f-yuMlce...
NO. 211
Ameriška Domovina
AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1960
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LIX — VOL. LIX
Amerika bo podpirala tudi Gvinejo v Afriki
Gvineja, . najbolj levičarska izmed (držav Afrike, je pristala na pogoje pomoči iz ZDA.
AKRA, Gvi. — Nobena novorojena afriška republika se ni tako trdovratno upirala skušnjavi, da prosi za ameriško pomoč kot Gvineja. Jo razumemo. Njen predsednik je kuhan in pečen v Vrstah komunističnih sopotnikov. Hruščev mu je dal posojilo v znesku 35 milijonov dol., Ču-En-laj pa 25 milijonov dol., 60 milijonov je za tako republiko kot je Gvineja, že lepa svota.
Končno so gvinejski politiki vendarle morali priznati, da je dobra tudi pomoč iz Amerike. Pogajali so se z našo administracijo preko celega leta in obner-gavali vse naše zakone, ki stavkajo pogoje za podpiranje tujine. Končno jim ni preostal drugega, kot da ugriznejo v kislo jabolko. Komunisti so jim nam ■reč res dali velike kredite, toda: 2a stvari, ki jih ne moreš ne pojesti, ne se z njimi oblačiti: nova; Pota, letališča, radijsko postajo, tiskarne itd.
Pogodbo med Ameriko in Gvi-nejo je bila podpisana že v septembru, toda na gvinejsko željo Je bila objavljena šele sedaj. Zaenkrat obsega samo dobavo hrane proti plačilu v gvinejskem denarju, kar pomeni, da bo hra-na dejansko podarjena. Ame-Gka bo tudi ncsjla stroške za Peuk angleščine na gvinejskih šolah, to se pravi, da bo podpi-rala šolstvo. Financirala bo tudi mala industrijska podjetja in invest i c ic j e v poljedelstvu. Končno bodo gvinejski študentje dobili 150 ameriških štipendij. Vse to nanese skupaj samo nekaj milijonov dolarjev, toda je šele običajen začetek, ki mu ni videti konca.
Adenauer se izogiba prepirom z Moskvo
LONN, Nem — Adenauer se trrri.i £e cele mesece, da se iz-0gne vsakemu večjemu prepiru ^ Moskvo. Svoj čas je dosegel, nemški parlament ni šel na :voj° prvo sejo zasedanja v Ber-1'n’ hot je to bilo do letos v na-Potem se je hitro opravi-1ko je njegov gospodarski Minister dr. Erhard nekaj go-^°rd o rdečem imperijalizmu. ' edaj je dosegel pri parlamen-du Pooblastilo za vlado, da ona upravni sedež federalne adjjske postaje.
^ Adenauerjev! nasprotniki so j ° eh, naj o sedežu odloča par-^nient, kar bi pomenilo, da bi v ta namen izbran Berlin. 'Uiunisti bi tak sklep smatra-0t grobo provokacijo. Ne bi rnoglo reči, da je Adenauerji3, Politika napačna. Tudi i US<“'ev kaže očitno voljo, da tr° . ^zzlVa preko mere, dokler j. 3la arneriška volivna kampa-
Zat ^enauerjeva politika mu 0 hodi trenutno zelo v račun.
Kos h kot ne
^UOupv
V remenski prerok pravi:
to^o oblačno, brez bistvenih P otnih sprememb. Najvišja crnperatura 52, najnižja 40.
Novi grobovi
Josephine Bernof
Včeraj zjutraj je umrla 76 let stara Josephine Bernot, roj. Skubic, s 16001 Holmes Ave., kjer sta z možem Viktorjem vodila trgovino in mesnico. Doma je bila v Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko 1. 1902. Zapustila je moža Viktorja, sina Viktorja Haifa, hčer Mrs. Josephine Voinovich in 9 vnukov. Pokojna je bila članica Društva Collin-woodske Slovenke št. 22 SDZ, Društva Mir št. 142 SNPJ in Slobode hr. 235 HBZ. Pogreb bo pod vodstvom Maby A. Svetek v soboto ob 8:15 iz Grdinovega oogreb. zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. Truplo bo na mrtvaškem odru v četrtek ob dveh popoldne.
Joseph Kosten
V Lorainu je umrl preteklo soboto 54 let stari Joseph L. Kosten z 1069 W. 30 St. po štirih nesecih bolezni. Pokojni je bil rojen v Lorainu in je spadal k pari sv. Cirila in Metoda, zapo-len pe je bil pri Lake Terminal železnici kot zavirač. Zapustil je ženo Leno, tri hčere in dve sestri. Pokopali so ga v ponedeljek na Kalvariji. Pogrebne o-brede je opravil žup. Milan Slaje.
James Lozar
Po dolgi bolezni je preminul v Geauga Community bolnišnici James (Ignatz) Lozar, star 72 let, stanujoč na R.D. 1 Hunts-burg, Ohio. Do pred 7 leti je družina dolgo let živela na 696 E. 157 St. Zapušča soprogo Heleno, roj. Kompara, dbma iz Lokavca pri Ajdovščini, hčeri Ano Kolezar in Olgo, vnuka Richarda, brata Antona (Spring-iale, Penna.), polbrata Franka m druge sorodnike. Rojen je bil v vasi Vrtovin pri Črnicah. V Ameriki je bil 48 let. Bil je član Društva Vipavski raj št. 312 SNPJ. Bil je vpokojen zadnjih 7 let, prej je bil zaposlen 45 let ori New York Central železnici, ^ogreb bo v petek zjutraj ob 3:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, nato na All Souls pokopališče.
Kar ni uspelo velikim, naj bi uspelo majhnimi
Posebni posvetovalni odbor malih držav naj pripravi predloge za razorožitev v okviru ZN.
NEW YORK, N. Y. — Vprašanje razorožitve v ZN se ne premakne nikamor. Velesile skušajo uveljaviti vsaka svoje stališče, manjše in male države pa v celi razpravi ne pridejo do veljave. Misel posredovanja malih nevtralnih držav skušajo vnesti sedaj tudi v razpravo o razorožitvi.
Posebni posvetovalni odbor glavnega razorožitvenega odbora ZN, sestavljen iz 10 do 12 malih držav, naj bi sestavil kompromisni predlog za razpravo. V ta posvetovalni odbor naj ne bi bile povabljene ne Sovjetska zveza, ne ZDA, Vel. Britanija in Francija.
