12. stev.
V Kranju, dne 23. marca 1907.
VIII. leto.
: Političen in gospodarskj list.
Uhaja vsako soboto sveoer
in stane za Krinj 4 K., po posli za celo lato 4 K, u pol leta 2 K, m druge drla ve stane o 60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na mro^be bret istodobna vpoliljatve naročnine aa na onra. — UrednMtvo in upravnislvo Ja na pristavi gosp. K. Floriana v «Zveidi>.
Mesečna priloga
„SloVeosti Tehnik"
Inaerati se računajo za celo stran 60 K, u pol strani 30 K, u fatrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za |>etit-vrtto 10 vin., ce se tiaka enkrat, za većkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Kokopisi se ne vračajo.
Notranjski kmetje se gibljejo, kaj pa gorenjski!
1.
Vesela poročila prihajajo z Notranjskega; on-dotni kmetje so izprevideli, da je klerikalizem kranjskih hinavskih prvakov samo sebičen, da njim ni mar ljudstvo, kaj sele kmet, temveč ti prvaki izrabljajo s pomočjo vere ljudstvo, hoteč ga po* polnoma izmolzti v svojo korist. To se jasno vidi, ker klerikalni voditelji bogate, si kupujejo grajščine, hodijo v poletnem in zimskem času v letovišča zapravljat denar, katorega so zmolzli na lahek način od  vernega,  lahko mišljenega slovenskega kmeta« Zopet drugi si hočejo s pomočjo prvaštva, s pomočjo praznih besedi ali fraz napolniti se bolj mošnji ček, kakor je že poln v si cd ne zasluženega upokojenja raznih neznačajnežev. Zopet tretji podpirajo te koristolovske frazerje s tem, da zagovarjajo nemoralno izmozgavanje slovenskega kmeta in ščitijo ter obrekujejo t svojo nedotakljivostjo vsakogar, kdor ima srce za kmeta in ga svari pred samopašneži. Ti četrti ravnajo kakor pes, ki za vsakim oglom vzdigne svojo zadnjo nogo in meni nič tebi nič vse onesnaži. Sram jih bilo! So na kmetih ljudje, ki vidijo in vedo, kam bode pripeljalo  to prokleto  prvaštvo, vendar  so preveč osamljeni, posebno ker kranjska protiljudska duhovščina, kdor ne lazi po gotU kolenih okrog nje, vsakogar ubije s tem, da    krsti za liberalca, brezverca, frajmaurerja in B    vi t čim vse. Gorje mu, nad kogar se spravijt     /   ciani obrekovalci. /vcplo in smolo sipajo s |    to in spovednic nad onega! Nič boljši niso, d        h predniki pred
PObLIS TEK.
Odlični gostje »Narodi Kranju.
Leta 1864.
ilnlco* v
nadzornik;
Zupančič Vilibald, c kr. pi 10. januarja; dr. Juri Sterbenec.
Tomšič Ivan, učitelj, pis , ustanovitelj ♦ Vrtca*; 21. januarja; Miha Pu<
Vaviu Ivan, c, kr. profesor; 31. januarja.
Zupan Tomaž, c. kr. prof., monsignor; 31. marca; Mihael Lazar.
Paier Kristijan, profesor; znan kot potovalec po Jutrovem (Palestina, Egipet); 21. aprila; Ign. Lokar.
Wolf Janez, slikar; 22. maja; Peter Cebin; v knjigo se je pravzaprav podpisal kot »Janez iz Leskovea», spodaj pa je nekdo drugi pristavil pravo ime.
Cegnar Frančišek, višji telegrafist, pesnik in pisatelj; 3, julija; Avsenek.
Gigale Matej, urednik drl zakonika in Wolfo-vega slovarja; 4. avgusta; Konrad Pleivveiss.
Kosler Peter, trgovec; 4. avgusta; Konrad Pleivveiss.
Veber-Tkalčevic Adolf, brv. pisatelj, govornik; G. avgusta ; Š. Jalen.
Kvas Kolorom; 15. avgusta; Skubic; Kvas jo pripisal k svojemu imenu: alias false Coloman
300 leti, ko so preganjali gorenjskega kmeta Klandra, ali ko so mučili kmečkega kralja z razbeljenim železom, ali ko so dolžili vsakogar, kdor jim je bil na potu, s čarovnikom ali copernikom! Ta je bil obsojen na grmado. Tudi njih tedanje zaveznike ne smemo pozabiti, namreč tedanje plemiče, aristokrate. Ti, hvala Bogu niso več škodljivi. Naj počivajo v miru i Najbolj žalostno pa je, da nasledniki srednjeveške duhovščine, takorekoč naši bratje, sinovi — duhovniki, ki so se rodili na kmetih — tako grozno, neusmiljeno zatiiajo svoje najožje rojake -kmete. Da, poturica je hujši od Turka! Dalje priti
Kmečki pogovori.
Janez: Danes teden sva se pogovorila nekoliko o volitvah. Kakšnih misli si pa danes, Miha? Ali so te gospod se kaj nagovarjali za volitev? — Miha: Veš, Janez, danes sem doma imel lepo pridigo, ko sem pravil, da ne bom volil tistega poslanca, ki ga gospod priporočajo. Oh, kakšna reč je bila v hiši! Žena je na glas jokala, ko je slišala, da se nočem pokoriti farovški komandi. Vpila je nad manoj: Oh, pogubljen bodeš, ker se duhovnom zoperstavljaš, vsa hiša bo prišla v nesrečo, nikar ne poslušaj Janeza, ki je liberalec, kakor pravijo gospod. Potem sem pa vprašal ženo, če ve, kaj je liberalec, je pa rekla, nekaj strašnega je tak človek, ki je liberalec. Tudi hči Katra, ki je v Marijini družbi, je začela materi pomagati in je pravila, da bode Sla kar od hiše in v službo drugam, če bodem volil z liberalci. Takrat se pa oglasi sin France, ki je prišel lani od vojakov in pravi: Sedaj naj bode pa konec teh vaših neum-
Quass; kot svoj stan je označil: «43 letni c. kr. učitelj slovenščine Vseučilišča Graškega».
Rozman Janez, mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani; 17. avgusta; M. Lazar.
Jeran Luka, urednik «Danice*; 29. avgusta; Janez Reš.
Pajk Janko dr., profesor; 12. novembra; M. Ros. Leta 1866.
Fiorian Karel, trgovec; 22. januarja. Ta dan je priredil v kranjski Čitalnici «Južni Sokol» velik ples.
Jugovic Frančišek, trgovec; 22. januarja.
Hrovat Blaž, c. kr. ravnatelj pripravnico v Ljubljani; 5. marca; Savnik.
Galle Jožef dr.; 9. junija; Simon Jenko.
Gomilšak Jakob, pisatelj; 2. septembra; Avguštin Potušek.
Mencinger Janez dr., odvetnik, pisatelj; 7. septembra; VaL Mandelc; v oddelku «stan gostov* je zapisal Mencinger «ledig».
Šolar Janez, c. kr. dež. šol. nadzornik; 20. oktobra ; dr. Juri Steroenc.
Pleleršnik Maks j, c. kr. profesor; 29. oktobra; Janko Pajk.
Leta 1866.
Valenta Alojzij dr., zdravnik, profesor; 22. apr.
Poklukar Jožef dr., poslanec, deželni glavar; 17. junija; Janko Pajk.
Leveč Frančišek, c. kr. dež. šol. nadzornik; 2. avgusta; I. Trojar.
nosti. Oče, midva greva volit ravno tistega, kakor sosed Janez, in če greste potem vsi od hiše. Mati, vi imejte pamet in poslušajte očeta, ki so pošten in delaven mož, kaj poslušate duhovnike zaradi volitev. Volitve, to so naša reč, mi imamo pravico voliti in če imam pravico, hočem voliti po svoji volji. Sami moramo delati pri kmetiji, sami davke plačati, sami vojake služiti, sami pretrpeti vso neprijetnosti, zato hočemo tudi sami po svoji volji voliti. Duhovni nam nič ne pomagajo in nič ne dajo, nasproti jih mi redimo s svojimi žulji. Oče, jaz bi vam že večkrat rad rekel, da nikar ne bodite v teh rečeh tako suženjski. Mladina smo vse drugih misli.  Mi mnogo beremo in tudi slišimo, zato ne verjamemo vseh teh čenč, ki jih kujejo duhovniki in jih potem tercijalke prenašajo okrog. Ti, Katra, pa glej, da opustiš Marijino družbo. Ali vas ni sram mladih deklet, da vas kaplan vlači okrog, kakor kakšne teličke. Fantje se vam smejejo in brijejo norce, češ, kaplan vlači dekleta okrog, kakor petelin kure. V volitve se pa nikar ne vtikaj, ker prav nič ne veš, čeprav tistega «Smrdo-ljuba» bereš, ki prinaša same prazne kvante in laži. —  Veš, Janez, da sem se prav zelo zveselil sina Franceta, ker je tako povedal ženskam. — Janez: Miha, tvoj France več ve, kakor ti, čeprav je le sin tvoj. Večkrat ga vidim, kako prebira razne časopise in knjige. Veseli me, da ti sedaj pomaga v vojski z ženskami. Prav imata, da se ne pustita ženskam vladati. Ti bodem pa še tole pojasnil: Tam, kjer duhovniki ne upajo moške dobiti na svojo stran, tam se polotijo ženic.  Pri meni ni tako. Pravila pa mi je žena, da ji je župnik rekel enkrat: Kaj pa vaš mož? Kako je to, da je liberale, da bere pregrešne časopise in pri volitvah
Rechcr Viktor, graščak; 19. avgusta; Murnik. Valjavec Peter; 10. septembra; Fr. Remec.
Leta 1867.
Tavčar Frančišek, duhovnik pri Sv. Joštu; 30. januarja;
Prevc Valentin dr., odvetnik; isti dan; Sajovic.
Isti dan je vpeljal Sajovic še 20 gostov iz Kamnika; taisti so se najbrže udeležili kake čitalnične prireditve.
Hafner Jakob, zasebni učitelj pri Waldherr-ju; 29. aprila; Murnik.
Hrovat Ladislav, frančiškan, c. kr. prof.; 11. septembra; dr. Juri Sterbenec.
Leta 1868.
Stritar Jožef, c kr. prof. v p., pisatelj, pesnik, kritik; 20. julija; Murnik.
Jesenko Janez; c. kr. prof., pisatelj; 2. avgusta. Višnikar Frančišek, c. kr. sodni svetnik; 10. avg.
Leta 1869.
Lichtonberg-Jancžič baron, graščak; 27. avg.; Zaplotnik.
Einspteler Andrej, c. kr. prof.; 2. septembra; Matej Pire.
Zakrajšek Frančišek, pisatelj; 9. septembra; L. Hačič.
