1*0*1*» r-|-T|— V ptolM. Leto LXIX. it. tjt____________ LfaMjaaa, četrtek g julija ijjl _________________ Caaa Mat *V- izoaja vvaji j&d popoldne, izvzema? nadalje ud pcasnuce. — i neman 00 00 peat rrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.60. od 100 do 300 ?nt a Din &> vecj) inseratj petit rrsta Din 4.^ Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Sloveoak) Narod« reija mesečno v Jugoslaviji Din 12-, sa Inozemstvo Din 25* Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN OT«AVNa#TVO LJUBLJANA« *mwtt*9* ■"»» *—• * Telefon: 31-22. 31-23, 31-2*. 31-35 IB 31-96 Podružnice: MARIBOR Strosemaverjeva 8b — NOVO MESTO. Izubijana** e, telefon iL 26, — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva unca 1. telefon it. «5; podrutnlea uprave: Kocenova unca 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna nranllnica v LJubljani it. 10.361. Olimpijska bakla v Avstriji: Velike demonstracije hitlerjevcev tssVssssssssSsssssssssssHs^^ na Dunaju Sprejem olimpijskega ognja na Dunaja so hitlerjevci izkoristili za velikanske demonstracije, ki so trajale skoro vso noč — Nad 50© aretacij — Razburjenje v klerikalnem taboru Dunaj. 30. julija, p. 1'ronos olimpijske bakle skozi Avstrjn in zlasti sprejem olimpijskega ognja na Dunaju se je pretvoril v velike hitlerjevske demonstracije proti avstrijskemu klerikalnemu režimu. Na Dunaju so »f tega bali *e od vsega početka, ter so pri organizaciji prenosa bakle ukrenili vse, da bi hitlerjeveem onemogočili vsako izzivanje, vendar pa so bili vsi ukrepi zaman, že pri prevzemu bakle na avstrij-sko-madžarski meji se je zbralo okrog 10.000 ljudi, ki so pozdravili baklo kot simbol oživljenega narodnega socializma v Avstriji ter sprejeli baklo s hitlerjevskim pnwJravom, to je z dvigom desne roke. Ko je govornik končal svoj govor z vzklikom neodvisni Avstriji, je množica odgovorila z v/ki i ki: Heil Hitler! En narod in ena nemška država. Mesto avstrijske himne je ■n ne lica zapela nemško in hitlerjevsko himno. Slier»f> demonstracije so »o ponavljale po vsej poti od madžarske meje do Dunaja, kjer so sinoči dosegle vrhunec. Na Dunaju so mobilizirali vso patriotsko fronto in vse klerikalne organi7-aeije, da bi zasedle Hel-denplatz. kjer so prižgali pred spomenikom padlih vojakov olimpijski ogenj. Toda hitlerjevci so Ze davno prej izdali svoje parole. Ko so pristaši patriotske fronte prikorakali na Heldenplatz, so ga že zasedli ht-tlrrjevci. ki jih je bilo okrog 100.000. Zbrali so sp np samo 7, Dunaja, marveč tudi z daljne okoline. Prišli so celo iz drugih de-ž>l. 8 tudi n*»mški državljani so izkoristili to prilik«, da manifestirajo Ta združitev A vstrije z Nemčijo. Ko je rnani avstrijski športnik Schaffer pritekel z baklo na Heldenplatz, in jo iz- ročil knezu Starhemebrgu kot vrhovnemu voditelju avstrijskega sporta, je vsa množica dvignjenih rok v hitlerjevski pozdrav vzklikala Hitlerju in Nemčiji. Ko j« začel nato govoriti knez Starhemberg, so njegove besede utonile v orkanskih manifestacijah in klicanju Hitlerju ter združeni Nemčiji. Starhembergovega govora ni bilo slišati niti po radiju, čeravno je govoril neposredno v mikrofon. Ob koncu svečanosti je godba zasvirala avstrijsko himno, toda množica je odkritih glav, in dvignjenih rok pela nemško državno himno in narodno socialistično himno Horst-\Vessel-L.ied. Klerikalni omladinci so protestirali in žvižga'i, toda hitlerjevci so bili v t;:ki premoči, da so jih kljub intervenciji policij* enostavno odriniil v stransko ulice. Tudi po ulicah Dunaja, koder je šla povorka dalje, so hitlerjevci napravili gost špalir in neprestano demonstrirali proti dunajskemu režimu. Policija je bila brez moči in ni nastopila odločnejše, ker se je bilo bati, da bi v tem primeru nastali velikanski izgredi. Po odhodu bakle so hitlerjevci nadaljevali svoje demonstracije po Karntnerstras-se in po Ringu, kjer so korakali v strnjenih vrstah in unisono klicali: "3eil Hitler! En narod in ena država! Tu pa je policija, j ojačena z režimsko milico začela energič, no preganjati demonstrante, ki so vse ulice, koder so hodili, nastlali s kljukastimi križi. Na več krajih je prišlo do krvavih spopadov. Policija j«* aretirala okrog 500 hitlerjevcev, med njimi tudi več nemških državljanov. Kakor objavlja policijska direkcij:!, bodo vsi aretirani demonstranti najstrožjo kaznovani, nemški državljani pa bodo izgnani iz Avstrije. V predmestjih so trajale demonstracije do ranega jutra. V vsej javnosti so zbudili ti dogodki veliko pozornost. ker jasno kažejo, kako močno že je zasidran narodni socializem v Avstriji in kakšen hi bil izid plebiscita, če bi se izvršil svobodno in hSez pritiska. Dalj naj>ki klerikalni krogi so skrajno ogorčeni j in očitajo kancelar ju tir. Schuschniggu, da je s svojim sporazumom žrtvoval Avstriio I hitlerizmu. Amnestija za hitlerjevce zopet ukinjena ■■■■■■■■■■nSSHBHSnHHaSBSasaSBHSaBaMBMnSSSSHBHHISf" Dunaj. 30. julija, z. Zaradi dogodkov, ki so se odigrali pri prenosu olimpijskega ognja, je vlada danes izdala odlok, s kate-rim se je odrejena upravna amnestija, ki se je nanašala na preko 10.000 hitlerjevcev, kaznovanih s strani političnih oblasti zarada raznih poltičnih deliktov, ukine. Prav tako je ustavljen izpust hitlerjevcev i« koncentracijskih tahoriič. Kar se tiče izvršene sodne amnestije, so oblasti dobile nalog, da sedaj stvar ponovno prouči in razveljavijo amnestijo vsem onim, ki so kakorkoli sodelovaH pri hitier»*"v«i*!>» demonstracijah zadnje dni. V Španiji nič novega Položaj se zadnja dva dni ni bistveno spremenil Lokarnska konferenca mora ostati omejena samo na lokamske države Madrid, 30. julija. A A. (DNR) Kakor zatriuirio vladni krogi, je stanje vladnih čet v vsej državi izvrstno. Vladne čete prodirajo dalje. V pokrajini Sara^ossi je vladna milica dosegla uspehe. .Mesto Rarba Stree, ki je važno strateško križišče, odkoder je mogoče prodirati proti Huesci, je včeraj padlo v roke vladnih čet. Na jugu pričakuje vlada skorajšnjo predajo CTordo-he in Granade. Polona, ki je krenila iz Ali canta, se ie po zavzetju Alba Sete združila s četami ljudske fronte in prodira I njimi vred proti Cordobi. Na Sierri de Guadar-nma so boji nekoliko prenehali. Alto de Leon in Cimo Siera sta še vedno v rokah vladnih čet. V Oviedu se uporniki še drže. V Aka/aru in v Toledu so se uporniki utrdili za barikadami. Notranje ministrstvo je poslalo vsem policijskim upravnikom in pokrajinskim guvernerjem brzojavko, v kateri jih opozarja, naj takoj aretirajo osebe, ki hi nastopile proti življenju in lastnini tujih državljanov. Proti tem je treba nastopiti po zakonu kar najstrože. Zastopniki vlade v notranjosti se morajo strogo ravnati po teh navodilih. Minister vojske je odredil da se morajo vsi vojaški obvezniki 34. in 35, letnika v okrajih Madrida S-judad Rcala, Toleda. Guadalahara in Huesce prijaviti oblastvom. Madrid, 30. julija. A A. Ha vas poroča: List >ABC« prinaša vest, da je bila ujeta radijska poslanica Liana, ki je bila poslana jreneralu Fiancu. V poročilu se pravi, da je položaj upornikov v Sevilli tako težak, da bo kritičen ta teden. Ob koncu irraZa jrpneral strah, da upornikj ne bodo mojrh vzdržati do konca tedna. Isti lisr pravi, da o cr^neral de Liano to poročilo hotel poslati po radiu v f'adi'Ku, ker radiopostaja v Sevilli več ne deluje. Barcelona. 30. julija. AA. Havas poroča: Vojaški poveljnik Mahona na Balearskih otokih je obvestil predsednika katalonske vl**i»». da prehaja na stran vlade. Francija zaprla mejo napram Španiji •t-ariz, 30. julija, o. Pri Pertignanu na f-auicc-sko-španski meji so pričeli obmejni orjn«-ii strogo nadzirati vse prehode na jptiako ozemlje. Nihče ne sme v Španijo. f*«*» več francoskih levičarskih novinarjev, k\ 3-0 nameravali v Madrid, je bilo zadržanih, ^n so se morali vrniti. Na vsej meji so seoxj ojačene obmejne straže tudi z mobil-ao erardo. Splošno sodijo, da je pariSka *cv1* spoznala nevarnost, ki bi nastala za Francijo zaradi i.\orebitnega tihotapstva orožja in letal v Španijo pa tudi zaradi kakršnekoli drugačne pom^i madridski vladi. Proglas francoskih socialistov Pariz. 