Odprto vprašanje je, kaj bodo k novemu odboru in njegovemu delu dejale velesile. ZSSR je izjavila že pred časom, da bo zapustila odbore, ki razpravljajo o razorožitvi, če ne bo sprejet njen predlog za popolno razorožitev kot temelj za nadaljno razpravo.
Želite spoznati titovske osvoboditelje? Berite “VETRINJSKO TRAGEDIJO”! — Dobite ie pri J. Lekan, 1113 E. 66 St., Cleveland 3, Ohio.
Vodja angleške cerkve obišče< papeža Janeza
Kanterburški 'nadškof bo obiskal na povratku z razgovorov z vodniki pravoslavne Cerkve papeža Jan'eza v Rimu.
LONDON, Vel. Briti Včeraj je bilo objavljeno, da bo .dr. Geoffrey Francis Fisher, nadškof v Canterbury, vodja angleške ceitkve, v dneh od 1. do 3. decembra letos obiskal sv. očeta Janeza XXIII. To bo prvi obisk duhovnega vodnika angleške Cerkve pri papežu, od kar se je Anglija v času Henrika VIII. ločila cd Rima.
Nadškof Fisher se bo ustavil v Rimu na povratku z obiska pri vodnikih vzhodne cerkve. Obisk je “vljudnosten,” vendar je le malo dvoma, da vodnik angleške cerkve in papež ne bi govorila o vprašanjih sodelovanja krščanskih cerkva, ko je znano, da sta dba zagovornika misli cerkvenega zlbližanja, če ne naravnost zedinjenja.
Tujim zdravnikom naj se dajo nove možnosti
CLEVELAND, O. — V bolnišnicah naše dežele je na tisoče zdravnikov, ki so se prišli k nam izpopolnjevati. Ti zdravniki nosijo velik del rednega posla v mlnišnicah, ker je domačinov za te naloge premalo na razpolago.
Ameriška zdravniška zbornica je dosegla, da morajo vsi zdravniki, ki pridejo od drugod k nam na prakso, položiti poseben izpit iz medcine in angleščine ter tako dokazati, da so usposobljeni za delo v bolnišnicah ter dežele. Kdor od teh tujih zdravnikov do 11. decembra ne bo uspešno položil tega izpita, bo moral iti domov. Po sedanjih podatkih bo takih zdravnikov ckoli 4000.
Bolnišnice so v skrbeh, kje bodo dobile nadomestilo za te zdravnike. Da bi se iz stiske re->ile, so se obrnile na predsednika Eisenhowerja in zdravniško Organizacijo, naj poskrbita, da bo rek za položitev izpitov odločen im tako omogočen zdravnikom obstanek v ZDA. Pri tem epezarjajo posebno na to, da si oedo’ ZDA te mlade ljudi napravile po nepotrebnem za hude sovražnike, če jih sedaj vržejo skoči vrata, namesto da bi jim pomagale in jih tako pridobile za svoje prijatelje in zagovornike.
ZDA BODO BRANILE SVOJE OPORIŠČE NA OTOKU KUBI
Predsednik Eisenhower je včeraj izjavil, da bodo Združene države branile svoje pomorsko oporišče Guatanamo na Kubi, ker je postalo izredno važno za obrambo zahodne poloble, ko sta
se Sovjetija in Kuba tako tesno povezali.
WASHINGTON, D. C. — Kuba je eno pomembnih vprašanj sedanje volivne borbe. Predsednik Eisenhower je morda prav iz tega razloga smatral za potrebno, da javno poudari, da bodo Združene države branile svoje pomorsko oporišče Guantanamo na tem otoku, pa naj pride karkoli, ker da je postalo zaradi povezave Castrove vlade s komunističnim taborom izredno pomembno za obrambo obeh Amerik, Severne in Južne. Predsednik je dodal, da bodo pri tem Združene države uporabile sredstva in ukrepe, ki se jim bodo zdeli svojemu namenu najbolj primerni.
Debata v Združenih narodih------------------
Predsednikova izjava je važna z ozirom na debato v Združenih narodih, kjer je Kuba obdolžila ZDA, da pripravljajo napad na njo v najbližji bodppno-
?: Castn>ya vlada je ..kof ^ Očitki in napadi vse ostrejši.
Rdeči se utrjujejo na Castrovi Kubi
MEXICO CITY, Meh. - V tukajšnjih kubai.ikkih krogih trdijo; da so že cd februarja med drugimi rdečimi ‘strokovnjaki” tudi s e v e rno-korejski vojaki. Njihovo število je v zadnjem času še poraslo. Njim delajo druž-jo na prihod sovjetskih jet letal jeni ha oskrbo letališč. Ti čakajo na prihol sovjetskih jet letal za Castra.
Rdeči Kitajci skušajo dobiti ipod popolno nadzorstvo kubansko kitajsko kolonijo, pa so naleteli na precejšen odpor. Trdijo, da ne mine mesec, da ne bi štirje ali pet pristašev čangkaj-ška kcnčailo pod nasiljem pristašev Mao-Tsetunga.
Iz volivne borbe
tedna izvedla mobilizacijo Ijud-ike milice in jo poslala na mesta, kjer naj bi se sovražnik izkrcal za napad na otok. Ko napada ni bilo od nikoder, se je milica vrnila domov. Debata v ZN se je nadaljevala, pa se včeraj končala s porazom Castrove vlade.
ZN so z večino glasov izročili razpravo o kubanski pritožbi političnemu odboru glavne skupščine, zavrnili pa so zahtevo 'Kube po takojšnji debati pred samo glavtto skupščino. Za kubanskorsovjetski predlog je glasovalo 29 držav, proti njemu 45, 18 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Zopet porast cen
WASHINGTON, D. C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da se je indeks cen tekom septembra dvignil za eno tisočinko na novo rekordno višino 126.8 v primeri s povprečjem v letih 1947-49.
Od preteklega leta so cene narasle za 1.3 odstotka.
Na Japonskem so začeli volivno kampanjo
TOKIO, Jap. — Japonska je začela z volivno kampanjo. Do 5. novembra se morajo priglasiti vsi kamdidatje za vseh 118 okrajev. Izvoljenih bo 467 poslancev, kandidatov pa je menda okoli 900.