Razlag Jakob dr., odvetnik; 19. septembra. Vodušek Matej, c. kr. gimn. prof. v p.; 30. septembra ; L. Ilačič.
Supan N, C, trgovec; 20. oktobra.
noće katoliških mol voliti?  Moja iena mu je pa naselila nazaj: Moj mrt je polten in dober gospodar. Ko sva se poročila, nama je duhovnik bral, naj živiva v lepi lakonski zaitopnosti, uto s« ne bodem jai prepirala i njim, kakor več drugih žensk, da bi mogel mene vbogatl. Mož je glava pri nisi, sato naj bere, kar hoče, in voli, kakor hoče. Kaj pomaga nekaterim žensknm, če so njih možje naročeni na •Smrdoljuba* in volijo tako, kakor vi rečtto v cerkvi, če pa so slabi gospodarji. Župnik jo je kar odkurtl na te besede. 0 i bi mu vsaka ženska tako povedala, bi kmalu dali duhovniki mir in v marsikateri nisi ne bi bilo prepirov. — Miha: To ti pa se potrdim, Janez, da se duhovniki preveč mešajo med nase hišne in posvetne stvari. V prejšnjih časih so duhovni samo cerkvene zadeve skrbeli, sedaj so jim pa volitve glavna skrb. Zakaj se jim neki gre pri volitvah? Tega ne verjamem, da za vero, ker vere nam ne moro nihče vzeli, če sami nočemo.  Zmeraj bolj se mi zdi, da je res tisto, kar nekateri ljudje pravijo, <da se jim gre za bisogo*. — Janez: Ves, Miha, duhovni bi bili lahko brez skrbi zaradi vere, Če bi sami po veri živeli. Pa soj vidiš, kako uCc in kako drugače žive.  Ljubezen pridigujejo, »ovraštvo pa sejejo. Videl bos, Miha, kako te brdo sedaj začeli po strani gledati, če ne bos volil z duhovni. Potem ti bodo pa ženo in hčer nnhujskali, to ti kar naprej povem. Ker je tvoj France odločen, jih bo-deta kmalu nagnala v kozji rog.  Le ne pusti si vzeti hlače. — Miha: O, soj jih ne bom, le zanosi se name! Kadar bodo voiitvo in bodem dobil tiste papirje, ti jih bodem žo prinesel, da mi bo-deš natančno povedal imo kmečkega poslanca. Sam sebi so čudim, da sem dosedaj bolj verjel pri volitvah duhovnom, kakor pa tebi, ki si kmet, kakor jaz.   Od sedaj naprej pa hočem verjeli le takim, ki so zares kmetje in prijatelji kmeta, ne pa duhovščini, ki kmeta samo molze. Z Bogom, Janez!
Novi državnozborski volilni
rCd. Dalje.
Volilci se obvestijo o času volitve po deželnih uradnih listih in pa po razglasih, ki se morajo nabiti v vseh občinah in voliščih v državi. Će sc pa razpišejo le kake nadomestne volitve, ako je n. pr. kak poslanec umrl ali svoj mandat odložil, tedaj se volitev razglasi v deželnem uradnem listu in v občinah dotičnega volilnega okraja.
Volilce vsake posamezne občine mora župan vpisati v volilne imenike. Ti imeniki morajo obsegati v abecednem redu vse volilce, njihov posel in pa stanovanje. Vsak župan mora napraviti volilni imenik vsaj v dveh izvodih in sicer mora po končani volitvi en izvod ostati pri županu, da ga sme vsak čas vsakdo vpogledati, pri čemur sc seveda smejo delati beležke. Ta izvod se mora koncem vsakega leta razgrniti v občinski pisarni za 8 dni.
To je jako važna določba nove postave, ker s tem posamezne politične stranke vedno
Leta 1870.
Kajzelj Poregrin, trgovec; znan kot komik iz starih časov ljubljanske Čitalnice; 2, januarja.
Tomso Jože, c. kr. podpolkovnik; 12. aprila; Jakob Strupi.
Lipold Marka Vincencij, vitez; c. kr. rudn. nadsvetnik; Ui. aprila; Matej Pire
Rupnik Janez, nadučitelj v Leskovcu; 20. apr.; Luka Robič.
Inglič Jožef, c. kr. vodja rudniške šole v Idriji; 20. aprila; Luka Robič.
Dejak Henrik, slikar; l.maja; Luka Robič.
Šuklje Frančišek, c. kr. dvorni svetnik; G. julija; Murnik.
Jeglič Anton dr., škof; Tomo Zupan.
Jenko Ivan, c. kr. prof. (brat Simona Jenka); 22. avgusta; Jakob Strupi.
Žirovnik Janko, nadučitelj v Št. Vidu pri Ljubljani ; 23. avgusta; Jakob Strupi.
Mayr Peter, veleposestnik; 26. avgusta;
Perne Hrabroslav, učitelj, pesnik; 28. decembra; Albin Poznik.
Gregor ne nosi več prstana na roki.
I I/.  Il.ltln. • III' I
«Gospod», reče mož v delavski obleki nekako v zadregi, «stvar je toka: moja hči jo bolnn, zelo bolna. Zdravnik je rekel, da so njene ure štete .. .
Lopa deklica kakor jo---in naš edini
otrok---hudo je i Bila je modlstinjaln ker
lahko poizvedo, koliko privržencev imajo v posameznih občinah.
Ko so volilni imeniki sestavljeni, mora vsak župan oba izvoda vposlati pristojnemu okrajnemu glavarstvu, magistrat glavnega mesta pa deželni vladi.
Ako okrajno glavarstvo oziroma deželna vlada opazi kake nepravilnosti v volilnih imenikih, mora jih uradoma popraviti. Od predloženih dveh izvodov se vme en izvod županu, ki ga mora skozi štirinajst dnij razpoložiti v občinski pisarni, in sicer sme ta imenik vsakdan ob določenem času vpogledati vsakdo in si seveda pri tem tudi napraviti kake beležke. Da je volilni imenik razgrnjen, se mora razglasiti v vseh občinah s pripomnjo, da se smejo kake pritožbe zoper imenik vložiti tekom 14 dni z dnevom razglasitve počcnli.
Posebno določbo obsega postava za občine, ki štejejo -nad 5000 prebivalcev. V teh občinah morajo volilni imeniki biti razgrnjeni na vpogled vsaj po 8 ur na dan, razven tega je pa treba napraviti toliko izvodov, da lahko vsakdo, kdor to naznani županu pravočasno t. j. prvih 8 dnij po razpisu volitve, proti odškodnini dobi en izvod.
Na pozneje prošnje se ne sme več ozirati.
Pritožbe ali reklamacije zoper volilni imenik so lahko dvojne vrste, da namreč kdo ni vpisan v volilni imenik, čeprav jc upravičen voliti, ali pa je vpisan kak neupravičenec. V prvem in drugem slučaju sme vsak volilni upravičenec dotične volilne skupine zahtevati pismeno ali ustno pri županu, da skrbi, da se imenik popravi.
Pritožbe mora župan tekom treh dni predložiti pristojnemu okrajnemu glavarstvu oziroma v deželnih glavnih mestih deželni vladi.
Za vsak slučaj (vsako osebo) jc treba vložiti posebno reklamacijo. Čc sc kdo pritoži, da ni vpisan v volilni imenik, mora doprinesti dokaze, da jc spolnil 24. leto in da je avstrijski državljan ter da biva nad eno leto v občini, kjer hoče voliti, kar sc doseže z rojstnim, domovinskim listom in potrdilom županstva ali delavsko (po-selsko) knjižico. Vsa dokazila v rcklamacijskcm postopanju kakor rojstni in domovinski list, spričevala gospodarjev itd. so kolka prosta. Ce kdo nc donese zgoraj imenovanih dokazil, se mora njegova prošnja   kratkomalo zavrniti.
Kadar se reklamira, da jc kak neupravičenec prišel v volilni imenik, naj se navede natančno, da dotičnik nima volilne pravice n. pr. s tem, da se pove, da je bil pred letom obsojen radi goljufije, da je pod skrbstvom, da ni avstrijski državljan, da šele nekaj mesecev stanuje v volilni občini, da je znan berač itd.
Reklamacija za vpis v volilni imenik bi se n. pr. glasila:
Županstvu
v Borovljah. Jaz sem Andrej Borovnik, star 25 let in rojen v Svetni vcsl ter tudi tjekaj pristojen. Oboje se razvidi iz priloženega krst-A B "/• nega in domovinskega lista. Tudi sem že poldrugo leto stalno v Borovljah kot pomočnik pri puškarju Verniku, kar dokazuje C */■ priloženo spričevalo mojega gospodarja (delavska knjižica).
Ker imam torej pravico za volitev, prosim, da sc me vpiše v volilni imenik in v ta namen moja pritožba predloži c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celovcu.
V Borovljah, dne 10. sušca 1907.
Andrej Borovnik 1. r.
jc bila spretna in imela dober okus, imela je dober
zaslužek.---Tako sva upala z materjo, da
bova mogla sesti enkrat k počitku. Pa ž njo gro h koncu !»
In delavec si obriše solzo, ki mu priteče po zgubanem obrazu, med tem ko dijak, ruski socijalist, izvleče denarnico. A oni to zapazi in odmaje.
• Kadi tega nisem prišel! Hvala Bogu, tega ne potrebujemo! Toda čujte: odkar leži bolna, govori moja hči le o vas. V svojih blodnjah izgovarja vedno vaše ime: gospod Gregor. Sprva nisem vedel, kaj hoče s tem. Pa vratar me je opozoril, da je vam tako imo in poiskal sem vas. Oprostite, gospod, niti najmanje ne slutim, kaj bi so bilo prigodilo med vami in mojo hčerjo. Poprej bi me bilo to uverilo. Zares, v takih rečeh ne poznam šale! Umirajočim pa se mora odpustiti — in potem smo tudi ubožni ljudje. Razumljivo mi je, če so ni mogla braniti takemu gospodu, kakor ste vi.»
•Ali, kaj pa pravzaprav mislite, dragi prijatelj ?» zakliče mladi mož, nokoliko razdražen. • Kaj naj pomeni to? Kake pravljice so to, ki mi jih pripovedujete? Najbrže vaše hčerko Se nisem nikoli videli*
• Prosim, no bodite hudi,* reče oni ves zmešan. Nikakor nočem trditi česa, kar bi ne mogel dokazati. Cesar se no ve, to so mero le sumiti. Ali ni tako? Pa, da povem, zakaj sem pravzaprav prišel: moja hči no govori o nič drugom ko o vas, Mora biti vendar kak vzrok —• —»
Neki volilni upravičenec ljubljanski se pritožuje, da se v volilnem imeniku nahaja neupravičena oseba.