30. julija, o. Francoska sindikalna zveza je poslala vsem svojim organizacijam in njihovim članom poziv, naj priskočijo na pomoč španski vladi. V pozivu pravi, da je stvar španskih bratov \ nevarnosti in da grozi španski republifri fašistična nevarnost. Dolžnost proletarcev vsega sveta je, da podpro borbo španskega delavstva proti fašizmu. Fašistični režim v Španiji bi hkra- tu pomenil tudi stilno nevarnost za Francijo. Delavci v Francin naj zato zbirajo sredstva za prehrano španskega prebivalstva in za nego španskih ranjenih delavcev in bolnikov. Nemčija pošilja upornikom letala 1 Tanger, 30. julija. A A. Havas poroča: |>obro obveščeni krogi It javlja jo. da so včeraj prispela tri nemška vojna letala v Tetuan, in sicer eno Junkersovo letalo, in dvoje novih vodnih letal. Uporniki love talce London, 30. julija. Zaradi stalnih napadov španskih vojnih ladij na transporte maroških čet v Španijo, so uporniki v Se-villi zajeli vse sorodnike oficirjev in podoficir jev na španskih vojnih ladjah ter jih proglasili za talce. Po radiu so razglasili, da jih bodo nemudoma ustrelili, čim vladna mornarica ne hi prenehala obstreljevati uporniških ladij in letal, ki prevažajo maroške čete v Španijo. Tudi francoski desničarji so pripravljali poč Tajne preiskave pri desničarskih voditeljih — Odkrili so velike zaloge orožja Pariz, 30. julija, o. Francoska tajna informacijska služba je v zadnjih dneh ugotovila, da se francoski desničarji pripravljajo na slično vsfhjo, kakor španski fašisti. Vlada je nemndoma izdala vse varnostne ukrepe, h k ratu pa poskrbela, da se javnost ni takoj alarmirala. Povsod so bile v največji diskretnosti izvršene neštete hišne preiskave pri voditeljih razpušcenih fašističnih organizacij, v njihovih uradih m lokalih. Ugotovilo se je, da so se desničarji intenzivno obomževafi in pripravljali na prevrat. Odkrili so velike zaloge orožja. rimeljski nasadi v Žatcu uničeni V ponedeljek je divjala nad zapadno Češkoslovaško silna nevihta, ki je uničila skoraj vso letino. Uničeni so tudi hmeljski j nasadi pri Zatcu, kar bo nedvomno vpliva- I lo na cene hmelja na svetovnem trgu ter tudi na cene pri nas. V ponedeljek popoldne je pridivjala nevihta po silni vročini z močnim viharjem in točo čez najbolj rodovitne pokrajine Češke, kakršne ne pomnijo. Česar ni uničila toča sta uničila vihar in ploha. Utrgali so se oblaki, kakor nedavno v Zagrebu in v | desetin minutah je padlo nad 50 mm vode. Kjer ploha ni bila tako močna, je napravila tem večjo škodo toča. V Žatcu so bila mnoga stanovanja in zlasti kleti pod vodo. Vihar je napravil veliko škodo tudi na po- i slopjih in brzojavnih napeljavah. 'Uničeno j je skoraj vse sadno drevje in gole veje itr- I le v zrak. Letina na poljih leži v vodi in j škoda je še tem večja, ker še niso pospravili s polj vsega žita. Žetev je bila baš te dni v največjem razmahu. Največja škoda je pa zaradi uničenih hmeljskih nasadov. Vse leži na tleh in ves j trud hmeljarjev je uničen. Ljudje so še tem bolj prizadeti, ker je bila prejšnja leta huda suša. Letina je kazala precej dobro in zdaj so ljudje obupani, kajti kratka nevihta je napravila več škode kakor bi jo najhujša suša. Teniške tekme v Budimpešti Budimpešta, 30. julija. A A. Včerajšnja teniška tekma med Palado in Gabrovic/em se je končala z rezultatom 6:4, 3:6. 6:0 ii t 6:3. V drugi single tekmi je Punčec prema J gal Szigetvja s 6:3, 6:2 in 7:5. Madžarska I vodi potemtakem s 33. Sin ustrelil spečo mater Strahovit zločin mladoletnika v vasi Radovici pri Metliki Metlika. 30. julija, j Belo Krajino je globoko pretresel nov I umor. storjen v noči od ponedeljka na torek 1 v sosedni vasi Radovici blizu Metlike. Tam je pred osmimi leti ostala brc« moža, ki se je smrtno ponesreči! pri delu v Ameriki. Marija Jurjrlič. Z možem je imela dva otroka, sina Jožeta in hčerko Marijo. Ovdovela je. ko ji je bilo komaj M let in tako ji je ostalo na skrbi preorjšnje posestvo in dvoje otrok. Po ponesrečenem možu je iz Amerike redno prejemala mesečno vzdrže-valnino. za :iaše razmere lep znesek. S tem denarjem je vzdrževala ravnotežje in celo uspešno vodila svoje posestvo, da je I kljub težkim časnm napredovalo. Da bi ne bila kot slabotna ženska brez moškejra v hiši. je živela več let v konkubinatu g Čevljarskim mojstrom Martinom R< žcknm. ki je bil prav tako priden delavec in ji je tudi pomajral na kmetiji. Lani st^ se pa vzela in tako se je naselilo v liiso se večje zadovoljstvo. Oba sta vzorno skrbela za otroka Sina odnosno pastorka Jožeta sta poslala 1) ključavničarskemu mojstru Cimermanu v Metliko, da bi se izučil u ključavničarja. V nedeljo je l"lrtni Jože Jurjrlič dovršil pri Cimermanu učno dobo ter položil pomočniški izpit. Ta veseli dogodek s50 zopet skupno proslavili z materjo in očim«»rc. Kot pomočnik Jože ni ostal pri svojem mojstru, temveč se je vrnil k materi. V nedeljo, ko M je vrnil, se ni Bgodilo nič posebnega. Fant je po naravi preeej nacle jeze in zaprt vase. V ponedeljek je odšel Jože p svojima tovarišema Rajukom in Gosenico rake lovit. Ko so se vrnili z raki. so jih skuhali in P" jedli na vrtu enejra teh mladenieev, potem po pa popili vsak pol litra vina. V mirnem pogovoru je Jurrrlic vprašal Rajukovejra fanta, če bi lahko prenovil prj njem. kar mu j** ta seveda dovolil g^g, da bo lahko spal 1 njim na senu. Prvi je odšel spat Fa-juk. Jurcrlič je pa ostal nekaj Časa z Gose nico, potem sta se pa ločila. Jur^lič je odšel proti svojemu domu. Čez pol ure se je pa vrnil k Bajuku na senik spat, V tem kratkem času je izvršil fant strašen aločin nad laMno materjo, kar je včeraj tudi odkrito pri*na4. Doma je vlomil vezna vrata in se splazil po prstih v stanovanje, kjer je spalnica njeprvve matere in očima. Vlomil je tudi vrata spalnice, prižgal luč, stopil nurno k postelji, kjer sta ležala mati in očim, potem je pa nastavil materi na celo samokres kalibra 6.35. sprožil in odšel, kakor da se ni nič zgodilo. Speeo mater je ustrelil v sence. Pri umoru je najzanimivejše, da mož Martin. I kakor trdi, ni ničesar slikal, niti strela sa-ineira. t.ako trdo naj bi bil spal. Prebudil se je šele. ko je nesrečna žena že krilila z rokami in udarila po njt*m. In ko na vprašanje: »Kaj ti je?« ni dala nobene«:* plašit od seJ>e je vstal, pri-žgral luč in opazil krvavečo ranjco na sencu ter začul hro penje umirajoče žene. Frž ji je obrisn-1 ratno in hitel po zdravnika dr. Omahna v Metliko. Zdiavnik je seveda našel nesrečno seno ž*' mrtvo in je ugotovil, da }e bila ustreljena. V torek se je sestala sodna komisija, ki je raztelesila truplo in ugotovila, da je ob tičala krogla nesrečni ženi v možganih * cm globoka in da je bil strel oddan ki ne-posredno bližine: o te*n so pričali ožsrsm lasje. Po tej ujrotovitvi so orožniki taikoj aretirali moža Martina Režeka in sina .Tržeta, ki je svoj zločin včeraj priznal. Hf>e nem je priznal. Din za-pfl. nekaj so mu baje odnesli tovariši, ko je bil pijan, ostalo pa je zakopal v vinocTS/Ni. Prožniki iščejo sedaj zakopani d«rw*r m skriti samokres. Strahoviti umor je razburil vse prHhurad-re Rele Krajine tem bolj. Ver gre za mfa rloletnika. ki je. brez, neposrednega, povoda mirno in hladnokrvno nmorfl lastno mater. Kako bo tekla preiskava, bomo še poroeall. Siti ustrelil očeta, ker je pretepal mater Družinska tragedija v Jesenci pri Racali Maribor. 29. jpHja. 2 Davi okros 331 je policijski stražnik na kr.ala se na s-tražni-kove klice ni ozira', temveč }o je ja-dmo pobrisal preko državnega mos4u. stražnik p« za njim. I "jel £a je na Glavnem trgu, kjer je fant povedal, da je sin železni-ške2** čuvaja J^sip Taferner i/ Ješencev pri Racah- Povprašan po puški, je fant ves zmeden zač^l pripovedovati, d*i je puško ukradel v železnic- čuvajnici št. 444 blizu Prage-skega ter di je p > nesreči ustrelil nekega svojega prijatelja Stražnik ie fant« odpeljal na policijsko straž- nico, kjer so ga porw>vTV» W"slišev»or». Ta pa je svoje prvotne izpovedi dooeta «*pre-menl +n izpovedal, da je ustretol *vot*g« last-n^a oč^ta. Pripovedoval ^c. d|a sita. «e oče in ma-t-i vedno prepirala ki jr oro mater pretepal, česar pa ni mogel ve£ gledati. Zato je š~! ponoči v čuvainioo, vzel puško in oddinl skozri okno na oćeta, ko j*' spal. več strelov, na^o pa je zbežsrl protT Mariboru, da bi se **m prijavi. Ne ve. ali je oče mrtev, ali pa samno rarrje-n, Slša! je samo. kako je po prvem anrebi zajokal. Policija je bmra pridržala t zaporu, dame;, dopold-ne pa je odSla v Je-še*nco policijska konrteija. da ugotovi fa. ;anjjk,i stan. Lep sprejem nase atletske reprezentance v Berlina Sprejema se je udeležilo nad 3.000 ljudi, pozdravil pa jih je tudi berlinski podžupan Berlin, 30. julija. Včeraj ob 17.40 je do-potoval v Berlin glavni del jugoislovenAko lahkoatletske olimpijske reprezentance. \*m ški olimpijski odbor in berlinsko meščan-etvo je priredilo -lugOKlovenom izredno prisrčen sprejem Okoli 3000 ljudi se je zbralo na kolodvoru tako da je policija kotna j vzdrževala red Sprejemu je prieostvoval tudi naš poslanik v Berlinu jr Cincar-Mar-kovic* 7. v?em osebjem poslaništva, nemški olimpijski odbor je pa zastopal generalni tainik dr. Piem. ki je v svojem.pozdravnem govoru želel Jusoslovenom mnogo sreče in uspeha na olimpijskih igrah ter oh*»nem rutglasil veliko prijateljstvo, ki ga goje NVm_ ei do Jugoslavije. V imenu Jugoslovenov je odgovoril predsednik lahkoatlatnfcaf* aeveaa dr. Ugrinie iz Zagreba, češ dt je epr v*a prekosil vsa pričakovanja. Jugoslovenski reprezentanc so nato v avtobusih krenili do me-stnega magiHrafa, kjer rih je spreiel in pondravil podJupan dr. Steg in izročil nekaterim namiro atleaan okusne spominske plakete. Takoi po epraje-mu e*» je r*»p re«*»ni«nra odpWjal» v olinpf-sko vas, kjer je pri vhodu