V Trsta« v petek 9. mala 1919 Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ri-. u. _ Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol eta L 18 — in celo ieto L 36 —. — Telefon u edništva in uprave Štev. 11-57. EDINO Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po JO stol osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih javodov mm po 80 stoL Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I —. Oglase -»pršema inseratni oddelek Ediiosti. Naročnina in reklamacije se po^ij-ija izkl|uč*o uprav* Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v 1'r.itu, u>. sv. Frančiški Al 20 Hirouna posodila izročena nemškim odposlancem. Rezek Clemenceauiev nagovor. — Nemški odgovor zavrača izključno odgovornost Nemčije za vojno. — Mirovna pogodba: priznanje države SHS, Zveza narodov, nove meje Nemčije. Glfcnnje o uerscIllesiL VERSAILLES. 7. Po hotelih in rastavTaerjah je nenavadno snb-anje, mesto pa ima navadno iice. Shžbo za vzdrževanje reda, jako strogo oprav- -- - rtfeiifam vse ev- Ka* in asenti iz Pariz, ki ^ o »osebno V- natozo. da urejajo, vozno z avtomoinH. Od 1 ure «xa po^fcko poveča 30 min. popoldne se opaža posebno vrven,e okoU p£tJ«> prava: to je hotela de> Peservovis Ln hotela Trianoo Palače Radovedneži se ne smelo ustavljati pred hotelom Radovedni! se ne sme* ustavljati, prea noie^m — ^ mobHrzacSia je odvzela poli- des Ressrvoirs, ampak samo na buljv*rjt» deMa v v^ik* koniilkta Reme do kordona, YA je potegnjen na stoinpctde>set ipefrov od Tri-anona. Preko tega kordona vrelo 4e tisti, ki se morejo izkazati s posebno izkaznico. Prihajanje delegatov. Ob 4*30 začenjajo prihajati d-desiati, Id jim oddelek pehotni!: strelcev izkazuje verske časti. Fo-tegrafi in Hn-e-matosraii delujejo -ali ob vhodu v Trianro, afi v vrrih. Vozila se ustavljajo pri vratih. kjer detegatie izstopajo, odkoder odhajajo v dolzl vrsti na steze v parku. Zavezniške pooblaščence s?re:cma;o pri vratih WM!:am Martin, ravnate". zapisni-a. D-utasta, tajnik konference -in Bie: ime, poveljnik glavnega nredzaveznišk»esa stana, ki jih spremlja od veže do dvorane kon-g-esa. Zavezniške pooblaščence spremlja osebje ministrstva ra vnaivje stvari. Zurnalisti vstopajo v Trianoo od wtne strani. C tem eno: au in Mandel sta došla ob 2'20. Častni oddelek ie prezentiTaJ c,:oi;e. CVemencocai pozdravlja po voraško. Nato L'oyd Oeorge -in Lansinj in za ntfma drugi zaporeden r,a- Potem Orlando in Sonitino. Ob 2'35 — Wilson, sp^emV-an od Matsurja, Venizelosa in Bračana. Ob 2 40 maršal Foch. Id si je ogle-dal častno stražo. V dvorani. Vsi« delegati so došH skoro istočasno in so zasedli svoje prostore ob 2*50. Pri predsedniški vrazi so se pose-dr:: na levo od Clemcnceanja L!oyd Ge-{v,ge. Ba'iour, iionar Law. Barnes. Josef VVar-d; na de_ni: VV'Iison. Lan sin g. Wite. House in general BeJKs. Za Francrjo so prisotni: Pichon, Klotz, Tar-diiu. Csoibon Ln foch. Za Italijo: Orlando, Sonnino in Crespl. N^to so se namestile druse delera-d^e. OkcK 3. ure se je častna straža umeknala. Generalni tajnik ' ->n~resa .h: dal nato obvestiti polkovnika Hen-y]j, načein.ka misije, pridodeljejie nemškim deie-E.v.om. Ta je pozval iz hotela des Rescrvoins -pooblaščence: Brockdorif - Rantzaua, Lcndsberga, G:csberta, SchOckinga in Melchiora. tri tajnike, tri tc'-r.; i Če, enega stenografa in pet iumati-stov. Nomški de!e*at'e so se pripeljali v petih avtoaio-biHh. Med n?rnri in občinstvom ni mkakega stika. ZtimaSste so odvedli po rezerviranih stopnicah na odicozana jrm mesta. Vstop nemških poblaščencev. Nemški rr.Hesiati so vstopi« v d\Trano ob 3'30 oli -en'; i vem molku. Brockdortf-Rantzani, ka je v str p J prvi, je skrajno bled. Pozčravi-K so skupščino, -po-- ' rrivši se, in so se posedli poiem. Med vse-nri deSecati se je kazala »splošna radovednost; vsi so cibračaS svoje poglede v nemške delegate. Nagovor Clemencecuja. C:e>'"cncccu naznaiča, da se se:a začenja. S trd-rc/kim glasom