dričkali o političnih programih v Zagrebu iim ie gospodoval tuiec-ban s hrvatsko večino v saboru. Cas bi bil da končamo tudi mi de-klaraciisko voino. In facit deklaraciie? — Sprejeta ie in nihče več ne vpraša, kako se ii snuie živlienie Toda oni, ki so ii nasprotovali in slednjič ostali v manišini. ruieio sedai proti skleou da. naravnost oroti organizaciii hnie nego so orei naravnost proti sami deklaraciii — za narodno edinstvo. Ti dve besedi nista samo lep naslov ako rabimo sami ali v zvezi: narodno in državno edinstvo kar pomeni za nas nič več. nič mani kot pre-ie. Na to smo orisegli te besede so tudi v kralievi prisegi na ustavo. Torei zadeva ki ie za nas umliiva sama ob sebi. ako nočemo zagrešiti veleizdaie. Narodno edinstvo so Driznali vsi odločilni faktorji s SDreietiem ustave ki io danes nri-znavaio celo oni ki so leta 1921. na Vidov dan glasovali nroti nii Manjšina se mora vdati večini. To ie red. brez katerega pade sleherni parlamentarizem — celo med komunisti v Rusiji Deistvo pa da se protideklaraciisko giban.ie še oo glasovanju v Celju ni polegla nam svedoči da se ie deklaraciia začela mnogo globlje nego ori § 2. Zave-zinih pravil. Posamezni člani tega gibanja — priznavamo — imaio velike zasluge v noedinih panogah naše organizacije. Korenine ddclaraciiskemu ookretu pa sezaio vse do znanih krilatic o sivolasem kraliir Matiažu. o starcu ki nai bo tiho itd. Zato ni odpravljeno zlo s soreiemom deklaraciie. marveč se nesloga celo širi z edinstvom v needinstvo. To zlo se najbrž ne da odpraviti niti s soreiemom besed »narodno edinstvo« v deklaracijo: pregloboko seče rane v resnično tovarištvo. Sicer Da tudi deklaraciia sama s svo-iim določilom brez »narodnega edinstva« ali Da z niim ni tako učinkovit dokument ki bi kar na mah nosekal glave vsem zmaiem — celo v lastnih vrstah. Znano pritiskanie kliuk ni še v Denzijj. samo za vrati čaka prilike mož nezna-čainih ki ne bodo odklaniali oodoore katerekoli ool. stranke. Pod kožo smo vsi krvavi. Pomoč v sili, pomoč: »do ut des« oroti ambiciioznemn ali bolie podprtemu konkurentu ko gre za udobnost družini-oe bližino mesta pomoč ki pomaga tud! tia kier meni nrotivnik, da ie nedosegljivo — taka pomoč bo marsikje dobro do-šla. drage volje spreieta Ei o tem bo mnogo besedovania — post festnm — zvonienia po toči Leni so Daragrafi v deklaraciii! Z obema rokama bi iih podpisal. Ali še lepše ie službeno mestece^ naisi oridoblieno Po ovinkih. Kdo nai mi to dokaže? Deklaraciia ima morda za to prezir sramotno osamljenost Obdolženec bo taiil, kazal na naibližie vzglede, se oridušal na vse instance, obenem pa obsedel na gorkem. Kdo mu vzame doseženi Tusculum? Drugačne mogoče nianse takih skokov nam šele nokaže praksa in — zna-čainost. V tem oziru bi deklaraciia ne bila tudi navzlic besedicama »narodno edinstvo« ne boljša ne slabša. A naša skrb bodi, da io izboljšamo, ko bo dosezala svoi namen. To oa mora biti če se bomo vsj ravnali oo nii — večina in manišin?. Toda kako zaieziti. kako odstraniti nainoveiši razkroj: odston posamičnih društev iz Poverieništva UJU Ljubljana? To ie tisti nekai ki ga ni doslei razvozlal niti tov. Knaflič z nasvetom- Počakai-mo! Počakaite do 1. marca 1927 Kdo nam garantira da dotlei ne bo slabše? Narodno edinstvo in deklaracija imata samo toliko kavzalne zveze da se za edinstvo ootezaio do malega iste osebe kot so se oroti deklaraciji. Samo toliko in nič več. A tudi dovoli. Marsikdo si bo mislil: Aha! Samo za kritiko iim ie! Kritika ie potrebna. Kritika mora biti. — Vse res! Mogoče bo kdo celo nritrdil da ie deklaraciia potrebna. To na še ni oovod da se nadaljuje voino razooloženie. Zlo ima globbe korenine, kakor sem omenil že cori: osebna ambiciia posameznikov — sicer zaslužnih mož — a na ti in na oni