TRST, četrtek U- avgusta 1955 Let0 XI. - št. 189 (3118) 4 OK.KAJNA mm mm * N IRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana ▼ gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37‘338 ,lRE37-338TVOU MONTECCHI it. 6, III. nad. — TELEFON 83-101 IN 84-63* — poStnl predal 559 — UPRAVA: *JL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. I '‘nravni mn" °<1 8.-12.30 in od 13.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm vlilne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- ff — ■ osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, ,n'setn0 21° d "• Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLHJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna ”‘ozoa a v« .je, l Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdata Založništvo tržaškega tiska !■>. zuz- irs> Uradi neppoštevanja upravičenih zahtev za poenotenje plač amiiji nipmiii anni sum JatUfn stavke bodo določili na sestanku danes dopoldne ob 11. uri - Železničarji še vedno upajo, a bo vlada odstopila od svojega sobotnega sklepa in pristala na zadovoljivo rešitev vprašanja Rim*1 miega d°Pisnika> •klep ’ ' .1~~ Ze včerajšnji V’ da . j v železničar- ikrepil, odo danes sklepali o '‘Poštev«,, V vladnemu ne- ,,rl>mrnK Predlogov rned- J"°‘«n]e n,rn* komisije za po-"tnctv i. u-c driavnih usluž-mi k0.J„ bl|o mogoče tolma-1° Hed rt"1"’: da bo verjet-lvV« t ep' tudi napoved Se dJiie« ? predvidevanja so !f .Zjsto' br*sničila. i n.t,rJev . sindikatov želez- * i"kVU skl°*niii: danaSnJem se' \ poskusi**!, v .yednost, da vsi ’ V.ršitev ju- vlada ustavila \ Pfil> bes*!,-1, pa Ponovno pro-li? ^stiiu dll° zakona o poob-i *» Je 5^-o‘MJe Plač, ki i " 7až«i v soboto, niso i IteSr**« rezultata. 'i No 2a!, PfV'o vsedr- , varJev ir^rn° stavko železni-. 0 datum in način ' na Jutrišnjem ti Poldne. ’ bo ob 11. uri do-Poleg * A «• ®®o, 3e v obvestilu h ,Va'i sindikati upu- ^vstva nožična potovania h!h d0PUStPrav v dobi p ’ felsWrtV' tako da bo k:11 doPUstPrav v dobi polet-*'vt?>Cfev. tako da bo pre- ' čili!'0- Hkr,tYko fim mani ob' 7 d. ,Zraž0 1 Pa se v poroti b0tn0ads>0pi,aUPan> fla 1,0 Vl!" K pSa od svojega ?o- / n.v°ljivo P? 'n dosegla za- i ščp!?°tenja rcai,fv vprašanja 1 ^bcev P'ac drž. name- i dpQ* 1 v i*>Hem8p">ra je predvsem v Crn®ji i-JTtrešanju. ki ga ie 1 V n., ?v‘ Poudaril tajnik J anec Di Vittorio: L Predloge pred- , ta Oeij sindikalnih or- i d,11’8 ■ t'b .ie parlamen- bit"e hi 'a sprejela. Vlaji tir3! seji sweln na sv°t’ S(” K »£•«, J™ troro docela tgno- wv.ati jih v celoti upo- • Va^tevar mora vsaka vlada V °r ti a- sklppe parlamenta I hiv50 *e«ti .njegovih komisij, II f,°v v" ,avl.iene iz predstav- 1 *,Sso strank. y lr (*Hih je vprašanje po- T?0v sj neupoštevanih predrt" PrJnd’*atov in komisije, lil ha^ta 5,e 80 predstavniki i^etiao.ČlST, formulirali v / točkah; t«m 0 dav,”16 sedanjo dra-i do '*ekret *do in v spreje-Horj u poenoteno doki a •fot. aa, Ostati stoodstotno 2 P „- Pa,,lo. jP"Vno delo naj bo e- lshje za nadtirno noč- >?*t-. i. ' s'cer za nočno 25 Us Vse kra1Pevn° P3 15 odst. »Bt-jtesta ‘n za vsa elužbe-3 J?ia Povt?ako' (Vlada je v°i«in dstotno 31 *"■ -10 •°dst') ■ k. n se m o povišanje po- ti« Segnija ponovno obiskala predstavnika sindikata CISI.. Predsednik bo pogajanja s sindikalisti nadaljeval tudi jutri. Medtem pa že tri dni stavkajo tramvajski nameščenci v Rimu, katerim nočejo priznati povišanja plač, češ da bi zaradi tega morali podražiti ceno voznih listkov za 5 lir. Prenehalo pa je stavkati o-sebje letališča v Ciampino, ker je nizozemska letalska družba pristala na pogajanja za ureditev vseh spornih vprašanj. Segni je danes poelal vsem ministrom posebno okrožnico, v kateri jih poziva, naj strogo pazijo, da se natančno izvaja zakonodaja, ki ščiti delavce, zlasti pa da delodajalci spoštujejo kolektivne delovne pogodbe. Okrožnica grozi delodajalcem s sankcijami — ne glede na že predpisane — kot na pr. izključitev od licitacij za javna dela, raznih državnih dobav, odvzem licenc in podobno. Vzporedno s sporom o poenotenju traja spor med vlado in «Solsko fronto*, ki PaJe tudi zaostren, ker so stališča precej oddaljena. Minister Rossi je obljubil samo 12 milijard, tako da bi šolniki prejemali višje plače začasno do 30, junija prihodnjega leta, na kar pa šolniki niso pristali, Danes je bil pri Segni-ju predstavnik ljudskošolskih učiteljev. Rossi pa je izrazil upanje, da bo vprašanje rešeno pred 20. avgustom. O včerajšnjem obisku veleposlanice Clare Luce pri Se-gniju, se je danes zvedelo, da je pravzaprav prišla po odgovor na vprašanje, kako namerava italijanska vlada ravnati z ameriškimi vojaki, ko pridejo iz Avstrije v Italijo. Segni je mogel dati odgovor le po posvetovanju s štirimi generali, ki so na vodilnih mestih, čeprav se povezava med razgovorom z njimi in razgovorom s c. Luce danes uradno demantira. Vlada 7,DA je namreč zaskrbljena zaradi znanih težav, ker poslanska zbornica še ni ratificirala zadevnega londonskega sporazuma. Pravijo, da bo vlada izdala začasen ukrep, ki bo omogočil, da pridejo čete tudi pred ratifikacijo. Precejšnjo pozornost je vzbudil intervju, ki ga je dal Nenni rimskemu dopisniku «pravde» Ermakovu. Nenni je med drugim dejal, da je njegova ftranka prisiljena ostati v opoziciji zaradi načina, ka- šlo zaradi fašizma. Sedaj pa se ponovno kaže možnost sodelovanja socialistov z njimi. Glede mednarodne politike Italije je Nenni rekel, da Italija ne bi smela sodelovati v vojaških zvezah, temveč bi morala biti «aktivno nevtralnim kot Indija. »Vsekakor pa smo mnenja, da bi tudi v okviru teh nesrečnih zvez naša zunanja politika morala zasledovati pomiritev v mednarodnih odnosih in dosego miru, znižanje oborožitve, prepoved atomskega orožja in dosego evropske varnosti«, je' dejal Nenni in končno izjavil, da bi morala Sovjetska zveza Italiji pomagati, da bi bila sprejeta v OZN. do česar ima pravico ter izrazil upanje Igije. da $e bodo italijansko-sovjet-ski odnosi mogli izboljšati na novi osnovi, ko bodo končno rešena še ostala vprašanja, ki so doslej nerešena zaradi pomanjkanja razumevanja in zaradi slabe volje. A. P. Raab potoval skuzi Južno Tirolsko BOČEN, 10. — Skozi Južno Tirolsko je danes potoval avstrijski kancler Raab na povratku iz Ženeve, kjer je sodeloval na otvoritvenem zasedanju konference za miro-liubno uporabo atomsike ener- Grandval v Parizu PARIZ, 10. — Iz Rabata je prispel dades v Rariz francoski generalni rezident v Maroku Gilbert Grandwal. Jutri se bo udeležil sestanka koordinacijske komisije za Severno Afriko, na katerem bodo razpravljali o načrtu, ki ga je predložil Grandval kot »zadnjo možnost« za rešitev maroškega vprašanja. Grandval se je prejšnjo soboto udeležil tajne konference v Sanaryju ob francoski rivieri, ki sta ji prisostvovali tudi minister za maroške in tuniške zadeve July in obrambni minister Koenig. zahodnonemški POsvETijDanes obnovitev poflaianjvViilmii Sporazum bo podpisan v nekaj dneh pred Adenauer jevim potovanjem Bonnska vlada bo na zadnjo sovjetsko noto odgovorila s spomenico, ki bo naštevala vprašanja, o katerih bi Adenauer želel razpravljati s sovjetskimi voditelji BONN, 10. — Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da bo vlada poslala sovjetski vladi spomenico s seznamom vprašanj, o katerih se želi Adenauer pogajati med svojim bližnjim obiskom v Moskvi. Spomenico bo izročil sovjetskemu veleposlaniku v Parizu Vinogradovu nemški veleposlanik Maltzan, ki se je danes vrnil v pariz. Razgovori med obema veleposlanikoma se bodo začeli v petek ali soboto. V bonnskih političnih krogih sodijo, da obsega seznam vprašanj predvsem nemško združitev in vrnitev nemških ujetnikov, medtem ko je ZSSR predlagala tri točke: politični, gospodarski in kulturni odnosi med obema deželama. Zahodnonemški zunanji mi- nister Brentano je skupno z drugimi osebnostmi prispel danes predpoldne v Muerren, kjer je Adenauer na počitnicah. Razgovori so trajali skoraj ves dan in so se predvsem tikali bližnjega Ade-nauerjevega potovanja v Moskvo. Veleposlanik Maltzan se je danes vrnil v Pariz iz Bonna, kjer se je razgovarjal z zunanjim ministrom Brenta-nom in državnim podtajnikom Hallsteinom o pripravah za Adenauerjevo potovanje. KARAČI, 10. — Sestava nove pakistanske vlade je bila poverjena novemu voditelju mohamedanske lige, Hovdriju Mohamedu Aliju. Mandator je danes stopil v stik z «enotno fionto« in z gibanjem «Awa-mi» STROKOVNE RAZPRAVE NA MEDNARODNI ATOMSKI KONFERENCI V ŽENEVI Vloga in pomen v prihodnjih nuklearne energije petdesetih letih ti,, doklado in ne i ' Pravi ’ čemur vladni ». pravl «4ista pokujni_ Vli^ačeio Gui (udi b°enotenja mora šibeče . za odpravnine. * nanašati tudi ko 3e bila rešena vladna kri-tu? dokhido in ne za ((Karkoli se bo zgodilo. »«» (t Pravi0' čemur vladni dolžnost nase opozicije je da * potiska vlado naprej, da bi prišlo do dozorevanja in eksplozije notranjih protislovij v bloku strank centra in da bi čimprej prišlo do tako imenovanega odprtja na levo«, je dejal Nenni. Ponovno je poudaril voljo po sodelovanju s katoliškimi delovnimi množicami in rekel, da je v celoti Italija katoliška dežela, vendar pa je med prebivalstvom sloj, ki ne veruje ali ki je versko brezbrižen z ukoreninjenimi protiklerikalnimi tradicijami. Hkrati pa je treba upoštevati dejstvo, da ima i-talijanska združena država protipapeški izvor, kajti izoblikovala se je v borbi Garibaldija in liberalcev proti papežu. Sodelovanje s katoliki se je »s l v v v°ditelji go- 'Trdi0 dolosil0 enem primeru rt C" (Udi daP°- 18' avSust”-lli tila0 ^leznič • moznn- da ’°jaVa . nanw£ Jem Prl(iru-da v ‘n telof P(,s(e' br- toPU(tPrmeru °na',Vse sevp-ko* a. u' če vlada ne bo Sili i ,snio Prav%£f0ro*ali> je Se- *kcij ako n5°rtovo "I PC‘ča- viljba sok č 'n hltre ve-il |("v»\ i • vč»!!0lnl sklep svo- A »S sprejel pred- 1 IVvnSes n« 3t0v CISI. pevku jedrske energije k energetskim potrebam Velke Britanije do leta 1975, Brazilije o važnosti jedrske e-ntrgije za brazilsko gospodarstvo, Argentine o vlogi atomske energije v argentinski republiki, ZDA o proučevanju gospodarskega potenciala je-drske energije. Popoldne so bili trije istočasni specializirani sestanki, posvečeni zdravstveni zaščiti v zvezi z jedrsko energijo, posebnim problemom jedrske fizike in ležiščem urana in torija. Na tem sestanku je bilo predloženo tudi poročilo prof. Francesca Ippolita o sedanjem stanju iskanja urana v Italiji. Cez 25 let bo imela jedrska energija zelo važno vlogo in mogoče je predvidevati, da bo leta 2000 skoraj vea električna energija prišla iz atomskih elektrarn. To mnenje Je postavilo že po prvi svetovni f—- - .. rnan.tvpnikov vojna, vendar do njega ni pri- izrazila večina ^Ulles potrjuje voljo ZDA se spoštuje korejsko premirje UiilS^i. * Južni Koreji se nadaljujejo - Singman Rl e »priraeinesti normalnih * m manifestacij" - General Lemnitzer v Seulu fcgSas-..... Koraki angleške vlade io. — Med i hunstvom, poudairil pa je, da '"iui^0 je (lskovno kon-1 nameravajo ZDA, kot država S°(»dii 0oh„ameriški državni članica OZN, spoštovati dolo-'lAveJ F°s(er Dulles doloiuen*ke- Vlade’ premirja na Pit 3« (®inik je poudaril P. VMfSž*; da bi bila Kore- J rt’(ve 1 di> za' ,fasno. pa je po-fi kot -°bstai„Vresničenje zdru- jiO Bo»tj ’1°VenJo.!>0.1i?a pota dovijli Neki’ zače(ek sovraž-X°ka*ariu. ki -U umeriškemu 1», k n „ ,. kVn*5nokoUk° P’'°- ali so na na- j čeil1 «a tiv, prašal V- ie t>ui\a*ne r)sia,e ““ J od? lltve Koreje, € ?i*, ,«Ue».T0V0/i> s katčgol V^1 k^Uišt razna, u^o vpraša-t z inf ‘aga državno r1J i1, da -bl bilo Pmacv‘jami, po f l^hie,, llpsjo , °Koce sklepali 1'.Puiu.obbovitiVer.r!i. K.oreici / . Nau,'ea odgo" sovražnosti, ’ Juktiok °8njo °rl negativno. !” kumentii 7 ra poljskim ° članom (tlf 's' je'rfa,pu»tii(l , z.a premir-itil ^(feb- "es dušno Kore- 'V'ra'ne°kl0Iašk'm' jo' bai h N.bba najVP4iudanl' da ie lif v°k^aie0?