je izpregovoril slečeči nago-Gospodi« nemški pooblaščenci! Ni čas in ni bi ko-v^J teseds, ki bi bi'e o-iveć. Po-' e i^ate pcob!aščenoe, .poverjene cd malih .likih vi as ti, zi>rar?Mi. da sprejmelo najtršo ki jim je b:ia kruto naložena. Prišla je ura pccavnave računov. I "rosHI ste nas za pripravljeni smo, da v:tn ga dovolimo; se--.r-j>mite besedilo, obsegajoče naše po?oje za r./r. Na vas '».. <'a proučite poKubno vse ckiišarve, ne d\i bi govori-H o tistih oblikah familijarne vKu.T-nc 11 vseh civiliziranih uacodov. Pripravljene nas na'-Jete. da vam pomsi^amo pri vaši nalogi; ali ta drug: nvr v VersaMlesu (prvi je bU sk>en;en k ta 1S71.) sno pribcfili ze prevel Clerpen-oeaujev r.: ?o\oT na angleški, nrato neki drirg častnik na ne-mškL Nemški dele gat je so moj' tol-;-em se-i-eH, nepomččno pozorni, dočim ie Ckinv>r.ccau o :-entati\no gledal nadesno stran, da se ne bi sreč J z njihovimi pogledi. Vvilso-n pa je gicdil vnre z zaji:numjem. Oem-ence: a je zaključil: Ce ima kdo predložiti kaLe, pripctnbe, smo mu na razpolago. Izročitev pogodbe. Med prevajanjem govora v »angleščino se }e generalni tajnik konference, Dutas^ta, približal nemški iJelegacijri, se pokknH nalahno ter poteži4 na nvzo en izvod mirovne po sodbe. Obsežni spis v četrtinski obliki ima na beli pktmci dvojen naslov: Ccad'itions de paix. Condition oi paeoe. (Po-Koji mi.ru.) Eden nemških diplomatov je zansnmral neko zahvak), »sprejel spis, a ga ni odprl Govor grofa Brockdorff-Rantzaua po sprejema mirovnih pogojev. VERSA1LLES. 7. Tolmač ponovi v namščin: dnevni red seje; nato vstane Oemenceau m bes>io grofu Brockdorff-Rantzau. Vno\1č se obrne pozornost vseh na nemškega pooblaščenca, ki pr»či>e sede citati s strojem pisano spomenico v nemškem jeziku: »Popolnoma se zavedamo vzvišene naloge, ki nas je tukaj zbraia. da damo «svefu tna>en m'rr.= Nemški tolmač, ki sedi izza grefa Brockdorff-Ranrza-ua, vstane in prestavi na francoščino te besede; njegov gla« je pa tako slaboten -m njegov prevod tako »erazumt.iv, va se oglasi Clemencea'i s svoj ^a prostora: »Ne razrume se nič; naj tolmač pride b&2e k predsednikovi mizi; d "a nemška tajnika, ki imata nalogo prestavljati v angleščino in francoščino na; izvolita stopiti naprej k predsednikovi mizi Ln m.; ponovta besedo -a besedo to, kar je rekel grci Brocledcrff-Rantzau«. Nemški poobbščericc na-da!:u«e takole: »Ni nam neznana dalekosežnost naše nemoči in \e-Hkost našega poraza; znano nam je. da >e s^^ršena moč nemške vojske, poznamo meč nvžn:e. ki nam tukaj prihaja nasproti in ra-zuirtemo žalostno zahi:vo, t. j. tla boco zmagovale. zah:c\u.!i o-l poražencev in krivcev, da jim pla-Ča-jo neko svoto. Zahteva se od nas. da se priznamo za odioe krivce te vojne; ta trditev iz mojih irst bi fcrifa laž, čeravno na-m je daleč re:mcn, da b" odklanja* c:'-nost za svetovno vo:no, tede ji i.*-- r»* ■ " o Postopanje bivše , . _ .. Iiv-agu na^iavl.a s.- — - ■ t r r It^tnlfu« v tr-3 tri«a iu» n.m v;«r 'Cg in soj: teži r >ir Hii lijskfh dnevih pomagale k nesreči, toda odločno zavračajno, da se nakopiči vsa odgovornost Nemčiji, katere .narod se je moral branita. Nobeslen vas ne bo hotel trditi, da se je tragedjja začela t?J4, kf so politiški in gospodarski povzročil vojno, in ne da ta>imo prestopke proti mednarodnemu prav«. Ponavljamo iv.jas>2 v začetka vojne v nemškem saboru: Belgiii je bi»la storjena krivica, ki jo hočemo popraviti. Toda. v načinu vojevanja ni samo Nem-čria zakrivljaia napak: vsak narod jih je zakriv-IjaJ! Nočem odgovarjati na vsako poedino obtožbo; oe se pa od nas zahteva, da izvršimo častno pokoro, se ne s«ie pozabljati premirje. S pozdig-njeaim glasom )e nafiialievai Brockdorff: Sest tednov je rr/imilo, preden ste nam izročili svoje pre-mirne poboje, šest meseoev je minulo, preden ste nam izročili svoje mirovne pogoje. Ne morejo sc opravičita zločini, zakrivljeni v vojni, toda ti zločini so storjeni v času borbe za narodov