ponovno doživeta izredno topel sprejem Tu «e je naee ol to pi.sko zaptopmeeta btea žea6k<* atletinje pa v posebnem, za Senate namenjenem naseljn- Položaj nemških katoličanov Freiburiki nadikof napoveduje hude teoe Varšava, 30. julija. A A. Tukajšnji list nemške manjšine »Der Deutsche im Po- I len«, ki je izrazito katoliško glasilo, pri- | občuje izjavo bivšega freiburškega nad- j škofa, kjer pravi med drugim, da čaka j šele sedaj katoličane v Nemčiji najhujše. ] Nadškof pravi, da bo morala letošnja kon- j ' ferenca nemških škofov v Fuldi sprejeti ze- j lo važne sklepe. Nadškof pravi dalje, da je J tudi sam nekaj čaaa miaiil, da bo praato ' do sporazuma med nacionaanaaii aocialaita j in nemškimi katoličani. Žaatopnđal naamv | škh katoličanov so si vedno pnradeveJi da* ; kazati z dejanji, da Sete sodelovati % vo-< ditelji tretjega ceaaratva. Naeo omenja ! nadškof med drugim inaauhi* uja ikolia : msgr v. Galena. ki je z vaa odfaćnostje i protestiral proti neaaoeai paOe||e v taaaea- nji katedraM. Sfrsa g »8LOVEN8RI NAROD«, Jetrtek, 30. jalija 193«. Si«V. 172 Počitniške kolonije za bolehne vajence Ovire ma Mtanimaci)* vajefhlh počitnUBOH k*lo«l| »i se Mle nepremagljive Ljubljana, 39. julija Zdravstvena TeJMtn mijuline pri nas ni na najniži stopnji, vendar ie ni na zadovoljivi vUttni. Ca govorimo o zdravstveni zaščiti mladine, ta ne smoli pozabiti, da bi morala pod okvir te zaacite spadati tudi zdravstvena isef*H obrtnih vajencev. Počitniških domov aa vajence pri nas še ni in le redki se spomnijo od (asa na to, da bi bili bas vajenci najbolj potrebni bivanja v okrevališčih. Mnogi vajenci bolehajo za resnimi boleznimi in ne smemo tajiti, da je med njimi tudi mnogo jetičnih. Pomisliti je treba, da so mnogi obrtni obrati še nehigi-jenični in da tudi nekateri vajenci stradajo, kar vse zelo vpliva na njihovo zdravstveno stanje. Pogosto so vajenci mnogo bolj potrebni oddana in okrepčala v počitniških domovin kakor šolska mladina. Upoštevati moramo, da ne gre za majhno število vajencev, saj jih je pri nas nad 8.000. To je mladina, ki bi ji morali posvečati še posebno skrb glede na to, da so to bodoči aelavci, ki bodo morali opravljati težko delo. Kar zamudimo pri mladim, ne moremo nikdar ved nadomestiti. Ce opozarjamo na to, da je treba izpopolniti tudi vajensko zdravstveno zaščito, s tem ne nameravamo omalovaževati zdravstvenega dela za šolsko mladino, odnosno škodovati temu delu v korist vajencev. Ne zahtevamo, da je treba ukiniti počitniške kolonije za šolarje, temveč, da jih je treba ustanoviti tudi za vajence. Ne zahtevamo pa tudi nič nemogočega in novega. Za zgled si moramo vzeti druge države, kjer so že zdavnaj spoznali, kako važna je zdravstvena zaščita za vajence. V resnici je čudno, da pri nas še ne pošiljamo vajencev v počitniške domove na okrevanje, če upoštevamo, da je sicer zdravstvena zaščita mladine na precej visoki stopnji. V naši državi pošilja samo drustv^ s Hrvatski RadiSa« vajence na počitnice na morje in drugam. Vsako leto jih pošlje okrog 300. Pri nas se je zavzemala pred leti zdravstvena revija »Zdravje«, da bi pošiljala vajence na počitnice v počitniške domove, ki so namenjeni za šolarje, in sicer v mesecih, ko niso zasedeni. V poštev bi prišli naslednji počitniški domovi: Sv. Martin na Pohorju, Lukovica, Medvode in Rakitna šolarji uporabljajo navadno te domove samo junija, julija in avgusta. Vajence bi lahko pošiljali na počitnice že maja in še ves september, ki je navadno pri nas še lep in topel. V Avstriji imajo več počitniških domov aa vajence in kako veliko posomost posvečajo mdravstveni aaJciti vajencev, dokazuje te dovolj Jasno visoka vsota« ki so Jo izdali lani za vzdrževanje domov in oskrbo vajencev v njih, in sicer so isdeli 0tO-OOO šilingov, kar znese okrog 4,800.000 Din. Toliko lahko žrtvuje majhna In revna Avstrija srn delavsko mladino, dočim mi nismo Izdali v enak namen niti prebite pare. Nihče ne more trditi, da so gmotne ovire prevelike ter da zato ne moremo misliti na ustanavljanje vajeniških počitniških kolo nij. Opozorili smo, da ni ovir zaradi počitniških domov. Zadevo je treba vzeti v roke ter jo organizirati. Letos je najbrž že prepozno, da bi te septembra poslali vajence, ki so najbolj potrebni okrepitve na čistem zraku in s primerno hrano, na počitnice, vendar či bi bilo dovolj resne volje na pristojnih mestih in če bi se aa stvar zavzeli pravi prijatelj mladine, bi lahko bile počitniške kolom je takoj ustanovljene. Kdo bi naj prispeval za oskrbo vajencev na počitnicah? V Avstriji prispevajo največ bolniške blagajne in nedvomno l tudi naše bolniške blagajne brez odpora določile vsaj ma-jše zneske za vajenske počitniške kolonije, saj bi jim to posredno koristilo. Samo po sebi se razume, da morajo imeti velik interes na zdravju delavske mladine tudi gospodarske ustanove, n. pr. Zbornica za TOI in obrtniška združenja. Prav tako bi nedvomno pokazala vse razumevanje za vajenske počitniške kolonije De lavska zbornica ter bi za nje prispevala, kolikor bi pač mogla. Tz vsega tega lahko sprevidimo, da bi ovire za organizacijo vajenskih počltnišk:h kolonij ne bile nepremagljive in da največ zavisi od resne volje cinHeljev, ki bi se morali zanimati za probleme zdravstvene zaščite mladine, zlasti še delavske. Najbrž bi bilo potrebno, da bi povzdignile £las predvsem zdravstvene in sociialne ustanove ter da bi se združile v akciji za organizacijo vajenskih počitn:ških kolonij. Poklicanih je prav za prav več ustanov, in zato bi menda ne hotela zadeve vzeti v roke nobena sama in prva. Zato se oh tel priliki obračamo na vse r>riiat**He mladine In vse. ki so dolžni skrbeti za nieno zdravie in razvoj, da sestavilo odbor iz vseh zastopnikov zainteresiranih ustanov. Odbor bi nai začel takoj delati. Morda bi s^ zadeva lahko organizirala tud; dnipačp. Olavno ie, da začneio o nii resno razmišljat1* ter da bodo počitniške kolonijo č'm nrei organizirane. Redek jubilej Ljubljana, 30. julija. Danes praznuje najstarejša Ljubljančanka in stanovalka zavetišča sv. Jožefa na Vidovdaneki cesti 9 gospa Terezija Rant, rojena Pšenica 9o rojstni dan. Itojena je bila 30. julija 1. 1841. kot hči Janeza Pšenice in matere Jere Beve v Koroški Beli. Poročila se je 17. januarja 186*4 z bivšim oskrbnikom graščino Loka, Primožem Rantom, ki je umrl v starosti 85 let 25. januarja 18^4 v Škofji Loki. Slavljenka je bila mati pokojnega slovenskega župnika v Kairu (v Egiptu) in pozneje splošno znanega in priljubljenega vojnega BUpOliotja Huberta Ran ta in mati gospe Celeste Franohetti. soproge obrtniškejra organizatorja in brivskega mojstra g. Engelberta Frnnehettija. Ima še eno gestro, ki je stara 93 let in živi v rojsine*m kraju v Koroški Beli na Gorenjskem. Navzlic visoki starosti ima zelo dober spomin na mlada dekliška leta, nasprotno pa ne more slediti sporan inu tekočih dni. Posebno ne more presojati vrednost blaga in denarja iz dobe, ko se je računalo na krajec rje in pa na sedanjo dinarsko vrednost. Ne gredo ji iz spomina časi, ko je svojim deklam plačevala tri goldinarje na mesec in za božič par čevljev, pa vo bile pri hiši po 10 let in se več. Visoka leta so ji vzela vid in sluh, telesno je pa Še precej čvrsta, urna in dobre volje. Slavljen k i želimo, da bi dočakala stoti rojstni dan. Skavtski steg kralja Matjaža Litija, 29. julija. Današnji čas zahteva preizkušenih, vzgojenih in samostojnih ljudi. Imamo mnogo organizacij — poleg vsakovrstnih Šol — ki nudijo svojim članom priliko, da postanejo samostojni in praktični. Mod tel^rr" organizacijami so tudi skavtske. Litijska mladina ima samostojen steg kralja Matjaža. 