Mestnemu magistratu
v LJubljani Pri pregledovanju volilnega imenika /1 državnoiborsko volitev / i neslo IjuMpno. hi s* vrti dne 25. suka t. I. sem rukl, dj je v imenik vpisan tudi Ivan Matelič, kroj*' n.i Poljanski cesU It 10.
Ker p« Mitelič ni avstrijski državljan, temveč pristojen v občino Delnico n.i Hrvatskem In nima torej pravice voliti, prosim d.i mestni magistrat stori potrebno, »l.i se Matelič (i volilnega imenika izbriše. V Ljubljani, dne 5. suka 1907.
Ivan Pltre posestnik na Poljanski cesti It. 9.
Če bi se reklamaciji ne ugodilo, dopustna je pritožba na deželno vlado, ki se mora vložiti tekom treh dnij.
Zgoraj omenjeni Andrej Borovnik bo v tem slučaju napravil to-le pritožbo:
(Prva stran.) C. kr. okrajno glavarstvo
v Celovcu. Andrej Borovnik, obrtni pomočnik v Borovljah, sc pritožuje /oper tamošnji odlok z dne lt). suka 1907, štev. 3120 v zadevi svoje volilne pravice.
(Druga stran.) S tamošnjim odlokom z dne 16. sušca t. I. sc moji pritožbi, da naj sc me vpiše v volilni Imenik borovcljske občine za državno-zborsko volitev, ni ugodilo. Proti temu odloku vlagam
priziv
na c. kr. deželno vlado v Celovcu in se sklicujem na dejstva, ki sem jih navedel v svoji pritožbi na tamošnje c. kr. okrajno glavarstvo, iz kojlh sc sprevidi, da sem vsekakor upravičen voliti v državni zbor.
Trosim torej, nnj sc ta priziv kakor hitro možno predloži c kr. deželni vladi, ki naj blagovoli mojemu prizivu ugoditi in županstvu v Borovljah naročiti, da me sprejme v volilni imenik za državnozborsko volitev za I. 1907.
Andrej Borovnik I. r.
Tudi pri okrajnem glavarstvu se lahko poda pritožba pismeno ali ustno na zapisnik. Takih pritožb ali prizivov ni treba kolekovati.
Zoper razsodbo deželne vlade (cesarskega namestništva) ni dovoljena kaka nadaljna pritožba.
Če sc zahteva v pritožbi, da se mora kdo izbrisati iz volilnega imenika, se mora dotičniku dati priložnost, da more pri županstvu ali pri glavarstvu ustno ali pismeno v 24. urah še sam svoje mnenje izreči.
Prav važna je še določba, da mora okrajno glavarstvo, ki odločuje o reklamacijah, d o z a d n j i h
2 4 ur pred volilnim rokom črtati one v volilni imenik vpisane osebe, ki so izgubile avstrijsko državljanstvo ali glede kojih so nastopile ali se zvedele okolnosti, ki smo jih opisali na strani
3 do 7.
Vsak odlok politične oblasti, s katerim se volilni imenik na kak način spremeni, se mora naznaniti županu, da tudi ta popravi oni izvod imenika, ki ga hrani sam.
Ko so volilni imeniki po došlih reklamacijah popravljeni, napravijo pristojna okrajna glavarstva volilne izkaznice (legitimacije). Izkaznice morajo obsegati tekočo Številko dotičnega volilnega imenika, kraj, dan in uro začetka volitve ter uro
•Že mogoče--Pa kaj morem jaz zato?
Gotovo mi gro vaša nesreča do srca, pa ker samo moja dobra volja ničesar ne premore----»
Vstane, da bi dal s tem obiskovalca znamenje, da traja pogovor žo dovolj dolgo.
•Gospod,« prosi ta, «poslu$njte mo še samo
trenutek. Morebiti je moj otrok---zaljubljen
v vas.  To vendar ni pregreha?  Vi sto lepi in
dobri--to zmede glave našim otrokom — in
sedaj v mrzlici — — snnja, da je niste niti opazili*.
•Kakšna je vaša hčerka?* vpraša mladi mož.
•Vitka čmolaska---v modri sukneni
obleki — — z rdečim klobukom, rob na eni strani kvišku zavihan*.
Sedaj se spomni dijak. Večkrat jo srečal na stopnjicah mlado deklico. Bila je krasna: prijeten obrazek, katerega je časih površno opazoval. Spominjal se jc še dobro, da ga jo pred kratkim, ko ga je srečala, skrivaj pogledala — kot bi čutila potrobo, govoriti ž njim, no da bi pa v svoji bo-ječnosti si upala, ga ogovoriti. Ljubila ga je toraj skrivaj in čakala lo na njegovo besedo, da bi mu padla v naicčje.
Od njo so bili mali šopki vijolic, ki jih je redno dobival vtaknjeno za svoja vrata in ki so vzbujali njegovo radovednost. In pri tem si je domišljal, da prihaja od njegove rumenolaso sosede, pa so bili v resmei podoba one ponižno ljubezni, ki jo niti slutil ni.---
To nemo obožovanje ga je genilo;
I. prlloji „Gortnlctr It. 12 Iz L1907.
konca oddaje glasovnic in slednjič ime ter stanoval iščt volilnega upravičenca.
V glavnih mestih in mestih z lastnim statutom (Celje, Maribor, Ptuj) se sme poveriti sestava izkaznic tudi županstvu.
Volilcem sc izkaznice dostavijo na dom navadno po županstvu ali pa tudi po polti.
Tudi se volifei z javnim razglasom pozovejo, da naj pridejo na določeni kraj po izkaznice, ako se jim najpozneje do 24 ur pred volitvijo niso mogle iz kakoršr.cgakoli si bodi vzroka dostaviti.
Če je kdo izkaznico zgubil, sme zahtevati od pristojnega glavarstva duplikat.
Poleg izkaznic se volilcem dostavijo tudi glasovnice z oblastvenim pečatom, na katerih stoji pripomnja, da se smatra vsaka glasovnica, ki je ni izdalo pristojno oblastvo, za neveljavno.
Će bi sc kaka glasovnica izgubila, jo lahko volilni upravičenec dobi pri pristojnem okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu) ali na dan volitve tudi pri volilnem komisarju.
Tudi pri morebitnih ožjih volitvah se smejo rabiti le uradno izdane glasovnice.
Gregorčičeva proslava v Škofjiloki.
Ii Skofjeloke, 21. marca 1907.
Tudi mi v škofjiloki ne samo nismo hoteli, nego tudi kot pravi rodoljubi nismo smeli zaostajati za drugimi slovenskimi kraji, da ne bi na dostojen način proslavili spomin dičnega goriškega slavca, onega našega nesmrtnega pesnika — mi-Ijenca, ki so ga lastni stanovski tovariši Se za življenja njegovega tako neusmiljeno preganjali 1 Njegov duh še vedno bdi med nami in bode bdel tako dolgo, dokler bo bilo le eno zvesto slovensko sreo 1 V svesti si, da -Narodna čitalnica* škofjeloška prav ume, kaj je bil veliki pesnik Simon Gregorčič, katerega, žal, že krije rodna gruda, svojemu narodu slovenskemu, proslaviti je hotela njegov spomin, priredivša v svojih društvenih prostorih minulo nedeljo, dno 17. t. m. pravi ljudski koncert z bogatim in lepo izbranim sporedom. /.■.■ več dni pred oznanjali so po mestu in bližnjih sosednih vaseh lepaki to veselico, to resnično vseskozi narodno prireditev. Nepopisno navdušenje je navdajalo vsa pristna srca slovenska, kajti vsakdo, ali je žo kdaj kaj slišal o trpinu Gregorčiču ali ne, zaželel je, — da se prav izrazimo, zahrepenel je, počastiti ga in hkratu še kaj več izvedeti o njem. Kajti sedaj žaluje slovenski Parnas za svojim miljencem, ki ga ni več, da bi v sladkootožmh verzih še izlival globoke svoje občutke in svoje, srce in dušo pre t rešuj o če misli o ljubezni do svojega naroda in svojega bližnjega. Saj Gregorčič ni bil samo pesnik, nego bil je tudi pravi človek!
•Narodna čitalnica* v Škofjiloki si po vsej pravici sme s ponosom šteti, da je bil na dan 17. marca pravi triu ml' vseh njenih dosedanjih prireditev. Čestitamo ji na moralnem uspehu, doseženem pri vseh obiskovalcih koncerta, ki nam ostane v neizbrisnem spomina.
vmmmBmmmmmmmmm^mmmmmmmmameBaeBmtmBaassssmmmmmk
•Veselilo bi me, ko bi mogel kaj storiti zanjo? — — — Pa kaj?---Ne vem ničesar ---»
Tu si vzame stari mož pogum in zaprosi:
•Pojdite z menoj — saj bo kmalu umrla, — v veliko veselje ji bo če, vas vidi.»
«Dobro — grem z vami.*
Delavčevo stanovanje v šestem nadstropju je bilo priprosto pa zelo snažno. Svetel solnčni žarek je razsvetljeval uborno sobo.
Ko prideta v dekličjo sobo, je mirno spala, Sapo je imela tako lahno, da so ji prsi komaj privzdigovali odejo, shujšano in belo obličje pa je bilo podobno mramornati podobi.
Dijak sede k njeni postelji, da počaka, da se zbudi. Kmalu jo začne mučiti hud kašelj. Odpre oči in ga spozna — lahna rdečica ji oblije bloda lica.
«Vi,» zašepeta, «vi, tukaj 1 — — — Zakaj vendar ste prišli?*
Bila sta sama; stara dva sta ncopaženo odšla; odgovori ji.
•Ker to ljubim--»
Nožne roke bolnice zatrepečejo od veselja in
blede ustnico zašepetajo:
•Ko bi vede), ljubi moj--ko bi vedel —»
Ni mogla dobili nobenega izraza več, da bi
mu pošepetala najskrivnejše misli svojega srca,
nobene besede, da bi izrazila vso svojo ljubezen
in srečo.
In molčala je in ga gledala s pogledom, ki je naznanjal njeno neizmerno srečo.
Naenkrat pa se ji vrnejo misli zopet k odurni resničnosti — navzočnost mladega moža v njeni sobi jo je vznemirjala;
In koga si videl na tem koncertu? Videl si preprostega slovenskega delavca, videl si skromnega kmetica, videl si cvet našega meščanstva! In tudi starodavni Kranj, ta divna prestolica Gorenjske, je poslala svoje zastopnike. Dična posestrina •Narodna čitalnica* Kranjska je bila zastopana malo-dane s vsem svojim pevskim zborom in tudi nekaterimi svojimi gg. odborniki. Vsi ti so se klanjali spominu menkočutnega sina naroda našega.
Pod vodstvom priznanega našega skladatelja g. Oskarja Deva izvajale so se vse pevske točke tako eksaktno, da so vse poslušalce naravnost začarale.