obstanek, v času strasti, ki zakrkavajo vest narodov. Več stotisočev nebonilcev, ki so umrli po 11. novembra vsled blokade, je bilo ubitih s premislekom. Tozadevna mera odgovornosti vseh oseb se more določiti -le z nepristransko preiskavo nevtralne komisije, pred katero bodo poklicane vse oblasti, ©-govorne aa vojno, ln kateri bodo odprti vsi naši aihrsi. Zahtevali smo že takšno preiskavo in ponavljamo sedaj svojo zahtevo. Z dnsge stram, nadaljnje Brcckdorff, r=sm«J na tej konferenci," kjer smo sami, bre2 svojih zaveznikov. nikakor brez zaščite: imamo enega zaveznika, katerega ste nam *c-ali vi isami. Ta zaveznik je pravica, ki nam je zagotovljena že po načelih, na katerih mora temelj ti mir. Zavezniške in pridružene -države so se odrekle med 5. oktobra in 5. novembra 1918, nasilnemu miru. 5. oktobra 1918. so napisale ra svojo zastavo: »Pravičen mir.« Samo eno "sredstvo je na ra^pc-lago, da se izogni mo nasilnemu oriru: vera v gospodarsko vzajemnost vseh najOKiOV, združenih v svobodni Zvezi narodov. Gospoda! Izrečena je vzvišena misel da se ustvari iz najviečje nesreče v zgodovini največja priložnost za raz vrte k člov-ečans+va. T>a -bo zmagala Samo če ta Zveza neodvdsah narodov doseže svoj cilj, niso mrtsoci v tej vejni umTH zas-tonj. Nemški narod je z vso claršo pripravljen, da vs,pr«ej-rne svojo težko usodo, samo naj se ne kršiio obljubljene podlage za mir. Mit, ki se bi ne mogel bran«.'ti prei' »svetem v imenu pravice, bi pc.vz.ro-člil nove odpore.proti sebi. Nihče bi ne mogel zagotoviti, da sc izvrši. Brockdcrff-Raatzau je zaključil 2 besedami: Proučevali bomo -izročeno listino z dob'o vc-ljo in v upanju, da zamorejo vsi podpisati končne zaključke naše razprave. Cktnenceau vpraša: Ninta-te dragih pri^emb? B:ookuorii-Rantza.u odgovori: Ne. Torej, pripomni kenrerenčni predsednik, je seja zaključena. Bilo j.e ravno 4 pop., ko sc je zaključila ta zgo-»fovlnska seja, ki je zapečatila nemški poraz. Ob 4 pridejo nemški delegati iz »Trianon-Pala-cea«. Brvi stopi v kočijo Brcckdorfi-Rantzau. Po odhodu nemških delegatov, zavzame častna straža svoje mesto pred stopnicami. Prvi med zavezniškimi tdelega-ti sede v kočijo Lanslng v spremstvu polkovnika Hcuseja, Pichona in maršala roehat I^iihove kočrje so se hitro oddaljile. Nato pridejo Venizelos in K-lotz, ki stopi v kočijo z Irst-nico pod paz-duho, ter drusi dKfjegati. Ob 4'30 stepi v kočijo Balicur z W;lsonom. Ob 4*45 se prikaže med zadnjimi Clemenceau. Ko se je voz premeknal, so ga pozdravili z živahnim odobravanjem. Predsednik yt cdzdravljaL T.u-5 Lloyd George, Orlando in Sonnino odhajajo. 06 odhodu \Vilsona, Fccha, dcmenoeauja, Orlanda, Lloyd Georgea ter glavnih delegacijskih načelnikov je častna straža izkazala vojaške čiast!. Počasi zapuščajo vrt ne samo žurnaKsti m fotografi, temveč tudi osebe, ki so mogle priti v oddelek, rezerviran za tisk. Važna brzojavna in -fte-lofonska poštna služba, organizirana v »Triancuu« za to zgodovinsko sejo, >e točno poslovcJa, ter so fra«ncoski in tuji časnikarji mogli hitro izvrševati svojo nalogo. Pošta je morala natisniti veKkansko množino znamk in poštnih dopisnic s posebnim ž> gom, z besedami »Versadlles — Con gre s de paix«. Mirovna posos&a, PARIZ, 7. V naslednjem podajamo izvleček iz mirovne pogodbe, ki »se je danes izročila nemškim ociposlaneem v Versaillesu: Uvod. Združene države ameriške, britanska država. Francija, Italija, Japonska, poglavitne za vezne in pridružene vlasti, Belgija. Bolivija, Brazil M a. Ki-ta.jska, Kuba, Ecuador, Grška, Uuatemala, Haiti, H&džar, Hcnd-uras, Liberija, Nikaragua, Panama, Penu, Poljska, Forcugalska, Romunska, Srbija, Hrvatska. Slovenija, Siam, Cehoslovaška, Uru-guai, druge zavezniške in pridružene vlasti z ene strani rn Nemčija z druge strani Upoštevaje, da se je na prošnjo cesarske nemške vlade s strani poglavitnih zaveznih in pridruženih vlasti dovolilo 11. novembra 1918 Nemčiji premrrje, da bi se moglo