strani. Manišina se čuti užalieno pa se ne vda večini. Tu in tam smo vsi za depoli-tizaciio Udruženia. Edinstvo naroda ie Da politično geslo kakor narodni sporazum. To zadevo ie nedavno ooiasnil Svetozar Pribičevič in oovdaril da soada v politiko. S tem ie oa že dokazano da ne spada v našo stanovsko politiko. Lahko si ga privoščimo na političnih shodih v časopisih ki se baviio s politiko- a nikakor ne v naši organizaciii. S tem bi bilo nasprotstvu izbito dno. Razne pridevke o starcih o starinah in o sivolasih kraliih Matjažih ki nai bodo tiho itd. bi bilo treba nremostiti na način zadovoliiv za obe stranki. Ne silimo sami sovražniku v posmeh ! Ivo Trošt. — Za revizijo novega učnega načrta so se izrekli ooverieniki UJU na svojem sestanku dne 31. oktobra t. 1. v Zagrebu. K tei reviziji nai bi doprineslo svoi del slovensko učitelistvo v iavni diskusiji. Da se ta omogoči, smatramo, da ie naiprimerneie. ako posvetimo vso januarsko številko letošnjega »Popotnika« samo razpravlianiu novega učnega načrta. • Zato na vabim s tem vse ki imajo v tem vorašaniu kai povedati stvarno ter odgovariaioče modernemu dnhu šolstva in praktičnim potrebam nai_ ti na-oišeio ter mi pošlieio kot svoi prispevek za ianuarsko številko »Popotnika«, to oa n a i k a s n e i e do 2 8. t. m. Želeti bi bilo. nai bo ta »Popotnikova« številka dokument zanimania in kritičnega mišlienia slovenskega učitelistva. Pavel Flere, t. č. urednik »Popotnika«. — Debata o nužnem izboljšanju uradniške«^ Doložaia v Narodni skuoščinl. Poslanec SLS g. Kremžar ie utemeljeval predlo? v nrilof državnemu uradhištvu sledeče: V čl. 46. zakona o civilnih uradnikih ie natančno in fiksno določeno ka- ko nai se odmeriaio državnim uradnikom drasriniske doklade. Rečeno ie. da se moraio urediti draeiniske doklade s posebnim zakonom. Dasiravno ie ta zakon o uradnikih izšel 31. iuliia 1923. se dra-giniske dPklade še vedno niso uzakonile. Danes oa fiksiranie ni samo mogoče, amnak ie tudi nuino Dotrebno in koristno urediti to i zakonom kaiti naš dinar se ie DODolnoma ustalil. Nestalnost državnega uradništva ie v škodo ucravi Državno uradništvo živi v staniu negotovosti. Ta negotovost zelo škoduie državni UDravi. Državno uradništvo ie isti čini-teli ki državo zastoDa naoram liudstvu Zato mora ono na eni strani imeti veliko avtoriteto na drugi strani Da mora biti materielno dobro situirano. Mesto tega na vidimo, da državni uradniki vsak dan boli DroDadaio Tako daleč nronadaio. da Drehaiaio v stanie nroletariata. Predvsem ie temu kriva negotovost- kaiti stalnost ie eden davnih momentov ki bi moral dlržati državnem uradnika. — Pre-meščania in neoravilne redukcije. Govornik navaia tudi druge neDravilnosti ki iih dela vlada naoram uradništvu. Predvsem praia sistem oremeščania uradništva iz ene?a konca v drusri konec države. Kadarkoli se govori o znižanju nlač. se obenem Doiavi redukciia O teh redukcijah se vedno tovori. Nobena redukciia se^ni izvršila tako kakor ie treba to ie. da 'hi se odpustili neSD0S0bni liudie tisti Da. ki bodo ostali da bi se iim izbolišalo Dlače. Ne smeio se favorizirati liudie ki nimaio ya državno službo druge kvalifikacije kakor oriDoročilo svoie stranke. Vlada uradnikom še vedno ndteguie. Poslanec utemeliuie svoi numi oredlo? za zakonsko uredbo skleoa ministrskega sveta o draginiskih dokladah državnim uslužbencem. Predvsem naglasa da je vlada ob nriliki Doslednie uredbe s katero ie državnim nameščencem odtegnila za ooDlavlience več odstotkov, zatrjevala da bo to velialo samo tri mesece sedaj na smo že Drišli v četrti mesec. Kljub temu se Da ti odtegljaji še nadalie izvr-šuieio in ne norabliaio za noolavlience. — Poslanec SLS dr. Paleček ie povdar-ial sledeče: Uradnikom ie treba omogočiti materiialni in moralni