2e vee let tabore naši skavti v šotorih, ki jih postavijo v počitnicah ob stočju potoka Reke v Savo. Kader litijskih skavtov tvorijo ljubljanski in drugi srednješolci, pa tudi učenci nase meščanske in osnovne sole. Ta mesec je bilo v Džungli* kjer tabore, vse živo. Mladina je s pridom izrabljala lepe počitniške dneve. Podjetni taborniki so spremenili svojo novo domačijo v moderno naselje. V šotorih so imeli velike karbidov-ke in električno razsvetljavo; med posameznimi stražami in med šotoriicem pa so napeljali celo telefon m to kar sami brez vsake tuje pomoči. Vsak dan* posebno pa še avecer, to je zagorel taborni ogenj, so imeli v Dtangtt obilo posetov, saj so prihajali tja mnogi radovedneži, da vidijo, kako živi najmlajši litijski rod. Prav posebno, pa so zahajali med nje-očetje in matere, in so s ponosom zrli na svojo mladino, ki si je izbrala počitnice sredi narava. * Snoči pa so imen v Džungli velik praznik. Skavti so jemali slovo od domačega letovanja, zdaj pa se bodo napotili v druge kraje. Tenka množica prebivalstva se je zbrala ▼ Dtungtt, kjer je ožarjal staro in mlado t alfi taborni ogenj. Disciplinirana mladina, Id jo je ves čas vzorno vodil mladi ■■slnflnlin taborovodja DuHdo Pleničar, je izrekla s* ptssičen način zahvalo svojemu ustanovitelju in veHkamu podporniku litijskem« ■lassmin tajniku g. Francetu Fleničarjo. Po mimohodu vseh skavtov pred suMiutann g. PfeflS&arjem so mu pokkv nili krasno državno trobojnico na dekorativnem podstavku in z uvezenim besedilom. Mladi skavti so izvajali bogat program. Eden je pojasnil namen skavtizma, drugi je predaval o Baden Powelu, ustanovitelju skavtizma, tretji je povedal zapovedi, ki jih mora izpolnjevati vsak skavt. Vsak naš malček je na svoj način izpopolnil del programa. Mladina je vmes tudi junaško pope-vala. Slavnost je bila zaključena s snemanjem taborne zastave, kar se vrši po posebnem ceremonijelu, prav tako kakor so jo po posebnem obredniku izobesili. Propagandna prireditev litijskih skavtov je dosegla popoln uspeh. Poslovilni večer v Džungli, ko so pokale rakete in je zagorel velik kres, nam bo ostal v trajnem spominu. Mnogi starši pa so sklenili, da bodo prihodnje leto poslali v kolonijo tudi svojo deco. Iz Litije — Preselitev pisarne sreskega cestnega odbora. Sreski cestni odbor, ki je imel doslej svojo pisarno v kisi gdčne Pavle Me-ikšvf na Glavnem trgu se je zaradi po-manjkanja prostorov nameraval preseliti. Prvotn«.. je bito določeno, da se bo urad preselil v Hše tukajšnjega advokata g. dr. Mazeki*, To namero pa so opustili in namestil? sreski cestni odbor v občinsko hišo, kjer je stanoval doslej občinski tajnik g. Jereb. Sreski cestni odbor bo Imel tri lokale za tajnika, cestne nadzornike in tehničnega organa. Občinskemu tajniku Jerebu pa je najela občina stanovanje v vili Sava. — Višek kopalne sezone. Pozna se, da je v deželi sv. Jakob. Sava je tako topla, kakor že več let ne pomnimo. Razume &e, da je v vodi staro in mlado. V Litijo je prispelo že tudi nekaj letoviščarjev. — Kegljanje na dobitke. Kegljaski klub predilničarjev priredi od petka 31. t. m. do nedelje 2. avgufcta nagradno kegljanje na modernem kegljišču pri Ur&ki. Za nagrade je določenih več prvovrstnih dobitkov kakor kolo. ura, radijski aparat in še mnogo drugih. Zunanji kegljači imajo ugodne železniške zveze. Anina proslava v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 30. julija. Sv. Ano, ki je zascitnica Rogaške Slatine, proslavljajo v našem lepem zdravilišču vsako loto, letošnja proslava je bila pa ena najlepših v zadnjih letih. 2e na predvečer je na oknih tudi najmanjše hiše zagorelo nešteto lučic, dočim je za hidroterapijo celjska >Pyrota« spuščala v srak rakete v najrazličnejših barvah. V parku je bilo po« les; vseh zdraviliških gostov zbranih tudi izredno mnogo domačinov, tako da je še samo vrvenje nad 3000 ljudi pomenilo začetek velikega praznika. V nedeljo zjutraj je bila v kapelici sv. Ane najprej služba božja, ki se je je udeležilo mnogo odličnih gostov. Pevski zbor je ob spremljevanju članov orkestra ljubljanske opere pod taktirko kapelnika g. Neffata pel S-dur, maso. Petje j« naitudi-rala skladno In ritmično soproga zdraviliškega ravnatelja gospa Cilka Gracnerjeva, dočim je solo pri ofertorlju ljubko In dovršeno zapela Ljubljančanka gospa Slavka Flevnik. V opoldanskih urah je ▼ godbenem pa* viljonu orkester priredil promenadnt koncert, popoldne pa je bil odigran tradicionalni Anin teniški turnir, ki mu ja n sani- manjen sledilo mnogo gostov. Tudi sicer je Ves dan minil v svečanem razpoloženju. Zvečer je bil v veliki zdraviliški dvorani prirejen popularni ABfttt ples V korist podpornemu fondu za domaos reveže. Plat sta otvorila s kraljevim kolom soproga upofc. ministra gospa Vidosava Popovič in zdraviliški ravnatelj g. Ivan Oraener. Potem je bivša dolgoletna članica sngrebške, zdaj članica graške opere ga. Wsssel-Pola na« pela arijo kraguljčkov is opere >Lakms« in Stran isov velček »Pomladni zvoki«, pri klavirju pa jo je spremljal znani celjski pianist Vondracek Sledil je plesni nastop ljubkega plesnega para Pecnik, ki je za svoj valček šel obilo pohvale. Tudi nastop Članov baleta ljubljanske opere Pmvsič-Bravničarjsvo in Gotovina, ki sta po originalni Rachovi godbi izvajala carrtooo is operete »Andula«, je vzbudil veliko pohvale in sta na zahtevo občinstva svoj nastop morala ponoviti. Po odmoru je bila izvoljena Anina kraljica. Letos j* ta naslov pripadel simpatični gospej Milki Jarc iz Maribora. Končno se je razvila prijetna zabava, ki je v najlepšem raspoloženju trajala pozno v noč. Pred glavno skupščino juh Ljubljena, 30. julija. Po banovinskih skupščinah, ki so se vršile nedavno po vsej državi, se pripravlja učiteljstvo. organizirano v svoji stanovski organizaciji JU U na glavno skupščino, ki bo 3., 4., in 5. avgusta v Novem Sadu. Prvotno je bilo določeno, da bi bila skupščina v Mariboru, toda potem, ko je pristojno ministrstvo odobrilo nova pravila, ki predvidevajo drugačen način volitve, je prodrlo naztranje, da bodi skupščina v kraju, kamor bodo delegati iz vseh banovin lažje prispeli in tako so se odločili za Novi Sad. Glavne skupščine zberejo po več tisoč učiteljev in učiteljic in tudi letos v Novem Sadu bo tako. Delegati iz dravske banovine odpotujejo v soboto ob 20.02 z brzov lakom. Glavni odbor se bo sestal k seji v nedeljo ob V. v Učiteljskem domu, kjer bodo razpravljali o pripravah za skupščino in vprašanjih ter predlogih za glavno skupščino. Popoldne ob 17 bo v hotelu Svoboda konferenca delegatov in glavnega odbora, kjer bo oddaja pooblastil sekcijskim tajnikom in sprejem delegatskih vstopnic. Na dnevnem redu je tudi dogovor o volitvah skupščinskih odborov in delu skupščine. Glavna skupščina, s pričetkom ob 9. bo v hotelu Svoboda. Po otvoritvi skupščine bo predava! učitelj g. Lazar Bjelič iz Užic o državljanskem nauku, potem bo volitev zapisnikarjev, ter overovatcljev skupščinsk. zapisnika in volitev odborov. Istega dne popoldne bodo delali odbori, naslednjega dne pa bo poročal glavni in nadzorni odbor, iVV o preteklem poslovnem letu. V razpravi bo proračun in obračun, sprejeta bo resolucija, slednjič bodo volitve fanilosgs. glavnega in drugih odborov .1UU po novih pravilih. Glavna skupščina bo nadaljevala delo popoldne. 1 avgusta bo seja novega glavnega odbora, ki se bo konstituiral, izvršil skupščinske sklepe in sestavil delovni spored za bodoče. Po skupščini bodo prirejeni izleti v okolico. V JUIT je organiziranih 17.662 učiteljev in učiteljic, ki so porazdeljeni po posameznih banovinah takole: uprava mesta Beograda 523, savska 3154, primorska 630, moravska 1580, zetska 974. dunavska 3533, dravska 3306, vrbaska 810 in vardarska 1695. KINO IDEAL Danes prekrasni velefilm CIGANSKA RAPSODIJA tliarles Bover, Loretta Young Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri Smrtna nesreča v zagorskem rudniku Zagorje ob Savi, 29. julija. Davi je pretresla vse Zagorje Msstsa vest, da je rudar G a s i o r Alojz iz Kolonije postal žrtev dala v rudniku- Nekoliko pred 6. uro zjutraj je odšel po tridnevnem praznovanju zopet na delo V kotredežki rov s »vojame tovarišema StirnVjanom in Krečem. KreČ je imel nalog odpreti v tem delu rova ventilacijsko cevi. Pokojni Gasrior je tel prehkro n« svoje mesto in že so ga jeli dušrti strupeni pHtii, ker ni bilo še dovolj čistega zraka. Nezavesten se je zgrudil- Njegov tovariš Strmi jan mu je hotel priskočili n« pomoč, a tudi njemu se je pripetila enaka nesreča, bil ne je se nekaj časa pri za-vesri, da je klical na pomoč. Priskočil je še tre*ji delavec Kreč, a tudi njega so zajeli strupeni plnni. Nato so prihAteJi ostali delavci v bližini in spra-vili ponesrečence no svež zrak. Strmijana in Kreea so kmalu spraviti k zavesti. Ie nesrečni Gasior ni pokazal več znakov shijenja. Prenesli so ga v zbiralnico, kjer mu ie prvo pet noč nudil rudniški zdravnik dr. Kajzeli. « ves trud je bil zaman- Pokoini je imel baje «Jabo arce. Ici je bilo vzrok njegove smrti. Pred zbiralnico se je zbralo mnogo rudarskih otrok in žena, med njimi tudi pokojnikova žena ter 4 otroci in nestrpno čakati ugodnih poročil o možu in očetu, ki jim je bfl edin« opora. Lahko si mfs!«;mo pretresljive trenutke, ko so družini sporočili, da ni več pomoči. Pokoimfc^ so prepeljali n« njegovo stanovanje v Kolonijo. Pokojni Geaior Alojz je bH star 36 let in je delal pri zagorskem rudniku od leta 1918. Zapušča ženo tn 4 š* nepreskrbljene otroke, ki bodo svojega očeta težko pogrešali. Ki j« mirne narave m tned rudarji priljubljen. Zeve soeustvuje z nesrečno rodbino. H je na tako tragičen način izgubila svojeg« gospodarja, vsa zagorska dolin«. PoVofrriku želimo večni mtr. teSko prizadeti droarnr pa tras** iskre, no torslie Kspajsi Ssssssi istajsl Živa potreba Ljubljena. 80. juiijs 3 potrtim sreem. as muc uftaloaeanU beremo Podgolovcani sklepe mestnega svets ljubljanskega' o regulaciji ulic in trgov, o kanaUssciji, o odstopu gveta društvom, o odpisu dolga, o raznih loga tih dotacijah. V nedogled segajo dobrote, mnogobrojni so blagri stsromeJčanov. Posipajo se ceste in ulice, utrjuje s valjarji, čistijo se plevele. t=krbi s« vedno £krop!