skleniti ž njo mirovno razmerje; upoštevaje, ča žele tudi zavezne in pridružene vlasti, da bi vojni, v katero so bile postopno po vleče ne neposre-dno ali posredno in katera se je pričala z vojno napovedjo, ki jo je po-?vr, ^ravlja zbor zastopnikov vseh članov Zveze, more strinjati z državno varnostjo, oziraje se na zemljepisni položaj vsake države. Načrt zia to skrčenj« deleči -svet Zveze narodov hi sa predloži vladam katere potem, ko sprejmejo omejitev v oboroževanju, te meje ne smejo prekorači t r brez privolitve Zveznega sveta. Načrt se revidira vsaj vsakih cieset let. Zvezni člani se zavežejo, da si bode brez pridržkov podajali vsa -pojasnila glede na položaj svojih oboroževanj ter vojaških in pomorskih načrtov. Člani Zveze s< z jamčijo vzajemno proti vsa-katerenru zunanjemu napadu seoanjo teritorijalno nedotakljivost in politično neodvisnost. V šhičriju vojne ali vojne nevarnosti mora Zveza ukreniti vse, kar mone ohraniti mir med narodi, ali z ra-zsodbo aH na katerikoli drug način. V takem shičajn skBče na zahtevo kateregakoli člana Zveze glavni tajnik nemudoma Zvezni svet. Ako se ne sestav* razsodišče, posluje Zvezni svet, ki sestavi poročilo o sporu. Ce se poročilo sprejme enoglasno, se zavežejo Člani Zveze, d:: se ne bodo vojevali proti nobeni stranki, katera se podvrže tsktepcan poročila. Ce nI enogtasnosti ;e vsakemu članru prosto, da ravna po svoji volji. V slučaju spora med dvema državama, od katerih pripada samo ena ali »cbena Zvezi narodov, se stranke vendar pozovejo, da se podvržejo obveznostim Zveze. Ce sprejmejo, se postopa potem kakor običajno, če zavrnejo, more Zvezna svet ukreniti vse, kar se m« zdi primerno za rešitev spora. Ce kak član Zveze proti svojim obveznostim .pograbi za orožje, se smatra »ipso facto« za krivca, ki je zagrešil vojni čin proti vsem ostalim članom. lle-ti pretrgajo takoi ž njim vse trgovinske in finančne zveze, prispevajo v izmeri, kaker predlaga Zvezni svet, k sestavi oborožene sile in morajo zasigueati izpolnjevanje obveznosti napram Zvezi. Mednaro-nemu svetu je naloženo^ da priprave načrt za trajno pravno razsodišče. Vsaka prejšnja pogodba, ki se ne skfada z Zvezno .pogodbo, se mora razveljaviti. Vendar pa medna-rodne obveze, kakor pogodbe na podlagi izreka razsodišča, sporazumi, ki se nanašajo na nekatere pokra>ine, kakor Monroejev nauk, trlso neskladni z Zvezno pogodbo. V Zvtezni pogodbi so določeni upravni ukrepi za kolonije in za ozemlja, ki so vsled vojne nchaK bdti pod vrhovno ob! as tj r cfc-žav, katere so jih vladale preje, ter prebiva v njih prebivalstvo, ki še ni sposobno za to, da bi se vladalo samo. Varuštvo nad njimi se poveri narodom, kakor posebej zahtevata zemljepisni položaj in izkušnja. . PARIZ, 7. Mirovna pogodba je sestavlr.ena iz 14 oddelkov, ki se bavijo z Zvezo narodov, mefcar.' Nemčije, političnimi Ln evropskimi klavzulami, ti-čočimi ar gotovega inano o -Klhodu iruifih Teteutrai i>ovrnri iz m te t*- koj vzpostavil zveze s nonnn notenoma jahtavoro ■n >enarorjem Saivaar.o-Raiiti. S^di »e, aa « 37i*> Jc^e^aa Unwiu odiiefo Finsko neodvisnost Je angleška t Uda t>rt(K*/.n«!a. LONDON. 7 Zbornica kont-uf»ov 'tam^uom* je -.p vil, da »e atugleska vlaia vi-snosr F:n>ke in nje sedarue ^ta-d-d. Država Srčov, Hrvatov in Slmmv prlpoznaiia. Mt*d zavezniškimi vel^vlaštni« so doslej tz-rečno priznale državo Srbov, Hrvatov »o Slovencev edino ie Zedtnione države severna me-riške, doćim pa Angleška Francoska tn Itulii« vse do zadnjih časov ntso storile tejja. ^oJai p.