obstanek. Vlada in večina na delata ravno nasprotno, ker odvzemata uradnikom stalnost cenena in higienska stanovania ter iim povzročata nesocialno krivico, ko iim še od niihovih bornih dohodkov odtrgnieta z izgovorom da ie treba za Doolavlience. — Tako Doslanci! Naivečia nesreča te v tem da govore Doslanci o ootrebi izboli-šania materialnega in pravnega stania uradništvu le kadar so v opoziciji pozabim pa na to svoie stališče kadar ori-deio v vlado in so v večini. — Za depolitizacijo šolstva ie tudi stranka SDS. Na zboru Samostojne Demokratske Stranke za mariborsko oblast ie bila soreieta — kakor poroča »Jutro« — sledeča resolucija: »Zahtevamo depolitizacijo vseh uradov in šol ter odločno svarimo pred novimi oreganianii državnih uslužbencev iz oartizanskih do-litičnih vidikov. Prav tako nrotestiramo Droti nadaljnji nesmotreni redukciji državnih uslužbencev ali delavcev, ker ie šla vlada že itak oredalcč ter Domanika-nie osobia že resno ogroža normalno delo.« — Naienergičneiše ip pričel izvajati depolitizacij^ uradništva In pobijati narti-zanstvo prometni minister Izdal ie odredbo vsemu prometnemu uradništvu da bo strogo kaznovan vsak prometni uslužbenec. ki bo iskal orotekciie pri kakem narodnem poslancu. Ako bi izdal in izvajaj tako odredbo vsak minister v svoiem resortu. potem bi bilo kmalu konec oarti-zanstva in koruociie Dri nameščanjih. — Dragoceno oriznanie. Odličen naš tovariš zaslužen Disateli upokojenec, antideklaraš nam piše: »Radi bodočnosti bi pa raie videl, da zmagate Vi in vsi ootimisti. kar Vas ie v stiku -t deklara-ciio nego da zmagam jaz in morda še nekai nas.« — Prioravlia se nov atentat na državno uradništvo. Listi poročajo da se Dripravlia nova redukciia državnega uradništva. Ta redukcija se nai izpelje na dvoini način direktno in indirektno. Direktno z zmanjšanjem števila državnih nameščencev indirektno z znižanjem' državnih personalnih izdatkov za oen-ziie odnosno oodališaniem dobe za dosego pravice do oenziie od 15 na 20 let in službene dobe od 35 na 40 let. — To nam ie iasen memento da se nam ie DriDravi-ti in ie izvesti enotno fronto vsega državnega uradništva za skuDen boi. Kdor misli, da smo danes že pripravljeni in sposobni 7,a to se silno moti. Tudi s pristopom k Osrednii zvezi še ni vse izvr- šeno. Treba bo Dričeti šele organizirati skupne vrste da bomo skupno udarili. — Novi projekt zakona o narodnih šolah »Narodna Prosveta« poroča: Dobili smo iz ministrstva orosvete nov zakonski projekt ' DOd imenom »Osnova zakona o narodnih šolah v kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev«, ki ga ie priredil dr. Sigismund Cajkovac. prečanski načelnik ministrstva prosvete. Verjetno ie. da bode ta oroiekt tvoril osnovo novemu zakonu, ki ga h(?če predložiti g. minister prosvete narodni skupščini. Pripombe in dodatki za ta osnutek nai se oošljeio izvršnemu odboru UJU v Beogradu. »Narodna Prosveta« štev. 85. z dne 7. novembra t. 1. je pričela objavljati ta načrt. Pozivamo člane ožiep-a sosveta in sreska društva, da nam sproti pošiljajo svoie pripombe. — Učiteljsko diruštvo ».ledinstvo« za grad Zagreb in okolico ima 14. t. m. ob 3. uri popoldne v Samostanski ulici v Zagrebu zborovanje, na katerem so ©o-leg drugih tudi sledeče, točke na dnevnem redu. Tridesetoetgodišniica oro-svietnoga. i staleškofa rada Ambroža Pestičeka i dvadesetpetgodišniica Luie Kraisčiča oblasnih škol. nadzornika. Govori Antun Tunkl. Ovogodišnia skuoština Udruženja Jugoslovenskoga Učiteljstva u Zemunu i Beogradu. Izvieščuie Matko Zlatic Novi iedinstveni nastavni oro-gram i Dlan za osnovne škole. Prikazale Josip Škavič. Odgovara li današnja viša pedagoška škola svoioi zadači? Ras-pravlaa Dr. lure Turič. — Jubilantoma iskrene čestitke 1 — Nesrečni oartiii 48. in 