$snj© In pometanje, pobirajo dnevno po dvakrat smeti, na vse mogoee načine se iskazu je briga za prid, polepšan je in snasro. — le na na:« konec: >tir«deeke?a cesta* od karlovfekega mosta do mosta konec Poljanske ceste, ni delelen nobenih dobrot. Zapostavljeni in prezrti gle* damo, kako širokogrudno dele ugodnosti in usluge le enim. Pazljivo oko, akrheče erre g. Župana ne seže preko liruherjevepa kanala, mestni očetje ne marajo povzdigniti ("la^u za Podgolovčane, meneč• v Kurji vam so le kure in petelini, a naj vedo, da SsS° tu tudi pošteni mestni davkoplačevalci. Rezignirano pometamo ceste, ne le služkinje, gospe in gospodje se ukvarjajo i čiščenjem kakor ti šlo za prave pravcate ipav-ske lihe! S kakšnim zadovoljstvom in e^a-mozatajev-aniem gledamo, kako si bregova ob Gradaščici podajata roki. Od izliva Ljubljanice pa do Kolizeia se vrste: most, mo-Stiči in brvi. Iznajdljivost g. prof. Plečnika jim je na očarljiv način olepšala bregova in okolje z nasadi, kanienitimi ograjami, z razprostrtimi stopnišči in perisci. Ena na prava gorSa od druge. Pač. srečni Krakov-čani in TrnovčaniJ Kilometrska Hradeckena easfto, gosto zazidana, močno obljudena, z od^epkom poli na Golovec, Orle, Hruško itd., nima niti enega prehoda, niti ene zveze 6 centrom mesta. Koliko nepotrebnih stopinj, truda-polnih korakov vzdolž prekopa. Ne moreš in ne moreš preko, ne s čolnom, ne a splavom, ker »mata oba bregova visoke betonske oporne zidove, brez vsakega dostopa iti izkopa Haron ne h1 mogel pr^pe-ljavati duš. še mani sv. Krištof prenašati potrpežljivih Podgolovca nov llpapolnj se ponovno obračamo na g. župana, na njegovo uvidevnost, dobrotnosit in pravičnost, naj vendar enkrat resi povsem upravičeno pročnjo Podgolovčanov, ter da napraviti brv nad jHitvornico v Gruberjevem kanalu Stanovalcem Podgolovca bo na moč ustreženo, okrajšan dohod v mesto tako 6 spodnjega kakor z zgornjega konca. Po brvi in Streliiki ulici bomo na mah na Vodnikovem trgu. Le tako ne bo treba več »Afcsđ života v aržetU. M. V. Gasilski dom v Škof ji Loki Škofja Loka. 29. julija- Med arhitektonsko zelo učinkovitimi stavbam: v Skofji Loki je novi Ga-sikki dom v Zvezdi. Zvezda je že sama po sebi zelo lep prostor, tako rekoč sred, m-^ita in je bila zato misel zgraditi novi dom škofjeloških gasilcev na lem prostoru gotovo posrečena. Res ]c sicer, da predvide, va načrt v svoji dokončni Tzvedbi znatno več prostorov in dvorano za gledališlke prireditve, vendar nam že sedanja sit a vb a priča o veliki marljivosti četne uprave, ki se ni straš'la nobenih težkoč. Gasilski dom je moderno SfšsnsS stavba z vstmi onimi objekti, ki jih gasilsko delo nujno zahteva. Spodaj so prostori za orodje, motorke in druge potrebščine, zgoraj pa manjše sobe. deloma za seje in posvetovanja, deloma tudi za korporacije, ki lastnih prostorov nimajo, pa so si poiskale v gostoljubnem Gasilskem domu svojo društveno streho. Enonadstropno stavbo krasi visok, daleč vidken zidan stolp, na katerem bo ob 6CUetnici še posebno slovesno zavihrala državna troboj-niea. Stolp služi za sušenje cevi in z% njih čuvanje sploh. Gasilsiki dom, ki Ko v soboto in v nedeljo prvič sprejoiml pod svoj krov goste, so gradili, kakor so bila pač sredstva. Stroški so potem še narasli, ko je bdla napeljana po vseh prostorih električna razsvetljava in voda. Z domom samim pa delo nikakor ni bilo dokončano, kaj.ti tudi Zvezda je bila potrebna preureditve in olepšave- Kolikor se je delo, so posvetili svojo pozornost tudi temu vprašanju. Okolico doma so zniveliral'i, odstranili so razno navlako in očistili prostor, ki pričakuje še roke vešče. £a človeka, da nastane tu park. Nova žrtev Save Trbovlje, 29. julija. Savski vrtinci pri Trbovljah so zahtevali včerai popoldne že drugo žrtev v letošnjem letu. Njih žrtev je postal 21 letni trgovski pomočnik v tukajšnjem delavskem kon/u-mu Odlazck Albin. V netek bi moral na nabor, zato je prosil včeraj popoldne svojega predstojnika /a 2 uri dopusta, da bi se lahko šel kopat v Savo, češ da mu kopanje v občinskem bazenu ne ugaja. Kopal se je pri vodopadu ca 200 m nad savskim mostom pri trboveljski postaji na mestu, kjer so vrtinci najbolj nevarni. Skoraj nevidni, so z neznansko brzino potegnili že marsikaterega kopalca v globino, da so jih k sreči navzoči kopalci v zadnjem hipu komaj rešili. Prav pred dnevi je eden izmed teh nevarnih vrtincev potegnil v globino nekega 131etnega fanta, ki ga je delavec upančič z naporom vseh svojih sil komaj rešil neizogibne smrti. In dasiravno je večini naše kopanja željne mladine nevarnost teh zavratnih vrtincev dobro znana, se podaja vedno znova v nevarnost. Mora biti že poseben užitek kljubovati silam narave, ki pa se tudi rada za pretirano drznost posameznikov maščuje. To je pokazala tudi žalostna usoda pogumnega Odlazka, ki so ga njegovi tovariši malo pred nesrečo vabili domov, da jim je rekel, da hoče samo še enkrat preplavati Savo, ki ga je kmalu nato zaprla v svoje hladno naro-je. Nihče mu ni mogel pomagati, ker so ga vrtinci prehitro potegnili v globino, zlasti pa. ker so takrat njegovi tovariši že odšli proti domu. Trupla 5e niso naSli. Pokojni Odlazek je bil mirnega značaja in prikupljivega obnašanja. Njegov oče je dolga leta delal prt rudniku, sedaj pa žiri kot vpokojenec v Savinjski dolini. Pokojnik je stanoval pri svoji sestri poročeni Poboljšaj, ženi rudarja v fcanljivasi. Nil mu bo zemlja lahka, svojcem nese soialje. Sokol Nastop •okolsklh olimpifsKih vrst ks.k*>r smo /e poročab, prire.i-iU j» soboto naša olimpijski sokolski vrsti pr^d odhodom ria mednarodno tekmo v Berlin javen telovadni nastop. Obe vrs'i nastopita z obveznimi in poljubnimi \a einj i\», orodju in v prostih \ajah- dan i nastopu jo na drogu, bradlji, krofih, ns konju na sir z rooaj-i, v preskokih če/ kopja \/d>lž in v prostih vajah. Prostili vaj no bodi izvajali tekmovalci skupno, kakor i- bilo to doslej, marveč posamič, kar bo se po. sebno povzdignilo nastop, saj bomo lahk i podrobno videli najto/je prvine, ki jih e lahkoto obvladajo naii tekmovale*. Kakor te/kmovalci bodo tudi *cstre tekmovalke nastopile z obveztt'rni In pogubnimi vajami na visoki gredi, ri----ntisjalpi bradklji. v preskokih čez konja na šir in v prostih vajah. Dočim so /a člane predpisane pro?'te vaje, jih članice nimajo, marveč morajo biti sestavljene skupno m jih članice izvajajo skupno. Za naš; tekmovalke je sestavil prostc vaje s srebrnimi palicami br. dr. Mumik, ki se odlikujejo po pestrosti gibov, krasnih prehodih in izpretnembah. Prost«? vojc bodo gotovo vzbudile v mednarodnem telovadnem svetu izTedino zanimanje. ka>kor »voje-Časmn -"».hijjoslovensika telovadna epopeja« n« o!i!mpij«di v Amsterdamu. Ker bo poslovilni rraslop nažih sokolskih reprezentanc res izreden telovadni užitek, ponovno isfleremo vabimo sokolsko članstvo in vse prijatelje našega sokol-s-tva, da v soboto ob pol 19. poseti jo telovadni nastop. Vstopnice doKite med urad« nimi urami v pisan i ri Ljuhl'jsjnske^a Sokola v NsaTodnom domu- Segajrte pridno po njih, * — Sokol Ljubljana. Vič poziva svoie članstvo, naraščaj in deco. da se v nede. ijo 2. avgusta t. 1. v trojih udek-ži javne-£a nastopa brat.vkega društva na Brezovici. Sodelovali bomo tudi pri javni telovadbi. Zbor vseh oddelkov bo v nedeljo ob 14. v SokoUkem domu. odflcodVr So skupen odhod na Bre»nneo Provrno topnosti in zanesljive udeležbe. Zdravo' Iz Trbovelj — V članku o občinskih trošarinah in taksah je pomotoma navedena takaa za kolesa (bicikle) v znesku Din 100.—. ki jo je pripisati tiskarskemu škratu. Pravilno se mora glasiti Din 10.—. Pomota je vzbu dila mednašimi kolesarji precejšnje vznemirjenje, ker so bili mnenja, da je občinski odbor v letošnjem proračunu zvišal takso od 10— na 100— Din. — Povratak počitniških kolonij. Danes opoldne se je vrnila z Jadrana počitniška kolonija tukajšnjega Kola jugoslovenskih sester pod vodstvom predsednice ge. šolske upraviteljice Lapornikove. Iz zagorelih obrazov otrok, ki so prebili nekaj tednov ob sinjem Jadranu, žari samo zdravje. Vsi so se vidno okrepili, mnogi pa tudi na teži pridobili, dasiravno so se dnevno kopali. Jutri popoldne ob 15. uri pa se vrne počitniška kolonija rudarskih otrok iz Gornjeva-si pri Siiofji Loki, kamor jo je poslala tukaj šnja bratovska skladnica. KOtsCDAsl Dasst: četrtek. 30. juiijs. katoličani: AH. doe in Sen. Vitodrag. DANAŠNJE PsUKKDlTVE Kimm Matiee* Zaprto Kine Ideal. Ciganeka rapeodijs K i a* Hloga; Gospod brez stanovanja Kino Inisn: Zaprto Kino AUka; Zvoki mladosti DEtURNE LEKARNE Dana§: Mr. Bavarci.