* imamo pred jeboi izvle^t-k \i mi»ovn*» pogodbe, ki ie je v *rado izročili« v Vorsaill**«!? r mi-škim odposlaneem, m v uvodu t*» mirovne p<» godbe se navajajo države, l^fere »''IcpuH mir z Nemčijo. Te države -so- Združene države ameriške, brianska dr>^va# Francoska, Italija, Japonska, IVIgii.T, Rnbvii^ Brazilija, Kitajska, Kuba. Fcvador, Oruai. Ker je država Srbo«-. Hrvatov in Slovcnrrtr kot laka navedeni n«ed ostalimi zavc/.niikimi in pridruženimi Ir/avami — ilaliiaaiko besedilo pravi: »potenze alleate ed j«»oci.ite< — ic potemtakem priznano oe samo kot država« temveč tudi kot zavezniška, oziroma pridružena država. Da pa «e priznana kot enotna država Srbov, Hrvatov 'a Slovuncev. io ra/vj. no tudi Jz italijanskega besedila, ki ^a imi.n> pred seboj v obeh včeraišnjth tržaških :taliia-i-SKih večernik'h. katera navajata vio Dosamc-ne države, kakor zahteva italijanski iezik, • členom, n. pr. »'a Francia, 1'1'alia, il 1'eru. Ii Polonia, il r*»rto«*allo, la Rumcnia* in potoa »la Serbia, Croazia. Slovenia«, ne pa »!a Ser-bia, la Croazia« la Slovcnia«, Var pi pomenja:3 razkosanje enotne države Srbov, Hrvatov i a Slovencev v tri posamezne države. Država Srbov« Hrvatov in Slovcnccv je potemtakem priznana ko! enotna zavezniška oz** roma zaveznikom pridružena država, ia sicer po vseh ostalih zavezniških in pridruženih ve-levlastih in državah, kajti drugače bi ne bito mogoče« da bi bila navedena žajiini ia med njimi! 8!) urnltul Italijanski odposlanstva v Pariz. Z razumljivim zanimanjem smo pričakovali italijanskih glasov o rešitvi spora med italijansko delegacijo na mirovni konFercnci in ono »sveto trojico«, ki je vsaj nekaj dni kazala željo in voljo, da bi tudi sama, brez četrtega obvladala in vladala svet. Spor se je rešil, kajti drugače bi se Orlando in Sonnino nc bila vrnila v Pariz, in rešil se je tako nepričakovano hitro, da v Rimu samem menda razun Orlanda« Sonnina in kralja ni nihče prav vedel kedaj i a kako. Sai so včerajšnja rimska poročila govo* rila o nenavadnem dejstvu, da niti ministri nisa bili poučeni o stvari, da je minister Facta na železniški postaji šel mimo posebnega vlaka, ne da bi bil vedel, da je la vlak pripravljen za njegova tovariša, Orlanda in Sonnina, da podpredsednik Colosimo ni vedel povedali ničesar 0 stvari in da so na postaji menili vsi, da je posebni vlak pripravljen za — D'Annunzija. Tako skrbno se je zakrivalo odpolovanje Orlandovo in Sonninovo vsakomur, da se je, kakor poroča »II Resto del Carlino« iz Rima, da sc je izvedelo v političnih krogih Šele pozno zvečer za stvar, o kateri sc je potem seveda razpravljalo zelo živahno in zelo različno. Podpredsednik Colosimo je na postaji, po odhodu vlaka, odgovoril časnikarjem, ki so ga prosili pojasnil, tako-le: »Zasedaj ne vem ničesar; toda preveč sem prijatelj časopisia, da ne bi vas osebno informiral o zadnjih dogodkih, ko bo mogoče in ko mi bo dovoljeno.« Razumljivo je, da taki neuradni dogodki vzbujajo splošno pozornost, in se vsakdo, kdoi le z najmanjšim zanimanjem zasleduje delovat nje mirovne konference, mora brezdvomno po« vpraševati, kaj neki je dalo povod italijanski delegaciji, da je tako nepričakovano hitro, a pole > tega še tako skrivaj opustila svoje protU troj i/k o stališče in se vrnili v Pariz. Tako s« vprašuje dane* menia ve* svet in ne med zadnjimi gotovo vii t'uti, ki čutijo, da je ta preobrat prišel na podlagi nečesa, kar je gotov« v najožjem stiku z njihovo usodo, morda najbližjo. In vendar ne ve nihče ničesar, in ven. dar je vse, kar se govori in piše o stvari, sam« ugibanje, ki se ne naslanja niti na najmanjšo 1 pristojne strani ugotovljeno dejstvo. Da, celt v italijanskem časopisju samem nahajamo vnica. ne pa »jiho ugibanie povsod čutiš ta vseui' temi izvajanji nezaupen dvomeč in celo sva reč »vprašaj-. ia niim pa *roCo telio, da bi se »tvar ra/jasn'la in pojasnila «n nujen poziv lfiJno. trdno »kup. da nas ne »znenadi /ope« te kaj hujšega, kol ie bila Wilsonova poslanica z nepriznamem pogodbe in pravice Italije do Reke Okoli leh dveh glavnih »oiek se ludi vrte vsa ugibanja italijanskega časopisja. seveda v smislu, ki je ugoden za italijanske zahteve, a tudi z vsemi svarili, ki morajo prav toliko zopet znižati val navdušenja, kolikor so ga dvignila ona prva. Pripomniti pa je treba tudi še tu. da italijansko časopisie tudi v zunanjem »vetu ni