-0ril J. .P°(rpeilji-% t vp velik<)'e' da so ZDA J; ."v. za?aniu am»°trpcžli'vos( V r ,.Pn'h navnških letal- ^ »'če"3 Kitajskem, iz- 7' huieioreiske obur’?Vilnje za ? Puljsko astb k> obli sibie nad»'n češkoslo- ' d» »« . , 0rstverie ko- jame nihče. Podobne demon- J Ll1> rtn 1 n,rt 1 Vfin. stracije so bile že lani, vendar jih letošnje prekašajo po čila panmunjomskega premir-i silovitosti. ja. Tudi tista določila, po ka-1 Danes se je v Panmunjomu tenih so ZDA obvezane nudi-1 sestala nevtralna nadzorstve-ti zaščito osebju mednarodne na komisija in po seji, ki je ti zaščito osebju mednarodne komisij e. Medtem je položaj v Južni Koreji še vedno napet, kljub pozivu predsednika Singmana Rija prebivalstvu, naj se vzdrži vsakega nasilja. Singman Ri je izjavil, da so demonstracije zadnjih dni »normalen izraz patriotizma«, in dejal, da so sicer primerne, da pa morajo potekati mirno. Vendar je danes popoldne skupina demonstrantov ponovno napadla otok Volimi pri Inčonu, kjer je nastanjen del nadzorstvene komisije. Ameriški stražarji so razpodili demonstrante, ki jih je bilo nekaj sto, s solzilnim plinom in vodnimi curki. Po nepotrjenih vesteh so ameriški vojaki dobili nalog, naj streljajo, če bi bilo potrebno. Doslej je bilo ranjenih 19 ameriških vojakov. večinoma zaradi metanja kamenja in steklenic. Pričakujejo, da do sobote ne ho hujših neredov, pač pa utegne priti do' resnejših dogodkov v soboto, ko poteče ultimat južnokorejske vlade. Demonstranti nastopajo v manjših, toda dobro organizi- ■ na komisija ... . trajala pet ur in pol, sklenila izročiti vojaški komisiji za premirje ultimat južnokorejske vlade. Švicarski, švedski, poljski in češkoslovaški delegati v komisiji so soglasno sklenili, da prepuste vojaški komisiji sklep o ultimatu Vojaška komisija se bo sestala v petek predpoldne pri Pan- m Vrhov ni poveljnik sil Združenih narodov na Daljnem vzhodu general Lemnitzer je danes z letalom odpotoval na Južno Korejo, ž.e drugič po Singman Rijevem ultimatu. Lemnitzer bo poskušal ponovno prepričati Smgman Rija, naj se vzdrži vsake pobude, ki bi kršila sporazum o pre- mVJULondonu je predstavnik Foreign Officea sporočil, da je angleška vlada stopila v stik z ostalimi državami, ki so sodelovale v kmejskemsp^ padu na strani OZN vn da se z njimi posvetuje o juznoko-rejskem ultimatu. V londonskih diplomatskih krogih .sodijo da upa angleška vlada v 'ameriški korak v Seulu, da ko- ranih skupinah in v sponta-lbi se končale demonstracije rl» z vo-1 nost njihovega početja ne ver-' proti nadzorstveni komisiji. ki so predložili svoja poročila na današnji predpoldanski se- V Angliji — je izjavil sir John Cockcroft, ravnatelj centra za atomska raziskovanja v Harwellu — bo v desetih letih delovalo kakih 12 atomskih elektrarn. Vsaka izmed njih bo imela minimalno kapaciteto 100 do 200 tiroč kilovatov. Leta 1965 bo celotna instalirana moč atomskih e-lektrarn torej večja kot milijon kilovatov in njena energija bo opravila delo vcč milijonov ton premoga na leto. Kasneje se bo uporaba jedrske energije v proizvodnji e-lektrične energije vedno bolj širila in leta 1975 bodo atomske elektrarne opravile delo vsaj 40 milijonov ton premoga na leto in dobavljale približno 40 odst. potrebne električne energije. Leta 2000 bo po Cockcroftovem mnenju potreba po električni energiji v Veliki Britaniji znašala 9 milijard kilovatov, kar bi zahtevalo 3.5 milijarde ton premoga letno, če bi se ta energija proizvajala v termocen-trelah. Postavlja se torej vprašanje, ali bo nuklearna e-rergija lahko že dajala večino te ogromne količine elektrike. Odgovor je odvisen od možnosti, v kolikšni meri s« lahko izkoristi energija, ki se sprošča pri cepljenju uranovih jeder. Ce se doseže izkoristek 33 odst., bo tona urana lahko opravila delo milijona ton premoga. Angleški znanstveniki upajo, da bodo to dosegli. V Kanadi — sta izjavila predstavnika kanadske delegacije J. Davi*, in W. Lewis -- so sicer možnosti proizvodnje hidroelektrične energije mnogo večje kot v Veliki Britaniji in obstajajo tudi obsežne zaloge nafte in naravnega plina, vendar pa bo Kanada leta 197& potrebovala več milijonov kilovatov iz atomskih elektrarn. Uran iz domačih rudnikov bo zadostoval za pogon kanadskih atomskih central. Kot je izjavil argentinski delegat Pedro Traologoitia, bo v Argentini leta 1980 potrebna tri do štirikrat večja proizvodnja energije kot danes. Kapaciteta energetskih virov bi morala znašati približno 5 milijonov kilovatov, od česar bi morala polovico dati atomska energija. Argentinski delegat je pojasnil, da sta zdaj v Argentini v proučevanju dva načrta za povečanje proizvodnje energije. Prvi predvideva, da se v kratkem zgradi atomska elektrarna za 15 tisoč kW. Argentina bo sama proizvajala dovolj urana in torija za domače potrebe. Tu-d1 Brazilija je zelo zainteresirana na razvoju atomske e-nergije, je izjavil predsednik brazilske atomske komisije B. C. De Mattos. V 30 letih bodo izkoriščeni vsa viri za proizvodnjo energije v Braziliji in dežela se bo znašla v težavnem položaju, če bi ne bilo nuklearne energije. Brazilija razpolaga z znatnimi ležišči urana in torija. V imenu tajništva OZn j* podal E. S. De Breuveury poročilo o pomenu atomske e-nergije za manj razvite dežele. Izmed celotne proizvodnje električne energije v svetu odpade komaj 7.3 odstotka na manj razvite dežele, kjer je poleg tega proizvodna cena električne energije zelo visoka, ker je povpraševanje majhno. Atomske elektrarne majhne kapacitete bodo pripomogle k rešitvi tega resnega vprašanja, ker jih bo mogoče postaviti v bližini industrij, ki potrebujejo pogonsko silo. Ker prevoz jedrskega goriva ne stane mnogo, bodo te elektrarne delale z najmanjšo režijo. Danes predpoldne je bila tudi tiskovna konferenca britanske delegacije. Govoril ie sir John Cockcroft, Nobelov nagrajenec in ravnatelj centra za jedrska raziskovanja v Harvvellu. Povedal je med drugim, da proučujejo britanski znanstveniki način, kako bi nadzorovali eksplozijo vodikove bombe, da bi bilo mogoče njeno ogromno energijo uporabiti v miroljubne namene. Cockcroft pa ni hotel dati posebnih pojasnil o poskusih na tem področju, temveč je samo dejal: «Ce se dela, se tudi napreduje « Oockcroftova tiskovna konferenca je bila ena izmed doslej najbolj zanimivih ob robu ženevskega zborovanja. Iz izjav šefa angleške delegacije in njegovih sodelavcev je mogoče posneti naslednje štiri glavne ugotovitve: 1. Vsi atomski znanstveniki sveta delajo zdaj na tem, da bi rešili težavna vprašanja v zvezi s proizvodnjo električne energije s pomočjo vodikove termonuklearne reakcije. Potrebno pa bo morda delo ene cele generacije, preden bo to vprašanje rešeno. 2. Ceno urana bo v bližnji bodočnosti določala zahteva po tej rudi v vojaške namene. Ta zahteva je zaenkrat največja. Po mnenju izvedenca dr. Dukesa bi se cena urana lahko ustalila pri 10 dolarjih za kg. 3. V nasprotju z izjavami nekaterih sedanja ženevska konferenca ne pomeni izmenjave že znanih informacij Nasprotno, je poudaril prof Cockcroft, predloženi s>o bili nekateri izredno važni dokumenti in omenjene so bile stvari, ki poprej večini niso bile znane, zlasti kar se tiče sovjetske atomske centrale in ameriškega reaktorja na iz1 parevanje. 4. Pokazalo se je očitno zanimanje vseh dežel za prodajo in nakup atomskih reaktorjev In goriva na komercialni osnovi. To se je videlo tudi iz številnih vprašanj, ki sd jih postavili znanstvenikom novinarji, predvsem ameriški. Angleški predstavniki so nate odgovarjali na vprašanja o sovjetskem reaktorju, za katerega je sovjetska delegacija objavila zelo podrobne podatke. Odgovor je bil, da se ta tip reaktorja razlikuje od onih, ki jih izdelujejo v Veliki Britaniji in da ima majhen izkoristek. Nato so angleški predstavniki potrdili, da bo na Škotskem 1. 1959 začel delovati reaktor, ki bo dajal dva atoma plutonija na vsak uporabljeni atom in bo imel eksperimentalen značaj. Izdelava britanskega reaktorja stane 16.5 milijonov funtov šter-lingov. Tudi francoska delegacija je imela tiskovno konferenco in na njej med drugim prikazala energetski položaj Francije. Potrošnja premoga, ki je ,v glavnem stabilna, znaša pri- bližno 70 milijonov ton letno. od česar dajejo 55 milijonov ton francoski rudniki. Potrošnja tekočih goriv hitro narašča, upati pa je mogoče, da bodo v Franciji odkrita izdatnejša ležišča. Potrošnja električne energije se podvoji vsakih 10 let; polovico jo dajejo TRST, 1*. — Agencija Ju-gopress poroča iz Beograda, da bodo v teh dneh podpisali sporazum o malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Kot je znano, so se pogajanja začela konec preteklega leta v Vidmu in so z nekaterimi prekinitvami trajala do 26. maja letos. Danes ob 17. uri Je jugoslovanska delegacija z ing. Bučarjem na čelu prekoračila mejo na obmejnem bloku Fernetiči in prispela zvečer v Videm. Računajo, da bo prišlo do prvega sestanka mešane Jugoslovansko - italijanske komisije že Jutri. Jutri ziMo DdtMa o letaisKem prometu medJuoosiavtiotn nalilo BEOGRAD. 10. — Kot poroča Jugopress se bodo 12. avgusta v Beogradu pričeli razgovori med italijanskimi predstavniki za civilni promet in jugoslovansko upravo za civilno letalstvo. Razgovori o letalskem prometu med obema deželama bi sloneli «ia italijansko-jugoslovanskem sporazumu o letalskem prometu. k,i je bil podpisan 31. marca v Rimu. Po zaključku teh pogajanj se bodo začeli konkretni razgovori o uvedbi letalskih prog med Jugoslavijo in Italijo. atomsko energijo, je pozval sovjetske voditelje, naj omogočijo hitro ustanovitev nad-! zorstvenega sistema. Baruch je med drugim izjavil; »Več kot bodo države imele časa za proizvodnjo cepljivih snovi, teže bo najti sredstva, kako preprečiti, da se te ne hidrocentrale. polovico pa ter- uporabijo v vojne namene.« mične elektrarne. Cez deset let bo na razpolago za nove energetske vire samo še težko dostopna vodna sila. čez 20 let pa bo cena gradenj hidro-central ze izredno visoka. Takrat bo morala termična enerr gija nadomestiti vodno šilo. Zaradi tega gleda Francija z velikim zanimanjem na razvoj atomske energije. Na popoldanskem sestanku o vprašanju kemije in tehnologije je prof. Ippolito govoril o iskanju urana v Italiji. Dejal je, da izvaja raziskovanje v Italiji tako narodni odbor za nuklearna raziskovanja kot tudi zasebna pobuda, in da so rezultati doslej zadovoljivi. Dobri rezultati so bili doseženi pri iskanju uranove rude v Obmorskih Alpah, v Alpah severnega Piemonta in v Lombardiji, zlasti pri Cuneu. Poleg tega vsebuje pesek ob T.i-renskem morju, predvsem pri Nettunu, torijev oksid. Na tem področju je po približnih računih 440.000 ton rudonosnega peska, ki vsebuje 60 gramov torijevega oksida na tono. Tako je na tem področju približno 27 ton torijevega oksida, vsebovanega v 710 tonah rudnin v razmerju 3.5 promil. Tg številke so sicer zelo nizke, vendar je v istem pesku tudi precej drugih rudnin, med njimi cirkonovih in titanovih. Raz-' iskujeio tudi ozemlje pri jezeru Bolsena. Uran iščejo tudi zasebne družbe, zlasti Mon-tecatini ter rudarska in kemična družba za uran. Obe sta odkrili zaenkrat sicer še neznatna ležišča uranovih rud v raznih krajih Italije. Prof. Ippolito je zaključil, da dosedanje delo ni dalo »povsem pesimističnih« rezultatov. Baruchov poziv sovjetskim državnikom NEW YORK, 10. — Stari ameriški državnik Bernard Baruch, eden izmed avtorjev prvega ameriškega načrta za mednarodno nadzorstvo nad Baruch pravi nato, da so v ZSSR zdaj na oblasti novi voditelji in jih poziva: »Ne čakajte, da bi nadzorstvo nad atomsko energijo postalo ne-mogoče l Ne pujtlte, da vam uidejo priložnosti, ki morda že obstajajo za svet, da bi bilo mogoče uvesti nadzorstvo nad atomskih- orožjem, in preprečiti, da bi se nas vseh polastil večni strah.« BEOGRAD. 10. — Včeraj predpoldne je prispela v Beograd skupina funkcionarjev egiptovskega ministrstva za notranje zadeve in policije, ki bo ostala sedem dni na neuradnem obisku v Jugoslaviji. To skupino, ki potuje po vsej Evropi, vodi general Mohamed Ahman Selim. Rajčojuja pravi, da je tajništvo zveze z veseljem sklenilo poslati petčlansko delegacijo, ki jo bo vodil Liulingti podpredsednik kitajskih sindikatov. Predstavniki kitajskih sindikatov bodo gostje osrednjega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in bodo med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskali več industrijskih središč v posameznih republikah. Jugoslov. parlamentarci odpotovali v Kijev LENINGRAD. 10. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija je včeraj obiskala dvorec Smolni, kjer si je ogledala prostore, v katerih je živel Lenin, in se vpisala v knjigo obiskovalcev. Delegacija je iato obiskala dvorec Petra Velikega, 30 km izven mesta, ob povratku pa veliko tovarno turbin, kjer so delavci prisrčno pozdravlili jugo-sloyanske • parlamentarce. Popoldne so si jugoslovanski poslanci ogledali muzej F.rmitaž, zvečer pa so bili na sprejemu, ki jim ga je priredil predsednik .izvršnega odbora mestnega sovjeta Rmirnov. Sprejemu je prisostvovalo več civilnih in vojaških funkcionarjev mesta. Med večerjo sta Smirnov in vodja jugoslovanske delegacije dr. Bakarič izmenjala zdravici. Jugoslovanski delegati so danes odpotovali v Kijev. Na leningrajskem letališču, kjer se je zbrala tudi večja množica ljudi, ie Smirnov želel jugoslovanskim poslancem srečno pot in jih zaprosil, naj narodom Jugoslavije sporočijo pozdrave prebivalstva Leningrada. Kitajski sindikalisti obiščejo Jugoslavijo W ASHINGTON, 10. — Vladi ZDA in Laosa sta uradno objavili, da sta povzdignili svoji diplomatski zastoostvi v Wa-shinetonu in Vientianu na BEOGRAD. 10. — »Vsekitn^^tapnjo veleposlaništev, ska zveza sindikatov je obvestila osredhji odbor Zveze sindikatov Jugoslavije, da bo v sredini septembra poslala svojo delegacijo v Jugoslavijo. Brzojavka predsednika «Vsekitajske zveze sindikatov« Hošiminh zahteva pripravljanje volitev JuŽDOvietnamska vlada pa izjavlja, da ni vezana z ženevskimi sporazumi o premirju in ponovno zuvrača volitve v vsem Vietnamu HANOI, 10. — V pismenem odgovoru na vprašanja dopisnika agencije AFp v Hanoju je predsednik Severnega Vietnama Hošiminh ponovno prikazal stališče svoje vlade do splošnih volitev, ki morajo biti po ženevskem sporazumu o premirju julija 1956 v vsem Vietnamu kot uvod v združitev dežele. Hošiminh pravi med drugim, da bo njegova vlada storila vse in dala vsa potrebna jamstva, da bi bile splošne volitve zares svobodne. Nadalje pravi Hošiminh, da bo nedavna konferenca štirih velikih v Ženevi s sledečimi kitajsko-ameriškimi razgovori prispevala k zmanjšanju mednarodne napetosti in da bodo ti dogodki ugodno vplivali tudi na ureditev indokitajskih razmer. »če se bodo končali manevri tistih, ki poskušajo u-stvarjati težave in spodkopati ženevske sporazume«. Končno ponavlja Hošiminh zahtevo, naj se izvede ženevsko določilo o stikih med Severnim in Južnim Vietnamom za pripravljanje splošnih volitev. Južnovietnamska vlada pa je objavila izjavo v odgovor na pismo, fci ji ga je 19. julija poslal severnovietnamski zunanji minister Phamvan-dong Južnovietnamska vlada izjavlja, da nikakor ni vezana z ženevskimi sporazumi, ki jih ni podpisala in da se ji sicer zdijo svobodne volitve »miroljubna in demokratična ustanova«, da pa morajo biti »najprej zadovoljeni pogoji svobode življenja in glasovanja«, česar pa da ne more biti, dokler bo v Severnem Vietnamu sedanji režim. S tem Diem dejansko še enkrat zavrača izpolnjevanje ženevskega določila o volitvah v vsem Vietnamu. Dvig proizvodnje premoga v FLRJ BEOGRAD, 10. — Jugoslovanski rudniki bodo letos dali približno 15 milijonov ton premoga, za 1,5 milijona ton več kot v lanskem rekordnem letu. Ta predvidevanja slonijo na podatkih o proizvodnji v prvi polovici letošnjega leta, ki je znašala 7,5 mitijo-na ton in na običajnem povečanju proizvodnje v drugi polovici leta. Posarski referendum BONN. 10. — Tiskovni urad zahodnonemške zvezne vlade sporoča, da je zunanji minister Heinrich von Brentano brzojavil predsedniku komisije ZEZ za posarski referendum, senatorju Dehoussu, in ga obvestil, da je pozval vodstvo in parlamentarno skupino zahodnonemške demo-kristjanske stranke, naj n* pošlje svojih predstavnikov, da bi sodelovali med volilno kampanjo v Posarju, Nedavno je senator Dehousse interveniral pri bonnski vladi zaradi navzočnosti zahodnonem-ških politikov med posarsko volilno kampanjo. Posarsko notranje ministrstvo pa sporoča, da je izrazilo komisiji ZEZ za posarski referendum mnenje, da bi navzočnost zahodnonemških politikov v Posarju med volilno kampanjo pomenila vmešavanje od zunaj in torej kršitev francosko-nemškega sporazuma o Posarju. pOsarska vlada je zaradi tega odločena poslati čez mejo tiste zahodnonemške politike, ki bi kljub temu v času volilne kampanje prišli v Posarje. Kot je znano, bo v Posarju 23. oktobra referendum a sprejemu ali zavrnitvi statuta, po katerem bi prišlo o-zemlje pod »nadzorstvo evropskega« komisarja do sklenitve dokončne mirovne pogodbe z Nemčijo. SAN FRANCISCO, 10. — V bližini letalskega ’ oporišča Edwards v Kaliforniji je v zraku eksplodiralo raketno letalo »11-A«. Letalo je eksplodiralo v višini 10.000 m tik preden se je ločilo od leteče trdnjave «B-29». ki ga je spravila na to višino. Pilot letala se je rešil. »11-A« je najhitrejše letalo na svetu. Pogled na veliko sejno dvorano Palače narodov v Ženevi med mednarodnq konferenco u uporabo jedrske anereu. v miroljubne namene UPOJIISUKI »KRVI Na današnji dan je bi! leta 1814 rojen Ivan Mažuranič. hr-vatski pesnik. Umrl je leta 1890. I 'Vrt' ■. H Up i iJV-. 1 Danes, ČETRTEK 11. avl«*** Suzana, Bolamir »s Sonce vzide ob 4.58 in zaton 19.21. Dolžina dneva 14.23 vzide ob 22.54 In zatone ob Jutri, PETEK 12. avgusta Klara. Dobrogoj_________________ si TfEHAJ OB 19. ITRt NA POMORU »‘IH POMORSKI 1*0STA.>1 Ogromna množica domačega prebivalstva ganjeno pozdravila 730 tržaških izseljencev v Avstralijo Med izseljenci je bilo najmanj polovica Slovencev-Ganljivi prizori ob slovesu V tem in naslednjem mesecu še trije odhodi-Tragične posledice izseljevanja Ze ob enih popoldne je bilo na obrežju ob pomorski postaji vse polno ljudi, ki so prišli, da pospremijo svoje znah-ce, prijatelje in sorodnike na dolgo pot v Avstralijo. Množica se je večala iz ure v uro, tako da so bili prometni stražniki prisiljeni vzpostaviti vzdolž nabrežja posebno Varnostno službo, da so na ta način preprečili hujše prometne nesreče, ki bi lahko nastale zaradi velikega navala. Ob 13. uri so se pričeli vkrcavati na krov parnika «Toscana» prvi izseljenci, med katerimi so bili, kot smo to ugotovili že včeraj, izključno mladi ljudje: fantje, dekleta in otroci med katerimi je bila le malokakšna starejša oseba. Tudi tokrat je torej odpotovalo iz Trsta 730 Tržačanov, ki predstavljajo mlade sposobne sile, ki jih bo Trst za vedno izgubil. Pri poslavljanju je prišlo do ganljivih prizorov, ki so globoko presunuli vse prisotne. Tako smo videli starejšo mater, ki se je s solzami v očeh oklenila svojega sina. kakor da bi ga hotela poslednji trenutek zadrzati pri sebi Vendar se je moral sin iztrgati iz materinih rok in odditi na parnik, ker doma ni našel zaposlitve. Tudi pri tem odhodu se je tako na nabrežju kot na ladijskem krovu cula slovenska pesem in slovenska beseda, kar jasno priča, da je bilo med izseljenci tudi tokrat visoko število, po približnih cenitvah, najmanj polovica domačinov slovenske narodnosti. Daleč je bilo od nabrežja do ladijskega krova, vendar so prisotni ure in ure stali kot zamaknjeni na kopnem in klicali svojega znanca, sestro, brata ali sina, ki je na krovu odgovarjal z narejenim nasmeškom na ustih in bodril domače. > Proti večeru, ko se je bližal odhod ladje, se je množica ljudi še povečala in dosegla več kot deset tisoč oseb. Se dolgo so se čuli zadnji poslovilni klici, ko je parnik «To-scana« ob 7. uri zvečer zadnjič pozdravil s svojo sireno in nato čez tri minute odplul iz tržaškega pristanišča. Po predvidenem programu bo «Toscana» priplula V Port Said 15. avgusta, v Aden 21. avgusta in v Colombo 29. avgusta. V prvo avstralsko pristanišče bo ladja priplula 12. septembra, kjer se bo izkrcalo okrog 50 izseljencev. Ostali pa se bodo izkrcali v Sidneyu 22. septembra. Vsi tržaški izseljenci imajo že zagotovljeno zaposlitev, ker je izseljevanje v okviru CIME urejeno tako, da se upoštevajo zahteve avstralskih privatnih podjetij in države. Prav tako je organizacija CIME zagotovila ugodne sanitetne pogoje zg vse izseljence in so v ta namen predhodno cepili vse odhajajoče otroke proti nalezljivim boleznim in jih zdravniško pregledali. Tržaška misija CIME poleg tega poudarja, da do sedaj ni bilo resnejših primerov bolezni na krovih ladij z izseljenci razen tragičnega primera Mare Žagar, o katerem smo i" podrobno poročali. Misija CIME je dnevno v stikih, s kapitani ladij, ki poročajo o stanju na krovu, tako da so vse vznemirljive vesti neutemeljene. Ko po eni strani ugotavljamo, da imajo tržaški izseljenci zagotovljeno zaposlitev in da se skrbi za njih zdravstveno stanje, pa moramo istočasno tudi ugotoviti tragiko, katero predstavlja preseljevanje za ves Trst. Prvič se namreč v zgodovini tržaškega mesta dogaja, da s pomolov tržaškega pristanišča odhajajo mesec za mesecem ladje poln* tržaških izseljencev. V zgodo-* vini Trsta je bilo vedno ravno obratno in smo imeli o-pravka s stalnim dotokom priseljencev iz zaledja. To dejstvo jasno dokazuje, kakšen je dejanski tržaški gospodarski in socialni položaj, katere- ga se n« da izpremeniti »rožnatimi* izjavami vladnega komisarja, temveč le s konkretnimi ukrepi. Pojav izseljevanja pa je toliko hujši, v kolikor gre za skoro izključno mlade, sposobne ljudi, ki beže iz Trsta, ker nimajo več vere, da se bo stanje izboljšalo in ker upajo, da bodo v tujini lahko dobili boljši košček kruha. Trst tako izgublja svoje najboljše moči, saj resnično bogastvo predstavlja vedno le človek. Vendar se s to ladjo izseljevanje iz Trsta ne bo zaključilo. 24. avgusta bo iz Trsta odplula motorna ladja »Aure-lia», ki bi morala prvotno sicer odpluti iz Genove. Na to ladjo se bo vkrcalo okrog 120 tržaških izseljencev in 600 izseljencev iz drugih pokrajin v Italiji, ki bodo prišli v Trst z železnico. Poleg teh izseljencev bo z isto ladjo odpotovalo tudi 250 avstrijskih izseljencev, ki bodo prispeli v Trst prav tako z železnico. Motorna ladja «Toscanelli» pa bo 7. septembra odpeljala iz Trsta kar 550 Tržačanov in 250 Avstrijcev. Tej ladji bo sledila v septembru še «Flaminia», za katero pa se še ne ve koliko in katere izseljence bo sprejela na krov. Prodajalne časopisov za veliki šmaren Po sporazumu med založniškimi podjetji In predstavniki prodajalcev čašopisov je bilo sklenjeno, da bodo Vse prodajalne časopisov 15. avgusta zaprte. V torek, ko izidejo športni in popoldanski časopisi, bodo prodajalne časopisov zopet normalno odprte. H TOBKOVK SK.IK <>Bi IMBKKGA i ritAVMKM OPBOBA 3 milijarde lir posojila za delno ureditev starega mesta Višja komisija je načrt že odobrila - Od te vsote bodo večino denarja porabili za zidanje biš, v katere bodo vselili izseljene družine V tprek je bila seja občinskega odbora, na kateri je župan podal obširno poročilo o raznih javnih delih. Na seji so sprejeli več sklepov glede občinskih zemljišč, odobrili dela za ureditev kurilnih naprav v šolskih poslopjih »Slataper«, «Timeus» in «Du-ca d’Aosta», za popravila strehe in poda gledališča »Verdi*, nakup pohištva za' šole, nakup raznih pisarniških potrebščin za občinske pisarne iri druga manjša dela ter sprejeli sklepe upravnega značaja. Skupno so na seji sprejeli .70 sklepov. V razpravi je župan govoril o številnih važnih vprašanjih občinske uprave ter pri tem posebno poudaril načrt za rušenje starega mesta. Občinski odbor je nadalje razpravljal o financiranju gradnje novega velikega stopnišča pred jezuitsko cerkvijo, ki je vključeno v sestav del regulacijskega načrta starega mesta in o ureditvi ulic Donota, Teatro Romano, S. Maria Mag-giore in Trga sv. Silvestra v starem mestu. Višja komisija za javna de-ia je odobrila načrt za rušenje starega mesta, ki ga je izdelala občinska uprava s sodelovanjem višjega nadzor-ništva za spomenike in muzeje. Finansiranje tega načrta pa je bilo odloženo zaradi nekaterih del. ki jih je predlagalo podjetje ACEGAT in ki morajo biti izvršena skupno III) 1.1)0 10. T. IVI. '/ARHI.EŽII.I ŠE TRI PRIMERE OTROŠKE PARALIZE Sezonski poiav otroške paralize pada tabo po številu obolenj bot glede resnosti Včerajšnje poročilu občinskega odbornika za higieno izključuje možnost epidemije ali posebne nevarnosti ali okuženih področij VESELA VOŽNJA, KI S K JE KONČALA V ZAPORU Zaradi tatvine avtomobila šest oseb prijavili sodišču Najprej so se vozili po mestu, nato se pa odpeljali v Videm, kjer so avto razdrli in dele prodali Policijsko poveljstvo je u-vedlo dokaj čudno prakso: v zadnjih mesecih skorajda ni bilo vesti o kaki tatvini, kot da bi te popolnoma ponehale Poročila sicer prihajajo, čeprav v precejšnjo zamudo (predvčerajšnjim ob 17. uri je nekdo ukradel avto, toda uradnega obvestila še zdaj nimamo), a vselej šele takrat, ko imajo tatove že za zapahi. Ce teh ne izsledijo, novinarji vesti ne dobijo. Tako se je zgodilo tudi ob tatvini avta, last 39-letnega Marija Bran-dolina, kateremu so zlikovci v noči med 12- in 13. julijem ukradli vozilo in izginili neznano kam. Sedaj so tatovi v zaporu in policijsko poročilo