55. orora-čuna. Ker dobivamo večkrat vprašanja glede izplačila dvomesečne posmrtne pomoči in izplačila razlik pokojninskih preiemkov smo se obrnili na gospoda delegata ministrstva financ. G. delegat ie bil tako oriiazen in nam poslali sledeče pojasnilo: Pod partijo 48. proračuna za leto 1926./27. ie predviden za celo državo znesek po 200.000 Din za izplačilo dvomesečne posmrtne nomoči v smislu čl. 124. zakona o državnih uradnikih in ostalih uslužbencih. Rešenia o izplačilu pa izdaja v smislu čl. 42. finančnega zakona za leto 1926./27. minister financ na predlog resortneca ministra. Radi tega delegaciji ni nič znano o usodi orošeni učitelisikih vdov in se tudi ne vodiio pri deleeaciii v evidenci. V' tem oziru se ie obračati za informaciie na pristojnega velikega župana — Izplačilo razlik pokojninskih preiemkov uoiteliev, ki so bili naknadno prevedeni na dinarsko plačo, kakor tudi izplačilo zaostalih oo-koininskih preiemkov se ne more še izvršiti ker snadaio med takozvane obveznosti iz oreišniih proračunskih let. Vse te obveznosti se izDlačuieio iz partije 55. proračuna za leto 1926./27., a šele po sneciialni odobritvi odnosno otvoritvi kredita po ministru financ. Delegacija ie vse obveznosti iz preišniih let že ponovno oriiavila ministru financ s orošnio za otvoritev kredita, doslei pa le s spora-dičnimi uspehi. Kolikor privatno vem se sedanii finančni minister, g. dr. Perič resno trudi, da bi napravil vsaj s prihodnjim proračunom red ali se mu oa to po-» sreči, zelo dvomim, ker gredo te obveznosti i-7 vse države baie visoko v stotice miliionov. Ne preostala drugega, kakor da se posamezni slučaji vedno in vedno urgiraio in vsakokrat onozore tudi gg. ooslgjjpi. — To poiasnilo ie podal gosp. delegat ministrstva financ poverieništvu in daiemo tem Potom tO v vednost tudi učitelistvu. — Učitelistvu logaškega sreza! Vse ceniene tovarišice in tovariše logaškega okraia. ki dosedai še niso podpisali »pristopne izjave« prosim, da to store do 15. t. m. One ki so iz okraia prestavljeni v druf okrai pa prosim, da >mi svoi odhod in novo službeno bivališče iaviio no dopisnici, isto naj store tudi oni. ki v okraj prideio. ki so že. ali Da šele hočeio postati člani okrainega učiteliskega društva. Prosim tudi vse člane društva da svoie obveznosti vrše v redu- da more blagainik mesečno obračunavali s do-verienlšivom. Šolski upravitelji, ki poši-liaio članarino mesečno za vse člane na šoli na eni položnici nai na položnici za-beležiio tudi imena vseh onih. za katere se mesečnina pošlje, da tako olajšate Posel blagajniku — Predsednik. — Popravek. V poročilo o zborovanju učiteliskega društva za sloveniebi-striški okrai dne 3. oktobra t. 1. se ie vrinila pomota ker šele ožiega sosveta dne 25. in 26. septembra t. 1 ni vodil dr. Po-lianec. temveč ooverienik tov. Skuli. — Učitelistvu sireza Murska Sobota. Tovariše(ice). ki še niso vpaslali »pri- stopnih iziav«. orav lepo naprošam da oošliieio ¡ste naifcasneie do 212.' novembra t. 1. društvenemu tainiku v Mursko Soboto Na podlagi vooslanih iziav bo sestavljen društveni imenik, kar se mora zgoditi čimoreie. — Vse one tova-riše(ice). ki ne oreiemaio redno stanovskih listov prosim, da mi to iaviio oo-tom dopisnice. Od tu se bo zadeva gotovo uspešno rešila z upravo listov. Dulc t. č. tainik. — Takrat tak — sedai tak — vsik-dar boiuioč se za pravice oziroma proti krivicam. — Josip Lapajne. — Razpis učiteljskih služb. Na osn. šolah v mariborski oblasti so se razpisale stalne službe. Prošnje ie treba vložiti do 6 decembra 1926. Podrobnosti glei v »Uradnem listu«. — Prošnia. Če ima kateri gg. tovarišev. ki so nekdai služili v sežanskem okraiu sliko irainega tovariša Frana Zakraiška. prosim, da mi io posodi. Porabiti io mislim za kliše k delu. katero izdam