našlo primerne opore za svoja ugiba-ttja. Francosko in angleško časopisie. zlasti ono. ki ie bilo ie od prvega začetka naklonjeno italijanskim zahtevam, pozdravlja z velikim eadoščeniem dejstvo, da se italijanska delegacija vrača v Pariz, toda nikier ni mogoče najti v tem časopisju niti najmanjšega namigljaja o razlogih, ki so napotili italijansko delegacijo pol vrnitve Iz francoskega in angleškega časopisja le zven« precej sebično zadovoljstvo, da f prisotnostjo Italije pri izročitvi mirovnih pogojev Nemčiji odpada zadnja pretveza, ki bi mogla zavleči sklep miru z Nemčijo ter oškodovati predvsem francoske in potem tudi angleške koristi Torei nič jasnosti, nič gotovosti, dokler poklicani činitelji sami nc odpro doslei iim še zapečatenih ust Upajmo, da se zgodi to čim preje, kajti narodi, o katerih ie dejal Wilson. da te ne smejo premetavati semiertja kot žoga. imajo, če ne drurjega. vsaj pravico, da izveuo čim najhitreje, kaka usoda naj jih zadene Onim. kateri radi ugibajo, pa naj posnamemo iz italijanskih listov še naslednja deistva- V torek popoldne je Sonnino -sprejel angle-cVega veleposlanika Rennel Rodda. ki se ie ; prejšnji večer vrnil v Rim iz Pariza. Pogovor je tiaia! nad eno uro. Istočasno ie imel Orlando j Vr=»t«»k *-az2ovor * prvim «vetovalcem fran-1 roškega veleposlaništva. Rouxem. Nato ie bil Orlando v ».nourm konferenci pri kralju in je potem /opet razpravljal s prvim tajnikom francoskega veleposlaništva, katerega ie sprejet ob 6.45. Tri ure pozr.eie sta se Orlando «n Sonnino odpeljala v Pariz. Tekom popoldneva 'te sprejel Orlando tudi Rečana Ossoinaka. IZ AMERIKE. LONDON. 7. Poročato tz \X7ashingtona: Wil-*on je «kltcal kongres k izvenredni seii na 19. Aaintka * *Quais« »Hamburg-Amerika« kupila vlada Združenih držav. PARIZ. 1 »Malinu« poročaio »z New-Yorka. da ie vlada Združenih držav kupila za j 12.500.000 frankov tn trge mesta Hoboken. ki »o pripadali stari liniji Hamburg-Amenka. m ki so bili c-d začetka vojne zaplenjeni. Vsled. te kupčije, bodo razpolagale velike nemške paroplot ne linije samo ? tremi trgi na morski »tram Hobolena in v newyorških lukah Jasno je Sa ne bodo nemške družbe mogle pred nekai leti niti v najboljšem slučaiu da obnove živahne predvojne trgovin« z New-Yor-kom. IZ RUSIJE. Hud odf>or boljše viških čet na mormanskl »routi. LONDON. 7 Poročilo vopiejta ministrstva o poln? a u na imirmanski iroiwi pravi: 3 t m. m> naše Jetc tavzete Me>eteko«e na Železniki po-staai 25 orli ju i no »ezera Uroa. Sovražne čete. 300 mol z ok'.itprami vlaki. >o se ieto knepko opirale Vrel *ivo nekoliko moštva rer zapkmli tvecet nute.fUla. ne vozov. Sovražnik te pustri na fc>*cm oofru 40 mrtvih S kakšno silo razpolagalo sovjetske Sete. LONDON. 7 Afcnciia -Radio. poroča- Po za-■tae^čVti poročil ancle^ki vladi se cer>:k> čete. f kater nr. -azpokca sovjetska vlada. na 24.000 mož na arfr ocelsk1. ! 00.000 mož na tinevski »ranu, lOO.H'O nc potiski fronti. 130 000 nvož na Yo!(ji m 100.000 na vzhodtt IruotL IZ NEMŠKE AVSTEUE. Zmaga socijalistov pri volitvah. 8AZEL, ^ Poročajo i Di;naja: Volitve ca <*u-r.ar^ki rnestn- ocriateevv nernšk' nacfjonalec. A_oeho?!ovašk; vociiaSi^i-.. I židovski naciionaiec V drugem ćel-u Ježele je bde izvoljenih: 2A 90oualfs:ov. 26 krščanskih sociiaJcev. * nemških nacijonašcev. Nevtralizacija Netilke Avstrije? CURIH. 7 Kakor se poroča i Dunaja, je pohabilo. da naj ">dpošlie svoje odposlance na mirovno konferenco, popolnoma iznenadilo nemško-avstrijsko vlačo Dunajski listi poročajo. da dospejo zastopniki Nemške Avstrije v Saint Germain vsekakor šele 12 majnika. V ministrstvu za zunanje stvari se sestavlja seznam odposlancev, katerih bo menda okoli trideset in sicer diplomatov in tehnikov. Vodil bo odposlanstvo bivii pravosodni minister Klein. Istočasno se poroča z Dunaja, da je dospela tamošnjemu ministrstvu za zunanje stvari vest, da je sntenta sklenila ponevtraljenje Nemške Avstrije in i .n