navaja, da je avto »Fiat 500» ukradel^ 32-letni Giovanni Franchini i Scala Sante. Na vožnjo je povabil 52-letnega Luigija Prin-za iz Ul. Gozzi, brata Sergia in Giordana Schulza iz Ul. del Rivo. 22-letnega Pietra Bre-cevicha, rojenega v NoVm gradu in sedaj stanujočega v Ul Gozzi 5, ter končno »veselo prijateljico« Carmelo Pon-tiroli iz Izole, a sedaj stanujočo v Ul. Pondares. Daleč pa niso prišli, ker niso imeli bencina. Rešitev iz zagate pa so hitro našli: odšli so v neko garažo, kjer so rezervoar napolnili z bencinom in račun plačali s parom naočnikov in s Franchinijevo osebno izkaznico. Pot jih je peljala nato na Pončano, kjer sta izstopila Franchini in P°nHwli ter se za nekai časa oddaljila, nato pa sta se vrnila v vozilo in vesela družba se je zopet odpeljala dalje do Cava-ne, kjer sta tokrat izstopila ženska in Brecevich. Kot plačilo za razne usluge so ženski podarili kos blaga, ki so ga seveda našli v avtu. Ostali so torej samo štirje in tako so se odpeljali mimo Tržiča v Videm, kjer so zače-razprodajati kos za kosom: najprej so prodali rezervna kolesa (del denarja so izročili Giordanu Schulzu, ki mu je postalo slabo, da je lahko z vlakom odšel domov), nato tudi ostala kolesa, dokler ni ostala gola karoserija. Tudi to so hoteli prodati, vendar je šlo mnogo teže. Policija, ki je medtem u-vedla preiskavo, je zadevo zavohala in kmalu so bili vsi v zaporu ter prijavljeni sodišču: Franchini zaradi tatvine, Sergio in Giordano Schulz, Prinz in Brecevich zaradi sodelovanja pri tatvini, ženska pa zaradi posesti ukradenega blaga in nemoralnih dejanj na javnem prostoru. Vrhu tega s-o prijavili tudi nekatere osebe iz Vidma in Trsta zaradi nakupa ukradenega blaga Zopet samomor Včeraj zvečer malo pred 23 uro so policijski agenti po vdoru v stanovanje v hiši jt. 1240 pri Sv. M.M. Sp. našli v stranišču obešenega 42-letne-ga uradnika Wertberja Smoleta. Policijski zdravnik je u-gotovil i-mrt in kasneje so truplo nesrečnika, ki je bil baje živčno bolan, odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke tragične odločitve. Naroden padec Zaradi zloma podlahtnice leve roke so včeraj zvečer s prognozo okrevanja v 30 ali celo 50 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, 15-letnega dijaka Armanda Lasinija, stanujočega v nekem zavodu v Ul. R. Gessi. Tiskovni urad pri vladnem generalnem komisariatu sporoča, da so bili v tržaški občini od 1. do 10. t. m. trije primeri otroške paralize (en otrok od 15 mesecev ih dva sedemletna). Zdaj so ugotovili se druge tri primere (5 let, 14 in 20 let): začetek obolenja pa izvira iz prejšnjega časa, toda te primere bodo šteli v dobo od 10. do 20. t. m. Vsi primeri so lažje narave in je upati, da ne bo hujših posledic. Skupno je bilo od 1. aprila do danes prijavljenih in ugotovljenih 33 primerov otroške paralize. » * * Odbornik za higieno prof. Cesare Zacchi je včeraj izdal poročilo o poteku pojava otroške paralize. Med drugim pravi: Število primerov otroške paralize, ki so se pojavili od aprila do danes v našem mestu, je omejeno v številkah, k: ne dopuščajo, da bi govorili o epidemiji, še manj pa o posebni nevarnosti ali okuženih področjih. Poleg tega je potek potrdil pomirljiva predvidevanja na pristojnem občinskem mestu. Zdaj sezonski pojav znatno pada, tako glede števila kot resnosti obolenj. Uradne številke kažejo do danes skupno 33 ugotovljenih primerov v tržaški občini, od katerih 9 smrtnih. Bilo je torej 11 primerov obolenj na 100.000 prebivalcev in trije smrtni primeri na 100.000 prebivalcev, odstotek umrlih zaradi obolenja pa je znaša) 27.8 odst. Z druge strani se ne sme pozabiti, da je v takih pogojih število bolnikov z neopa-ženimi obolenji, ki lahko o-zdravijo brez posledic, vedno znatno večje od ugotovljenih primerov. Gre za obsežno naravno imunizacijo prebivalstva, ki bo v prihodnjih letih ugodno vplivala na zdravstveno stanje prebivalstva. Zanimivi bodo nekateri podatki za pojasnitev posebnih strani pojava, za katerega vse kaže. da je že prekoračil akutno fazo. Predvsem se lahko mirno poudari, da okuž.enja niso povzročili činitelii, katerim je ljudsko mnenje pripisovalo važnost; saj niti kopanje v morju niti prisotnost otrok v skupnosti niso bili vzrok okužbe. Ni bilo nobenega primera v kolonijah niti primerov okužbe v družinah. Obolelo je več moških kot žensk (6 primerov več), umrlo pa je več žensk kakor moških (1 primer). Ni bilo nobenega primera pri otrocih izpod enega leta starosti, največ obolenj je bilo pri otrocih od 1. do 5. leta (21 primerov, od katerih B smrtnih); sledi doba od 5. do 15 leta (10 primerov, od katerih 2 smrtna) in dva odrasla (eden od 20 let in eden od 31 let. Zadnji je bil smrtni primer). Ni bilo torej pojava razširjenja proti starejši dobi, ki ga je opaziti v Severni Ameriki. Od 24 preživelih imajo le 4 posledice z manjšo ali večjo ohromelostjo. Upati je, da bodo ponovno pridobili zadostno gibčnost prizadetih udov, zahvaljujoč se takojšnjemu sprejemu v center za rehabilitacijo obolelih za otroško paralizo. v katerih imajo najsodobnejšo fizioterapijo. Odstotek ozdravelih je torej zelo visok, ne upoštevajoč še primere, ki jih ni zabeležila uradna statistika, ker niso kazali značilne znake obolenja in so popolnoma ozdraveli. Izidi volitev v tovarniške odbore V nekaterih podjetjih v Trstu so bile te dni volitve v nove tovarniške odbore. V podjetju Cidorio, ki vrši gradbena dela v tržaškem arzenalu, je 53 odst. delavcev volilo za Delavsko zvezo, ki bo tako imela v tovarniškem odboru 2 sedeža, medtem ko bo Delavska zbornica imela le en sedež. V gradbenem podjetju Zuechi-Canal iz Ul. Colo-gna sta bila v tovarniški odbor izvoljena tudi dva zastop ruka Deiavske zveze ter en zastopnik Delavske zbornice; zr Delavsko zvezo je volilo 62 odst. volivcev. Od 157 delavcev in uradnikov podjetja O-rion-Petrochimica je za Delavsko zvezo volilo 87 delavcev, za Delavsko zbornico pa 62 delavcev in 8 uradnikov. V tovarniškem odboru tega podjetja bosta dva zastopnika Delavske zbornice in en zastopnik Delavske zveze vendar, je treba poudariti, da je Delavska zveza za razliko cd langkih volitev povečala število svojih glasov od 43-6 na 59.2 odst. Nesreča na delu Med delom na grškem parniku «Ristodimo5», ki je za sidran na pomolu starega pristanišča, se je 32-letni težak Marij Gregorič iz Ul. Loren-zetti v skladišču spotaknil ob kos železa in tako nerodno padel, da si je zlomil desno nogo. Nekaj minut po 16. uri so moža pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico in iz sprejemnega oddelka so ga takoj poslali na ortopedski, kjer so ga pridržali in mu zlomljeno nogo spravili v mavec. V najslabšem primeru bo Gregorič okreval v 30 dneh. z drugimi deli, ki Jih bo finansiralo omenjeno podjetje. Zato občinski odbor upa, da bo vladni komisariat odobril občinski upravi poseben fond za začetek prvih del. Ostala dela pa bodo finansirana s posojilom 3 milijard lir, ki ga bo občina najela za izvedbo tega načrta in za nekatera druga dela, kot na pr. za gradnjo stanovanj za družine, ki bodo morale zapustiti sedanja stara stanovanja v starem mestu. Hkrati je župan sporočil, da so za državno finančno leto 1955-56 določili 600 milijonov lir Za javna dela v režiji SE-LAD. Ta dela bo SELAD izvajala v sodelovanju z občinsko upravo na področju tržaške občine. Dalje je omenil, da je višji urad za javna dela sprejel še druge načrte za številna važna javna del8. Zupan Bartoli je poročal občinskemu odboru tudi o razgovorih, ki jih je imel z vladnim komisarjem o občinskih vprašanjih. Povedal je, da sta pokrajinski svet in o-srednja finančna komisija potrdila letošnji občinski proračun z nekaterimi popravki. Zupan je predložil; vladnemu komisarju tudi nekatera važna vprašanja glede opreme šolskih poslopij in izvedbe mestnega regulacijskega načrta. Sporočil je tudi. da je višji ravnatelj za javna dela sprejel predlog za nekatera dela v gledališču .«Teatro Nuovo*. Višji urad za javna dela pa sedaj proučuje občinske načrte za 'zidanje novega dela občinske palače, kjer bodo namestili anagr,afski in higienski urad in še nekatere glruge občinske urade, dalje hačrte za zidanje prvega dela novega šolskega poslopja v Roco-lu, za zidanje nižje srednje šole na Opčinah, za zidanje poslopja za otroško zabavišče pri Sv. Soboti, za zidanje novih stanovanj pri Sv. Ivanu, kamor se bodo vselile družine, ki bodo zgubile stanovanja zaradi rušenja nekaterih starih hiš za občinsko palačo in načrt za gradnjo novega občinskega avtoparka na Mi-ramarski cesti. Najvažnejši vprašanji, o ka terih so razpravljali na seji občinskega odbora, sta vprašanje rušenja starega mesta in vprašanje ureditve mestne, ga regulacijskega načrta. Ru št nje starega mesta bo zahtevalo velike denarne investicije in bo zato občinska u prava najela 3 milijarde lir dolgoročnega posojila. Pri ru, šenju starega mesta ne gre samo za rušenje starih hiš in za odstranitev ruševin. Treba bo predvsem poskrbeti za nova stanovanja družinam, ki sedaj bivajo v teh hišah. Zato bodo velik del določenega denarja porabili za nove stanovanjske hiše, ki pa ne bodi, zgrajene na mestu, kjer jih bodo porušili, ampak nekje v predmestju. Kjer je sedaj star0 mesto, pa bodo uredili široke ulice in razpoložljiva zemljišča prodali zaseb-nikom ali pa ustanovam za zidanje modernih stavb. Regulacijski načrt starega IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA OBNOJ M6 LET ZA PORA zaradi povzročitve telesnih poškodb mesta je zelo nujen, predvsem iz higienskih razlogov. Družine, ki živijo v tem delu mesta, so najbolj prizadete od raznih socialnih bolezni zeradi pomanjkanja zraka in smradu, ki prihaja iz neurejene kanalizacije, in še posebno zaradi starih stavb, ki jih ni mogoče več popravljati in so polne mrčesa. Sedanja dela bodo predstavljala nadaljevanje del rušenja in ureditve področja starega mesta, ki so jih začeli že pred vojno, ko so porušili del mesta v neposredni bližini Korza in Borznega trga. Na tem področju so že zgradili velike stavbe Splošne zavarovalne družbe (Assicurazioni generali), Ban-co di Napoli, nebotičnik na Trgu Riborgo in stavbo, kjer je sedaj sedež kvesture. Zato se bodo prva dela sedanjega načrta za rušenje starega mesta nadaljevala od jezuitske cerkve naprej, in sicer na področju Ulice Donota, Ulice Teatro Romano in Trga sv. Silvestra. Upamo, da bodo tem prvim delom sledila še druga in da bo v bližnji bodočnosti izginila tudi žalostna slika tega dela mesta. Dodeljena javna dela Ravnateljstvo urada za javna dela sporoča, da so zidarska dela za dograditev drugega dela osnovne šole na Greti bila dodeljena podjetju S.A.C.C.I. za skupno vsoto 59 milijonov 979.530 lir; mizarska dela podjetju Tosoratti e Co. za skupno vsoto 9,114.700 lir, električna napeljava pa podjetju Luigi Prešel za skupno vsoto 2,480-000 lir. Vrtnarska dela ob devetih novih stanovanjskih hišah bo napravilo podjetje Frateili Sgaravatti za vsoto 6,652.000 lir. (kritiki in POROČIT, A j Dobro uspela premiera operete iPles v Savoju» Vreme je bilo včeraj vendar zopet naklonjeno in zadnja premiera letošnjega ope-relnega festivala na gradu sv. Justa je potekla brez meteoroloških motenj. Precej številno občinstvo je bilo tudi včeraj zadovoljno ob lepih zvokih Abrahamove glasbe v «Plesu v Savojus. Poleg lepega petja France Diani in Ivana Cecchinija pa je predvsem zabavala ognjevitost subretke Rosy Barsong, ki si je pač tudi v Trstu pridobila toliko simpatij, da se že ob njeni prvi pojavi sproži cel plaz ploskanja. Odličen partner ji je bil N uto Navar-rini in dobršen del dobre volje je gledalcem pripravil še Elvio Calderoni. Nora Henjon v tej opereti nima velike vlo- Občinstuo je po mnogih pri. zorih klicalo ponovno na oder igralce, zlasti pa sta seveda morala Rosy Barsony in Nu-to Navarrini mnogo točk ponavljati. V opereti, ki je pripravljena s precejšnjim razkošjem v sceni in kostimih, sodeluje tudi »International Ballett«. Kot ostale operete je tudi to dirigiral Cesare Gal-lino — kolikor mu v drugem dejanju za nekaj minut ni vzela iz rok taktirke Rosy Barsong ter spokazalas, kako je treba temperamentno dirigirati. Danes zvečer bo ponovitev «Plesa v Savojun. Napadalca, ki je svoji žrtvi zadal z nožem rano na nosu, so obsodili tudi na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb Kvartopirce je treba pustiti med igro popolnoma v miru. To je riajboljši nasvet, ki ga lahko damo ljudem, ki i-majo navado kritizirati igro, kajti zgodi se jim lahko, kar se je približno pred dvema mesecema dogodilo Carlu Fle-gu, ki je opazoval igro ter se pri tem razjezil zaradi napačne poteze nekega igralca. Flego je namreč redno zahajal v gostilno «Alla Rosa« v Ul. Solitario in če že sam ni igral, je rad opazoval. Tako je 15- junija zvečer prisostvoval igri, pri kateri je sodeloval tudi 59-letni Luca Ca-stagnino iz Ul. Pieta, znan tudi z imenom «Luca il geno-vese«. Kaj se je pravzaprav zgodilo, niti policijska preiskava ni mogla ugotoviti, dejstvo pa je, da je Castagnino na cesti pred gostilno napadel Flega in mu z nožem povzročil na nosu tako rano, da bo moral ranjenec nositi posledice vse življenje. Rana se je sicer zacelila že v 8 dneh, vendar je ostala grda brazgotina, ki je nesrečnemu Flegu močno izkazila obraz. Ranjenec se je takoj zatekel v bolnico, kjer je izpovedal v nekaj besedah, kaj se mu je pripetilo. Policija, ki je bila obveščena o krvavem dogodku, je takoj uvedla preiskavo in Flego je povedal, kdo ga je ranil in zakaj. Po njegovem mnenju je Castagni-na razjezila njegova opazka, zakaj je zaigral «špadno trojko« in mož, ki mora biti precej vročekrven, ga je povabil na cesto, kamor je Flego kasneje tudi šel. Kaj se je potem dogodilo, ni znal točne obrazložiti. slišali tudi gostilničarja in njegovo ženo. Prvi je pojasnil, da je Flego miren in radodaren človek in da je treba pripisati napad dejstvu, da Flego ni hotel plačati Castagni-nu kozarec vina, čeprav mu ga je obljubil in ga tudi naročil. Gostilničarjeva žena sicer ni vedela za vzrok spora, prisostvovala pa je napadu na cesti. Trudna zaradi dela je odšla do vrat gostilne, da bi se navžila svežega zraka. Tedaj je Castagnino že nervozno hodil sem in tja po cesti, kot da bi nekoga čakal. Nekaj minut kasneje j Italijanska poročila: 6.15. 