ood naslovom: Fran Z a k r a j š e k, jeziktoslovec, pesnik. Disateli in estetik. — Novo mesto, 8. novembra 1926. — Tanko Leban. Vabila: _ Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto 13. novembra 1926. ob 11. uri v Črnomlju. Dnevni red: A. Ob 11. uri pevska vaja. B. Ob 13. uri: a) Odobrenje zadnjega zapis» nika, b) Poročilo predsedstva, c) O novih učnih načrtih — poroča sreski šolski nadzornik Gustav Lukežič, č) Slučajnosti. Z ozirom na važnost razgovora o učnih načrtih naj nihče ne manjka! Odbor. _ Marenberško učiteljsko društvo zboruje dne 17. novembra 1926 ob 9. uri na Muti s sledečim sporedom: 1. Čitanje zadnjega zapisnika. 2. Dopisi. 3. Rokotvorni pouk — poroča tov. Kos. 4. Stanovske in društvene zadeve. 5. Slučajnosti. Obisk obvezen! Odsotnost opravičiti! — Preds. _ Smarsko:rogaško učiteljsko društvo bo nadaljevalo dne 13. t. m. ob 10. uri svoje zboro» vanje v Rogaški Slatini, ker je bilo zborovanje dne 16. septembra radi preobširnega dnevnega reda prekinjeno. Pri slučajnostih razgovor o no« vem učnem načrtu. Poročila: + Novomeško okrajno učiteljsko društvo je imelo v soboto 6. t. m. ob pol 10. uri dop. v novomeški osn. šoli svoj izredni občni zbor. Iz» rednega občnega zbora so se udeležili tudi tova» riši in tovarišice »Slomškove zveze«, dalje gg. poverjenik A. Skulj in urednik »U. T.« Iv. Dim» nik iz Ljubljane ter tov. A. Mervič, ravnatelj mešč. šole v Ribnici. Udeležba je bila velika. Za zapisnikarico je bila izvoljena tov. Znančeva. Predsednik Pirnat otvori izredni občni zbor, pozdravi navzoče, prav posebno še goste ter preide na dnevni red: Novi učni načrti: Tov. poverjenik A. Skulj je v svojem izčrpnem in vseskozi stvarnem poro» čilu očrtal vse dobre strani in napake novega učnega načrta. Po živahni debati se je izvolil odsek z nalogo, da sestavi spomenico prosvct» nemu oddelku v svrho odprave nedostatkov glede razdelitve učnih ur v posameznih kategorijah šol. Za poučljivo poročilo je žel tov. poverjenik iskre» no zalivalo in priznanje. O prosvetnih in stanovskih prilikah ter o novi smeri: Tov. Iv. Dimnik je v svojem idealno zamišljenem referatu razmotrival o najbolj aktu» alnih točkah našega stanovskega pokreta. Prav posebno je povdarjal, da moramo stremeti za tem, da se vse panoge uradništva naše države zdru» žijo v mogočno organizacijo, ki bo kos navalom vsakterega vladnega režima. Prisotni so zelo paz» no sledili globoko zasnovanim smernicam naših stanovskih prilik, zavedajoč se važnosti, da nas veliki čas, ki prihaja, ne najde nepripravljenih. Po končanem predavanju so zborovalci predavatelju z ogromnim aplavzom pokazali, da je bilo govorjeno vsem iz duše in srca. Utisi kongresa Narodnega Ženskega Saveza na Bledu: Zelo veliko zanimanje je tudi vzbu» dilo predavanje tov. Milene Sušnikove. Ne samo tovarišice, tudi tovariši so napeto poslušali lepo, stvarno, kratko, pregledno in jedrnato zaokro» ženo predavanje. Predavateljica se je dotaknila vseh perečih vprašanj ženskega pokreta. Zaznali smo, kako važno in potrebno je žensko vprašanje za kulturni in narodno»gospodarski razmah ljud» stva. Narod, ki ima zavedno ženstvo, je lahko srečen in ponosen, zakaj njemu je posvečeno delo, posvečen čas, posvečena ljubezen. Z navdušenim aplavdiranjem in pritrjevanjem smo se oddolžili tov. Sušnikovi za trud, ki ga je imela ,pri sestavi tako stvarnega referata. Volitve društvenega odbora: Po končanih, nadvse skrbno sestavljenih referatih se je prešlo k volitvi novega odbora. Člani »Slomškove zveze« so se odstranili, nakar je tov. predsednik ugcx tovil sklepčnost članstva in prečital društvena pravila, zadevajoča volitev. Soglasno se je sklenilo, da se volitve izvrše po listkih in da se »Pristopne izjave« izpopolnijo šele na prihodnjem zborovanju. Volitve so potekle v najlepšem redu. — Po končanem izrednem občnem zboru se je novo izvoljeni društveni odbor konstituiral sle» deče: Pirnat (predsednik), Grudnikova (podpred» sednica), Menard (tajnik), Sušnikova (blagajni» čarka), Mušičeva in Obrekar (odbornika); An riglerjeva, Žen in G rud nik (namestniki). Razso» dišče (3 člani), prosvetni odsek (3 člani) in nad» zorstveni odsek (2 člana) je ostalo soglasno ne» izpremenjen do prihodnjega občnega zbora. — »Dinarski dan.