Glavni predmet votivnega boja bo obrambna zveza z Ameriko. Sedanji ministrski predsednik je že izjavil, da jo bo njegova stranka zagovarjala, levičarski soeijalisti bodo proti. Glavna prednost sedanje volivne kampanje na Japonskem je v tem, da bo kra'ka, trajala bo komaj 3 tedne.
— Od okoli 200 vrst rac, gosi in labodov živi v ZDA le 56.
Brezposelnost v državi Ohio postaja že kar občutna
CLEVELAND, O. — Da smo iedaj že v pravem gospodarskem zastoju, ki bo po volitvah dobil ime gospodarske krize, o tem ni dvema. Strokovnjaki pravijo, da se je zaistoj začel že sredi poletja in da bomo srečni, ako ga bomo mogli pokopati sredi prihodnjega leta ne glede, na to kdo bo gospodaril v Beli hiši in na Kapitelu.
žrtve gospodarskega zastoja so v precejšnji meri tudi delavci v naši državi. V številkah dobimo o teh žrtvah sledečo podobo: Vseh zaposlenih je v naši državi ckoli 4,200,000 ljudi, moških in ženskih, v vseh gospodarskih panogah, ne samo v industriji in trgovini. Koncem oktobra je uživalo brezposelno podporo okoli 118,000 delavcev. Nad 20,000 je ležalo nerešenih prošenj za podpore, okoli 33,000 brezposelnih je pa že izrabilo brezposelno podporo in se morajo opirati na podpiranje od strani države. K
tem moramo dodati še take brezposelne, ki trenutno ne iščejo podpor, ker upajo, da bodo kmalu debili novo delo. Vsega skupaj cenijo, da je sedaj v naši državi nad 200,000 brezposelnih.
Največ brezposelnih se nahaja naravno v velikih mestih in industrijskih središčih. To so: Akron, Canton, Cincinnati, Cleveland, Columbus, Dayton, Toledo in Youngstown. V teh mestih ne živi samo največ takih, ki uživajo brezposelno podporo, ampak tudi tistih, ki jih morajo podpirati dobrodelne ustanove.
Število brezposelnih je sedaj še erikrat tako veliko kot lani ali predlanskim. Hujše je dejstvo, da se morajo koristniki brezposelnih podpor posluževati te dobrote veliko dalj časa kot prejšnje leto. Mnogi ne morejo priti do nove zaposlitve niti po-26 tednih in morajo prositi- državo za podpore. Tako raste -število tiskih, ki živijo, kot pravimo- na
“reliefu” od tedna do tedna. Po brezposelnosti so najbolj udarjeni črnci, njim sledijo sezonski delavci in Portorikanci.
Zaenkrat ni mogoče računati s tem, da bo brezposelnost kaj prida popustila tja do spomladi. Federacija je res razdelila precej naročil med ohajska podjetja, toda to se ne bo hitro poznalo.
Udarjeni so in bodo tudi tisti delavci, ki imajo delo. Nadur je zmeraj manj, mnogim preti nevarnost, da bodo imeli delo samo par dni na teden.
Brezposelnost vpliva tudi na zaposlene delavce. Vidijo njeno nevarnost tudi takrat, ko je stvarno ni, in začno skromno življenje. To se pozna v trgovinah. Redki so tisti trgovci, ki računajo na dobro božično sezono.
Kako bo. brezposelnost vplivala na volitve, si lahko vsak sam predstavlja. . Sicer so. vse lokalne vlade v demokratskih rokah,
vsaj v večjih naselbinah, toda glavno besedo imajo še zmeraj republikanci, ker so na oblasti v federalni upravi. To okoliščino pridno izrabljajo demokratski agitatorji.
Pri tem bi opozorili še na tole: država Ohio je znana po tem, da se krizam in brezposelnosti žilavo upira. Ako je vkljub temu sedaj pri nas nad 200,000 brezposelnih, kako hudo mora biti šele v drugih državah, ki trpijo že pri najmanjšem gospodarskem zastoju. Tudi to bo imelo svoj vpliv na volitve.
Ni pa nobenega povoda, ki bi dovoljeval sklep, da se bo gospodarski zastoj zavlekel preko prihodnjega poletja. Zato ni treba brezposelnim Obupavati. So prišli v “sezonsko” nesrečo, ki jih pa ne bo morila dolga leta, kot je to bilo za časa velike predvojne gospodarske krize.
Eisenhower naj reši Nix-ona poraza!
LOS ANGELES, Calif. — Se,n J. Kennedy je pred množico, kot jo še ni videl demokratski politik v tem mestu, napadel Eisen-howerjevo vlado, da je iz čisto proračunskih razlogov omejila napore za 'narodno obrambo, pa jih 'sedaj tik pred volitvami obnovila zaradi vtisa na javnost. Pri tem je brez dvoma mislil na letalo B-70, za katerega je vlada pred enim letom sredstva omejila na skrajno malo vsoto, pa jih sedaj več kot trikrat povečala. Nixona in njegove je Kennedy sarkastično vprašal, čemu ne vzamejo na poti v New York v isti voz z Nixonom, Eisenhowerjem, Rockefellerjem tudi sen. Gold-waterja, ki je znan po skrajnem konservalivizmu.
SYRACUSE, N. Y. — Republikanski kandidat Nixon je Ken-nedya označil naravnost za laž-nika češ, da trdi, da hočejo republikanci uničiti Social Security, če pridejo na vlado. Svojo obtožbo je kasneje omilil na trditev, da je ‘laž, kar trdi Kennedy o njegovem odnosu do Social Securinty.”
Kennedy!
NEW YORK, N. Y. — The New York Daily News, ki ue je izjavil za Nixona, je objavil sinoči uspehe napora za ugertovi-tev razpoloženja volivcev po vsej deželi; napovedal je, da bo Kennedy dobil 30 držav s 396 elektorji — za zmago je potrebnih le 267 — Nixon pa le 141 elektorjev v 20 državah.