Italiji, k. crot-esfrnl prc«ti č^htj-vlovaški vladi ra-dš /aplcni-U-e posestev svo-je arci-ž-:ic /Lapienveaa posestva obseg-2io 77 000 hek-tariev NEMČIJA. Mirovna komisija se skliče v Berotln. Sctie^icmann ie izjav« ob ot\~oritvl ddovannc aiw?c v Berokn: »Pcmeniio tn po-rrnitev v ča^t neiskrene dv^oomoe poidtike. če »tj-.a pot^p ^ pogodbo, o kat-eri ie Josedaj vsied naiesra po^^ff.ca in ekonom^eca stania civno. Ja ne mere obdriatLc .Lkruische Ai'semc.ne nts*. da bo morala s^dni priobčitvi nx-rca^nesa načrta »zr-rava v IBeroiritu. posebno pa ^Ve«d« finančnih načrtov m z^cc-e sestave pro«-preid^vv ita PODLISTEK HKolal Sev!r]ov. Russci sptsal M. Ardbašev. — Poslovenil M. A—ega ma«če-van'ia, anonimne ovadbe, nizkotnega rznefiadenjia Videti snu> toWvO tega. na čemer smo zardkvaM in s4errično odločil ixlgovwno>t oM-asti f>d ocv?roi>^nia tistih, ki so lukteH v «r«;nu patriiotizma orcan'zirati prtca^ia-n» in maščevati ^, razširjajoč strjrfi med >lcbc.i>e-že in ttste. k« so t>rez obr*amt»e. vendar na^aljii-^K'' tisti odbori še vedno < svoiim napol dek>- vamem. Ti^ti — gospodje si pripjts-a'« o vpfcv. ki ga v restr^:: imaio; ali. še tih fe mnogo, bi v strahu ored n'ržhov»m skrivnostnim delovanjem Vatj za mkaka ma-ščevanra ak preganjana, marveč bodo presoji bistro in neodvisno od nepriznanih c«d^K»rov. ItoKa ca ne potrebuje eksce^cv -i- vneme iz^stn »h lodr. kj se hoče:o pcL^avm na vkiez. ali pa dajati od-Lastnim mržnl^m. Ce bi morda kosa zadela pr-eganianva a4i grožr.'« — kar bi še utegrc io zgoditi. ne da bi obkisti veće^c za to — naj se zaupno o»brne do nas in nsipoti4i ga bomo znali do tistega, ki ga bo znal braniti hi mu presknbeti pravico — Opozar'amo tudi na&e Iju.T Razpis natečaja. Iz tomla Anj5eln}c Vl«ma 9e po-deJi * možnemu, delavnemu in poštenemu de+awu. pristojnem« v tržaško občino, nagrada 700 Ur Nagrada se mora uporabiti za »ste-novipev kakšnega rokodeJskega obrta. Denar se bo iz-plačal. tfm Ootičn* dokaie. da ie ustva^H pogoje, ki zagatav-J+ajo ustanovitev cbrta Ta dokaz mora bki predložen v roku eneca leta izza podelit\-e nagrade, ker se v nasprotnem slučaju izgubi pravica do nagrade Natečaj »e odprt do vštetega 30. ma^rka t. f Proseči nai v4ože pri vJoinem uradu prošn-e. ki moralo bft: eprem!;e»c z: !. dokazi, da so usposobljeni za rzvrScvaivie cbrta. kateremu se nameravalo posvetu. 2. s kr^tnjm listom; 3. z dokazilom o prtstoino^ti v trra>ko ebčino In 4. t tzpri-jevaJom o dobrem vedenja, izdamm od pristojne oblasti — Trž občina Zapiranje orodajalnic se nadaljnje. Radi umetnega vršaerta Grego. za4oga svinjine, ulica Cesar« Balast; 22. Zoe R zenra. prodaja zelenjave ki saOia v uJ>ici 5. France sco 17. Iz Italijanske socljafnodemokratske stranke. Josip Timtar. ki n bil te dtri izvoljen v novi politič-n ctdbor sociialnofl-emokratske stran-ke italrjaflske. objavil izjavo, v kateri opozarja na mnege druge naJose. ki ga obreimenjajo na polu socijalne oskr-'.»e n v poHtačr.o s:ndakalnem -delu po deželi, po--ebrvr. (pa za organizacijo kolonov in kmetov v FurLan:^. Zato bo nu>ral ome;j.2t-i sv o* de-k>v m je v poLr;i-u>em odbora. VendaT pa utegne tr»escva vrc£a zvestoba nai-omeščati nezadostnost moči in mjpr.ličnost vsted preobifee nclog Slovensko, gledališče. Narodna rgra »Rokovnia-čl« se ponovi v nedeljo zvečer ob 8 m ne v soboto. kaior »e bile iavTeno na gledaliških L^tih foboto h prepustilo »DramaKono dm^tvo« gospodu Topiču za n.ecov koncert. — V nedeljo pcooi-dan treh se vprizori za^nič v sezoni »Tekma«. K ponovit v J orkestrovega koncerta. V soboto zveoer ^e pc^novi idoclno lepi kcocert, ki sme. aa i4:»iaK j>rcd pe;n^:stinr: dnevi. Kdr ga je stsaf enkrat. pozdravlja iskreno to ponovitev. Tudi »rstim vr^ta. Med tem pa mu je pripovedoval nekdo z enakomernim, tihim glasom: »Tvoje sovraštvo, tvoji blazni načrti .