Višek popolnosti, bodisi v prednašanju, kakor v ritmiki ali dinamiki dosegel je dobro izurjeni mešani zbor v večnolepitn komadu A. Nedveda •Nazaj v planinski raj*; pa tudi zelo ugajale so narodne pesni: »Njega m* in »Vigrcd se povrne*, mešana zbora, harmonizovana po samem pevovodju g. Devu. Poleg Ipavčevega • Pozdrava* za mešani zbor in Sattnerjevega samospeva »Zaostali ptič> zadivila sla nas Bendelova ženska dvc speva • Pomlad, dekle razkošnih lic* in •Žilno polje» ter Vilharjev moški zbor «Naša zvezda*, ki ga je pel solo tenorist g. Štefan Šink. Splošna sodba je šla od usti do ust: Petje je bilo uprav nebeško!
Gospod Josip Zimi in gdčm. Antonija Višntr ter Franka Sink so deklamirati Gregorčičevo «Jefte-jevo Prisego*, «Soči» in •Priumlo* tako naravno in prisrčno, da so vsem segle globoko v srce!
Omenjati pa moramo tudi izborno prodavanje čitalniškega predsednika g. dr. Karla Zakrajšeka o našem slavljenom Simonu Gregorčiču. V svojem duhovitem govoru prepletel je g. govornik razne doživljaje našega pesnika-veiikana in je v pravo luč postavil ono nesramno, splošno znano gonjo Mahniča in ostalih njegovih pomočnikov in somišljenikov. Navedel je tudi vzroke to gonje, koje izvir jo bila ona veli čast vena, globoko premišljena in občudovanja vredna pesem: «Cloveka nikar!»
Cotudl bi se dalo o tem predmetu še marsikaj povedati, zadovoljni smo bili s vsem tem, kar nam je govoril g. predavatelj. /ulibog, da je bil čas za to prepičlo odmerjen.
V splošnem pa moramo povdarjati, da so se vse točke sporeda izvršile vseskozi gladko. Prirediteljem tega koncerta, dražestniin damam, ki so tako ukusno ozaljšale čitalnično dvorano, zlasti m utrudljivi gd.au. Tilki Logar, g. vitezu Strahlu, ki je dal iz svojega cvethčnjaka razne cvetlice za okrašenje veseličnih prostorov, ter akademičnemu slikarju Ivanu Groharju za dovršeni vspeli osnutek slavljenčeve slike Simona Gregorčiča, vsem vrlim pevcem in pevkam ter deklamatorjem in dusi vsega tega, g. skladatelju Oskarju Devu, nafto odkrito in prisrčno zahvalo!
Le še večkrat se izkazi tako, kakor minulo nedeljo, pa bodejo vedno zadovoijnoiti poskakovela naša hvaležna srca in narod naš Vas bo ohranil kot pospeševatelje njega izomike v prijetnem in laskavem spominu!
Glede na materijalni uspeh tega narodnega koncerta moramo biti tudi povsem zadovoljni. Približno 80 kron bo preostalo ra spomenik našemu zvestemu slovenskemu sinu, to je za našega pes-
• Kako — — — kako pa, da sta tukaj?* vpraša plaho.
•Prosil sem očeta za tvojo roko. Kakor hitro ozdraviš, se poročiva*.
Oči se ji zasvetijo v žaru veselega upanja in z nasmehom nadnaravno radosti reče:
«0, to ne bo dolgo trajalo---čutim
se že mnogo, mnogo boljšo. Kdaj pa mi daš zaročni prstan?*
Brez premišljevanja sname z mazinca mal prstan in ga ji poda:
•Tu ti ga darujem.*
Njena sreča je bila tako velika, da ni najmanje mislila, da bi bilo to nemogoče. Ze tolikokrat je koprnela v sanjih po ljubemu, da se ji je njegov prihod zdel čisto naraven.
In prepustila se jc čaru najskrivnejših želja svojega čistega srca.
Naslednjo noč je umrla, držeč zaročeneovo roko v svoji, z nežnimi besedami:
•Kako si dober, Gregor — čutim se tako srečno, tako srečno.*
In njena borba s smrtjo je bila lahka — saj je zaspala v plemeniti laži, s katero ji je usmiljeno srce osladilo zadnje trenutke.
•Gospod,* reče stari mož, • hvala vam za vaše lepo dejanje. Toda, predno odidete, naj vam dam nazaj prstan, ki ste ga podarili moji hčeri*.
Toda mladi mož se obrne ostran, zamrazi ga hrbtu in ginjen reče: »Pustite ga jil*
Od tega dni ni nosil ta mož več nobenega prstana na roki.
-
nika-velikana Simona Gregorčiča, na katerega je naš narodič po vsej pravici lahko ponosen, saj je bil naš sin, sin slovenske krvi!
Podružnica slovenskega čebelarskega društva v Kranju
je priredila na povabilo g. Frančiška Luznar-ja, nadučitelja na Pr iraško vem pri Kranju, v ondotni šoli dne 19. t. m. ob 2 popoldne poučen sestanek, katerega so se udeležili čebelarji iz kranjske okolice v obilnem številu. Predsednik podružnice, g. Ivan Lampe, otvori zborovanje a toplim nagovorom, pozdravi navzoče, pred vsem g. Antona Likozarja kot odposlanca in g. Antona Znidaršiča iz Ilirske Bistrico, in da besedo g. Antonu Likozarju, nad-učitelju ljudske šole pri SeleZijancih na Rakovniku ob Ljubljani. G. Likozar je govoril: «0 pomenu če-belarskiii društev in čebelarskih časopisov*. Po-vdarjal je, da se je čebelarstvo pri nas v zadnjem času precej povzdignilo, za kar ima posebne zadruge slovensko čebelarsko društvo in njegovo glasilo «S1 »venski Čebelar*. Preostaja pa še mnogo dela. Naše čebelarsko društvo mora pred vsem skrbeti, da sklene deželni zbor potrebne postave glede čebelarstva. Naloga vsakega slovenskega čebelarja pa je, da pristopi k našemu društvu, da bere njegovo glasilo in ga podpira s poročili. Po vzpodbujevalnem govoru g. Likozarja so so oglasili nekateri novi člani, drugi pa so pokupili več izvodov imenitnih Janševih knjig •Popolni nauk o čebelarstvu* in «Razprava o rojenju čebel*. — G. Martin Humek, nadučitelj v Bohinjski Bistrici, jo razpravljal v daljšem, jako poučnem govoru predmet: •Zjedinjenje vseh gorenjskih podružnic in zastopnikov trgovskih tvrdk za enotno mero in obliko panju, namenjenega za kupčijo, in o kupčiji s čebelami sploh*. Iz njegovih izvajanj povzemamo tu lo vodilne misli: Kupčija a kranjskimi čebelami je danes precej razvita. Lahko računimo, da prodajo vsi slovenski čebelarji na leto poprečno 10.000 panjev; to vrže 100.000 K, ako računimo panj po 10 K. Naloga naših čebelarjev je, to kupčijo še bolj povzdignuti, ker se bo gotovo zgodilo, ako bodo vestno skrbeli za dobro blago in skušali ugodili vsem zahtevam, katere slavijo kupci. Te zahteve so: 1. pleme bodi čisto kranjsko, ne pomešano s liiijiip.it čebelami; 2. ljudstvo bodi močno in zmožno, da zgodaj roji; 3. kraljica bodi kolikor moči mlada, k večjemu stara eno leto; 4. panj bodi s satovjem popolnoma zadelan; 5. ljudstvo bodi zdravo (paziti je posebno na kugo!); 6. čebele naj se razpošljejo v pristnih kranjskih panjih.
Konec prih.
Jeseniške novice.
— Jeseniški klerikalci so velikanski modrijani. Roka znanega dopisnika .Slovenca* je napisala v sobotnem farovškera listu celo pravljico o bodočih občinskih volitvah in lahko smo prepričani, da io klerikalni backi popolnoma uverjeni o resničnosti te pravljice. Častni občani so padli, zmaga je naša, ta glas odmeva po klerikalnem jeseniškem gaju, Ubogo glavarstvo, ubogi deželni odbor in usmiljenja vredna c kr. dež. vladal Klerikalni načrt za bodoče občinske volitve je v sobotnem <Slovencu* natanko izdelan in vse tri oblastvene instance ga morajo brez zadržka potrditi ali pa bo govorilo — klerikalno »ljudstvo*. Kaj bo, kaj bo, ali se morebiti podere svet, če se ne uresničijo zlate sanje domišljavih klerikalcev kričačev? Deželni odbor in deželna vlada imata tako lahko stališče glede jeseniških občinskih volitev, da je pravzaprav vsako govorjenje nepotrebno in bi bilo neumestno, če bi se kdo le najmanje oziral na vpitje jeseniške klerikalne klike, ki ne pomeni pri nas nič, popolnoma nič. Zadnje volitve so se, kakor je razvidno iz razsodbe upravnega sodišča, vršile nepravilno in posledica je, da se mora nepostavno izvoljeni obč. odbor razpustiti. Taka navada je bila pri vseh javnih zastopih vedno in povsod. Kako pride volilec prvega razreda, ki jo obenem eden največjih davkoplačevalcev v občini, do tega, da se ga oropa volilne pravice. Častni občan g. Trevn je volil poprej v I. razredu in kje naj voli sedaj? Po razsodbi zdravega človeškega razuma mora priti v 11. razred in to zadostuje, da se sestava obč. odbora popolnoma spremeni. Cut pravicoljubnosti zahteva od oblaste v, da se postavijo na stališče, da morajo imeti domači posestniki, ki tvorijo glavno in stalno oporo občinskega občinskega gospodarstva, primerno zastopstvo in to se zgodi popolnoma zakonitim potom. Ako bi se ugodilo pričanju dveh ali treh klerikalnih razgrajačev, bi se zakon s tem naravnost kršil ter se večini stalnega prebivalstva zgodila največja krivica. Naša odločna zahteva je tedaj: Občinski za-stop na Jesenicah naj se razpusti vsled nepravilnosti, ki so se vršile pri zadnjih volitvah ter napišejo nove volitve na podlagi zadnjega davčnega izkaza. To zahteva pravica, zakon in javno mnenje 1
— Klerikalci na bobnu. Razumljiv je strah, ki ga imajo jeseniški klerikalni razgrajača in kričuči pred razpustom občinskega odbora. Kaj jih
čaka v tem slučaju? Tretji razred si pridobi tovarniška stranka brez klerikalcev, ki premorejo tu jedva 30 glasov. Drugi raired pride v napredne roke, ker so vsi večji domači posestniki naprednega in protikierikalnega mišljenja. V prvem razredu ima tovarna največ glasov t. j. 8, klerikalci 4 In naprednjak! 7. Ako pokale tovarna klerikalcem fige, so potem v farovio na cedilu. Tovarna bi imala sicer v občinskem odbora nadpolovično večino, toda ne dvetretjinske. S to stranko bi napredna stranka lahko delala, ker pošilja tovarna v odbor navadno svobodomiselne elemente, ki bi gotovo ne nosili takih neumnosti v odbor kakor klerikalci. Brez tovarniškega fraka so toraj klerikalci v tem slučaja — popolnoma izgubljeni. In to bi bilo najbolje. Potem bi se tudi mi postavili na stališče, ki ga je nekoč zastopal župnik Zabukovec, da nam bi bil ljubši svobodomiselni Nemec, kakor pa kranjski klerikalci!