Eisenhower naj fašuje
WASHINGTON, D.C. — Vodstvo republikanske stranke se je odločilo vpreči v volivno borbo predsednika Eisenhowerja. Ta pojde danes v New York v velikem sprevodu skupno z Nixonom, Roc kefellerjem in Lo-dgem. Nastopil bo na več krajih v predmestjih. V petek bo prišel predsednik v Cleveland, O jkjer bo nastopil opoldne na Public Square, nato pa bo odletel v Pittsburgh, Pa., od koder bo skušal preko televizije potegniti volivce na Nixonovo stran.
Črni diplomati ne dobe stanovanj v Washingtonu
WASHINGTON, D. C. — Diplomatski zastopniki novih afri. ških držav imajo resne težave pri iskanju stanovanj v prestolnici. Bele naselbine se jih branijo, v črne pa njih samih ne vleče.
Uprava mesta je pozvala državno tajništvo, naj ji pomaga
Iz Clevelanda in okolice
Na obisk—
Na obisk je prispela z letalom gdč. Danica Širaj iz Lipolda pri Kočevju k svoji teti Mrs. Antoniji Kovač na 12415 Gruss Ave., Cleveland, Ohio. — Dobrodošla! Zadušnica—
V petek ob 8:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antonijo Fidel iz Union-ville, Ohio, ob 9. obletnici smrti.
Rokoborba—
Jutri ob 9:30 zv. bodo v Areni nastopili Lord Layton in Japonec Duke Keomaka, ter brata Tolos proti bratoma Ray in Roy Shires. .
Požar—	,
Preko 60 gasilcev je prišlo gasit požar, ki je nastal iz neznanega razloga v Mandelnovi trgovini s pohištvom na 5420 Broadway, škodo cenijo na o-koli $12,500.
Ron na Euclid AVe.—
Oblasti iščejo sledi za moškim in žensko, ki sta včeraj malo po enih popoldne odnesla iz West Side Federal Savings & Loan Association na 345 Euclid Ave. $25,155, pa nato mirno izginila v množici.
Pogajanja za kontrolo atomskih eksplozij prehajajo v tretje leto
ŽENEVA, Šv. — ZN praznujejo v Ženevi žalostno obletnico. Koncem oktobra so minula tri leta, odkar so tam Amerika, Anglija in Sovjetija začele pogajanja, kako kontrolirati eksplozije atomskega streliva. Pogajanja so po treh letih dosegla nekaj sporazumov v manj važnih zadevah. V treh glavnih se niso premaknila z mesta. So to: koliko kontrol naj se vrši vsako leto; kako naj se ugotovi sum, da je bila izvršena atomska eksplozija; kako dolgo naj traja sedanji moratorij, ki so nanj prista-e vse tri države popolnoma prostovoljno.
Sovjetska delegacija se na dan .bletnice ni niti pokazala. Čaka na izid ameriških volitev. Verjetno bo tudi potem počivala, dokler ne prevzame uprave novi ameriški predsednik.
Kaj bo z El Salvadorjem
SAN SALVADOR, El. Sal. — luntčj, ki je 26. oktobra prevzela clblast v državi in pognala predsednika Jose Maria Lemusa preko meje, ni dovolila samo svobodno vrnitev vsem levičarjem, ki so bili v zamejstvu, ampak je dala tudi Castrovim pristašem pravico do organiziranja.
Trdijo, da bo Castro vsekakor poskusil dobiti El Salvador pod svoj vpliv in napraviti iz njega svoje oporišče za nadaljne osvojitve v Srednji Ameriki.
Nezaslišana zamuda
Londončani so se nedavno vznemirili, ko so ugotovili, da zaostaja za cele tri minute ura Veliki Ben, ki slovi v Londonu kot najtočnejši merilec časa.
“Nezaslišana” zamuda je trajala celo uro, medtem pa je dobila londonska občina celo vrsto protestov po telefonu.
Poslali so mehanika, ki je ugotovil, da je nekemu ameriškemu turistu padla fotografska kamera v mehanizem stare ure in povzročila triminutni zastoj.
pri iskanju odgovarjajočih stanovanj za okoli 200 črnih afriških delegatov.
/UlERI$KA DOMOVIIVA
/»fv» r ■/1 o f\ r%i— mo fv» f
6117 St. Olair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland S, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Piiblisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Z& Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7,00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Kdor hoče vpoštevati vse te okolnosti, mu odpove tudi naštevanka in celo skušnja. Prerokovati mora kar v slepo. Kdor ni za to, naj se opaše s potrpežljivostjo in čaka 9. november! Se bo vsaj znebil nevarnosti, da ga bodo šteli med krive preroke, ako mu namreč prerokovanje spodleti.
BESEDA*1z£ARODA’"'''j
Novonaseljenci in sen.
Kennedy
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 211
Wed., Nov. 2, 1960
Kdo bo izvoljen 8. novembra?
Kdor se rad ukvarja z ugibanjem, naj vpošteva pri tem sledeče podatke:
Naš federalni statistični urad ceni, da bi lahko imelo volivno pravico okoli 107 milijonov volivcev in volivk. Od te številke jih bo odpadlo najmanj eno petino. Svoje voli-vne pravice deloma ne bodo uveljavljali, ker niso izpolnili pogojev, ki jih predpisujejo posamezne države, deloma pa tudi radi političnih ovir v južnih državah. Tam so črni volivci še zmeraj politično zapostavljanj, kar dobro ve vsakdo, kdor je zasledoval boj za civilne pravice v našem Kongresu. Ostane torej okoli 84 milijonov volivcev, ki bi lahko šli volit, pa ne bodo šli vsi. Računi namreč povedo, da jih bo šlo na volišča samo kakih 64 milijonov, ako vzamemo za podlago volitve iz 1. 1956.
Optimisti trdijo, da se bo volitev udeležilo okoli 67 milijonov. Dobro bi bilo, da bi imeli prav. Še gorečnejši in politično razgledani Amerikanci pa mislijo, da bi se volitev morda udeležilo celo do 70 milijonov. Svoj optimizem opirajo na izredno močno udeležbo pri registraciji in na skušnjo, da gredo volit vsi tisti, ki so se dali na novo registrirati
Vsa pozvedovanja tekom volivne kampanje so se vrti la okoli vprašanja, kdo bo koga volil. Pozvedovanj je bilo veliko število, na pol javnih in zasebnih od strani obeh strank in obeh glavnih kandidatov. Poizvedovanja niso dognala Bog ve kako veliko verjetnih dejstev, nekaj so jih pa najbr-že vendarle uganila. Obe stranki trdita na primer, da se je že odločilo za enega ali drugega kandidata okoli 50 do 60 milijonov volivcev in volivk. Ne opredeljenih je torej od 10 do 20 milijonov in ti so tista skupina, ki bo odločevala. Vsi računi kažejo, da bo zmagovalec pri volitvah dosegel le nekaj odstotkov nad svojim tekmecem. Izvolili ga bodo torej volivci, ki so do danes neopredeljeni.