19.00 in 23.00. p 6.40 Jutranja glasba: 7.00 liossetti. Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. 16.00: «Zločim po naročilu«, D. Clark, B. Lee Fenlce. 16.00: «Ukradeno obličje«, P. Henreid. L. Scott. Nazionale. 16.00: »Pištola, ki DO-je», G. Montgomer.v, D. Malone. Fllodrammatico. Zaprto zaradi počitnic. Supercinema. Zaprto zaradi ob- Arcobaleno. 16.30: »Teror Skalnatih gora«. V. Johnson. J. Dru. Astra Rojan. 16.00: «Crn oblak«, B Cravvford, B. Hale. Capitol 15.30: «Tri ure za ubijati«. D. Reed, D. Andrews. Cristalio. 16.00: «Mambo«. S. Man. caoo, V. Gassma-n. Grattadelo. 16.00: «Sedem očetovih grehov«. M. Chevalier, D. Alabarda. 16,30: «Pošast morij«, F Domergue. Ariston 16.00: «Ciganka», J. Mac. Don-afd. N. Eddy. Armonia. 15.00: «Zahodno od Zanzibarja«, A. Steel. Aurora. 16.00: »Sče-pec sreče«. D. Day. Garibaldi. 15.30: «Angelltos ne- gros«, E. Guin. Ideale 16.30: »Velika ljubezen Jurija IV.», J. Hovvard. Impero. 16.30: «Babilonska kurti-zana«, R. Mon-talban. Italia. 16.30: «Dekleta iz S. Fre-diana«, A. Cifariello. . S Marco,. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Dekle za 20 dolarjev«, B, Michaeis. Moderno. 16.30: «Hotel razvrata«, F. Rosai. Savona. 16.00: »Brez matere«, R. vVidmark _ Vlale. 16.00: «Zasiledovan». D- Clark. Vittorio Veneto. Zaprto zaradi obnove naprav. Azzurro. 16.00: »Patrulja rdečih .jopičev«. J. Craig. Belvedere. Zaprto. Marconi. 16.30: »Lju-bezni Car- men»,-R. Hayworth. Mnssimo. 16 30: »Bojna sekira«, R. Calhoun. Novo cine. 16.00: «Ladja prekletih žensk«. M, Britt. Odeon. Zaprto zaradi počitnic. Venezia. 16.00: »Skrivnostna ladja«. D. Andrevvs. Skedenj. Zaprto zaradi popravila. Kino na Opčinah. 18.00: »Mesto, ki ne spl«, G. Jounz. M. Po-vers. POLETNI KINO Arena dei flori. 20.00: «Cent ni ropar«. L. Olivier. Ariston. 20.30: »Ciganka«. J. Mac-Doriald. Garibaldi. 20.30: «Angelltoa ne- eros«. E. Guln Paradiso. 19.45: «Krila v vetru«, E. VViHiams Parco delle rose. 20.00: »Dunajska dekleta«. W. Forst. Ponziana. 20.15: «Prisega Siou- xov». S. Morrovv. Rojano. 19.45: «Latinski ljubimci«. L. Turner. •J ČETRTEK, 11. avgusta 1955 TltMT 1'OMI'AJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italij,; 12.10 Za vsakogar nekai; 12.45 Kulturni obzornik. 12.55 Priljubljene lahke I ei.ii.|ci ftioai/vi . t p« leda-r - vremenska napove« p poved časa; 7.05 Glasba -pt bro jutro; 7.25 Dama V " jjt linu - poje Vali Hobnjec Za naše žene; 12,00 Ola® jif vas; 14.00 Od melodi je' d« ^ lodije; 14.40 Kulturno Pjjt 14.50 Štirje fantje igrajo-.-Poulične popevke; 18.30 Nahtij napevi; 19.15 Šport; 20.00 Jf dije iz filma «Roherta»- Ja Preko Bosne z narodno P, ijj! 21.30 Dubrovniški festival N I, 4» V K A 1 .» A 327.1 m, 202,1 m, 212,4 ^jt, Poročila ob 5.00. 6.00, 12.30. 15.00, 17.00 in 22.00. ^ 12.00 Operetne melod‘IJ*: ||j Spored simfonične glasbe,-, t Modni kotiček: 14.40 SklaO-j priredbe Oskarja Deva in -j' Adamiča poje Mariborski * f ni zbor; 15.15 Želeli ste ijf slušajtei; 16.00 U-trinki rature - Richard Wright: Jj f strica Tom-a; 16.20 Končen«! željah; 18.10 Iz jugosld*.ii simfonične glasbe; 20.00 *L)t kov večer« domačih pesni ’« pevov; 20.45 Literarni Pisma mračnjakov; 21.15 popularnih orkestralnih sKl^ rlH.KVIXI.lA i(, 17.30 Film «Galantna P® zen«; 21.00 TV dnevniki Glasbeni variete. TRSI Ul. sv Fran. člška 20/111 tet. 37-338 sprejema lr* serate. male oglase, osmrtnic* tu od 8. do 12.30 in od 1®' 18. ure. rd stil pot težkemu vozilu. Smola pa je hotela, da je tedaj | nine, ki jim pritiče po zako- stala prav ob zidu in na tistem mestu, kamor je privozil avtobus, 62-letna Marija Bizjak, vd. Prasel s Konkone-la št, 224, katero je vozilo podrlo na tla in jo skoraj stisnilo ob zid. Ker se je ženska ranila, so jo morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi globoke rane na levi nogi in številnih prask sprejeli na II. kirurškem oddelku. zdravniki so mnenja, da bo Bizjakova ozdravela najkasneje v 20 dneh. nu. Na jutrišnjem sestanku se bodo odpuščeni delavci skupaj s sindikalnimi voditelji podrobno pomenili o tem sklepu, Mal/ oglasi BELJENJE SOB, kuhinj. nje stanovaml, barvanje i," d ranje pohištva po jiizk'1 Naslov n-a upravi lista, ZOBOZDRAVNIK^1 AMBULATORIJ Dr. A. Sand11 zobozdravnik-ki rufžj Ustne in zobne bol** zobne proteze. ,j. Sprejema od 10. do e, in od 15. do 19. Ulica Torrebianca (vogal z Ul. Gardi*1 tel. 37-118 ADRIA TRST EXPBSf ■ Ulica Ciccrone tel. 29-243 IZLETI Od vM do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10 avgusta t. 1. se je Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 5 oseb. porok Pa je bilo 5. POROČILI SO SE: agent CP Paolo Bastoni in prodajalka Maria Rada-nich. nosač Mario Kn-eipp in gospodinja Celestina Rigo, delavec Luciano Selez in gospodinja Maria Michelazzi, kuhar Giovanni Misso In gospodinja Silvia Nessi, delavec Silvio Cur-ci in gospodinja Olga Bearzot. UMRLI SO: 78-letna Eva Ga-nis vd Budin. 61-letni Gen na ro De Falco, 66-letna Luigia Ger-melli vd. Bat.ti, 70-letna Anna Pierno po-r. Di Noia. 93-letna Margherita Zubin vd. Gobbo. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 23.3, najnižja 14.8, ob 17. uri 22.9. Zračni tlak 1014.6 stanoviten, veter zahodnik 6 km na uro, vlaga 62 odst., nebo 3 desetine poob-lačeno, morje mirno, temperatura morja 20.8 stopinje, NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Signori. Trg Ospe-dale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. 12. - 17.8.1935 vAj v PARIZ in na POČITNIC foijli OB MORJU, V HR*P I OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišč*, RADENSKA SLA", in DOBRNA tranzitnih vizum«’ .HIGOSLAVIJU J Prodaja voznih 01 za avtobusne Pr0# TRSTA v gffi’ VRBA (Velden), JU; SKO JEZERO wd*>wrw tulli brezposelni kmečki delavci W#PnWSt vsega proletariata Vicenze in okolice z 0 delavcev v podjetjih l*elizzari in l>alli Calli ‘anJeSV°ri^ pravic in za zbolj-'edno v t unih. P°g°iev. s° dan> da ’n ne poteče It! v tej115 .f51 sl*šali o stav-trotestni. ab °ni tovarni, o hm a]: ntanifestacijah v *Jh klavcev meStU’ ° Zahte' državn h nameščencev 5ih Podie'.iiaUStanOVah’ zaseb' dtugod na Podeželju ih 2ai ®°rbe v UsPelti te nenehne e v , -^sti ?°8osti ’n'Su tak) »k» ,p*ha*itj1Ja končala 'brez lf4 de‘avci niti od da- ‘ so porazi. Največ-* ‘si, da se je delav- hti »ISO do«egli. kar evali i I'eu*Pekn1 S° del°dajalci po Peejli v' elavski akciji spet vsakti prutini*Pad itd. Ze mo, (ja anie kronike opazi« le sindikalna bor-*0!loma ansk‘b delavcev po-»Jihova neusPešna in da m ?d dalez °’ganizirana moč še , idbovai ol’ močna, da bi ! danes 3 pr*4'sku, kateremu Sindi]jai fjjo italijj* borbe, ki jih vo- darjev je povzročil veliko u-“i*o m*u'nskl delavci v za- gorčenje v Grossetu, ker je bilo jasno, da je imel za cilj, da si Montecatinijev monopol pridobi opravičilo s strani družin umrlih rudarjev, (la reši svoje funkcionarje in da si opere roke pred javnim mnenjem. Delavska zbornica v Grossetu je takoj nastopila proti tem poizkusom družbe Montecati-ni in je prepričala svojce ponesrečenih rudarjev, naj nastopijo kot tožiteiji proti družbi Montecatini za zaščita svojih lastnih interesov in v zaščito splošnih interesov rudarjev, ki bi jim morala družba nuditi boljše in bolj izpopolnjene varnostne naprave. Obenem pa so te dni rudarji Montecatinija stavkali vprav v rudniku Grossetu, ker jim ravnateljstvo noče priznati neke nagrade, ki jo drugi delavci družbe dobivajo. btavka pa je bila organizirana tudi, zato, ker je bil odpuščen rudar, ki se je v rovu ponesrečil, z motivacijo, da se ni ravnal po pred* piših ravnateljstva o delu. Delni uspeh dolge sindikalne borbe pa praznuje danes sindikalna zveza poljedelskih delavcev. Segnijeva vlada je namreč končno sklenila izvajati sklep, ki ga je vlada sprejela že leta 1947 o raz* tegnitvi podpor za brezposei ne tudi na poljedelske delav' ce. Borba, ki so jo sindikalne organizacije in poljedelski delavci vodili za priznanje te svoje pravice, je bila zelo dolgotrajna in ostra. Začela se je z veliko stavko v Padski nižini leta 1947. Dve leti Kasneje je bila napovedana stavka vseh poljedelskih delavcev Italije. Stavka je uspela in takrat je vlada tudi do- končno pristala na raztegnitev podpor za brezposelne tudi na poljedelske delavce. Kljub temu pristanku pa ni nobena vlada tega ukrepa uresničila. To stanje je trajalo do danes, ko je nova Segnijeva vlada vendarle podvzela vse ukrepe, da se stara obljuba uresniči. Seveda vlada ni na to U’ delodaP°Staens stra- fl #«ua*i*,cev’ kl su v oo1- lav«v Vl Proti so v pol pravicam de- •^'ndikai vič>rskih n° organizacije le-i* Polo*.* St,ran* pripisujejo • • je P obie'ltivnim težko- 16 Precejg -• Ze*° verietno, da 13 datiaš„ftJ' de* odgovornosti pbskit) le razmere v ital’-evičarglCih'nd^alnil> gibanjih ]?Va tSrei strank vprav nji-‘iika sena sindikalna po- naj bodo vzro-ne8a ga težkega sindi-5* delavc>0*0Za^a italijanske-se [a a’ moramo pa reči, ^tisltU I v*trajnostjo upira je' e °dajalcev. pa če-119 moč ,nteSova organizirala °Jlbela-V telpj Slndikalne akcije so l ViCe adl sedaj. Na primer ~®lavci *e že več tednov D*Ui Cal!°Varne Pelizzari in 1 borijo proti sklepu da skrajša de- levnat('istva K. 1 Uk*,' Ud «J*’“ •' I^rno ^ in seveda soraz-4a. Zmanjša tudi mezde. T11 bo,.',8 s° se delavci uspeš-m So , Proti temu sklepu ijr' v svoji borbi prido-C%V vSeK* sotidarnostl delav-V' iti 8 ‘lrugih tovarn metili, r»v*l'Sa- Ker P« vztra-j, tovar9teljstvo omenje-dit v»n pr' svojem skle-y al()e s tri italijanske sin-, lcena, rSanizacije imele v 6°u vsehSeStanelt predstavni-aJitie k°v'narskih tovarn t ttiooJ t*a organizirajo so-°Varne p° akcijo z delavci fcSiltal *ari- . Sfgle pe organizacije so ° dhižjn a ?n* tudi v zašči-"avcev, ki so se “0 n« '“vt-cv, ki so r„a!n.esree'li lansko le- „ v ruri . iai '*mi v r-n'ku družbe bo, )e v r, uruzDe Monte-je r°,setu. Kot je zna-. arad' eksplozije, ki Potn- V.,rudniku baje za-*Prav. anJkanja varnostnih ^»tiev v? il0 živlienie 44 ..ovila j preiskava je > a' da so bili krivi ne-n nika. kHteri funkcionarji .fdtfeč ** nekaj časa bi Sam St>dnaU|lala bUi prot‘ lr..SQ *e ^ razPrava. Te dni cenih družinah pone- hL^avniJ11 jev P°iavili men(VsilievaiiMontccatiniia in 4a ’ 5 kat v p°dp>s doku-Iti s° že ,*rim priznali, t, rtl°raltir, °bil’ materialno n družbe °daltodnino s strašili " m da ‘H, Ta tla a~" ne bodo na-s°dni razpravi kot ebna »trank tla^Ps varanja družin- nnnni,n«,i. _ ‘a ohranitev ^'nianskih spomenikov žVe,bodvjPPVejšilt akcij, ki štm! 