— Razsodba upravnega sodišča glede jeseniških občanov se je izvršila na podlagi napačnih informacij najvišjega sodišča. Žalostno, da se pri tako važni Instanci vršijo razsodbe naravnost lahkomiselno. Potem ni čuda, da gineva med ljudstvom zaupanje tudi do najvišjega sodišča. Zadevo Madille v kratkem pojasnimo!
— Ravnatelju Trappenu je pripoznalo upravno sodišče virilen glas v občinskem odboru na Jesenicah.'Klerikalci se sevoda tega bolj vesele, kakor pa tovarna sama!
— Imenitno je čitaH »Slovenca*, kadar piše o avojih odbornikih. Tovarniško volilce in odbornike nazivlje .naše*, dasl so po mišljenju največji nasprotniki klerikalcev. Protestantu ravnatelju Trappenu, ultraliberalcu Luckmannu i. t. d. pravi farovški «Slovenec«, «nasi». Človek res ne ve, ali bi se smejal ali jokal!
— Dr. Vilfana je hotel sobotni .Slovence* nekoliko oklufutati. Dobro je edino to, da te klofute popolnoma nič ne bolijo zastopnika jeseniških odbornikov, ki kljub klerikalnim klofutam ne izgubi zaupanja med na mi I
— Krajnim šolskim nadzornikom za Jesenice je imenovan g. Alojzij Schrev, c. kr. nadpoštar in veleposestnik na Jesenicah. Klerikalci so hoteli imeti bivšega župana J. Kl i na rja. Hudomušni ljudje pravijo, da je tudi to imenovanje krivo, da je pobožni .Slovenec* proti svoji navadi v soboto nekoliko zaropotal nad vlado. Pes, ki nima zob, lahko laje in hlasta, ker tako nikomur škodovati ne more!
— Šest telovadcev in društvo .Sokol* kol tako je dobilo pretekli teden okusno izdelane diplome, ki so si jih pridobili lansko leto pri tekmovalni telovadbi na vsesokolskem izletu v Zagrebu !
— Telovadbo na klerikalni podlagi dobimo na Jesenicah. Neki Pod lesnik je že pričel strašiti po »Katoliškem domu*. Radovedni smo, kaj porečejo k temu tisti novopečeni junaki med Sokoistvom, ki jim je vsakdo dobrodošel, pa če je tudi črn kot zamorec ali pa rdeč kot rak. No, vsaka neumnost se sama vje, pa se bo tudi ta!
— V radovljiškem okraju ne postavi napredna stranka kandidata za državni zbor. Želeti je, da vsi svobodomiselni volilci podpirajo kandidaturo dr. Dermoto, ki ga jo proglasilo kandidatom vodstvo jugoslovanske soc. demokracije!
— O Legijonarjih, ki so bili z velikim uspehom vprizorjeni v nedeljo in torek, spregovorimo prihodnjič! Prvo nedeljo po Veliki noči bomo zopet videli »Rokovnjače*.
Tržiške novice.
— Koncert slovenskega bralnega društva. Kakor vedno, tako smo i takrat zopet čutili, kako krvavo potrebujemo večje dvorane za enake prireditve. Ne da bi bilo premalo prostora — to ne, ali takšni koncerti vršiti se morajo v enem samem prostoru, sicer gre enotni vtis, ki je največjega pomena, rakom žvižgat. In to se je zadnjič zgodilo. Dvoranica društva je premala, ena soba zraven je pa preveč. Sicer jo pa koncert krasno uspel in so pevci in godci popolnoma zadostili svoji nalogi. Pevske točke so se moralo vse ponavljati in je zlasti sekstet iz «Prodane neveste*, žel burno pohvalo, katero je pa v polni meri zaslužil, saj se je proizvajal naravnost izborno. Od godbenih točk pa sta najbolj ugajali <Murka* in zadnja koračnica, ki sta se tudi ponavljali. Slišal se je samo en glas: bil je krasen večer. Naša naloga pa je, da se na tem mestu zahvalimo za izredni užitek gospodoma, katerih zasluga je, da se je koncert tako krasno izvršil: gospodu nadučitelju Jezeršeku, požrtvovalnemu vodji godbenega kluba, in gospodu učitelju Mahkotu, spretnemu pevo-vodji. Odboru bralnega društva pa kličemo: le tako naprej, s takimi močmi se da doseči marsikaj!
— Splošno podporno in bolniško društvo? Lani smo že poročali o tem društvu, ki je morda v enem oziru res edino na svetu. Dasi je namreč to društvo v popolnoma slovenskih rokah, ima vendar pečat s samonemškim napisom. Kakor amo zvedeli, se je na lanskem občnem zboru sklenilo, da se nabavi sam osi o venski pečat. Odbor pa je ta sklep samovoljno prezrl z vrokom, da so tudi Nemci člani društva. To je sicer resnica; nehote pa se nam vsiJjuje vprašanje, zakaj tak strah pred petimi, šestimi Nemci? Ali se kdaj sli-
šalo, da bi imelo kako nemško društvo radi članov druge narodnosti drugačno štampifjo, nego samo-nemško? To naj si delavci-d ruštieniki zapomnijo in odločno povedo avoje mnenje odboru na prihodnjem občnem zboru. — A še nekaj je, radi česar moramo a variti delavce. Po Tržiču je splošno znano, da je prišel neki pisar Mallvjeve tovarne, ki sliši menda na ime Bruckner, pred par meseci pri drsanju s sankami pod Ljubeljem v neprijetno dotiko z neko skalo. No, kamen je bil nekoliko trii kakor Bruckncrjeva hajl-glava in moral je v postelj. Pretočeno nedeljo pa je plačeval gospod Mali v članarino za svoje delavce pri splošnem bolniškem In podpornem društvu in je samovoljno odtegnil H kron, češ, da je društvo to vsoto Brucknerju dolino na podpornim. To ni res! Bruckner se je potolkel pri zabavi in zato nima tirjati od društva niti vinarja, četudi ga vzame pod svoj plašč sam Mally. Culi amo, da ae odboru ni posrečilo ugoditi Mallvjevi želji, ker so bili slučajno navzoči tudi drugi člani društveniki. Vendar pa polagamo članom na srce, naj pazijo odboru na prste, kajti v odboru sedi par nemškutarskih kimavcev, katerim bi se nazadnje morebiti vendarle posrečilo pregovoriti tudi ostale odbornike. Torej pozor! Pokažite, da ne zlezete niti pred tako .pravičnim* iz za delavce vnetim (?) tovarnarjem pod klop, kakor je Mally.
— K riti k as tro m v album. Zadnji dopisi iz Tržiča so — seveda upravičeno — izzvali pri gotovih ljudeh precejšnje ogorčenje. Da so ogorčeni prizadeti, se ne čudimo, da se pa zgražajo ljudje, ki imajo masla dovolj na glavi, katerih pa nismo dosedaj še niti z besedo omenili, da kritizirajo naše pisanje take ljudje, kakor na primer gospa Auer, ki živi od slovenskih grošev, to se nam zdi presmešno. In zato vam, goapa, in vaem drugim, ki nas slikajo kot največje suroveže: roke proč od ognja, da se ne opečete! To je samo svardo! Če pa pišemo .surovo*, naj se nam doknže? V privatne družinske razmere se nismo vtikali nikdar, pisali smo samo resnico, če je pa resnica .surovost*, no, potem smo zgovorjeni — pri koncu, in udrihali bomo še bolj po gotovih .firmah* poaobno Še, ker sedaj vemo, da imajo vendar še občutljivo kožo. Tako zna priti na dan kak romanček, ki bo izzval pravo nevihto. — Na svidenje!
Dopisi.
Iz Sore. Naš kaplan h raje je nekaj nedelj sem kar znorel. Po prižnici razsaja in vpije nad pregrešne časopise, katerih imamo tukaj prav malo. Slišali smo, da so tisti časopisi pregrešni, ki lažejo in obrezujejo, zato nismo hoteli naročiti ob novem letu lažnjivih časopisov. Mi smo se prepričali skozi eno celo leto. da sta čez nas lagala in nas obre-hovala «Smrdoljub> in .Slovenec*, zato ga v celi Sori nimajo drugod, kakor pri treh hišah in kaplan. In nas je v Sori 40 hišnih številh, pa samo 3 .Domoljubi* in en plačan (kaplanov) in en zastonj .Slovenec*. In še na le pregrešno časopise se kaplan jezi. Zato mu mi svetujemo, naj on najprej pusti lažnjive časopise .Domoljuba* in .Slovenca*, pa naj naroči «Uorenjca» in .Narod*, ki sta pokazala, in smo sami prepričani, da nista lagala. Mi se zato ravnamo po besedah: Proč z lažnjivimi Časopisi, in beremo take, ki ne lažejo. Tudi so kaplanu na sv. Jožefa pokazali, kako je spoštovan. Pred župnišče so mu po češpljah obesili polno zastav (stare hlače, kikle, itd.) in en lep napis! Kaj ne, Jože, to je bilo lepo darilo za god.? Ko bi imel toliko prostega časa, kakor kaplan, bi mu še veliko napisal, pa se bode že še kdo kaj spomnil v časnikih. Soran.
Opomba uredništva: To pismo smo prejeli iz rok preprostega kmeta, kar nas tembolj veseli.
Iz Žirovnice se nam poroča. Občina Breznica je podaljšala pri zadnji odborovi seji zakup občinskega lova sedanjem najemniku za nadaljnih deset let, proti letni najemnini 2000 kron; tudi lovska hiša, katero sezida najemnik, preide po preteku omenjene dobe v last občine.