Ali šo ti volivci res neopredeljeni? Nekaj jih je gotovo, vsi pa ne! Letos je namreč vmešano v volivno kampanjo “versko vprašanje.” Radi njega je mnogo volivcev in volivk izjavilo, da so neopredeljeni. Bojijo sc namreč, da bi jim ho dilo napak, ako bi že sedaj povedali, za katerega kandidata so se odločili. Koliko je takih, ne upa nihče izračunati. Cenijo pa, da jih vtegne biti na milijone. Da igra versko vpra sanje veliko vlogo pri neopredeljenih volivcih, se da sklepati iz sledeče okoliščine: odstotek neopredeljenih je padal pri zadnjih predsedniških volitvah od 1. 1948 naprej. Letos se je nepričakovano visoko dvignil. To je treba pripisati “verskemu vprašanju,” kajti samo ta moment je nov v letošnji kampanji, vsi ostali so stari in znani iz prejšnjih volivnih
bojev.	,
Kam se. bodo nagnili neopredeljeni volivci na dan volitev? To je največja skrb obeh glavnih kandidatov, ki jih obenem naganja, da se bodo do zadnjega trenutka gnali za zaupanje te volivne skupine. Nerodno jim bo pri tem, da vsaj na zunaj in uradno ne bodo mogli vporabljati verskega vprašanja v svojo korist. Zavedali se pa bodo, da imata obe stranki v svojih vrstah veliko pripadnikov katoliške vere. Večina od njih bo ostala zvesta stranki, ki se je zanjo odlo čila; precej jih bo šlo volit nasprotnika. Tega se najbolj bojijo republikanci. Ko je kandidiral Eisenhower, je šlo mnogo katoličanov, ki so normalno volili demokrate, glaso vat za republikance. Upravičena je domneva, da se jih bo mnogo vrnilo v demokratske vrste. Teh bo tem več, čim bolj bi republikanci pri zadnjih vratih spravljali versko vprašanje v volivni boj. Seveda stojijo pred isto nevarnostjo tudi demokratje, toda tam ni veliko katoličanov, ki bi presedlali k republikancem iz verskih ozirov.
Druga nevarnost, ki preti volivnim prerokom tiči možnosti, da se zadnjih par dni zgodi nekaj takega, kar bi pognalo neopredeljene v čisto drugo smer, kot mislimo in pričakujemo. Pri volitvah leta 1956 je bil tak dogodek afera s Suezom. Pognala je na volišča mnogo volivcev, ki se niso dosti menili ?a politiko in ti so skoraj vsi volili Eisen-howerja.
Druga velika uganka so seveda volivke. Politične razlike med obema strankama so tako male, da jih težko ugo tavljajo celo tisti, ki se stalno pečajo z vprašanji dnevne politike. Kako naj jih vidijo volivke, ki niso cela leta naš'e prilike, da se bavijo z njimi. Pri njih bo veliko zalegla vrsta dvobojev med obema kandidatoma na televiziji. Sklepale bodo bolj po osebnostih kot po programih, katera stranka ima prav.
Končno je še ena uganka; koliko bo vplivala na glasovanje Eisenhowerjeva priljub'jenost. Res je, da je v političnih krogih že čisto splahnela, toda to ne velja za milijone navadnih volivcev in volivk. Ti bi še zmeraj z veseljem g’asovalj za sedanjega predsednika, ako bi mu ustava dovoljevala kandidiranje. Ali bodo prenesli svoje simpatije tudi na Nixona? V tej skupini je tudi mnogo takih, ki ne vedo, kaj naj napravijo. Morda celo ne bodo šli volit, ker mislijo, da noben od obeh kaiul'datov ni dorastel Eisenhowerju.
Stocton, Calif. — Volitve so .pred durmi in je morda prav, da napišem o tem par vrstic, brez dvoma bodo zanimale posebno nove državljane.
Cesto slišimo, kako da se za predsedniški stolček potegujeta samo dve stranki, ko jih imamo vendar v deželi blizu dva ducata. Republikanska in demokratska sta daleko najmočnejši in se menjata na oblasti. Tretja po moči je socialistična stranka, ki je zgrajena na Marxovih načelih. V ZDA je bila ustanovljena 1. 1877, pa ni nikdar zajela širšega kroga naroda. Te dni je začela izdajati nov časopis “New America.”
Demokratska in republikanska stranka se v marsičem ujemata, vendar velja demokratska na splošno za stranko ljudskih mno. žic, za stranko malega človeka in njegovih potreb.
V naši deželi je iškoro četrtina prebivalstva katoliške vere. Mar ni čudno za svobodno demokratično državo, za kakršno velja naša, da se postavlja javno vprašanje vere kandidata, ko je vendar v ustavi zajamčena verska svoboda in enakost?
Druga spodtika nekaterim so Kennedyeve zahteve po izboljšanju socialnih razmer v deželi, zahteve po boljših zaslužkih, redni zaposlitvi, izboljšanju pokojnin, zavarovanja za bolezen, predlog za dopustitev novih beguncev v ZDA iz evropskih taborišč.
Vsi ti predlogi-ias^bteve so v splošno korist, saj sta blaginja in zadovoljnost državljanov najtrdnejši temelj vsake države!
Sen. Kennedy je v eni svojih izjav dejal: šel bom po poti pred sednika W. Wilson a o samodo-ločbi narodov. Obljubil je, da bo delal za mirno poravnavo in osvoboditev Evrope. Zatrjeval je, da ne bo priznal sovjetske nadoblasti v Evropi. Zavzel se je tudi za begunce. Ko sem mu pred časom o tem pisal, mi je odgovoril sledeče:
disappointed that we have not oeen able to highlight the emergency program of the World Re-fugge Year to better effect.