'Pštituf Ju£oslovanski bje . -7;a ^ščito kul- btbsi^kuJb^^ov je zbira-uOanskih V in zaščita ^etii!aviii sPomenikov v l dofc„prav so ti spo-Sulvijen“mentl večstoiet-ttgotu Vf» n ln kolture pre-*° ra VanskB velikem delu £#W v Sl ozem>Ja. nt- Št bili h, i .n‘ ln Herce-bja ,žbansto«S nikoli pred-Sltorsi o d-, n?ga raziskova-f,di , bikakiK11 _° ,ni‘h danes Podatkov. Za- Šttie^tetnatiz ezni inštitut 1>'el|,. tarni ll zbirati do-katerematerial’ na te-r Urprt i- lahko \ Poginili ,ln Proučili ^jektfi^eznih d°kumentacijo kur., Takr, z8odovinskih t! 80 zbrali ^don^-dienfko "ekai bolj zna-in D n v. Srbiji. Ma-*«jsk^ebo Tako bo deta|.bt zavodnm m mu- tbero 0 dokum da dobijo °^ranit nuJne entaciJo v pri-■0.tv* L„Y0'™ be glede ‘manskih spo- biejšv, fušen, *el° pokvar?1"-8^. pri' ^0(j Jo dGeni ali po- kPobienC'IlrodjVudOV' k' delajo ^*h, j, k°v v restavriranja DrB0Srtdnji Ta?.h IePUbli-obsk b J zel VafnS ze le- Pri a- PolB festavra-?3ra v o,PstaVrirf zaključnih b bo,) , tnog0r ?nld Starega v5eba . aveli z t-t, ! m 1>r'mor- t,pl'tu u^tiPleksa^stavnranjem bdi sn ?. .dolina rimskih *Poine-.,?-nski in slo- eniki. pristala kar tako, V zadnjih mesecih so se vodile ostre borbe med sindikalnimi organizacijami in vladnimi predstavniki, Te borbe so se neposredno udeležili sami delavci, ki so nenehno stavkali in protestirali. Sele ko je položaj postal nevzdržen, se je vlada odločila. Ni pa še znano, če bodo uresničene vse obljube, ki jth je vlada svojčas dala polje-deljedelskim deiavcem. Ministrstvo za delo namreč še ni objavilo pravil novega ukrepa. Vse pa kaže, da predvideva vladni načrt o raztegnitvi podpor za brezposelne na poljedelske delavce precejšnje omejitve in je pričakovati, da se sindikalne organizacije, ki so borbo vodile, ne bodo zadovoljile z ukrepom in da se bo akcija še nadaljevala. 4,, '* * t Motiv lz starih Aten Foto Magajna 8.000 rubljev, t. j. 1 200 rub-Uev na kv. m stanovanjske površine. Mnogo velikih sta-aovanjskih h is so zgradili v starem delu Moskve, kjer je še mnogo malih, lesenih hiš Mnogi zatrjujejo, da so se v tem mestu pomešali vplivi Evrope. Rusije in Azije. Moskva ne daje vtisa celote, kot na pr. Leningrad, vendar ima v sebi nekaj, česar ne moremo najti v nobenem evropskem mestu. Ob koncu preteklega leta je bilo v Moskvi posvetovanje arhitektov, kjer so govorili o sovjetski arhitekturi in politiki gradbene dejavnosti. Na tem posvetu je sekretar CK Hru.ščev kritiziral sovjetske inženirje, da so njihovi načrti predragi, da se mnogo denarja troši za pročelja, da se projektanti držijo starinskega stila tn da ne vodijo računa o zmogljivostih države in potrebah delovnih ljudi. In ko prispe danes tujec v Moskvo, takoj vidi sedem velikih zgradb, ki so jih začeli zidati leta 1949 in ki so mnogo višje od Kremlja, tako da se ta zgublja v njihovi senci. Visoke zgradbe smatrajo vedno kot nujno zlo in kot posledico pomanjkanja prostora. Toda Moskva ima prostora dovolj. Vse te zgradbe so visoke od 28 do 32 nadstropij, ena izmed teh je moskovsko vseučilišče, druga ministrstvo za zunanje zadeve, tretja hotel, ostale pa so stanovanjske hiše. Ce pogledamo nekaj podatkov o moskovskem vseučilišču, bomo videli kako velika je ta zgradba. Moskovsko vseučilišče i-ma 48.000 raznih prostorov, 182 velikih dvoran, zgradba je visoka 240 metrov in je stala 4 milijarde rubljev. Kolika je ta vsota se vidi na primer po tem, da je celoletni proračun republike Uzbekistan v letošnjem letu znašal komaj 3 milijarde 750 milijonov rubljev. Razumljivo, da je bila kritika Hruščeva glede take gradnje med ljudstvom dobro sprejeta in v Moskvi zatrjujejo, da takih zgradb vsaj za sedaj ne bodo več zidali. Vsak tujec. ki pride v Moskvo, obvezno obišče podzemno železnico. Lansko leto je nekj francoski časops objavil članek, v katerem je neki novinar podrobno opisal moskovsko podzemno železnico. Novinar je rekel, da je to najlepša .in najbolj razkošna podzemna železnica na svetu in se iskreno čudil, zakaj je bilo potrebno vreči tako velikanska sredstva v eno tako praktično ustanovo, ki služi edinole za prevoz potnikov. Ali bi ne bilo bolje, se sprašuje novinar, da bi denar, ki so ga potrošili /:, marmor, stebrišča, freske in velikanske kristalne lestence porabili za kaj drugega, boli praktično, za zidanje drugih objektov, ki bi Moskovčanom prav gotovo ne bili odveč? Čeprav se lahko čudimo lepoti kijevske postaje in postaji v Smolensku, bi se lahko pridružili mnenju francoskega novinarja. Socializem ima še mnogo časa za to, da zapusti za seboj dragocene spomenike — njegova doba v svetu se je šele začela. Jžnullo 1'iirič lo storjeno na področju razvoja konfesionalnih šol samo od leta 1951 do danes. Let* 1951 je bil izdan zakon o Dodeljevanju precejšnjih državnih subvencij klerikalnim* srednjim šolam. V šolskem letu 1951—52 so te šole dobile podpore v znesku 157 milijonov frankov, državne srednje šole — torej laične — so v istem šolskem letu dobile komaj 132.5 milijona frankov. Leta 1952 so podobne podpore bile dodeljene tudi višjim konfesionalnim šolam, v nekoliko zmanjšani meri ps celo osnovnim šolam. Januarja letos so tudi katoliške poljedelske šole bile uvrščene v seznam tistih šol, ki naj dobijo subvencijo in v maju letos so skušali, da bi te Sole potegnili iz resorja ministrstva za poljedelstvo in s tem omogočili, da bi se nad njimi ukinila vsaka javna kontrola. Pripomniti pa moramo pri tem, da so bile te obilne subvencije dane v dobi, kb je bil proračun za prosveto skrčen do skrajnosti in ni mogel jei zdaleč zadostiti potrebam francoske javne šole. Zaradi tega ni nikaka tajt nost, da so te subvencije orno gočile povečanje števila katoliških šol. v letu 1954 je bilo v Franciji 1838 konfesionalnih srednjih šol s 334.228 u-čenci. Pred vojno je v francoske konfesionalne šole zahajalo komaj 109.200 učencev. Danes pa hodi v Franciji v javne, torej laične šole le nekaj več dijakov kot pa v konfesionalne šole. Na vseučiliščih je odnos skoraj isto. 48 odst. francoskih visokošolcev študira na zasebnih vseučiliščih in 38 odst. učencev francoskih poljedelskih šol se šola v klerikalnih šolah. Edino v osnovnih šolah je odnos be'jši. Zaradi vsega tega je kongres učiteljev v svoji resoluciji o laičnih šolah postavil zahtevo o ukinitvi vseh zakonov in ukrepov protilaičnega značaja, ki so bili izdani od leta 1951 ter zahtevo za strogo spoštovanje zakona o ločitvi cerkve od države, zakona, ki je bil sprejet že leta 1905. V potočilu generalnega tajnika Forestiera je poudarjeno, da ima borba proti laični o-fenzivi, ki jo izvaja katoliški kler na prosvetnem področju ,tudi druge značilnosti. Predvsem je potrebno izboljšati materialno stanje obstoječih javnih šol in zagotoviti kredite za gradnjo novih, kakor tudi izboljšati plače in sestavo učiteljskega kadra. Končno je Forestier vztrajal na reformi učnega načrta :n njegovi prilagoditvi sodobnim pogojem življenja in razvoju znanosti. Pri tem je poudaril nazadnjaški značaj poučevanja v konfesionalnih šolah, kjer se postavlja kot cilj vzgoja mladih ljudi v duhu spoštovanja načel «krščanske demokracije in morale«. (Majhen primer: med 14.000 o-pati in prednicami francoskih samostanov jih je 92 odst. prišlo iz klerikalnih šol). Toda borba za laično šolo v Franciji dobiva čedalje bolj politični značaj, posebno danes, ko se začenjajo priprave za parlamentarne volitve, ki bodo prihodnje leto. Na kongresu učiteljev je bilo v tem smislu priporočeno biroju te organizacije, naj v sodelovanju z drugimi organizacijami, ki se borijo za laična šolo, izdela minimalni pro gram, ki naj ga predložijo strankam z zahtevo, da ga vključijo v predvolilne programe. V tem smislu se priporoča učiteljem in članom ostalih organizacij za laično šolo, ki so včlanjeni v Prosvetno ligo in ki šteje več kot dva milijona članov, naj se pri glasovanju vedno opredelijo za kandidata, ki sprejema načela laične šole in t« ne glede na politično prepričanje volivca. Ko že govorimo o volitvah, bi bilo zanimivo ogledati si vpliv verskega prepričanja na opredeljevanje volivcev. Francoski zavod za proučevanje javnega mnenja je napravil leta 1952 anketo o tem, koliko se pri volitvah »misli* na položaj cerkve. Anketa je pokazala, da »mnogo misli« 18 odst. volivcev, da «malo misli« 24 odst., «niti malo ne misii« 55 odst. volivcev. Verjetno bi število onih, ki »mnogo mislijo«, ali onih, ki »malo mislijo«, bilo še manjše, če bi v volilni kampanji ne sodelovaji tudi duhovniki, ki zelo pogosto izkoristijo svoje prižnice za nelojalno volilno agitacijo. »Cerkev se zanima za politiko« — je pisal leta 1951 glavni katoliški dnevnik Francije »Le Croix» — kot se zanima za vsako človeško dejavnost, da bi jo vodila in usmerjala... Ona skrbi za politiko, kot skrbi svetilnik za ladjo... Cerkev osvetljuje pot in zahteva od ljudi, da opravljajo svoja dela v svetlobi, ki jim jo ona nudi...«. In tako cerkev posega v volitve in vpliva na opredeljevanje volivcev. O vplivu cerkve na volitve se more soditi tudi po sorazmerno močnejšem prirastku volivcev za klerikalne stranke, potem, ko je bila 1944 uvedena ženska volilna pravica, ker se ženske pri volitvah bolj ozirajo na stališče cerkve. Po podatkih omenjenega zavoda so vsi volivci ljudskega republikanskega gibanja prepričani katoliki, dočim je ta odstotek pri ostalih strankah manjši, a jih je celo med volivci socialistične stranke je 66 odstotkov volivcev, ki se smatrajo za katolike, medtem ko jih je pri komunistični partiji nič manj kot 40 odst., ki se smatrajo za katolike. Vpliva cerkve sicer ne moremo ceniti samo skozi te odstotke, vendar je gotovo, da ti odstotki kažejo na močan vpliv, ki ga ima cerkev na volitve in na splošno politično orientacijo Francije. Zaradi tega nacionalni sindikat in Prosvetna liga u-smerjajo svojo dejavnost k temu, da bi svoje člane resno pripravili na volitve. «Preprt-čani smo v zmago nad sveto zvezo nazadnjaštva, ki nam je vsilila borbo« je izjavil predsednik Prosvetne lige. Ce gledamo borbo sindikata učiteljev, ki jo bodo podprle tudi vse napredne francoske sile s tega vidika, je ta borba na liniji obrambe napredka, vendar je to le del borbe. ki se v zahodnoevropskih državah izvaja na prosvetnem področju proti silam mednarodnega nazadnjaškega klerikalizma ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Ali te mučijo moreče sanje? -------------------- Sanje niso vedno nesmisel, nje sanjske govorice in njih niso nekaj, kar je zato tu du lahko nanj takoj pozabimo. Kar se dogaja globoko v človekovi notranjosti, v njegovi podzavesti, ko je v spanju izključena njegova zavest — to so sanje, tisti mistični iz raz našega notranjega življenja, ki so ga tako različno razlagali in tolikokrat na vse načine zlorabljali. Sanjamo lahko dobro ali slabo. Mnogokrat je odvisno od vrste sanj, če se zjutraj zbudimo veseli, razpoloženi ali kot bi nas tlačila mora. Znani zdravnik za duševne bolezni Sigismund Freud, ki je postavil razlago sanj v središče psihične diagnoze, je po mnogoštevilnih analizah sanj, odkril stavek; «Kdor sanja o nekdanjih časih, spi navadno mirno in globoko, če pa sanja o dogodkih zadnjih dni, je spanje v večini primerov površno, nemirno in slabo*. Zakaj trpi toliko ljudi zaradi sanj, polnih strahu in muke? Razlagalci sanj pravijo; ker se skrbi in težave vsakdanjega življenja ter mnogokrat tudi konflikti v sanjah zrcalijo predvsem pri tistih ljudeh, ki težko zmorejo svoja doživetja. Med najtežje zdravnikove naloge prištevajo razumeva- pravilno tolmačenje. Le malo jih je, ki so za to res sposobni. Ni brezsmiselno, da opozarjajo nasprotniki tako imenovane globinsko-psihološ-ke sanjske analize na nevarnost, da bi utegnil razlagalec sanj vplesti v sanje nekaj svojega, če bi preveč popustil vajeti lastni domišljiji. Obstajajo pa moreče sanje, kl imajo popolnoma realen vzrok, ker sprožimo vzrok lahko preko telesa. Kdor večerja prepozno ai preobilo, kdor prekomerno uživa alkohol, nikotin ali druga mamila, mora računati s tem, da privede tako ravnanje do neugodja, ki se v sanjah neprijetno zrcali. Med drugim lahko povzročijo slabe sanje povsem banalni vzroki. Ce nam je s postelje zdrknila odeja, če nas tišči žimnica ah vzglavnik, ali če je soba slabo prezračena lahko privede tako »tanje do občutka telesne neugodnosti, ki Pa zavzame v sanjah pretirano in bizarno obliko. Kdor slabo sanja, naj najprej skuša sam raziskati vprašanje, ali niso slabim sanjam vzrok razvade ali nezdrave življenjske navade ali majhne Pomanjkljivosti, ki jih lahlc« z malo dobre volje odpravi! mo. *>*•• •* R. začetkom ob SODIŠČA Zaloga ur: Longer, »' Lanco, Moeris, Lemanio. Via C. Battisti, 