Iz Dovjega. Naš občinski odbor je postal zadnji čas jako delavon ter ima prav pogostoma seje. Obstrukcija je ponehala in hoče se naglom vpri-nesti vse, kar se je doslej zamudilo. Ni pa vse potrebno, o čemer so ta odbor sedaj posvetuje, najmanj potrebno je pa pač bilo, prt zadnji seji dne 17. t. m., sklepati kar nagloma o podaljšanju lovskega zakupa, kajti stara najemna pogodba tega poteče šo le čez več nego poldrugo leto. Naš lov, kateri jo med Kranjskimi lovi morda najbolj obsežen (čez 33.000 oralov) in kateri je — smelo recimo — med istimi najbolj imenitera, bil je dosedaj že dolgo dobo za naravnost slepo najemščino v zakupu. Zadnji čaa je tedaj pač bilo, da bi se ta lov oddal že enkrat za prikladno cene. Tega mnenja pa po večini baš ni bil naš občinski odbor, temveč je naglona, preko vsega spoiukunju nekaterih razsodnih odbornikov sklenil s starim najemnikom nadaljno 10 letno zakupno pogodbo za naravnost škandalozno ceno 1200 kron letne najemnine. Ljudstvo ae zgraža nad tem sklepom našega odbora in bode — kakor je čutiti — vložilo na pristojnem mestu proti temu energičen protest, kar je pač popolnoma umestno, da se razveljani. Občinski odbor ima dolžnost, delati za blagor celo občine in tako tudi skrbeti, da občinsko imetju ko-
likor največ mogoča don Ha ; je pa tudi odgovoren za krivice, katere po nespretnem ah sebičnem gospodarstvu prizadene občini. Tako pa m dela. naš odbor povečini pri zadnji seji; bila je prava ba-rantija, kakor na .živinskem trgu*, pri Uteh sta se dva odbornika še prav posebno stem odlikovala, da sta bila pripravljena povdarjajoč, «da ae mora delati za blagor občine*! — glasovati za znatno nižjo najemnino, nego jo je potrdil najemnik lova. Eden teh dveh odbornikov je celo trdil, da je lov tudi 700 K predrag, akoravno je ze tedaj položil najemnik 900 kron. Na take odbornike je pač naša občina smelo ponosna!! Vprašali bi nase odbornike, kaj jih je privedlo k temu aklepu? Pa se vendar ni gledalo tudi na sebične koristi? To pra-šanje prepustimo razsodnosti prizadetih občanov. Upamo po vsej pravici, da se bode nusa tozadevna pritožba na pristojnem meatu upoštevala, ter se odborov sklep razveljavil. Pribito naj ostane še, da se je za to podaljšanje atekel največjih zaslug zastopnik tukajšnje cementne tovarne in mu je tako zagotovljeno, da bode lahko zopet nadaljnih deset let pohajal prosto po lovih. Sploh se bodemo še o tem sklepu bavili in tako tudi vse nadaljtie, za občino škodljive sklepe primerno ožigosati.
Tedenski politični pregled.
0 avstro - orgrskem pogajanju, ki se vrši med obema vladama zdaj na Dunaju, zdaj v Budimpešti , prihaja polagoma vendai kaj na dan. Ogrski trgovinski minister Košut je imel v Cegledu govor, v katerem je naglasa!, da je Ogrska do leta 1917 še vezana, ali po tistem času zahteva na vsak način gospodarsko ločitev in samostalno eolninsko področje. Veliko nasprotje med avstrijsko in ogrsko vlado obstoji v tem, da hoče doseči avstrija dolgotrajno pogodbo, Ogrska pa no mara, da bi veljala dalje kakor do 1917, ker do tistega časa ne morejo Madjari napraviti lastne carine vsled že sprejetega colmnskega tarifa in trgovinskih pogodb. Položaj kaže na to, da bode pogajanje brezuspešno. Razmerje med avstrijsko in ogrsko državo se iz-premeni popolnoma; novi državni zbor bode imel nalogo, urediti avstrijske razmere brez obzira na Ogrsko in gospodarska ločitev bode brezdvomna.
Novo bolgarsko ministrstvo, ki se konstituiralo vsled smrti bivšega ministrskega predsednika, je sestavljeno iz sledečih oseb: Predsedmštvo in notranje zadevo G u d e v, zunanje zadevo in stavbe Stančior, pouk Apottolov; drugi ministri so ostali na svojih mestih in sicer ima Genadijev trgovino, Sav o v vojaštvo, Pajakov liinace, Pana-jadov pravosodje. Novi ministrski predsednik G u de v je Stambulovec
Čudna nezgoda se je primerila v Peterburgu v tavrijski palači, ki je oila odkazana dumi. Prav nenadoma se je udri strop v zborovalni dvorani, na srečo ob času, ko ni bilo seje in je bila vsled tega zbornica prazna. Strop je bil baje preslab, da bi bil prenesel velike ventilatorje, ki ao bih nameščeni nad njim. Pozneje pa je preizkovalna komisija izrekla, da to ni mogel biti pravi razlog, ker so bili trami stropa dovolj močni, temveč da se jo strop udri vsled izpremene toplote. Sploh pa je bila komisija mnenja, da prostori v tavrijski palači niso primerni za zborovanje dume; tudi Katarini na dvorana, ki služi za kuloar, ni brez nevarnosti. Komisija je pregledala več gledališč in je končno izrekla, naj se uoloči ljudski dom Nikolaja 11. dumi za zborovanje.
Italijanski parlament je sklenil z 214 proti 24 glasovi zakou, s katerim se zniža colmno na petrolej. Potem je bil odložen do 23. aprila.
Hudi kmetski nemiri so nastali na Rumun-skem. Kmetje se puntajo proti graščukom in zidom. Požgali in opustošilo so že mnogo velikaških gradov in posestev in tudi Žide so začeli preganjati. Vlada je zahtevala, naj se ji dovoli pozvati rezerviste pod orožje; parlament je dovolil to zahtevo. V okolici mesta Jssy je zbranih okolo 30 tisoč kmetov, ki mesto takorekoč oblegajo. Posadka je preslaba, da bi mogla nastopiti proti upornikom. Ministrski predsednik je izjavil, da bode vlada proglasila obsedno stanje, ako no bo mogoče drugače odušiti upora. Okolo 3000 Židov je pribežalo čez meje na Ogrsko in v Bukovino.
Godovi prihodnjega tedna:
24. Cvetna nedelja, Jarosiav; 26. Oznanenje Devico Marije, Vida; 20. Teodor, Sodan; 27. Ru-pert, Stanimir, Sodana, Lidija; 28. veliki četrtek, Prosegoj; 29. veliki petek, Branivoj, Draža; 30. velika sobota, Pribislav.
ttejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
26. v Moravčah in 29. pri Št. Gothardu brdski okraj).
Novičar.
Osebne Testi. G. Andrej Rape, nadučitelj v Smledniku, je imenovan učiteljem na III. mestno deško ljudsko šolo v Ljubljani, na II. šolo pa je imenovan g, Anton Arko, učitelj v St. Vidu pri Ljubljani.
II. prlloja „Gortnjcu" il 12. k L 1907.
Valeitlt svadba  O. režiser »Narodne čital-nc' v Kranju* j« iiLel to pot lopet srečno roko; nhrJ si jc. kikjr sam prati, velikega Ganghoferja. •Vplenika svadba* je lepo delo za gotoia srca in uprizarjajo jo časih tudi večji odri, da ladoete vfmu s,(j»mu občinstvu. Uprizoritev teja dela na našem oJru in v naših razmerah ni majhna s>U,in zato zasuli g. režiser dvojno zahvalo. V igri ,ni   |, • dlikovala predvsem g. Valenčičeva(Sanda), kateri je poklonila «Citalnica« lep venec s belimi trakovi Njena lina igra, ki bi dobrodošla tudi Vv čjim odru, je očarovala polnoitcvilno občinstvo. (Jdc. Marta Savnikova (Pija) lepo napreduje in tega napredka ao vestimo tudi mi. Njena Pija je bila pravi kontrast strastne in vročekrvne Sande. Gospodični Vilma Golobova (Lidia) in Ana Proslova (Paraskicn) sta nastopili vprvič in sta izvršili svoji ulogi prav dobro. Augazajemo ji že vnaprej za prihodnje predstave. Skoda, da jc imela gdč. Umik (Zoe) tako malo ulogo in da ni mogla svojih Sposobnosti boljo razviti. Posebno zahvalo pa zasluži gdč. Gomilv^k (Adela), ki prevzema drage volj«» tudi starejše vloge. Čast ji! Izmed moških vlog prida fertđl v postcv v prvi vrsti g. režiser sam. Dasi jo sempatam malo preveč deklamoval, jo bil kljub tem njegov Čuku še vedno v potrebni, in od igro same zahtevani razdalji z Jonelom. Zelo dobra nnč je g. Mikaš (Jonel). To jo ljubimec, kakršiK.ga smo si želeli. Njogova postava in njegov sonorni glas, vso ga dobro podpira. Njegov Jonel jo bil prav dober. Majhno, ali težko ulogo je imel to pot g. Campa (Notara). Smrt na odru je lahko tudi smešna, ali z veseljem konštatujemo, da je smrt Notara uplivala na gledale s prav tragično. IH':   g. Z. Novaka (Barbu) je sicer večja od Notard in nelahka vsled Česar zasluži prednost pred Campo, ali mi upoštevamo, da je g. Z. Novak slarejši oiletunt. Da bi bil svoj organ postavil malo nižje, da bi bil njegov glas hreščeč, bi ne vplival ne tttnj nego Sanda. Kot novo moč pozdravljamo g. Majdiča (OLsku). Žal, da ni že prej nastopal. G g. Kovačič (Dragos) in VVagncr (Konstantin) sta bila dobra svobodnjaka, posebno prvi je v zadnjem dejanju mnogo pripomogel do efekta. Zelo izrazit je bil g. Bizjak (Gorove). Gospoda: Miklavčič (Portunat) in Cerkovnik (Bogdan) sta pokazala, da bosta zelo porabni moči za naš odor. Gg. Rus ((Jrunspechl) in Petek (Aldcnnu) napredujeta. Gospodje Keber (Nizzeti), Jereb (Jean), Smalčič (Janku) in Pevec (Moruzzi) so nastopili šele v prvič in dunes še ne moremo presojati njih talentov. Sicer so pa izvišili svoje uloge povoljno.  Občinstvo je bilo zadovoljno, kazalo je ob vsakem prizoru svojo hvaležnost in priznanje. Igra se je uprizorila dne
18. in 10, t. m.
Novi veliki stroj v najmodernejšem slogu poslavljajo te dni v naši tiskarni. Prihodnja številka .Gorenjca* bo že tiskana na njem. Natančnejši popis prinesemo.
Koucert na korist dijaški kuhinji v Kranja se visi dne 2. aprila 1.1. ob 8 uri zvečer v telovadnici tukajšnje gimnazije. Prirede ga samo mlado nadarjene moči. Na vzporedu so same moderne točko za glasovir, violino in orkester. Na koncert ze danes opozarjamo slavno občinstvo. Zanimivi vzpored pa priobčimo prihodnjič.