I do want to assure you that I intend to continue to press for effective immigration legislation to improve our present law. With every good wish, I am Sincerely,
John F. Kennedy.
m\scv />om
BOG NAHOP nullNA
Cleveland, O. — Prosveta Baragovega doma vabi na prireditev, ki bo v soboto, 5. novembra, cb pol osmih zvečer v šentviški avorani.
Spored te prireditve je tako pester, da bo vsak, še tako zahteven udeleženec videl in slišal, kar ga zanima: ali telesno vzgojo fantov, ki jih vadi Stanko Mrva, in deklet vrhunskega telovadca Janeza Varška; drugi bodo uživali, gledajoč poskočno skupino Kresove plesne skupine pod vodstvom Ede Vovkove. Kako žvr-gole slavčki Miodraga Saverni-ka, vsi vemo, saj nas navduši že njihova pojava na odru. Manj znan pa nam je moški pevski zbor DOM, ki bo nastopil pod vodstvom F. Zupana. Vsi brez izjeme pa bomo uživali ob pogledu na prelepo Slovenijo v filmu, ki nam ga je dal za ta večer na razpolago Jože Suhadolnik, lastnik potniške pisarne Bled. Film je bil posnet letos ob priliki izleta KSKJ v Jugoslavijo.
Za navedenimi poučnimi točkami bodo prišli na uvoj račun oni, ki se radi vrte; za nje bodo igrali Collinwoodski fantje. Med plesalci pa bo prostor za one, ki se radi kaj pomenijo v neprisiljeni prosti zabavi.
Prijazni točaji in brhke kuharice bodo skrbeli za žejne in lačne.
Ne zamudite ugodne prilike, ki vam jo nudi za duševno in telesno okrepitev s prijaznim vabilom Odbor Prosvete B. D.
Dear Mr. Simončič:
Thank you very . muchi for writing to me recently regarding the need to improve our immigration policy and to resolve the difficult problem of the root, les refugees.
As you may. know, I have been intensely interested in immigration problems. I was the autor of the last revision of the Immigration and Nationality act, which was passed in 1957.
During the past session of Congress I introduced legislation to make permanent immigration reforms and to provide fer participation of the United States in World Refugee Year. Unfortunately, though preliminary hearings were held, no progress was made on this legislation. However, I think that em-,migration legislation will have a higher priority during this
Glasbena Malica poda opero “La Traviata”
Cleveland, O. — To je ponoven klic ljubiteljem lepega petja, da se udeleže opere “La Traviata,” katera bo podana v nedeljo, 6. novembra, ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. pod vodstvom Antona Šublja.
Vsebina epere je mogoče bralcem znana, vendar jo tu na kratko podamo.
V predigri orkester igra nežne, božajoče melodije, katere nas opominjajo na poslovitev in predsmrtno sceng uboge Violette. Ko gedba zaključuje, se zastor odpre nad briljantnim prvim dejanjem.
Violetta, mlada lepotica pariške 'desimende, katera je že v prvem štadiju jetike, nocoj sprejema vesele goste. Obeta se res velik večer. Med njenimi obču. d ovale i je tudi Alfred Germont, mladenič odlične družine, kateri je njej predstavljen in na njeno prošnjo zapoje lepo napitnico in gostje se pridružijo.
Potem, ko ostaneta sama Violetto, ji razodene svojo ljubezen do nje. Violetta svari, da on njo lahko ljubi samo kot prijatelj, ali ko sluti, da jo Alfred odkritosrčno ljubi, se tudi njena ljubezen vname, kot pozneje izrazi v ariji: “Ah, to je on!” Violetta se odloc'i zapustiti razkošno pariško življenje in z Alfredom •oditi v samoto na deželi.
In res, v drugem dejanju, Violetta in Alfred živita idealno bi-
session of Congress. I am most vanje v lepi vili v pariškem pred-
Amerika, v kateri živimo
ii.
V Baragovi deželi
mestju. Tri mesece je preteklo, ko Alfred slučajno izve, da Violetta namerava prodati svoje posestvo v Parizu za kritje stroškov lepe vile, v kateri živita. Alfred se odloči iti v Pariz, da dobi kar mu je mogoče denarja. Komaj odide, ko njegov oče Georgio Germont, obišče Violetto. Oče jo prosi, naj pozabi na sima. Ima hčerko cioma, katera se pripravlja za poroko in ne bi rad videl, da bi ona, Violetta, bila vzrok družinskega škandala. Po dolgi prošnji, oče zmaga im Violetta mu obljubi, da bo storila, kar on želi in v poslovilnem pismu piše Alfredu, da ga več ne ljubi. Alfred se povrne, ko sam ostane, prebere pismo in izve, da ga je Violetta zapustila. Očetove pro. šoje, da se povrne domov, so neuslišane. Alfred jezno odleti v Pariz, da poišče Violetto.
V	tretjem dejanju se Violetta nahaja pri Flori, njeni prijateljici v Parizu. Prilika je maške-radni ples. Spremljevalec Violette nocoj je baron Rouphal, njen nekdanji ljubimec. Alfred pride im takoj začne igrati na karte, pi'i katerih dobi veliko vsoto denarja.
Violetta vistopi z roko pod pazduho barona. Alfred kmalu vstane in jezno vrže denar na tla pred Violetto, rekoč, da ima veliko prič, da ji je povrnil denar, katerega je ona zanj potrošila. Viciletta pade v nezavest, ko Alfredov oče vstopi in sina okara za njegovo kruto obnašanje. Tedaj se Alfred zave, da ga Violetta še vedno ljubi in mu je Obupno žal za kruto užaljenost.
V	četrtem dejanju, spalna soba Violette, v kateri se Violetta nahaja sedaj uboga in pozabljena, zelo bolna, ob strani Annime, zveste služkinje. Zdravnik Grenville pride in pomaga Violetti sesti. Zdravnik služkinji mirno pove, da ima Violetta samo še par ur življenja. Pismo pride, katero prinaša novico, da se Alfred povrne. Alfred je izvedel, koliko je uboga Violetta žrtvovala zanj. Violetta vsekakor od-slavlja up, kar ve, da se konec bliža. Annina naznani, da je Alfred že tu in res on prihiti, se objameta in kot nekdaj v njunih srcih ljubezen ponovno vzplamti. Alfred obljubi, da je nikoli več ne zapusti. To nenadno veselje je preveč za Violetto, katera se hitro pogreza in potem, ko Alfredu da svojo sliko, da bi ga nanjo spominjala, umre v njegovih rolkah.