« V spomin šeste oblet» niče teh žalostnih dnevov priredi Jugoslovenska Matica širom cele Slovenije dne 14. novembra 1926 zbirko v narodno obrambne namene pod naslovom »dinarski dan«. Ta »dinarski dan« je zamišljen takole: V vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovenske Matice ali kjer še te ne obstojajo, druga društva organizirajo »dinarski dan«, na način cvetličnih dne» vov. Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbi* rajo po ulicah, trgovinah in podjetjih in zasebnih stanovanjih. Na deželi pa naj se zbiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše. Sicer pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo inicijativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane svote naj se potem nakažejo pokrajinskemu od» boru Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Prodajali se bodo odkupni znaki po 5 Din komad, ki naj jih društva naroče pri pokrajinskem odboru Ju» goslovenske Matice v Ljubljani. Naj ne manjka širom Slovenije nobene vasi, nobenega kraja, kjer bi ne zbirali ta dan za naše neodrešene brate in sestret Vsi neumorno na delo za nje. Dobro došel je vsak, tudi najmanjši dar. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. — »ZVONČEK« 2. štev. je izšla in ima sle» dečo vsebino: E. Gangl: Očetov nož, pesem; Josip Vandot: Kocljeva osveta, pripovedka; A. Potoč» nik: Ljubljana, poučni spis; Ivanka Kalinova: Ma» mici, pesem; Fr. Rojcc: Učiteljeva tridesetletnica, življenjepis; Albin Čebular: Solza, pesem; Dr. Fran Zbašnik: Ne kradi, povest; Damijan: Jesen» ski večer, pesem; Josip Jeras: Deklice iz pre» teklosti, zgodovinski spis; Karel Štrbenk: Jure, gledališka igra; Danilo Gorišek: Mamice ni, pe» sem; Anica: 10. oktober, pesem; Pouk in zabava; Kotiček gospoda Doropoljskega. Slučajnosti: Predsednik Pirnat pojasni, da bo urednik »Sadjarja in vrtnarja« podal v pri» hodnji številki istega glasila zadoščenje učitelj-stvu, ker v zadnji številki neosnovano napada naš stan. Dalje apelira na navzoče, da naj pristopajo kot zadružniki k »Učiteljski tiskarni« in da naj z ljubeznijo agitirajo za »Zvonček« ter skušajo neorganizirano mlajše učiteljstvo pripeljati v naše vrste. Za »Djački dom« v Beogradu se je pro» dalo 32 kuponov po 1 Din, Končno je tov. pred» sednik zahteval od članov, da v najkrajšem času poravnajo članarino. Sklenilo se je, da se vrši prihodnje zborova» nje 7. dec. t. 1. v Novem mestu. Tovariši in tova» rišice! Strnimo složni naše vrste in pogumno ko» rakajmo po začrtani poti, da čimprej dosežemo vse vzvišene cilje in ideale naše stanovske orga» nizacije!... »Kdor le podira, ne bojim se ga, še manj ga častim. Le kdor ustvarja, zida, junak je ta kaj prida!« V Novem mestu, dne 7. nov. 1926. — Tajnik. v Gani ožjega sosveta in gospodarsko stanje Pov. UJU. (Odgovor g. L. Jelencu z ozirom na »E d i n s t v o« št. 2.) Do avgusta meseca 1. 1925. sem smatral, da so kritja, ki so jih vsebovali računi in bilanca na vsakokratni pokrajinski skupščini bolj mo» bilna in da se z njimi redno krijejo izdatki. Knjig nismo pregledovali člani ožjega so» sveta, na sejah se nam ni poročalo o celotnem stanju in živeli smo v veri, da je stanje pover» jeništva normalno in dobro. V avgustu 1925 me je opozoril tov. G r u m, kot takratni predsednik nadzorstva Učiteljske tiskarne, da je pri tiskarni zaostanka na nepla» čanih računih »Učit. tov.