Gregorčičeva Blavnostv Kranja. Dno 14. aprila t. 1. zvečer su visi v telovedmci kranjskega Sokola velika Gregorčičeva slavnost. Vzpored obsega: slavnostni prolog, petje, (moški zbori, mešani zbori, solo&povi) in deslumacije. Pri slavnosli sodelujejo razna narodna društva v Kranju. Po predpripravah sodeč utegne biti ta prireditev veličastna manifestacija naprednegu Kranja v slavo in spomin našega ljubljencu — našega velikega Simona Gregorčiča. Obsežni vspored priobčimo v velikonočni številki.
Javna telovadba šolskega in trgovsko-obrt-nega naraščaja Gorenjskega Sokola v Kranju vrši so jutri, v nedeljo, točno ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici. Vutopiiina 50 vinarjev za osebo, pre-plačila se na korist izletnerau skladu za Prago hvaležno sprejmo. Opozarjamo na ta nastop vse prijatelju in prijateljice telovadbo.
Naitop ženskega odseka Gorenjskega Sokola v Kranj-u vrsi se une 13. aprila ob 8. uri zvečer v drusUeni telovadnici. Obširneje o tem nastopu poročamo v prihodnji številki.
Društvena godba v Goričanah pri Medvodah jc izvolila dno 17. t. m. na svojem občnem zboru sledeči odbor: Karol Kopp. nrečolnik, Milan Ivančič, načelnikov namestnik, F. Šetinc, tajnik in arhivar, J. Staroveski, blagajnik, Miroslav Tovne, J. Ventu-nni in A. Germe*, odborniki. Naročila za godbo je nasloviti na «Društvena godba v Goričanah* pri Medvodah. Godba šteje sedaj 18 godcev. Kapelnik jo g. F. Kolone. M. T.
Na Bohinjiki Bistrici je kupil hišo št. 76 od Železniškega ministrstva gospod M. Bevc, poštar
na Bistrici. U časa gradbe ze!e:n ce jc ta hiša služila za stanovanja intaoirjem.
Nagla ssirt Anton Fajfar, potešinik na Rudam pri Železnikih, paoVI j 'JO. t m. pri -kla lanjn sena na hkvu in si razbil črepinjo. Kmalu nato j- umrl.
Il Mlake doline. Nsti duhovniki imajo vehke m prilike s snovanj, m •Planinskega Sokola*. Veda > letajo botri skupaj, pa ga ne morejo spravili na svet. Hoteli so žnjim tudi moško mladino spraviti pod svojo oblast in v duševno suincsL — Mnogo nevolje je med ljudmi radi občinske naklada na p jate. Naj se presoja ta stvar že kakor se hoče, to jo gotovo, da ne bo imela občina od nje kaj prida dohodkov, dokler ne bodo tudi sosedne občine opeljale make naklade. Škoduje pa se s lem domačim obrtnikom, ki plačujejo občinske davke, pa bodo sedaj manj prodali.
Sirotiniki sveti. Po nekaterih deželah so že ustanovljeni taki airotinaki svati in je njih uspeh povoljrn. Tudi pri nas na Kranjskem se pridno ustanavljajo v zadnjem času. Sirotinski sveti imajo namen, skrbeti za telesni, duševni in nravni blagor mlad n letnih in zanemarjenih otrok s tem, da nadzorujejo varuhe v vzgojevanju in podpirajo sodnijo v varstvenih zadevali. V naši tiskarni se dobo v zalogi prav dobro sestavljene in zelo priporočljive sirotinske knjige.
Konec sveta. Prof. Mattcncci v Rimu prorokuje konec svela, in sicer žo koncem meseca marca. Učeni astronom utemeljuje svoje strašno prorokova nje s tem, da bo naša zemlja trčila skupaj z novimi svetovi, ki jih je nedavno odkril Marchetti. Pri tej koli iiji mora biti končano vsako živo bitje na svetu. V Avstriji pa narodi sedaj nimajo časa poslušati prorokovanja o koncu svela, ker je potreba poprej se završiti volitve.
Govorniški tečaj aa ženske. Dunajski socialisti so otvorili govorniško šolo za svoje somišljenik.
Stran v Blaznici. V Grški blazniei v Jedikulu, carigrajskemu predmestju, je umrl v nedeljo blaz-nik, ki so ga položili v rakev, da ga drugi dan pokopljejo. Ko je neki drugi blaznik to vidil, šel je skrivoma v mrtvašnico k mrtvecu, gu vzel i/, rnkve, postavil v bližnjo omaro in se sam v lege l v rokov. Ko je drugo jutro prišel duhovnik, da bi blagoslovil ranjkega, vstane blaznik iz rakve. Duhovnik se je tako prestrašil, da sc je omsveščcn zgrudil in par trenutkov nato umrl. Ostali prisotni so zbežali v divjem kriku na vse strani. Ko so se ljudje nekoliko umirili, šli so spet v mrtvašnico, kjer ao se u ver ili, da dozdevno oživeli mrtvec ni bil pravi mrtvec. Na njih vprašanje, kje je mrtvec, pokazal jim je blaznik na omaro. Ko sojo odprli, padel je mrtvec z ropotom med nje. Zopet so mislili, da je oživel, in klicaje odhiteli na prosto. Sele čez dolgo časa se je vsa stvar pojasnila docela in je ljudi minil grozen strah.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 18. marca i 1.
Prignalo ae je 175 glav govejo živine, 1 tele, 32 domačih prašičev in — drobnica, — Pšenica po K 7 80, proso po K 7*— rž po K 7-—, oves po K 8*—, ajda po K 8 75, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 2 — za 50 kg.
Za kuhinjo In dom. Kakor mano, je vsaki gospodinji v |»onoB, da prinese kolikor mogoče dobro, okusno kavo na mizo. Zlasti je tnko pri na*, in zalo je tudi Avstrija ■ uvojo dobro kavo zuslovela po vaem avotti. Moida je torej tem bolj umsatno opozoriti na nov naćin napravljanjo, ki ne je likuul za izbornoga. Skoro v vanki družini rabijo daudanea Kathreinerjovo Kneippovo triadno kavo. JNapravlja se najbolie tako, da se zmelje v ne premajhnem loncu, pulijo z vodo in zavre. Putem naj se triadna kava še dobro izkuha pet minut, nato je pocukati, du ne zuvielica nekoliko usode, in naposled se s njo v strojćku pofaai polije smleta zrnuta kava. Kjer ne rabijo strojćka, se zmleta zinata kava kar utreae v vrelo zrnato kavo. Potem naj se vse premesa in počaka, da Ao «vleče» nekoliko minut, in končno »e kava ikrbno precedi. Nujraj4i rabijo vobče na pol Kutltreinerjeve, na pol zrnato kavo. Zaradi večjega prihranka pa no sme polagoma dodajati več Kutine.-nerjeve in zuto manj zrnate kuve. Za otroke, bolnike in sla-botnike se priporoča posebno nupravljunje Kathreinevo kave brez primestne zrnate kave. Tedaj jo je tudi politi z mrzlo volo m dobro izkubuli. Mali ti ud se obilo poplača • tem, da se bolniki in triabotnizi kmalu zdnivatveno očvrato in da so otroci cvetočega lica.
Loterijska aretta one 1«. marca 1.1
Trst   »8   14  45  35 77
»6-2
V najem se odda:
Trgovina
v lepem kraju poleg župne cerkve, pripravna za začetnika ali tudi žensko. Najemnina niska.
Kje? Pove upravnlstvo «Uorenjca».
Dobro ohranjeno
iVv/IV/
„Dfirrkopp - Diana" 48 8-1
ceno   prod/s  pri tvrdki
Fr. Dolenc, Kranj.
Zahvala.
Za ljubeznivo sočutje povodom bo« Uzni in smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma tašče in staro matere gospe
luar>c FT)atir«r
izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo za podaritev prekrasnih nagrobnih vencev ter za častno spremstvo k zadnjemu počitku.
Kranj, v marcu 1907.
Stavbni nadkoinhar
m       Robert SchiadUr z gospo.
jVi. font V Kranju
priporoča slavnemu občinstvu v nakup
otrosfce Ltesickc
od 5 gld. — 20 gld.    m 12-1
košarice ir) kovček«
kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in drobno. Nadalje opozorim slavno občinstvo na prsne
.Caramelle',
najbolje sredstvo zoper kašelj, naduho ln razne notranje bolezni, kom. 10 in 20 kr.
Fateol
redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr.
Andropogon
steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanju las.
Milo s sovo. Karte za igro. Palice. Srajce in nogavice. Čepice za dečke in odrasle. Pipe za sode, najboljše kvalitete (Eibenpippen).
Najboljše strune za
gosli, citre in kitaro,
Pelinkovac
liter 1 goldinar 20 krajoorjev.
Preblavica (Preblau-Sanberbrnnn)
1 zaboj gld. 660.
lice se z« špecerijsko trgovino na Gorenjskem
prodajalca
katera jo tudi t knjigovodstvu in računanju
izvežbana. 613-1
DopUi naj se pošiljajo na upravnistvo »Gorenjca*.
JBjnjSflsajaajflgTP^/^^
tŠivalni stroji in kolesa Tovarniška taloga 226—21 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17
pnpuro^a tvoj« najbolj priznan«
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na lahtevanje tiftonj.
Ludovik Borovnik
pušk ar v Borovljah (Terlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih \ pusk. za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, »sprejema vsakovrstna popravila, ter jih ločno in dobro ixvrtig>. Vse puške so na c. kr. preizkuievalnici in od mene preizkušene. 204 62-24 IluMtrovanl »u-niui saaton).
HOTEL „ILIRIJA"
3964 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Oadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cone niska.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
Novo!
Novo I
tirane
=■ r 30. ablikah=
ii močna kovina, fino ponikljano, Lud ja kraana in polovloo oanajia kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   179 26—8
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
Acetjflep-sveUlko
Dobi se snmo pri
jflL J- Ivanc-u.
Izubijana, Ro&nt ulloa, it. 8.
Mavricij Smolej
urar in trgoVec m Jesenicah
priporoča svojo veliko zalega pravih švicarskih
S Jcpnib tir
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane in verižice I. i d. po najnižjlh cenah. n b
-popravila —
se izvršo|e|o v lastni delavnici, točno in po uikih cenah.
Ceneje kot povsod drugod. Potrebščine za kolesa in gramofone.
Zaradi kakovosti in nizke ceno posebno priporočam  precizijsko uro «Intakt».
Samo
6 dni
jtoVr«-j¥ew-YorJi
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazcl, pariz in JUVri V AtneriHo.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
Cd. Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
v LJnbljanl. Dunajska cesta 18
v novi hiši «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».     4 26—10
Naznanilo. I
Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja t. 1. svojo W
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, Žepne ure po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Cene za popravila so kljub veliki draginji
brez konkurence.