Veliko več bi se dalo povedati o tem krasnem delu, ali zadošča naj to, da posetite predstavo Glasbene Matice v nedeljo popoldne v SND!
E. Safred.
------o------
Za državnega poslanca
Cleveland, O. — Charles W. Lazzaro kandidira znova v državno poslansko zbornico Ohia. V preteklosti se je izkazal kot delaven, sposoben in vnet zakone daveč. Po poklicu je odvetnik. Svoje študije je končal v Ober-hnu in Clevelandu. L. 1951 je bil sprejet v odvetniško zbornico.
------o------
Harry T. Marshall želi na Common Pleas Court
Cleveland, O. — Harry T. Marshall kandidira na republikanski listi za sodnika na Common Pleas Courtu (okrajno sodišče) za družinske spore. Marshall je bil 18 let član mestnega odbora in je vršil 37 let odvetniško prakso.
V izvolitev ga priporočata krajevni odvetniški zbornici in oba ameriška dnevnika Clevelanda.
Milwaukee, Wis. — Mesto Marquette se razprostira po gri. čih s krasnimi razglednimi točkami. Ime je dobilo po velikem francoskem misijonarju in raziskovalcu Pieru Marquette. Takoj pri vhodu v mesto te pozdravi velik bronast kip tega misijonarja. Kip je izdelal 'italijanski kipar Galli Fussero, odkrit pa je bil leta 1897. Mesto ima okrog 20,000 prebivalcev z več muzeji, šolami in knjižnjicami. V tem mestu se nahaja tudi po vsej Ameriki znani Northern Michigan College. Mesto leži ob jezeru Superior z velikim, prometnim pristaniščem in bogatim ribolovom. Na drugi strani mesta so krasni gozdovi polni divjačine. V zimskem času so v okolici odlični Smuški tereni.
Res lepo mesto!
*
Za nas Slovence je mesto Marquette zgodovinske važnosti. V tem mestu je bil prvi škof Slovenec, misijonar F. Baraga, ki je v teh krajih v tisti dobi misijo-naril med Indijanci in belimi naseljenci. Baraga je obvladal več svetovnih jezikov. Odlično je govorili in pisal tudi indijanskega z mnogimi narečji. Sestavil je slovnico in to tako izvrstno, da jo jezikoslovci še danes uporabljajo, škof Baraga se je rodil v Trebnjem 1797 leta. Za duhovnika je bil posvečen v Ljubljani leta 1823. Nato je prišel kot misijonar v Ameriko, kjer je radi ogromnega dela na verskem in socialnem polju bil leta 1853 v mestu “Soo” imenovan za škofa, s sedežem v mestu Marquette, kjer je leta 1868 po o» gromnem izvršenem delu izdihnil svoje blago dušo. Pokopan je v stolnici sv. Petra, kjer je na levi strani glavnega oltar j o krasna Baragova kapela, pod njo v kripti pa sniva in počiva v večnem spanju slovenski misijonar škof Baraga.
Grobnica je odprta vernikom, ki jih je vedno lepo število. Prosijo z molitvijo, da bi ga Bog povzdignil v čast svetnika. Za velike zasluge je mesto ob stolnici imenovalo ceste z njegovim imenom, nasproti stolnice pa stoji velika Baragova šola. Pri vhodu v stolnico in v kripti so na vidnem mestu napisani točni podatki njegovega življenja in njegovega uspešnega dela v gornjem delu polotoka Michigan. Naj omenim še to, da so pred nekaj meseci trije potomci indij an. skega plemena Ottawa in Chippewa obiskali njegovo rojstno vas v Sloveniji ter s tem dokazali globoko spoštovanje in priznanje škofu Baragu za vse njegovo ogromno misijonsko delo med njimi pred 130 leti.
*
Drugo jutro smo nadaljevali našo pot proti zalivu Keweenaw. Ko smo prevozili lepo število milj, nas je na cesti opozoril napis: “Dobrodošli v Baragovi deželi, ki se razprostira v svoji naravni lepoti na vse strani. Brzdi smo proti zalivu Wewee-navv in sm0 dospeli v mesto L’ Anse, malo naprej na drugi strani zaliva pa se nahaja krasno u-rejen in velik Baragov park, kjer smo dobili v pisarni mnogo zanimivih podatkov o delu našega misijonarja, ki je v tem delu zaliva ustanovil in dal osnovno podlago lesni industriji, kar je še danes ena najbogatejših industrij v Michiganu.
*
V bližini parka ob zalivu stoji malo in lepo mesto Baraga, ki ima krasen razgled po zalivu je. zera Superior. Mnoge tovarne, šole in druge privatne ustanove nosijo Baragovo ime. Na zapad-ni istrani tega mesta, blizu zaliva m glavne ceste 41, kjer imajo očetje kapucini zavod sv. Jožefa za osirotele otroke — na mestu, kjer je naš misijonar Baraga s pomočjo 47 indijanskih rodbin, plemena Chippewa leta 1843 postavil prvo misijonsko cerkev v
tem kraju — so ravno en teden pred našim obiskom odkrili očetu Baragi krasen spomenik v belem marmorju, pa načrtih kapucinskega očeta Alfonza, izdelan pa je bil v Italiji. Kip Barage v naravni velikosti stoji na širokem skalnatem podstavku, držeč z desno roko klečečega Chippewa, z levo roko pa drži Baraga malo stoječe indijansko dekletce. Na levi strani podstafca, stoji velik, preprost lesen križ. 'Spomenik so postavili “Knights of Columbus pd vodstvom Msgr. Režeka. Marquettski škof Most Rev. Thomas L. Noa je z svojo navzočnostjo počastil in blagoslovil pomemben .spomenik v čast in spomin velikemu slovenskemu
misijonarju škofu Baragi.