-. Sv. Jakohe trg 9. t\»~ mor, Miklošičeva c***ts 30, niHu«, Most*-Z a loška eseta- Iz Celja —c l>vodnevna stavka pri regulaciji Savinje. I>clavi»tvo, zaposleno pri regulaciji Savinje v Trcmerju, ki jo je letos prevzelo gradbeno podjetje Lbald Massirrvbeni v Mariboru, j* imelo doslej na uro po 2.50 do 2.75 Din mezde. Ko je hotelo podjetje v ponedeljek uvesti delo ns akord, je delavstvo to odklonilo in stopilo takoj v stavko. Pričela so se pogajanja med podjetjem in zaupniki delavstva, ki so bila v torek popoldne zakljuCxna z uspehom. V smislu dogovora /naša sedaj najnižja me^da 2.75 l>in, srednja me/da 3 Din. mezda starejših delavcev pa 3.25 Din na uro. Akordno delo je pripušteno prosti volji delavcev, nadzorni in/enjer g. .Mursa pa bo kontroliral obračune in izplačila za skordantr. De lavstvo se je v sredo zjutraj vrnilo na delo. -—c /rtve nesreč. V ponedeljek ob S. zjutraj je mlatilnica zgrabila 28-letno ko-čarjevo hčerko Jožefo l ngerjevo s Tolstega vrha pri Konjicah tn ji zlomila levo roko v zapestju. Ko se je vračala 26-letna Cecilija Turn^kova, žena delavca v kera mični tovarni v Libojah, v ponedeljek ob 20.30 domov in je prišla že do doma, je njen muž slučajno vrgel skozi okno prazno steklenico in zadel svojo ženo v glavo. 2e-msj je dobila občutne poškodbe ns licu. v sredo ob 10. dopoldne je padel 26-letni. pri prezidavi vile notarja g. Burgerja v Tavčarjevi ulici zaposleni zidar Franc Ahtik is Trbovelj z orodja več metrov globoko ter si zlomil nogo in puškodoval križ. Dve uri pozneje je padel v Lastnem domu v CJaberju 1 letni delavčev sin Albin £viža.; pri igranju z okna v prvem nadstropju nr zemljo ter si prebil lobanjo in zlomil desno roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjsk; bolnici. —c V stanovanju ga je napadel. V torek ob 15.30 je prKel dninar Janez Kukovič L Gradišča pri Skofji vasi v sobo 30-letnegi posestnikovega sina Franca Jesenka v Bov šah pri ^kofji vasi in vzel Jeseneku klo buk. Kukovič in Jesenek sta se nato spopri iela. pri čemer ie Kukovič udaril Jeseneki z lato po glavi in mu prebil lobanjo. Jese neka so prepeljali v celjsko bolnico. —c 1" cel jaki bolnici ie umrla v torek 54 letna dninama Marija Bukšckova iz Lehni pri Rogatcu. Štev. \TZ »SL.UVSM**! MAKUOc, četrtek, 10. julija 11 Stran 3 DNEVNE VESTI — Izpremcmte v nafti vojski. Imenovana sta za vršilca dolžnosti 5. konjeniške, ga poje* kraljice Marije dosedanji pomočnik komandanta 4 konjeniškega pcd-ka podpolkovnik Slavko Petruhar za komandanta n. bataljona 9. pes polka major Julij Fric, doslej v službi v sremsko mitrovskem vojnem okrugu. Do«edanje su*be je razrešen pehotni podpolkovnik Rudolf Staiifer, — Odlikovanje v nafti vojski Odlikovani so z rrdom Belega orJa IV. stopnje intendantski polkovnik mornarice Josip Prctner, z redom sv. Save IV. stopnje strokovni podpolkovnik Ivan Rupnik, z redom sv. Save V. stopnje nižji vojni uradnik ekonomike otroke F^ranjo Mazi in s srebrno kolajno za v'stno službo rez. pehotna podpriroenika Franjo Merkez in Dra_ grotin Glamočak. __ 10.000 OehastovakOv prispe t nedeljo na nase morje. Tujc-ko prometni urad v SplL tu je prejel iz Prage obvestilo, da prispe, v nedeljo ■ izletniškimi vlaki iz Prage v Split odnosno Sušak okrog 10-000 češkoslovaških letovišča rje v. Uo torka je imela češkoslovaška službena agencija »Čedok* prijavljenih okrog 0.000 potnikov za te vlake, do nedelje se jih bo pa prijavilo se najmanj 2 C00 Vsj osanejo nekaj časa na počitnicah na našem morju. Tol'ko letovišf-arjev iz Češkoslovaške še nobeno leto ni bilo na na->"m morju kakor letos. — Za zbliianje holjjnrukih in naših obrtnikov. Naši in bolgarski obrtniki so pokro-nili akcijo za izmenjavo obrtniških^ vajen-cfv in pomočnikov med obema državama. Zveza obrtnih društev kraljevine JugosiEv:-je bo v sporazumu z obrtniškimi zbornicami in organizacijami prouči'a to vprašanja hi pok.-enila vse potrebno, da se ta koristna ideja čimpre, uresniči. — Reševalna služba v gorah. Glede na izjavo v Slov. Narodu*, z dne '.iS. t. m in \ Slovencu, z dne 'jO. t. m. se čutimo dolžni sporočiti javnosti in slasti onim novinarjem, ki poročajo o nesrečah v gorah, da 1 K Skala nima reševalnega odseka, kakor tudi nima la.-tne reševalne ekspedicije, kor to službo opravljajo reševalne ekspedicijo SU), katero jih tudi financira Ce so pa nekateri reševalci slučajno tudi člani l K Skale, s lem še ni rečeno, da je ponesrečenca reševalna ekspedicija T K Sk-ale. ^ato prosimo, da m v bodoče v poročilih o nesrečah ne omenjajo Skalasi kot reševalci, ker oni opravljajo reševalno službo kot člani reševalne ekspedicije SPD. Turistovski klub >kala, podružnica Jesenice. _ »Traviata« in >Matlaine Rutterflv* \ Rogaški Slatini. Kakor smo poročali, bo an-oambl Narodnega gledališča iz Ljubljane vprizoril v zdravilišču Rogaška Slatina dne 1. in 2. avgusta t. I. operni predstavi Tra-vialac in in. Stojišča po S Din. Posetniki predstav iz Celja n Maribora dobijo informacija prj Putniku c v Celju in Maribora, kjer si lahko ludi rezervirajo vstopnice. — Na. banovinski kmetijski šoli na Grmu pri rso\em mestu se prične novo i-olsko leto celoletne šole 15. septembra I93ti. sprejme se 30 učencev. V si učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kJTiečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šoLanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z Din 5.-jc poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole ria Grmu pri Novem mestu naj-jozneje do 15. avgusta 1936. Prošnji je priložiti; krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge sole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2.- Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (.kolek 2,-Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo poŠto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna Šola. Oskrbnina znaša od Din 25.- do 300.- po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva m višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj zaprosijo podporo še pristojni s reski kmetijski odbor ter naj priložijo prošnji za sprejem v kmetijsko šolo izkazi-lo o višini prispevka kmetijskega odbora. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni.izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni učenci — absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. — Mednarodni obrtniški kongres v Parizu. V okviru mednaj-odne razstave v Parizu bo prihodnje leto v Parizu tudi mednarodni obrtniški kongres. Naše obrtniške oganizac;je so v načelu že sklenile, da bodo aktivno sodelovaje Ma kongeau iijn na mednarodni obrtniški razstavi. — Na berlinski olimpijadi 200 pred »tavnikov Jugoslavije. Po podatkih našega olimpijskega odibora bo zastopalo na olimpijadi našo državo 108 tekmovalcev, vsa naša reprezentanca s 30 učitelji telovadba in 30 naraščajaikJ ter vodstvom in pomečniki bo pa Štela okrog 200 članov. Vrhovni vodja naše ekipe je predsednik Jugosoven*»kega olimpijskega odbora in Zveze športnih zvez dr. Stevan Hadži. Naš? telovadce vodi dr. Murniik, kajakaše ing. Pogačnik. sabljače podpokovnik Cvetko, učitelje telovadbe pa prof. Ulaga. — Končno bo tudi pri nas odpravljena napitnina. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je pripravilo osnutek uredbe o kvaMfikaeijah, nagradah in kavcijah v gostinskih podjetjih zaposmega pomožnega osobja in sicer na podlagi § 62 obrtnega zakona glede na uredbo o pospeševanju turizma Po nov*i uredbi bodo smela gostinska podjetja v tua-isticnih krajih in večjih mestih zaposliti za pomožno osob-je, kti prihaja v neposredna stik a g«*ti, samo kvalificirane moči. Napitnina bo od* pravljena, namesto nje #e bo * pa zaračunavalo gostom 10%. Nobene napitnine natakarji ne bodo smeli od gostov sprejema. ti. Razen tega bodo morali delodajalci da. jati uslužbencem tudi primerne place, t penzijonih stanovanje in hrano, v hotelih stanovanje, v restavracijah brano, v ka. vam ah pa odgovarjajočo protivrednost za hrano v gotovini. Vsa naša javnost bo a veseljem pozdravila to uredbo, zlasti odpravo napitnine, dasi so v uredni nekatere določb?, ki jih bo treba iznremeniti. — 2.000 avstrijskih turistov v Hrvatskem Primorju. S posebnim izletnskim vlakom se pripeke v nedeljo na Sušak okrog 2.000 avstrijskih turistov, ki ostanejo v Hrvatskem Prjnorju 14 dni na po-čitnicah To bo prva letošnja večja skupina Avstrijcev, ki pridejo na poojtnice v Hrvatsko Primorje. __ Vreme. Vremenska napoved pravi, dA se bo pooblačilo, možnost poslabšanja dosedanjega vremena Včeraj je znašaJa najvišja temperatura v Sarajevu 40, v Beogradu 39, v Skoplju 37, v Splitu 36, v Zagrebu 34, v Ljubljani 31, v Mariboru 30. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.7 mm, temperatura je znašala 18. — &e o p* ;eglj redovnici. Kratko smo £e poročali, da ie pobegnila iz bolnice železui-Čarskega prometnega osobja na Dedinju 26 letna usmiljenka Enianuela Adamičeva, sestra znanega slovenskega književnika v Ameriki Louisa Adamiča iz G ros u pij a in sicer s strojnikom Stevanom Beletom. Blizu Prapreč pri Grosuplju stoji grad. ki je bil nekoč last grofov Lichtenterg. v tem gradu živi oče pisartelja Adamiča in pobegle redovnice Emanuele Anton s svojo družino. Emanueli je bilo prej ime Marija in doma so jo klicali Mirni. V drugem delu gradu živita dva mlajša Antonova brata. -Marijina mati Ana je šele v ponedeljek zvedela, da je niena hči pobegnila Iz bolnice. Marija je odšla baje med redovnice zaradi nesrečne ljubezni in sicer leta 1951. V Bet>-ijradu bi se morala oniožitj pa se je pred l>oroko sprla s svoj;m zaročencem in odšla v samostan. — Velika tatvina, v Zagrebu je bilo v torčk vlomljeno v stanovanje hišnice Katarine Lešmger in ukradeno 27.000 Din. Denar je bil last okrožnega zdravnika dr. Dan;je'a Lipnjaka iz Dolnje Lendave. Namenjen je bil za nakup zemljišča. — Strašna smrt dveh sester pod vlakom. Včeraj zjutraj se je odigrala na progi ZagTeb—Sušak: strašna tragedija, pod vlak sta skodli sestri Marija in Ruža Piršič iz Dege Rese. Marija je bila osum-lj:na tatvine v tovarni v Dugi Resi, kar jo je tako potrlo, da je sklenila končati sn življenje. To je tudi s?torila. Vest osestri. nem samomoru je silno potrla Ružo, ki Je .skočila pod drugi vlak. Obe sestri sta ob.cžali na progi strahovito razmesarjeni. Samomor Marije Piršič se spravlja v zvezo z v~čjo tatvino platna v tekstilni tovarni v Dugi Resi. __ Najden čoln. Na Savi v bližini vasi Bianca se je zapletel med ločje čoln, doig nad 7 m in dobro ohranjen. Lastnik Čolna naj se javi orožnikom v Sevnici. — V smrt, ker se je naveličal življenja. Krznar v Virovitici Ivan Kovačevič se je naveličal življeCrIiRISTOFOV UČNI ZAVOD« Ljubljana. Domobranska 15 (Trgovski tečaji) je Že pričelo, fcolnina 120 Din. Zahtevajte brezplačne nove ilustrirane prospekte! — Zopet racija po mestu. Ker so se čutili berači ob petkih borj nadzorovane, so jeli beračiti ob Četrtkih. Na ulicah so sicer vsak dan, vendar ne v tako velikem Številu, kakor ob Četrtkih. Danes je policija, odredila obsežno racijo in preiskala na lovu na berače in druge nadležneže vslpa divjala v krajih blizu avstrijske meje. Okro^ 22. se je pojavilo v gostilni Drozg v Ranri pri Pesnici 10 maskiranih razrojnikov. Gostilno, ki stoji na samotnem kraju, vodita dve ženski, mati in hči. Pri hiši ni nob?n.^-ga moškega. Razbojniki so najprvo začuli streljati z revolverji ter so oddali okrog 50 strelov. 2enski sta se v smrtnem strahu skrili na podstrešje. Hčerki se je posrečilo, da je v trenutku, ko so razbojniki vdrli v hišo, splezala na streho ter se spustila na tla in pobegnila, mater pa so našli in jo tako pretepli, da je nezavestna ležala vse do jurtra, ko so prihiteli sosedje na pomoč. Razbojniki so pretaknili v*o hišo in odnesli V6e, kar je bilo količkaj vredno. Pobrali ao obleko, zlatnino, denar in jedila. Od tam so odšli v bližnjo vas. kjer so nameravali napasti trgovino trgovca Plošenjaka. Baš takrat pa je šel v službo neki železničar, ki je razbojnike opazil in začel klicati na pomoč. Raztojniki so se ustrašili ter zbežali v bližnjj gozd. O divjanju ie bilo obveščeno orožništvo in policija v \faribo-ru- Danes so odšle patrole na V6e strani, toda do opoldne o razbojnikih niso naš.i nobenega sledu. Napad je izzval v visej okolici veliko razburjenje. V zadnjem času se roparski napadi v bližini meje silno množe. Vee kaže, da prihajajo razbojniki z onstran meje. Vzorno čisto — vzorno negovano po vsakem pranju Vedno z GAZELA TERPENTINOVIMMIIOM Pere res belo! Iz Novega mesta — i'r»a irtev Krke, Na vclepo*estvu in graščini Otočec. ki ?a obdaja od dveh strani sredi gozda Krka, tabori tudi letos nad -r»0 dečkov salezijanskeca mladinskega doma na Kodeljevem pod vodstvom dr. Blatnika, V peteik proti večeru so taborniki ugoto^li. da v družini manjka dijak II. razreda klasične gimnazije v Ljubljani, 15 le»tni Anton HaussenUd, ki stanuje drugače pri svojih starših v Mostah- O tem je bil obveščen tudi lastnik gradu Otočca, gostoljubni grof Kari Margheri Villavincencia, ki **e je obenem s taborniki mnogo trudil, da ni dečka našli. \se prizadevanje iti iskanje pa je biio do nedelje brezuspešno. V nedeljo i«. ko je sel grof pre*ko mositu, ki vodi Čez Krko od gradu do banovinske ceste in njegovih gorqx>darskih poslopij, je opazil v Krki med bič j eni in vejevjem di Jakovo truplo. Q svoji najdbi ie takoj obvestil vodsivo tafcora. Truplo nesrečnega dijaka so spravili na suho in ga položili v graščinsko kapelico na mrtvaški oder, od koder se je vršil v ponedeljek popoldne j>ogreb mlade Žrtve na pokopališče v Št. Peter. Ker se o žalostnem dogodku v okolici ni dosti vedelo, so se udeležili pogreba pole-; |K>kojnikovih tovarišev in vodstva le srof Margheri. ki je bodril na pogreb dospele, obupane starše nesrečnega dijaka. Kako je zašel dijak v vodo, še ni pojasnjeno- Iz Kranja __ fcport v Kranju. Po daljšem presledku igra v nedeljo, dne 2. avgusta I. moštvo Korotana spet doma in sicer ima v gosteh mošivo SK LUibljane. Zadnjo tekmo s te* odličnim na,-protnikom eo belordeči igrali v Ljubljani in kljub nekompletni postavi držali remis <1;1). Kakor čujemo, se bodo Ljubljančani za revanžo mnogo bolje pripravili, pa tudi Korotan nastopi v svoji naj-jaČji formaciji. Njegova vrata brani __ prvikrat na domačih tleh — Stojan Starec, ki bo s strani naše publike gotovo deležen prisrčne dobrodošlice. Tudi v obrambni vrsti je pričakovati menda mnogoobetajočih spre. memh. Tekma prične ob pol lfi. uri, ob 16-pa ho revija dveh juniorskih moštev Kora-tana. Naslednjo nedeljo, to je 9. avgusta, odigra Korotan dolžno prijateljsko tekmo na Jesenicah z reprezentanco >Bratetva«, ki l o zlasti zanimiva radi tega. ker baje v njej nastopi Bratstvo z vsemi svojimi novimi atrakcijami — bivšimi igrači Koroftana- V «oboto dne 15. in v nedeljo 16- avgusta gostuje v Kranju SK Auslria iz Celovca, ki vrne Korotanu njegov nedavni obisk v Celovcu. O tem zanimivem gostovanju bomo o priliki še spregovorili, za danes le toliko, da pride Austria s kompletnim svojim I-moštvom. Kupujte domače blago! MALI OGLASI eseda 0.50 para. davek Dir a.— oeseda i Din, davek s Din preklic 'r.ike med tem k*' . nož. m*. da 00 Zemljieu te dal kar mu srre. Pantjf M od-b potem skupno na Zemljieev dom in B njimi je šel tudi Režonja. čeprav je Žemljic njemu to zabrani!. Ko pa je prišel na njegov dom. ga je Žemljic pogostil i jabolčnieo. kakor vse fante. Toda vriskanja in pitja še ni bilo dovolj. Ob zvokih harmonike so nameravali fanje še v frostil-bq Bedenja w /onovoih. katera pot pa je bila usodna za Zemljica. Od dveh jrruč. v katerih so šli fantje, je šel Žemljic v druiri jrruei ladaj skupno i Reionjo. Kar jo med potjo Zemljie naenkrat zakričal: n-Pohje, mene je zabodel Lešnik« (Lesnik je domače ime Režonja) Med tem ko so fantje priskočili na pomoč poškodovanemu Zemljicu ter jra odvedli na njegov dom, jo je Režonja urnih korakov popihal proti domu ter med potjo dejal sosedi: »Temu/ katerem« aees dal, ta ima zadosti, ta ne rabi več«. Zal so se te besede uresničile. Zemljicu je bila namreč na vratu prizadejana zevajoča rana in prerezana žila odvodnica tako, da je čez četrt ure izkrvavel in izdihnil. V torek popoldne je odšla na kraj poboja komisija sreskegra sodišča v Gor. Radgoni, katero je vodil sodnik g. Stanko Schweig-er. Truplo pokojnega Zemljica je bilo po obdukciji pokopano na pokopališču v Apačah, junak noža Režonja. ki *e izgovarja na pijanost, pa je bil odveden v zapore okro7ne£a sodišča v Mariboru, kjer pa za surovo junaštvo čaka zaslužena kazen. Apače. 30. julija. Na Anino nedeljo so imeli pri Kaufma* novih na Vovem vrhu v ApaČki kotlini podova nje. Zbralo se je tam več znaneev iz soseščine, kateri so ob zvokih harmonike ves^ljačiJi. pa tudi zaplesali kako poskočno. Popnldn*1 pa po se pri Kaufmanovih začeli zirlašati tudi nepovabljeni gostje, katera je privabilo tja igranje harmonike in petje, ki je odmevalo daleč po dolini. Med prvimi nepovabljenimi prosti sta prišla brata, Tvan in Štefan Serec. pose^tnikova sinova iz sosednje V rat je vasi. poznrje pa še Frane Posch. posestnikov sin iz Pojiners-dorfa v Avstriji v družbi svojega tovariša, doma tudi iz Avstrije. Po prihodu teh nepovabljenih gostov je bilo pa veseljačenja kmalu konec, ker se je med Serecem in Poaohem vnel prepir zaradi tega, ker je baje Fosch stopil med plesom Serec-u na nogo. Hišni gospodar in gostitelj Kaufman je takoj, ko se je med fantoma vnel prepir, veseljačenje in ples prepovedal ter razgrajače zapodil iz hiše. Posch in njegov tovariš sta takoj odšla proti Vratji vasi. kakih 300 korakov zadaj pa jo je mahnil za njima oborožen z dolgim nožem Serec, ki jo je urnih korakov ubral za Posche.Tn. Se preden ju je dohitel, je Fosehev tovariš začutil nevarnost napada in pobegnil naprej, med t^m ko je Poseh nadaljeval svojo pot mirno, dokler ga ni dohitel Seree. Prišedši do njega je Serec vrgel Poseh a na tla ter ga začel prav po mesarsko obdelovati z nožem ter mu s tremi uhodljaji prizadejal smrtonosne poškodbe, nato pa junaško pobegnil, nje moči ter se zatekel k najbližnjemu posmrtno ranjen Poseh je zbral svoje zad-sestniku in po naključju naletel ravno na domačijo Sereca v Vratji vasi. Tam mu je Serečeva mati Helena ne sluteč, da ga je napadel njen sin, izprala rane. zasilno obvezala in ga spravila v posteljo, dokler ni prispel iz Murecka poklicani autotaksi, ki je zapeljal ranjenca k zdravniku dr. Kernu v Halberain. Zdravnik je ugotovil težke telesne poškodbe in odredil takojšen prevoz v bolnico v Avstrijsko Radgono (Radkers-burg.) Toda zdravniška pomoč je bila zaman in je Posch zaradi velike izgube krvi podlegel zadobljenim poškodbam v pone- deljek zjutraj. Junak noža se /antan skriva roki pravice, ki ji ne ho ufrel. Žebelj v pljučih V Avstraliji se je pripetilo, dj je pol drugo leto stari de^ek Kelvrn Rodg-r* požrl žebelj, ki mu je prišel v pljuča. Do ma-oi pa niso takoj opazili, kaj se je 7. de«Skom zgodilo. IV>t«»m so ftj avsrral*4ri zdravniki prizadevali potegniti Hrčku /o belj iz pljuč. Preskrbeli w> si tudi bronhn. skop, ki ga je izdela.! amer šk zdravnik .lackson- Dvakrat so r*rw»kusj|| s tem apa ratom, pa ni šk>. Deaku »o bili šteti dn**vi. Tedaj so s<» obrnili na dr. Jacks-^na, ki je oKhubil brezplačno /av/oti s.