Istotako se popravljajo tudi šivalni stroji točno in ceno.
Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
Otokar Jedlička.
14 -9
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršuj.-ni že ver ne^o 80 let, »e ml je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo za past brk, brada in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št. I. On deluje, da lasje In brka postanejo gosti In dolgi! odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glavo. Naroći naj si ga vsakn družina. Imam mnogo priznalnic in znhvalnic. — Stane franko na vsnko posto I lonček 3 K 60 h, g lončka S K.
Naročajlo tamo pri meni pod naslovom 10 20—10
PETER JUR1ŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje je najceneje.
o sa
o
a
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
r,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
CA
S" o
to
cd u
Sing
35 62-12
er Ko., akc. druž. za šivalne stroje
Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šivank in posameznih delov. Nad 5000 filijalk po vsem svetu.
13
Ti'
3-
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že već nego 30 let, no mi j" po-1." iln iznajti najboljše sredstvo zu rast las in proti njih izpadanju stAPILOft otsv. 8. Povzroča, da postanejo lasje dolgi In gosti, odotranja prahaj In voaQ kožno bolezen na g.avl. Nsroćd« naj hi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalni« in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsuko polto lonček S L 00 h, 8 lončka B K.
Naroda w>j se samo od mene pod naslovom 10 20—10
PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakracu štev. 67 v Sla ponl|l.
C I«
S ^ c O
Os
3 W
u —
3
ai
c
B^aVB^HasBn^HH
moti
10
lepa mcblirana soba
z razgledom na trg in električno razatetljato se odda takoj ? najem v Kranju št. 112. Već se zve istotam. 40 3 3
Jfaznani/o.
Od 20. do 30. marca t. /. odpotujem ter med tem časom ne bodem, sprejemal naročil, kar naj izvoli si. občinstvo blagohotno upoštevati. 42 8-8
Jvarj Jagodic
fotograf v pranju.
Učenca
Mtoi 1
sprejme takoj
neka tukajšnja špecerijska trgovina. Naslov pove upravnUlvo .Gorenjca*. 44—2
prevzame
gospodična Emilija Jurman v Kranju. so
Prešernova klet v Kranju.
V Kokriškem predmestju štev. 28  (Rooss-ova hiša)
otvorila
se bode v NEDELJO, dne 10. sušca
primerna birmanska darila!
Uljudno opozarjam častite botre In botrice na veliko zalogo
raznovrstnih žepnih ur, verižic, uhanov« j&gm^   priveskov, zlatnine in srebrnine i. t. d. ^ po najnižjih tovarniških cenah.
Z odličnim spoštovanjem se uJano priporoča
Rudolf
uror v Kranju.
53 8-1
v kateri se bode prodajalo vino in pivo na drobno in ^mf na debelo. ~m Zatrjujoč, da se bode točila vedno najboljša pijača, prosi za mnogobrojni obisk
j;        R. & E. Rooss nas!.
SemensKo jaro rž grohoro
pravi ribnišKi fižol
se dobi t trgovini žita ln deželnih prlpelkov
J. Kneza i »"i"1
SOSfi
Prva domača slovenska pivovarna
G. *s«Mil> dediče^
¥ Ljubljani, Malfit® mm Si 12
pod oo0in> $trokoi>r)irr) L>od$ti>orr)
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svojo novo
jeno in priznano izborno
M gA
var-
m mM
v        • a
marčno pWo «
Ustanovljeno 1854.
49 10-1
■
Tdnnies
tovarna a stroje, tdcto in knvinotivaraa v LJubljani
priporoča kot posebnost sVavf« ia tm stroj« za
obdelovanje lesa, Franci i-turbine osobito za tagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-feneratorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
lSf-43
ZUU sfttisilc: |wH.,} irtz, «■ Itis*
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi kipe, vase in droge glinaste iidelke v   m 10 3 vseh barvali, trpežne in cent priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Za vsakovrstna ključavničarska dela kakor štedilnike, nagrobne in vrtne ograje, železna vrata in okna, balkone, vsakovrstne okove i. t. d. i. t. d.
se priporoča
Rudolf Florjančič
j
ključavničar KRANJ, predmestje, Pnngrad štev 32.
Popravita 5« f zVr 5« točno In solidno.
-.,——
oVi šiVatni stroji
so najboljši za družinsko rabo.
Jvitim litke
frizer za dame in gospode
LJubljana, Sv. Petra cesta 30.  fllijtJka na 140-83;        sproti hotela „Union"
priporoča za gojitev las in sa umivanj« glave svoj idrav-ni Ako priporočani  gorko in mrzlo zračni suiilni aparat. Sufli brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloga vsakovrstnih vpletle širnemu It zmrSanih lat
Oddelek za dame s separatnim
vhodom.
Aleksander Ambrožič
urar in trgovec na Bledn
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov 1.1. (L, vie po naj-79__46 nitjih cenah.
?<x>k ?<x*? rvr>? ?<x>* y<jpo ^ s*xx? ?ccxr ?<x>?
JOS. IFEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove   ulice tat.
StivUeio-oietio ii koojtrukcilsko uiobviiGiritvi. Žično omretje na stroj, ograje na mir o dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, veranda,
stolpne krila, štedilnike 1.1, d.
Specijaliteta: 74—81 valjioni zastori (Rollbalken).
Šivajo, poiivavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe. - Šivajo naprej in
nazaj. — apejr Teko na krogljicah! -fM
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
131—«7
Kočevje
na gradu.
vmvmmmvmmmmmmmmmmm® mm®
ni* •
1 tj
9
i
V V
i i
i
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Ameriko je s parnikl jSevernonemškega Lloyda'
iz Bremena v Jfew«york
s cesarskimi brzoparniki Kaiaer Wilhelm II., Kronprinz VVilholm, Eaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska vožnja traja O do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društvu kakor tudi listke za vso proge ameriških železnic dobite
v Id ubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in-soboto. Vsa potovanja se tikajoča po* jasnila točno in brezplačno. Poshretba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Mexiko, Californgii, Arizona, UUh, Wyoming, Nevada, Oregon in Waahington nudi naie društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Gal de« to a. Odhod na tej progi iz Br< mena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal tim ore in na vse ostale dele svet*, kakor Brazilca, Ruba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 224—19
:
Jaz podpisani Peter Mayr, posestnik in gostilničar v Kranju, obžalujem in preklicem vse, kar sem dne 18. t. m. govoril žaljivega o g. Francu Crobathu, trgovcu in posestniku v Kranju.
*-*-!r JVtayri r
Dr. Josip Kušar       Ferdinand Pola*
priči. si
up nt
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ia gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-^ ^  skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelOkOV. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnsfcega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter so sprejemajo tudi popravila. 134-37
Najcenejša In največja domaća eksportna tvrdka.
Raj polil janje švicarskih ar na vse kraje • veta \
Urar in trgfoveo
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor
najbolj slovečih znamk Safhausen, 0-mega, Roskopf, Urania i. t. d.
Zlatnine in srebmine, kakor nakrasti, verižice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e mo|e blago zares fino in ceno, )e to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest
Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
k"w™»?50TO,n Moške ^ 2 tretJini naravne velik0StL
St. 502. NikelnnsU sxker-remontoar-Koskopf, trpežno kolesje, giJ. 2 46, enaka iz pravega srebra (rld. 3 96, Ista z ti vi.j nali m trSim sre brnim
St 606. Prava srebrna cilin-der-remontoar, trpelno kolesje ia moćni pokrovi, Rld. 436, ista i dobrim anker-koleejem fld. 5*96 in naprej.
6-12
•MINBMMJUNV HOM COMCOUM'
Zobo- uwn\ atdji
Oton $eydl
* £jubliana(Kolizcj) \\. £ang Marij« Terezije cesta
pri g.dr.E.
v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuks kakor tudi zlata, daljo vravnalnice u. obturatorji so izvršujejo po najnovejših ioo-4o metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse loboidrav-nifiko operacije izvršuje tu specijalist
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. urt
Bogata zaloga po-hištva vsako vrste r vseh cenah. Ogle dita, slike v vseh velikostih.
» 26 -12 zalagatelj društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pohištvo Iz želen, otroške postelje In vozički  po neki ceni.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli.
Modroof Iz žlČna-tega omrežja, afrl-čanske trave aH Žime, prve vrste vedno r zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
Rezervna zaklada: K 66.277.
al
1% *iia>nao Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
»Ji b
!.* S
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadrnga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
sup* r >1^n*J jstiil Bf) nt' n&isi \iA&Biii\
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po BVsVtj na menice pa po 6Vs. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
LL--L-----1 JLBJ LSJ_____L.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzerafii nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
_u__
151-84
.Gorenjca'
prodaji
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec, in g. K. Fa-b t a n i, trgovec h. št. 105;
Škofjl Loki g. M.
Ž i g on, trafika, gl.
trg;
Tržiču g. J. Aha-
čič, trgovec;
Radovljici g. Oton H o man, glavna trafika;
Bledn g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. Grobo tek,
trgovec;
Kamniku g. Marija Ažmah, trafika;
Ljubljani gdč. Jerica Dol ene, Prešernove ul. št. 52
parna »Notorna za slatao pWo
in umetni led
Fišer v Beljaku
ustanovljena leta 1885
odlikovana s prvimi kolajnami na več razstavah naznanja tem potom, da je dala svoje zastopstvo za Kranjsko tukajšnji tvrdki
kjer se dobiva vedno sveže dvojno marino eksportno pivo v sodcih in steklenicah, dalje izvrstno zrno bavarsko pivo tudi v sodcih in steklenicah.
Oziraje se na zgornje obvestilo, se usojamo slavnemu p. n. občinstvu v mestu kakor tudi iz okolice ter p. n. gostilničarjem najuljudneje naznaniti, da je dobroznana pivovarna JiSer v Beljaku poverila naši tvrdki
zastopstvo za Kranjsko
in da se je otvorila zaloga v pranju v uaših lastnih prostorih pod imenom
••Prešernova klet".
Cenj. odjemalcem je led vedno brezplačno na razpolago.
Obenem opozarjamo, da se točijo v naši ..Prešernovi kleti tudi vsakovrstno pristna domača vina, kahor dolenjski cviček, belo štajersko
kraški teran in dalmatinska vina.
Toči se na drobnn, na debelo in tudi čez ulico.
Potruditi se hočemo, da postrežemo kar najboljše vsem cenj. p. n. odjemalcem s hitro in solidno postrežbo ter se priporočamo v obilna naročila, koja se najhitreje izvrše.
Z velespoštovanjem
R. & E>. ROOSS.
47 8-2
iitoihr f iti flfri "*» *
Itdaja konsoj cofj «Gorenjca».
Odgovorni urednik Uvoslav Miku«,
Uitoiua in Usek Iv, Pr. Uuprvta v Kranju,