14 • Tel- začel se le je bilo tako nera^nj sobi in ne- in nizkotno, da se je bil polo- ra, o tem kaj eka z belim dati, Tobija Mino®^/ lela ozdrav- je stal z rokami, P% * fe, da bi se mi ob telesu, nag^ice, GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PORAZNE UGOTOVITVE V KMETIJSTVU Drzaiia mora povečali prispevne o korist kmečkega prebivalstva Predsednik INAM je pozval predsednika ministrskega sveta in ministra za delo in socialno skrbstvo, naj se zanimata za vprašanje prispevkov ▼ kmetijstvu, ker mora zajamčiti posojila kmetom in njihovim družinam v višini T milijonov lir. Kmečki prispevki so že pet let blokirani in ne ustrezajo višini, predpisani z obstoječimi določili. V istem času so ae dajatve več kot podvojile-Do te neskladnosti je prišlo zaradi tega, ker je letno povprečje dajatev v znesku 1.600 lir v kmetijstvu nerealno, saj je treba vsaj za najnujnejše zdravstvene potrebe okoli 3.200 lir. To stanje je treba popraviti z zajamčenjem novih gmotnih sredstev in tako preprečiti morebitne posledice pri socialnem skrbstvu kmečkega prebivalstva. vala vrnitev svojega otroka. Celo zavezniški sodnik v Zahodni Nemčiji se je 'upiral izročitvi otroka njegovi pravi materi. Končno je pravica vendarle zmagala in Ivan se je vrnil v svoj rojstni kraj. Film so snemali v Angliji in •V Jugoslaviji. Igrata C. Bor-ghes in J. Mitchell. Operne predstave v času Andrejevega semnja Kakor se izve iz tukajšnjega časopisja, bo na letošnjem Andrejevem sejmu v goriški kinematografski dvorani Verdi nastopilo več znanih italijanskih opernih pevcev v aledečih operah: »Lucija Lam-mermoorskan, «Boheme». »Glumači# in »Cavalleria rustica-na». Peli bodo naša goriška rojakinja Maria Erato (Riz-zato), Anna Maria Boicelli. Anna Maria Canale, dirigiral bo Silvio Tagliapietra. Zaprle trgovine za poletne počitnice Spodaj navedene trgovine bodo letos zaprte zaradi letnih počitnic kakor sledi: od 3. do 24. avgusta delikatesna trgovina Vida; od 11. do 21. avgusta drogerija Guido Visin-tin, Korzo Italia H: od 15. do 30. avgusta mesnica Makuc, Korzo Verdi 7; od 7. do 16. avgusta trgovina Donata De-picolzuane. Ul. Mattioli; od 11 do 29. avgusta trgovina radijev. Korzo Verdi 42. Film o Ivanu Pirečniku Počitnice delavcev CRDA Kakor po drugih goriških tovarnah imajo tudi delavci Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču poletne počitnice. Tokrat bodo trajale kar dva tedna, ko bo proizvodnja skoraj popolnoma ustavljena. Delavci bodo lahko izkoristili počitnice, da se nekoliko odpočijejo in razvedrijo, seveda vedno v okviru možnosti, ki jim jih nudijo prejemki. Mnogi bodo ostali tudi doma, kajti znižane plače zaradi suspenzij jim ne dopuščajo pre-svobodnega razpolaganja z denarnimi sredstvi. Odkupili bodo 30.000 sfol. pšenice Zaradi izredno dobre letine bodo v naši pokrajini , pridelali okoli 15.000 ton pšenice, kar bo več kot leta 1953, ko so menili, da predstavlja absoluten in nedosegljiv rekord. Po vsej pokrajini bodo odkupili 30.000 stotov, vendar menijo, da bo količina prekoračena. Da ne bo ostalo samo pri obljubah) Socialdemokratski svetovalec odv. Devetag je poslal ministru za javna dela Romiti pismo, v katerem ga poziva, naj bi dodelili nekaj javnih del tudi goriški občini. Romita je obljubil, da bo v skladu s svojimi možnostmi v prihodnjem finančnem letu skušal preskrbeti naši občini nekaj javnih del, in sicer potem, ko bodo določili načrt dela, ki ga nameravajo finansirati. Izlet Sovodenjcev DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Mantovan, Koi-zo Verdi 17 - tel. 28-79. Za nedeljo 11. septembra pripravljajo naši prosvetarji avtobusni izlet na Staro Goro in v Beneško Slovenijo. Za izlet vlada precejšnje zanimanje zlasti med mladino. Kdor bi se ga želel udeležiti, na se prijavi pri Mirku Kuzminu najkasneje do 25. t. m. Tam bo dobil tudi vsa podrobna pojasnila. IZPRED KAZEN zapora za vr ICIIIIi Tudi po ločitvi mladi mož ni prenehal pretepati ženo in vdirati v stanovanje, v katerem ni imel več kaj iskati Danes predvajajo v poletnem kinu »Estivov angleški film »Razdvojena srcav. Film prikazuje iioljenje otroka slovenskih staršev, Ivana Pireč-nika, ki so ga nacisti med o-kupacijo ugrabili staršem ter ga odpeljali v Nemčijo, kjer je Ivan dobil druge starše. Dolga leta je mati zahte- VOZNI RED VLAKOV Udhodi proti Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A). 6.56 (A), 8.12 (A), 9.20 (D). 10.54 (D)*, 13.55 (A). 15.49 (A). 17.16 (DD), 18.31 (A), 2002 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)”. Udhodi proti Vidmu; 4.38 (DD)*. 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A). 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20 00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). Prihodi iz Trsta: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A). 1958 (D), 21.01 (A), 23.09 (A). Prihodi iz Vidma: 0.12 (D). 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D)*, 13.53 (A), 15.47 (A). 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.21 (D), 23.26 (D)” * V veljavi od 22. maja do SO. septembra. ** V veljavi parno ob praznikih od 26. Junija do 25. septembra. Kljub štirim otrokom, sta se 3t)-letni Sicilijanec Carmelo Mallia in 28-letna Aurora Gal-lina iz Mariana odločila za ločitev, ker sta ugotovila, da drug poleg drugega ne moreta več živeti. Gallina je vzela svoje štiri otroke in odšla k staršem v Marian. Mallia je po raznih krajih iskal zaposlitve in tako prišel večkrat v Gorico. Vsakikrat se je ob takih prilikah pokazal za nekaj ur tudi v Marianu, da je obiskal svojo ženo in otroke. Taki obiski so bili navadno zelo burni in so se končali s prepiri pa tudi z dejanskim obračunavanjem. Ko je poslednjikrat prišel v Gorico 7 .junija je šel tudi v Marian. Na dvorišču je srečal taščo in jo vprašal po otrocih. Tašča mu je odgovorila. da spijo v spalnici skupaj 7. materjo. Ne meneč se za opozorila, naj jih ne budi, je vdrl v spalnico in z neko palico pričel pretepati Auroro, potem pa še taščo, ki je prišla nekaj kasneje v spalnico. Ko je obračunal z njima, je zagrabil radijski sprejemnik in ga treščil ob tla, da ga sploh ni bilo mogoče več popraviti. Aurora je takoj stekla k orožnikom. Mallia pa iz hiše, ker je namreč skušal z njim obračunati tudi Primo Gallina. Zbežal je na polje in se dolgo časa skrival pred orožniki, ki so ga zasledovali. Končno so ga našli kakih pet kilometrov od Mariana, ko se je peš napotil v Gorico. Ko so ga zaslišali, je Mallia dejal, da je nastal prepir zaradi lastninske pravice do radia: toliko časa so ga vlekli vsak sebi, dokler se nista mati in hči zaleteli v radio, ki je potem padel na tla... Sodniki so dogodek še enkrat proučili in ugotovili kršitev stanovanjske nedotakljivosti, telesne poškodbe in ga obsodili na eno leto, en mesec in 15 dni zapora, plačilo škode, ki jo bodo naknadno do- ločili, kakor tudi na plačilo stroškov civilne stranke v znesku 15.000 lir. URNIK TRGOVIN ZA VELIKI ŠMAREN Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo na podlagi prefektovega dekreta štev. 15850 z dne 8 oktobra 1951, vsi trgovski obrati goriške pokrajine v dneh 14., 15. in 16. avgusta obratovali po sledečem urniku: nedelja, 14. avgusta: vsi trgovski obrati bodo lahko odprti v dopoldanskih urah do 13. ure; ponedeljek, 15. avgusta: mlekarne in pekarne bodo odprte v dopoldanskih urah do končane razprodaje blaga, cvetličarne pa do 13. ure; vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte; torek 16. avgusta: v Gorici in v vseh občinah, naseljih in krajih, goriške pokrajine, kjer se običajno ne praznuje patron kraja, bodo mesnice, pekarne, mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne imele dopoldanski urnik medtem ko bodo ostale trgovine zaprte ves dan. V občinah, naseljih in krajih goriške pokrajine, kjer se običajno praznuje patron kraja, pa bodo vse trgovine obratovale po navadnem urniku delovnih dni. CORSO. 17.00: «Uničite tolpo#, A. Gergens. VERDI. 17.00: «Operacija do larji#, N. Gray. CENTRALE. 17.00: »Umrli od strahu#, D. Martin in J. Le-wis. VITTORIA. 17.00: «Parižanka v Rimu#, A. Sordi. MODERNO. 17.00: »Srebrni bič#. KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Razdvojena srca#, J. Mit chell. POROČILO LIGE Obrazložitev za obsodbo C a t a nie Poziv predsedniku Catanie zaradi žalitev na račun Rogno-pija in kontrolne komisije Crvena zvezda-UDA 4:0 KOŠARKARSKI TURNIR V MESSINI MILAN, 10. — Nogometna liga je danes izdala uradno poročilo o primeru Catania-Scaramella. Poročilo je precej dolgo. V uvodu navaja, da je Sterlini izjavil, da je z uspehom posredoval pri sklepanju nedovoljenih posegov v korist Catanie pri tekmah Ca-tania-Atulantu 22. dec. 1954 in Catania - Genoa 7. marca 1955, Pri teh posegih je sodeloval podpredsednik Catanie odv. Galli, ki je Sterli-niju izročil vsote, ki jih je ta potreboval za svoje posre-aovalniške posle. V vso zadevo je zapleten še Berardel-li, ki je Sterliniju iz Rima poslal 200.000 lir. Poročilo ne navaja sodnika Scaramelle po imenu, temveč govori le o »osebi, ki je po svoji funkciji mogla vplivati na izid tekem Catanieii. Iz blagajinških knjig Catanie je tudi razvidno, da so bile dvignjene določene vsote, pri katerih ni navedeno, za kaj so bile uporabljene. Pač pa se je opazilo, da so bili neki pripisi napravljeni po prvi kontroli. Pri vsem pa se še poudarja, da so bile navedbe Sterlinija jasne i n zelo natančne, čeprav je ugotovljeno, da Sterlini ni stvari povedal iz lastnega nagiba. Nasprotno pa je bila obramba predstavnikov Catanie dostikrat protislovna. Medtem pa je predsednik. Italijanske nogometne zveze ing. Barassi sprejel Rognoni-ja, predsednika kontrolne komisije, ter svetnika zveze Mi-chisantija, ki sta mu izrazila svoje ogorčenje zaradi nekih izjav predsednika Catanie dr. Rizza ti zvezi s preiskavo o Cataniji. Poleg tega, da sta Rognoni in Michisanti zavrnila te izjave kot tendenciozne in neutemeljene, sta obenem zahtevala zaščito zveze pri svojem delu. Predsednik zveze Barassi je pozval predsednika Catanie, naj potrdi, kar je izjavil po tisku, in naj prevzame iz tega izhajajočo odgovornost. BEOGRAD, 10. — Moštvo »Crvene zvezden je danes v Beogradu premagalo s 4:0 (1:0) nogometnega prvaka CSR in finalista v letošnjem tekmovanju za srednjeevropski pokal UDA iz Prage. * # * ZAGREB. 10. — Na progi Delnice-Karlovac, dolgi 168 km bo 13. t. m. dirka za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije v cestni vožnji. Na tem tekmovanju bo izbrana tudi reprezentanca. ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Rimu ob koncu lega meseca. Pred dvobojem Anglija-Madžarska Sandor Iharos, svetovni prvak na 1500 m, 3000 m in 2 milji, je dejal, da je vsakdo od štirih tekačev, ki bodo tekmovali v teku na 1 miljo na dvoboju Anglija - Madžarska na koncu tedna, sposoben zrušiti svetovni rekord. Pred odhodom v London je Iharos tudi dejal, da upa, da bo lahko kmalu izboljšal rekord Belgijca Gastona Reiffa na 2000 m -5:07. Na skupni trening v Milan so bili pozvani sledeči dirkači: hitrostna vožnja — profesionalci: Sacchi, Maspes, Ghella, Morettini; hitrostna vožnja — diletanti: Pinarello, Ogna, Pesenti, Gasparella: zasledovalna vožnja — profesionalci: Messina, Piazza, De Rossi; zasledovalna vožnja — diletanti: Faggin, Campana, Chie-sa, Orioli. ni kapitan ženske atletske reprezentance dr. Miloš določil devet tekmovalk. To so Babo-vič, Stamejčič, Slamnik, Stefanovič, Usenik, Kotlusek, Matej, Kaluševič in Jovanovič. Avstralska lahkoatletska zveza je povabila Madžare Iharo-sa, Roszavoelgyija, Taborija in Szentgalija. naj pridejo tekmovat v Avstralijo v mesecih februarju in marcu. Filipinec Little Cezar (muš-ja kategorija) je premagal Italijana Giannellija s k. o. v 2. rundi. Dvoboj je bil določen na 12 rund * # # Tommy Hurricane Jackson je gladko premagal po točkah v 10 rundah bivšega svetovnega prvaka Ezzarda Charlesa. Splitski Mornar si je ponovno priboril naslov jugoslovanskega državnega prvaka v veslanju. Razen naslova moštvenega prvaka v kategoriji starejših veslačev, ki si ga je priboril veslaški klub Istra iz Pulja, so si splitski veslači priborili prvenstvo v vseh ostalih kategorijah. Virtus in PUC zmagovalca prvega Zagrebška Lokomotiva je razočarala MESSINA, 10. — Tu se je pričel košarkarski turnir za pokal «Lo Forte#. že prvi dve tekmi sta določili, kdo se bo boril za prvo mesto: to bosta Virtus in PUC iz Pariza, torej italijanski in francoski prvak. Virtus je imela za nasprotnika moštvo CUS iz Mes-sine. Čeprav so bili mladi košarkarji iz Messine v začetku dovolj dobri, so le morali kloniti izkušenejšim igralcem iz Bologne s 54:50 (27:22). V drugi tekmi sta nastopila Lokomotiva iz Zagreba in PUC iz Pariza. Lokomotiva, ki je še dvakrat zaporedoma osvojila pokal, je letos razočarala. Njeni igralci so bili pač hitrejši in tehnično boljši, vendar pa jih je potem utrujenost strla in zmagali so Francozi z 51:45. VARŠAVA, 10. — Sovjetski dvigalec uteži Vladimir Sto-gov je postavil nov svetovni rekord kategorije bantam. Dvignil je 325,5 kg (103, 97,5, 125). Panameriške avtomobilske dirke letos ne bo MEHIKA. 