«, »Popotnika« in »Zvončka« 303.563.87 Din, za katere moramo skrbeti, da se poravnajo. Na sejah nadzorstva Učiteljske tiskarne je doznal za zaostanke tov. Hren. Na poti v Su» botico v avgustu 1925. 1. sva govorila o tem tudi s tov. Gnusom in bila oba mnenja, da mo» ramo polagati večjo važnost na odplačilo za» ostankov. V Subotici je tov. Gnus opozoril na to tov. J e 1 e n c a. Na prvi seji ožjega sosveta — za tem — dne 1. oktobra 1925 je zahteval tov. Hren točno pojasnilo k splošnemu blagajniškemu stanju pre» jemkov in terjatev. Ker nas poročilo na nasled» nji seji 28. novembra 1925 ni zadovoljilo, sem zahteval jaz do seje širjega sosveta točen izkaz vseh dolgov in terjatev poverjeništva in sicer ločeno glede članarine, posameznih listov in fondov. Ker na seji 9. januarja 1926 ni bilo te točke na dnevnem redu, mi je na moje vprašanje po» jasnil blagajnik, da je to odredil poverjenik Jelene, češ da se bo itak to vprašanje raz» pravljalo na seji širjega sosveta. Interpeliral sem na tej seji, kaj je z neko preknjižbo 85.000 Din. a nisem dobil pojasnila. Na seji širjega sosveta 10. januarja 1926 je predsednik nadzorstva pov. UJU tov. L u z» n a r poročal, da je zanj avtentičen dolg 183.000 Din. Ko sem mu jaz zaklical, da to ni res in je faktičen dolg 314.720 Din, me je zaradi tega po» verjenik Jelene poklical k redu. Na isti seji je tov. S top ar interpeliral, kolika je zaloga »Zvončka«, ki smo jo izročili tiskarni, da nam je preknjižila znesek 85.000 Din in ponovno še drugič, koliko znaša vrednost zaloge »Zvončka«? Na to ni dobil tov. Stopa r pojasnila vkljub temu, da je tov. Jelene že 30. decembra 1925 podpisal listino na tiskarno, katera doka» zuje, da je že tedaj vedel on in blagajnik, da je zaloga »Zvončka« vredna le 50.000 Din, in je v preknjiženem znesku 85.000 Din še 35.000 Din nepokritega dolga, ki bi ga naj poverjeništvo odplačevalo brezobrestno tiskarni v petih letih po 7.000 Din. Vkljub temu, da je ta listina bila dana tiskarni že 30. dec. 1925 in smo imeli sejo ožjega sosveta še potem 9. januarja 1926, smo člani ožjega sosveta — ki smo bili takrat slučajno tudi člani uprave tiskarne — izvedeli za vsebino te listine šele na seji tiskarne 27. februarja 1926, Naša društvena zborovanja. Razen dveh deloma, so se vsa društva izrekla proti izstopu iz kulturnih in karitativnih društev - kot protest proti redukciji plač. — Ideja solidarnosti vsega drž. uradništva je zmagala! — Člani Radovljiškega društva pošiljajo poverjeništvu izjave, da ne izstopajo iz UJU. — Tudi v Novomeškem društvu opozicija ni izstopila iz Poverjeništva. — Prevladuje trezno mišljenje za legalno uveljavljenie. — Nikomur se ne krati pravica, da se legalno uveljavlja. listino se je pa posrečilo dobiti v roke šele po« tom tiskarne dne 7. marca 1926. Iz odločne ponovne izjave predsednika nad* zornega odbora tov. Luznarja na seji širjega sosveta, da je zanj avtentičen dolg 183.000 Din, je sklepati, da tudi nadzorstvu niso bili predlo« ženi izpiski vseh dolgov. Jasno, da smo bili na podlagi takega po« stopanja člani ožjega sosveta v Celju upravičeni odklanjati soodgovornost, kar nam sedaj očita g. Jelene v »Edinstvu«. Prav na kratko boni zavrnil druge trditve g. J e 1 e n c a. Glede kongresnih številk »Učiteljskega to« variša« je o vsem sklepal kongresni odbor in tiskovni odsek. Sicer pa ti dve številki »Učit. tov.« sploh nista v dolgu 314.720 Din, ker ta dolg datira od 1. jan. 1924 naprej, kongresni šte« vilki pa sta izšli in sta v računu za 1. 1923. In kar je najlepše, da jih je tiskarna z dnem 31. dec. 1923 v polnem znesku odpisala in je s tem imelo poverjeništvo od njih dobiček ne pa izgube, ker je ves inkaso od številnih inseratov teh številk ostal poverjeništvu. Ves dolg na »Učiteljskem tovarišu« je z dnem 1. jan. 1924 znašal 3537.84 Din vkljub temu, da so v računu »Učit. tov.