- /.i ub^eo** dečka. Pacifiona pro^rt AmencAn Pioneer Line se je ponudi'la. da bo brezplačno pr -pel jak otroka in njegovo mater. V avstralskem glavnem mestu Melbournu se \c našel bogat lioKrotnik. ki je globoko po segel v žep, da so b.H krit: tudi drti£i stroški- Končno je zati«t>il obe očesi tiidi amerrkški priseljeniški urad kot največia ovira vsakega nedovolie.neca izleta v A me riko. In tako je bilo vse urejeno. V družbi poročevalcev ameriških betov je stopil zadnje dni junija mali Kelvm Rodgers na newyotška tla in se rak j napodil s svojo mafterjri v F;'lade!f 1 n» P<>t od dom« do Filatlelfije je Kila (Mgfl 14 000 km. Tam so ga takoj spreieb v Operacijaflas dvorano dr. .lecksona in će.- sedem minut je bil žebdj odstranjen iz pl iuč. Bil je dolg žebeli. s kakršnimri zabijajo /ab^je. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob strašni in nenadomestljivi iTgutri aiasega preljubega in nepozabnega edinca BORISA stali ob strani in nam kakorkoli lajšali na So neizmerno bol, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo, Najtopleje se zahvaljujemo gospodoma Stanku Bizjaku in tovarišu ter gospodoma industrijalcu Josipu Lorberju in mag. phar. Bonu Karčiču, ki so polni pozrtvovanja nudili prvo pomoč našemu preljubemu edincu na mestu usodne nesreče. Našo posebno zahvalo in hvaležnost izrekamo g. primari ju dr. Lavrlču, ki mu je lajšal poslednje ure, kakor tudi univ. prof. dr. Budisavljeviču za vso njegovo požrtvovalnost in g« dr. Savniku za njegovo pomoč ob naj-težjem udarcu, ki nas je zadel. Dalje se zahvaljujemo prečastitemu g. profesorju dr. Kotniku za zadnja verska tolažila in prečastiti duhovščini za poslednje spremstvo. Globoko zahvalo izrekamo dalje gospodom Milošu Rybaršu, Ar* Borisu Furlanu in dr. Vinku Vrhuncu, ki so nam stali v teh bridkih dneh ob strani in lajšali našo neizrečno bol* Prav prisrčna zahvala Sokolu Ljubljana, društvoma Soča in Primorje, profesorskemu zboru I. realne gimnazije v Ljubljani z vršilcem dolžnosti direktorja g. prof. M a ser o in vsem sošolcem za njihovo poslednje spremstvo. Vsem, ki sa nam v teh bridkih urah izkazali svoje sočutje, vsem njim, ki so z venci in cvetjem zasuli poslednje domovanje našega Borisa in ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, najiskrenejša zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v trnovski župni cerkvi v ponedeljek 3« avgusta 1936 ob 6. ur* zjutraj* V LJUBLJANI, One 3Q. julija 1936. TONČI in TONČKA TOMAŽIČ, starši. Andre Theurietr 50 livarna l en uti ca Roman — Na vse? — je ponovi'a in zmaja ia z fflavo. — Daleč bi si upali. — Nihče tnd n: tako pr. srcu. kakor vi. — Ali bi se mi posvetili brez obžalovani? — Brez obžalovama. — Nedelieno? i —Z dušo in telesom ... Kot sušenj. Na ves sdas se je zasme ala. — Vi mi tc£a ne verjamete? — ie vprašal osuplo. — Naj bo, toda bof'm se. da ste kakor otrok, ki obrjubi za sladkorčke vse. kar zahteva 6'ovek od njega, čim jih Pa dobi, se ničesar več ne spominja. Razdražen je zamahni-l z roko Njen sarkastični smeh mu je šel močno na živce. Od -eze }e kar prebledel wi solze so mu zalile oči. —Ne. ne loubite me. — je dejal razburjeno. — sicer bi ne imeli tako zakrk-n;enesa srca in ne norčevali bi se iz mene v tem trenutku. Ganil io je pogled na tragične poteze njegovega obraza in razumela je njegov obup. Od jeze in ljubezni se je bU ves izpremenil. V mesečini je še bolj poble-de! njegov obraz in visoko čelo se ie še jasneje videlo izpod črnih las. Ustnice pod kodrastimi brki so drhtele od bridkosti in v motnem ognju so plapolale njegove solzme oči. Mania je spoznala, da je zares lepa. Imela je tudi prijeten občutek, ko ii je slikar pripovedoval o svojem življenju na kmetih — i« tajna ljubezen je našla svoi vir. S. čustvom globoke udanosita mu je pogledala v oči in mu podala roko. Stisnil jo je strastno in ni je več izpustil. — Zares, — je zašepetal, — ali se mi ne posmehujete, ali me imate malo radi? — In vi bi o tem dvomili? — ie za-šepetala v odgovor. Tiho izgovorjeni n ljubezni prežeti govor je napolnil njegovo srce z dvojno naslado. Ves pijan od strastne ljubezni je hotel Jakob objeti mlado ženo. Mania ga je pa s pogledom zadržala in se mu izvila iz rok. — Pomirite se. prosim vas. ne pozabite, da sva v Nizzi in da hodik) tod mimo ljudje. Kočija je bila že zapustila za seboj Montboron tn vsak hip je sreČavala s Corsa vračajoče se vozove. — Že-----je vzkliknil Jakob, — a komaj sem vam mogel povedati četrt no tega, kar mi leži na srcu. Zdai vas moram že zapustiti. K.ie m kdai se bova zopet videla? — Doma pri meni kadarkoli hočete, — je odgovorila tiho. — Sai sem vam rekla, da me najdete popoldne od petih do sedmih vedno doma. — Da. — ie vzdihn I slikar. v času ko je pri vas znana družba. Mar ne razumete, če me le malo ljubite, da zahteva ljubezen več intimnosti? Kai mi ne dovolite, da bi se sestala tako. kakor sva se danes? IL — Oh. zelo neskromni ste takoj v začetku. Predno se vam posvetim z vsem zaupanjem, mi dovolite, da preizkusim vašo gorečnost. Sicer pa v mojem salonu nikoli ni toliko gostov, kakor mislite. Če pridete ob šestih, me lahko najdete že samo. Vidrte. da sem pridna! Zdaj pa povejte, kje želite izstopiti? Peljala sta se ob pristanišču. Jakob i se je spomnil na Lechautra in na jahto barona Herderja. Pomislil je. da nikakor ne gre, da bi se vrnil v meniški kuti v Carabacelsko ulico in vedoč. da je izposojevalnica ob tem času že zaprta, je sklenil zateči se k Lechautru in ga naprositi, nan vrne namestu njega izposojeno obleko. — Izstopim tu, — je odgovoril. — Imam prijatelja na krovu »Hebe« m rad bi govoril z njim. — Razumem, — se je nasmehnila baronica Lieblingova. — Tako si menda človek v Franciji preskrbi alibi. Sicer vam pa nocoi vse odpuščam ... Good bve. — Na svidenje. .. Obožujem vas, — je zašepetal in ji poljubil roko. Izstopil je na nabrežju in kočija ie oddrdrala naprej. Htro je poiskal »Hebe« i-n vprašal službujočega mornarja r»o Lechautru. Mornar mu ie odgovoril, da se sLikar še ni vrnil. Jakob ie zlezel v kajuto. odložil meniško kuto. io zavil in pustil mornarju listek za Lechautra. Ko se ie vrnil po mostičku na zapuščeno nabrežje, se mu ie zdelo, da se je po odložitvi maškeradnega kostuma nekoliko zdrami iz lubavne opojnosti. Nočni hlad mu ie božal senca in mračne \ misli so mu legale liki 3enca na glavo. Sestanek 1 Manio. ki ie po niem tako hrepenel, je bil že za njim in kai mu je ostalo od njega? Neiasna obljuba ljubezni. S sestanka se ie vračal še boli nemirnega in hrepe-nečega srca, zavedajoč se, da je dosegel zelo malo. Žalost ga k obšla n postal je malodušen, kar je imelo vsa i to ugodno posledico, da se ie njegova vest pomirila. Trezneje ie presojah svojo nezvestobo, kani tolažila ga ie zavest, da ni storil težkega greha, da bo jutri lahko prenesel Terczrjin pogled. Ubral jo je proti Paillonu. - Ura je enajst, .ie pomislil n doma bo že v^e spalo. Tem bolje, se mi vsaj ne bo treba že noco.i opravičevati in zatekati k laži. Vendar se je na na Pom Neufu ustavi , se naslonil na ograjo in počaka! v strahu, da bi na povratku koga ne sreča1. Svečanost ie bila končana, toda klici in kriki pijanih mask so se š? vedno razlegali iz sosednih u'^c. V srebrni mesečini ie videl pred seboi živo sliko Corsa in podobo Manie. zavrte v ko/uh in sedeče v koči.ii. Žal mu ie bilo. da m bil pogumnejsi. da ni izkoristil ugodnega trenutka, ki se n-e bo nikoli vee povrni'. Slednjič ie krenil napre: in kmalu ie bil na vogalu Carabacelske ulice. Zelo previdno ie potisnil kliuč v kliučavnco. prestopil prag in iel t inat i po steni predsobe. Zdelo se mu ie. da ;e vsa hi*ia pogreznena v spane. 1 ;ho kakvv mački se je plaz*1 po hodniku, odprl vrata svoic sobe in presenečen obstal. Pri svetilki v kotu pr; peč; ie nepremičn" sedela napol slečena Terezija in ga vprašuioče pogledala, ko >e vstopil. yrejqje Joaip Zupanfcife. — Za >Maiodno tljfc«...... F**n Jenrtok. — Za opravo te tnanatnl del Usta Oton Chrtatol. — Val T Ljubljani.