*
Nato smo nadaljevali pot proti Calumetu, kjer smo imeli priliko videti stare razpadajoče rudniške obrate, in ogromne .moderne rudniške tovarne v vsem poganu. Lepi mesti sta Houghton z znano visoko šolo za mineralogijo in tehnologijo in mesto Hancock z modernimi rudniški. Obe mesti ležita ob zalivu in se širita po visokih gričih, kjer je krasen razgled na vse strani. To pokrajino imenujejo tudi bakreno zemljo. Od tu ni daleč do Calumeita, kjer so pred leti naši staronaseljenci živeli in delali po teh rudnikih. V Caliu-metu smo si ogledali na hitro roko vse zanimivosti. Mesto je lepo in živahno z mnogimi cerkvami raznih narodnosti in veroizpovedi. V restavraciji sem bil prvikrat v Ameriki postrežen s pecivom, ki smo ga v starem kraju imenovali “kifelc.” Sta-ronaseljence v tem mestu je že težko najti, kajti naravno je, da se s časom, drug za drugim poplavljajo za vedno s tega sveta. Bil sem pa zelo zadovoljen, da šem videl te lepe in bogate kraje. Vračali smo se po isti poti do mesta L’Ansee, kjer smo potem zavili proti mestu Iron Mountain, ki je obmejno mesto med državo Michigan in Wisconsin. Ob vznožju gozdov so nas pozdravile preplašene srne, v zraku pa je dišalo po izvrstnem wiisconsfcem siru. Ko smo prešli še znano mesto in pristanišče, Green Bay, je zadišalo po zraku tudi izvrstno milwauško pivo-Prevozili smo okrog 2000 milj brez vsake večje nezgode, za kar gre najlepša hvala naši izvrstni voznici Frances. Ta jesenski izlet, bogat v naravnih lepotah in zgodovinskih vrednostih nam bo ostal v trajnem spominu. ----------------<»-----
Alberta S. Forterja za okrajnega inženirja!
Cleveland, O. — Albert S. Porter je že več let cestni inženir za clkraj Cuyahoga. V teh letih se je izkazal za sposobnega inženirja in javnega uslužbenca. V političnem življenju se udejstvuje že dolgo let, je zvest pristas demokratske1 stranke in 11 j0110 okrajne organizacije.
Po svojem preteklem delu i11 uspehih zasluži, da gu ponovn0 volimo!	D. V- °'
------o------
Igla v telesu
Rentgenska slika je pokazaD’ da ima neka 62-letna dunajska gospodinja, ki že več let toži o zabadanju, v telesu operacijsko Iglo, ki je ostala v njenem dro bovju med .operacijo slepiča le“a 1950.
I. Ch. Reynaiu'
2. Fred in Lui fa
—Fred, predst Vsi odhajajo — riza in. je sunila Fred je odprl oč: pogledal okrog £
—Kje smo?
Široko je odpn prasnil v smeh.
—Oh, Mariza,
— je zaklical in po roki..
Fred ni bil v gh več pri Monbrejev Prišel je med tem, za imela opravka s mizarji. Ker se dol, v salon, Fred ni nas opravila, ko da se je naslonjač in je zaspal.
—Ubogi revež! — se jala deklica. — Morate zno utrujeni, drugače n« hitro zadremali.. Saj ni minut niste tukaj in ste li ko medved.
—Nisem utrujen — je Fred — toda če nimam ga opravila, se mi takoj Mariza je pokazala kr je ležala na mizi.
—Na j novejša knjiga p Henrika Berenda. Ste jc tali?
Fant je malomarno za z roko..
—Pustite knjigo! Saj vei ne maram verzov.
—To niso verzi, marvi man.
—Tudi romanov ne m Čitanje in jaz nisva prijgt Po teh besedah je vst; Vzravnal in se je pobahal:
—Jaz sem .športnik!
—To vendar ni razlog, c bi smeli čitati knjig — je c nila deklica in mu je začela kazovati, da šport ni v nas]" ju z duševnim delom. Nav je stare Grke, ki so v sebi žili moč duha in silo telesa.
Fred je obrnil Marizine b de na šaljivo stran in je pre Ijivo rekel:
— No da, Mariza, vem, imate dva izpita in da zn na pamet kopico verzov. A vam to pomaga? Znanost, kr ževnost, umetnost so popoh 'ma nepotrebne v času, ko en 1 varniški delavec zasluži več
en pisatelj.
Mariza se ni mogla premagat da mu ne bi precej trdo odgc vorila:
— Toda življenje ni samo v tem, da bi človek delal samo za to, kar poje. Daši je sedanja doka zelo materialistična, vendar moramo biti toliko idealni, da vnesemo v življenje nekoliko duhovne lepote.
— Ha, ha, ha! — se je zakro-hotal Fred. — Duhovno lepoto? Oprostite, te besede so meni neznane. Kar se tiče lepote, obstoji na svetu samo ena: dobro, ndobno življenje. Tega pa si ne Pridobimo niti z vašimi starimi knjigami, niti v vašimi sanjari-jami, niti z vsemi umetnostmi, ki jih svet pozna.
Deklica ni vedela, pri čem je. Strmela je v mladeniča ko v kako čudo. Da ima Fred tako nialo smisla za duševno izobrazbo, bi ne bila verjela. Šele sedaj si je ustvarjala o njem pra-Vo sliko. Njegovega značaja ji ■ftiso odkrivale samo besede, ki 3ih je bil prej izgovoril, marveč se je zrcalila njegova notranjost da obrazu, ki ga je deklica sedaj I kolikrv riDtanr-npio nrnsmatra-
t
J
c
Eai
na

s
nekoliko natančneje prosmatra-^a- Fred ie bil toliko star ko
°na, a njegov obraz je bil sta-
rikav. Manjkalo mu je svežega 'mladostnega izraza.
Fred je čutil, da Mariza ne sodi ugodno o njem. Bal se je, da mu bo še dajala nauke. Da bi se izognil temu, se je dvignil in je dejal:	j
— Mariza, nisem prišel sem,
k
iki mogli ugasiti se nekoliko odpo-
/
jilo že zašlo in ob' ■ e še nekoliko svetli' xu, ko je prišla Nad' joč Marfo Strogovo, oma. Dotlej nista mo-iti gneče onih, ki so reki; šele sedaj sta pri' sto, da se napijeta.
Dalje prihodnjič)
------o------
nekem premogovniku v »ngu je plast premoga de-čevljev.
rE FOR
T
SHALL
n Pless
Relations » Bar Association iociation
mhrowski, Chairman.

:bni zavod
002 Lakeshore Blvd. i ali ponoči
K En more 1-6300 - Zmerne cene