«o kakor velika, vse žrtvujoča ljubezen, ki jo eani-čuješ.. -a -To ni res'< je t?e"nl v nepopisni trtidnosti. kakor bi ležal globok strah na njegovih prsih. -To ni ljubezen... in ljubezni ne potrebujem .. Toda nekdo le nadaljeval svoj govor snako-merno, in Sevirjovu se je zdelo, da prihajajo ti glasovi iz njegovega lastnega duha: »Res je. ljubil si ljudi z vso silo svojega bistva. orenašal nisi trpinčenja slabih, krivice, telesti. in tvoja čista vera. ki je upala v zmago in se ni prestrašila nobene žrtve. ;e obolela, skelila se je in abupala ... Sovražil st. ker je bilo v tvojem srcu preveč ljubezni! In tvoja največja žrtev je rodila sovraštvo... Kajti ni ;c boli vzvišene ljubezni, kakbr ona, če kdo Irtvu-e svoje življenje in svojo dušo za bliž-n-c-a ... Ali se še spominjaš? Glas je zvenel razločnejše, ioda ne kakor Vi prišel iz nje '^ve so za 9(K»0 Hr blaga — Tudi galanterijsko prodajaino Josipa Cozziia na trgu Sv. Jakoba včerap ogiedaH neznani igostie: ukradli so za 2600 lir Maga Borzna pororia. Trst. dne S maja 1919 Borza brez poslovi Splošno oižje cene Tendenca ie vedno slaba. TeCaH: Cosvlich (Au«-troamer«caaU €35— S50 DaJm-atia (Pafobr. dr.) 360— 400 Gerokmich 1900— 1975 Lloyd 1325- 1400 Lešino 1925— 2000 MartisoKch fiJO— 650 Na\iga2>iorte Ubera Tfiestioa 1^75— 19>50 Coeaoia 600— 620 Pr«T.i>da 775— 790 Tr?pcov»fa 720— 750 A- s:curezionf GeneraM 16900—17200 RitHiione Adriatica 3400— 3500! Ampelea 480— 520: Cement Daimatia 310— 330» Cement Spadato 415— 435i Cistčln'ca petroleja (Raff. (MH Min.) 20*K)— 2100 Gistftnica riža (Pilatura riso) 430— 450 Krka • 365— 390 j Ladjedelnica v Tvžiču (Ctatiera Monfalcone) 350— 370! Tržaški Tfamway 240— 260 Tržaška tvornica oH* (OteUici Triest.) 625— 675 MALI OGLASI PRODAJALKO i5čom za trafiko. Ponudbe pod »Ptridua« na ms. odd. Edinost-i. 3642 VREČE vsake vrste kupi Babič, Molin grande š:ev. 20. 3642 ISĆEM shižbe v popoldanskih arah kot inkasant aLi težak. Ponudbe pod »Pošten« na ins. oddelek Edinosti. B 10 KUPUJEM vreče ul. Solitario 19. Margon. 3616 Klsouo Kiselina v velik h In na adnih steklenicah se prodčja v skladisču R"JG 3ERO GAMBEL - Trst ul. Pie/ Luigi da Palestrina 2 vo^a! uL Coroneo. — Telefon 21-03. Izredna prilika! Naročen NAGROBNI SPOMENIK v času vojske in od naročitelja neplačan se proda po ugodnih cenah. Pojasnila daje Ivan Renđlf, kipar v Trclo, d). Rossett! 11. primas. Tvrtka JAKOB VHT07EC, nL Torre blanca 19 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ima t saloni veliko mnoiino vsakovr^t-neja flio'a, krompirja in Italijanskega vina. ZOBOTEHMiSKI AT1LJE zobotelinika v Trstu, ul. S. Giovannl št. 14, I. nadst: Ordinirata od 9-1 in 3-6 pop* Javen ples priredi vesela družba v Sežani v ne 'eljo 11. t. m. na vrtu bivše gostilne Gu ič, sedaj Hrib. — — Tržačant napra iie lep izlet. FRANZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu. uL Gioa-chino Rossini 17. vogal ul delle Poste Izdiranje znbov brez bolečin n PLOMBIRANJA. :: UMEfNl ZOBJE. Tvrdka za naročila in zastopstva PAOLO PATRIZI ulica Fabio Filzi (Vienna) 12 deluje in prudjja zopet Apneni kar bol za Julijsko Benečijo iz lajne 5^cicta aaoniini per 1'ultkii-zazioae Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko sp.idije!e poste. Spraja^ia vloge v Lirah na hranilne knjižice proti letnim obre" stim v b incog ro-prometu proti 3»/o letnim o" brestim Na odpoved navezane znes-daalmh tvrdke H. H*nsbra dt, Fa so S. Oi wan il, Via Roma 6, G rso ^ar balili 19 Via S Seb stiano 7, kakor tud p i slede ih ivrđkah: M. Ai'sa. Ce^are B t-(i G Bambić Guh 6, G. Btdovec, Genov 13, G. Čeme, Cor^o Ganbaldl 40, D fchiere o, Ist tuto 32, M Ch ereg >. Ist tu o 41, F. C >cian; ch. Genova 11. O. F »nda, Giul a 33, D. Go lr Matlonnina 9, M. Hammer, S. L ir. to 14, U Jero-riti G M sak, Belvedtrre (v. Udine) 27. Krauss & C. Ma onnina 44, A. Maccari, Ca.ana 13. F. Mili) ig. 30. ottob. M. M>rpur-o, S tte Font. 2, P.Peterne uiulia 11 (J. Pibrouz & C. S. Catterina 9, L. Piesnč.r, G ulia 33, G. Pre og Molin a vento 1, F« SUvest it Molin ^ranJe 13. G S