10. — Mehikanska vlada je sklenila, da ne dopusti šeste panameriške avtomobilske dirke, ki bi morala biti od 2. do 5. decembra. Vlada je namreč sklenila suspendirati vse avtomobilske dirke na državnih cestah, dokler ne bo mogoče v pravilnike uvesti taka zagotovila, ki bodo gledalcem jamčila popolno varnost. Shelton - 2.08 v višino ROGNONI predsednik kontrolne komisije, ki je začela svoje »moralizatorsko« delo v italijanskem nogometu STOCKHOLM. 10. — Na mednarodni lahkoatletski prireditvi v Malmoeju je Američan Ernie Shelton skočil v višino 2,08 m in premagal evropskega prvaka Bengta Nill-sona za tri cm. Ostali rezultati: Krogla: Don Vick (ZDA) 17.09. Kladivo: Connelly (ZDA) 59.78. 100 m: Lea (ZDA) 10"8. 200 m: Lea (ZDA) 21”7. 400 m: Culbreath (ZDA) 48"4. 1500 m: Ingvar Ericsson (Šved.) 3’47”6; 2. Hermann (Belg.) 3’48”3; 3. Dwyer (ZDA) 3’49”. * • » Fanny Blankers - Koen še ne misli prenehati s športom. Ko se je končno odločila, da ne bo več tekala in skakala, je sklenila, da se bo posvetila zgolj — metu krogle. Videli bomo, ali je res sposobna tudi v tej disciplini kaj doseči, ali pa gre za izgubo vsakega čuta za pravo mero, tako da nekdaj slavna prvkinja ne uvidi, da je nastopil čas, da se umakne. Na prošnjo turške atletske zveze, naj bi na XIV. balkanskih igrah sodelovala izven konkurence tudi skupina jugoslovanskih atletinj, je zvez- ŠAHOVSKE VESTI Rezultati nadaljevanja ša-1 hovskega turnirja za žensko prvenstvo Jugoslavije: Prekinjene partije III. kola: Vinceljak - Timotejeva remi (41), Radenkovič - Lukinec 1:0 (44). Partija Lazič - Ivnik je bila ponovno prekinjena. IV. kolo: Dvoržak - Balaban remi (60), Lukinec - Stadler 0:1 (31), Timofejeva - Radenkovič prekinjena, Osterc - Vinceljak 0:1 (27), Ivnik - Arih prekinjena, Vukovič - Lazič 1:0 (46). Stanje po IV. kolu: Vukovič 4. Timofejeva 2.5 (1), Balaban, Vinceljak, Dvoržak 2 itd. Tudi letos v Portorožu mednarodni moštveni turnir Razsodišče lige, ki obsodilo tudi Catanio Po uspelem lanskem mednarodnem šahovskem moštvenem turnirju v Portorožu je vseh . 160 udeležencev izrazilo željo, da bi koprski šahovski klub priredil turnir tudi letos. Prireditelj je upošteval njih želje in tudi letos pripravlja II. mednarodni moštveni turnir pod geslom «šah združi narode# od 18. do 25. septembra 1955. Za tekmovanje se lahko prijavijo štiričlanska moštva šahovskih in ostalih organizacij ter ustanov in podjetij. Moštva bodo razdeljena na skupine, v katerih bodo po štiri približno enako močna moštva. V finalu pa se bodo srečali med seboj zmagovalci, drugo-plasirani itd. Za uspeh po vrstnem redu so določene denarne nagrade v skupnem znesku najmanj 350.000 din. Razen denarnih nagrad pa bodo najboljši dobili tudi spominska in praktična darila. Vsako moštvo nosi svoje stroške samo. Cena penzionu v A kategoriji bo 710 din, v B 590 in v C 500 din. Prijave sprejema Okrajni šahovski odbor Koper do vključno 12. septembra 1955. Kot smo. izvedeli od prireditelja, vlada za turnir veliko zanimanje. Do sedaj se je pri- javilo že sedem tujih moštev: dve moštvi prvaka Avstrije »Hietzinga# z Dunaja, po dve moštvi iz Švice in Nemčije in eno iz Portugalske. Ivkov povabljen v Hastings V Hastingsu (Anglija) bo od 28 decembra 1955 do 7. januarja 1956 tradicionalni turnir. na katerem bodo tokrat sodelovali pretežno mladi mojstri. Da bi zagotovili njihovo udeležbo, so povabila poslali že zdaj. Predvideli so nastop Ivkova (Jugoslavija), Spaske-ga (SZ). Pannoja (Argentina). D. Burna (ZDA), Penrossa in Clarca (Anglija), Peršiča (Izrael). nadalje enega sovjetskega velemojstva, prvaka Velike Britanije in še enega angleškega mojstra. Po sestavi udeležencev bo to doslej ((najmlajši# turnir v Hastingsu. * * * Letos bo še cela vrsta zanimivih šahovskih tekmovanj, na katerih bodo sodelovali tudi jugoslovanski igralci. Od 14. avgusta do 25. septembra bodo igrali medconski turnir. Od 18. do 25. septembra bo v Kapfenbergu mednarodni turnir, na katerem bo igral mednarodni mojster Ne-deljkovič, v oktobru pa Bo v Moskvi turnir kandidatinj za svetovno prvenstvo, kjer bosta Jugoslavijo zastopali Lazare-vičeva in Nedeljkovičeva. Dne 1. novembra Se začne v Zagrebu mednarodni turnir, medtem ko je začetek polfinalnih turnirjev za prvenstvo Jugoslavije določen za 1. december. Ob koncu leta bodo jugoslovanski mojstri nastopili na tradicionalnih turnirjih v Hastingsu in Beverwijku. Od 18. do 25. septembra je na sporedu mednarodni festival v Portorožu, decembra pa bo izveden šahovski festival v Opatiji. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst f< 'HtihdeAMokel ►J T HO MA S MAN N j Med poulično mladežjo ve poti Je nastal neznan-:i hrušč, ko se Je pojavil obija s psom, toda mož i je vzel v naročje, se agnil nadenj in odhitel -:edtem ko so ga zasme-ovali, vlačili za suknjo, tklikali to se krohotali — a stopnicah v svojo sobo. u Je psa. ki je neprene-nma cvilil, položil na tla, a dobrohotno pobožal ta dška dejal: «No, no, ni treba, da bi ? me bal, ti živalca; to i potrebno.» Nato je vzel iz predala omode krožnik s kuhanim rompirjem in nekaj od sga vrgel živali; ta je pre-ehala s svojim Jadikova-jem in cmokaje ter ma-aje z repom použila «rano. »Sicer pa — ime ti bo lzav», je dejal Tobija; »me azumeš? Ezav. Ta preprcr tl zvok si prav lahko za-iotmniš.s In pokazal le ►redse na tla ter ukazo-alno zaklical: avl* Pes, nemara v pričakovanju, da bo dobil še kaj jesti, je res prišel bllze, in Tobija ga je pohvalno potrepljal po boku, rekoč: »Tako je prav, prijatelj; lahko te pohvalim.* Nato je za nekaj korakov odstopil, pokazal na tla to znova ukazal: «Ezav!» In žival, ki se je bila čisto zbistrila, je spet priskočila in lizala škorenj svojega gospodarja. To vajo je Tobija z neutrudnim veseljem do ukazovanja in izvršitve pač dvanajst, štlrinajstkrat ponovil; naposled se je pes menda utrudil, hotelo se mu je morda počivati in prebavljati, legel je na tla z ljubko ln pametno drzo lovskih psov in obe dolgi prednji nogi iztegnil drugo tik ob drugi. »še enkrat!* je dejal Tobija. «Ezav!» A Ezav Je obrnil glavo proč in vztrajal na mestu. »Ezav!* je zaklical Tobija z gospodovalno povzdignjenim glasom; moraš priti, tudi če si truden!* A Ezav Je položil glavo na tace in ni in ni prišel. «čuj», je dejal Tobija, in njegov glas je bil poln tihe to strašne grožnje. »Ubogaj, ali pa boš spoznal, da ni pametno, dražiti me!» A žival je komaj malo zganila rep. Tedaj Je prevzela Min-derniokla neizmerna, neustrezna in blazna jeza. Prijel je svojo crno palico, dvignil Ezava za koZo v zatilju in mahal po kričeči živalci, pri tem pa je — ves iz sebe od razkačenega besa in s strašno sikajočim glasom — zopet in zopet ponavljal: «Kako, ne ubogaš? Ti si drzneš, mene ne ubogati?* Naposled je palico odvrgel, posadil cvilečega psa na tla in pričel, globoko dihaje in z rokami na hrbtu, korakati pred njim sem ter tja, pri tem pa Je tu in tam vrgel ponosen ln Jezen pogled na Ezava. Ko se Je nekaj časa tako spre- hajal, je obstal pri živali, ki je ležala na hrbtu in moledujč premikala prednje noge, prekrižal roke na prsih in spregovoril s tistim grozno mrzlim in. trdim pogledom in glasom, s kakršnim je stopU Napoleon pred kompanijo, ki je bila v bitki izgubila svojega orla: «Kako si se vedel, če te smem vprašati?* In pes, srečen že zavoljo tega približanja, se je priplazil še bliže, se privil ob gospodarjevo nogo in s svojimi svetlimi očmi proseče pogledal kvišku k njemu. Dokaj časa je Tobija molče in zviška opazoval to ponižno bitje; potem pa, ko je ob svoji nogi začutil ganljivo toploto telesa, je dvignil Ezava k sebi. »No, usmilil se te bom*, je dejal: ko pa mu je dobra žival začela lizati obraz, se mu je razpoloženje nenadoma povsem prevesilo v ganjenost in otožnost. Z bolestno ljubeznijo je pritiskal psa k sebi, oči so se mu napolnile s solzami, in ne da bi stavek dokončal, je večkrat z udusenim glasom ponovil: «Poglej, saj sl moj edini... moj edini...* Potem je skrbno položil Ezava na zofo, sedel zraven njega, podprl brado z roko in ga gledal z milimi to tihimi očmi. Tobija Mindernickel je poslej še bolj poredkoma zapuščal hišo kakor prej, ker ga ni mikalo, da bi se z Ezavom kazal v javnosti. Vso svojo pozornost pa je posvetil psu; od jutra do večera ni počel drugega, kot da ga je hranil, mu brisal oči, mu ukazoval, ga grajal in se cisto po človeško v njim pogovarjal. Toda stvar je bila v tem, da se Ezav ni vselej vedel tako, da bi mu bil všeč. Ce je ležal zraven njega na zofi in ga — zaspan od pomanjkanja zraka in prostosti — gledal z otožnimi očmi, tedaj je bil Tobija Poln zadovoljstva; sedel je v tihi to samodo-padljivi drži in sočutno gladil Ezavov hrbet, govo-reč * «Me gledaš bolestno, prijatelj moj ubogi? Da, da. svet je žalosten, to spoznavaš tudi ti, čeprav si tako mlad...* Kadar pa se je žival, slepa ta nora od gona po igri Jutri sledi nadaljevanje Vladimira Bartola «Mladost pri Sv. Ivanu« in sicer tretje poglavje druge knjige: »Intermez-zo na Gorenjskem. — Dvakrat z Grmekovimi ha počitipcah v Ribnem pri Bledu«. lin lovu. podila po sobi, se pretepala s copato, skakala po stolih in se z neznansko veselostjo prekopicavala, tedaj je Tobija zasledoval njene kretnje iz daljave s pogledom, ko da si ne ve pomagati, ko da Je zavisten in negotov, z nasmehom, ki je bil grd in jezljiv, dokler Je ni slednjič z neprijaznim glasom poklical k sebi in se zadrl nad njo: »Zdaj je dovolj razposajenosti. Ni vzroka, da bi takole poplesaval.* Nekoč se je celo zgodilo, da jo Je Ezav Izmaknil iz izbe in skočil Po stopnicah na ulico, kjer je kaj kmalu jel preganjati mačko, žreti konjske iztrebke in se presrečen preganjati z otroki. Ko pa se je Tobija — pol ulice je ploskalo ln se smejalo — pojavil z bolestno spačenim obrazom, se je pripetil žalostni dogodek, da je pes v dolgih skokih ušel svojemu gospodarju... Tistega dne ga Je Tobija dolgo in zagrizeno tepel. Nekega dne, ko je bil pes že dolgo njegov. Je Tobija. da bi Ezava nakrmil, vzel iz predala komode hleb kruha ln pričel s tistim nožem na koščenem ročaju, katerega je rabil za ta opravek, sklonjen rezati I majhne kose in Jih spušča-1 ti na tla. Žival pa, vsa iz sebe od poželenja in nespameti, je slepo priskočila ter si nerodno drzani nož zadrla pod desno lopatico. Krvaveč se je zvijala po tleh. Tobija je prestrašen vse odvrgel in * se nagnil nad ranjenca; nenadno pa se je spremenil izraz njegovega obličja, in resnica je, da je šel čezenj sij olajšanja ln sreče. Previdno je odnesel jadikujočega psa na zofo in nihče si ne more zamisliti, kako predano je poslej bolniku stregel. Podnevi se ni odmaknil od njega, ponoči mu je dal spati na lastnem ležišču, pral in previjal ga je, božal. tolažil in pomiloval z neutrudnim veseljem to skrbljivostjo. ♦Ali zelo boli?* je dejal. »Da, da, bridko trpiš, uboga moja žival! A bodi miren, prenesti morava •..» Njegov obraz je bil miren, otožen in srečen pri takih besedah. A kolikor so se Ezavu vračale moči, kolikor je postajal veselejši in bolj zdrav, toliko je postajalo Tobijevo vedenje nemirnejše in bolj nezadovoljno. Zdaj se mu je zdelo prav, da se za rano ni več zmenil, temveč Je le z besedami in božanjem kazal psu svoje usmiljenje. A zdravljenje Je bilo že zelo napredovalo, Ezav je imel predvaja danes z . . • _ ’ fll 55 -----------------------------------------* Igralci: GIG JOUNG, MALA POWERS. WILLIAM »,»kt rr,„„nn » ^ ^ T c M WlNDS OJ 'lav MAN, EDWARD ARNOLD, C. WILLS, Noč terorja v Chicagu, mestu dvoboja u»— jl sr*0' ličijo in kriminalci - Tragična avantura v šču asfaltne džungle - Tisoč nepozabnih be kov v enem samem filmu. :»lll Tir Vs sp Sit *a n h ^ „ . JO ležal pel. Njegove polne nerazume^ jl dolžnosti m tožb® obrnjene v g°®P^ potem pa je mal° noge in umrl. Tobija je stal v svoji obraz na bridko jokal. *e Pt t; »i