« tudi razne tiskovine i. dr. za poverjeništvo. Kar se tiče prilog, s katerimi naj bi jaz — kakor trdi g. Jelene — povzročal stroške pover« jeništvu, pa sledeče: Glede »Prosvete« je sklepal ožji sosvet, da naj se tiska dalje, če se krije z inserati. Jaz sem na dotični seji dokazoval, da se krije. Preskrbel sem si sedaj izpiske »Tovariše« vega« računa, iz katerega posnemam, da so leta 1924. znašali samo tiskarniški inserati, brez osta« lih, 40.000 Din, vse »Tovariševe« priloge pa v tem letu ne znesejo niti 15.000 Din. V letu 1925. je stanje še ugodneje, ker znašajo samo tiskar« niški inserati 47.263 Din, vse priloge »Prosvete«, ob skupščinah in za načrt šolskega zakona — za katere je pa g. Jelene dobro vedel — pa ne do« sezajo zneska okrog 19.000 Din. In priloga »Omladina«! Ta je bila vendar ustanovljena s sklepom pokrajinske skupščine in krita s posebnim prispevkom za ta list in vzgojo stanovskega naraščaja. Ta prispevek je znašal v letu 1925. najmanj 22.000 Din, »Omla« dina« pa je v tem letu stala le 3791 Din. Stanovsko strokovne knjižice — bodisi pravila UJU ali Žgečeva brošura — sta izšla oba zvezka v 1. 1923. in jih ni nikjer v dolgu s 1. jan. 1924, kakor sem sedaj ugotovil po izpiskih. »Šolski oder«, ki ga naziva g. Jelene otro« ške igre, je zalagala Učiteljska tiskarna in nima z računi poverjeništva nobenega stika. Kartoteke je imela le uprava in če jih je ona pustila zaprašiti, ni bila moja stvar, da to preprečim. Ost, zvračati vzroke dolga na tisk, pri ka« terem sem jaz sodeloval, je prejasna, vendar ne drži ne ena očitanih trditev, o čemer sem menda dovolj jasen dokaz doprinesel zgoraj. Tudi »Zvončkov« dolg datira le od dveh let t. j. od 1924 in 1925, ker sem na podlagi spiskov ugotovil, da je bilo s 1. jan. 1924 le MUL! OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—. 16.594 Din dolga na »Zvončku«. In še ta znesek je iz leta 1923. od 11. in 12. štev., ko je g. Je« lene oddal »Zvonček« iz svoje uprave v skupno upravo Pov. UJU. Delno je bil pa ta znesek krit s tirjatvami, ki jih izkazuje bilanca za 1 1923., t. j. s 30 % odbitkom 10.416 Din. V celoti je znašal račun »Zvončka« v letu 1923. 100.963.42 Din ter je bilo na ta račun plačanega 24.020 Din, znesek 16.594 Din je bil prenešen na leto 1924.', odpisan pa je bil znesek 60.349.42 Din. če bi bili še nadalje taki odpisi, kakor je ta in je bil leta 1920, ko je znašal odpis 17.070.38, ter leta 1922., ko je znašal odpis 70.000, potem bi »Zvon« čekk še nadalje tako dobro izhajal. Lahko je po »Edinstvu« razbijati, težje bo marsikaj dokazati! Ako bi se o gospodarstvu tudi na sejah razpravljalo, potem bi se lahko gospodarstvo drugače urejalo. Brez ingerence pa se članov ožjega sosveta ne more delati soodgovorne. Rad bi prihranil marsikatero gornjo zadevo javnosti, pa ker jo je z napačnimi trditvami iz« neslo »Edinstvo«, moramo pojasnjevati. Da go« vorim z besedami g. Jelenca: »Težko je ohraniti v takem boju mirno kri« — kakor ga vodi »Edin» stvo«. Ivan Dimnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu »Narodno in državno edinstvo — v praksi« in »O denunciiantih« — smo oba članka oddali pover i eni šivu. nai odloča ono. Zbirka nfrhov za Jueoslovensko Matico. Šolska upravitelilstva obveščamo, da nam ie Jinroslovenska Matica poslala svoiečasno še dva seznama te zt«rke. ki iih pa zaradi tesnem prostora nismo mogli obiaviti. Danes že niso več aktualni 'in ker preveč obremenjujejo list. smo bili doeovorno /. Juieoslovensko Matico orimorani opustiti obiavo naisledniih dveh izkazov, šolskim upraviteljstvom, ki sp zanimalo /a zadevo, ie