I - ^ '1 ^ t List 45. o • * Tečaj LX. i in I po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljnb-jani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic*. Ljubljani 7. novembra 1902. Politični oddelek. Pomnoženje armade. Merodaini državi znanja, dO 8P0- omnožiti. §i£er te večine ne dobi, je hotela z navadno večino spraviti v veljavo zakon, ki obsega premembo za deset let veljavnega brambnega zakona in krši pravice, ka- tere daje brambni zakon nadomestnim rezervistom. Označiti moralno stran tega vladnega postopanja, pač ni mogoče pri naši tiskovni svobodi. 4 ovoru, sve l^vQijwir pQ^olJao5aau2ago^vl^en, dfl se vsled trozveze nj Bjflpflftr bftti Avstrijo alkana a vzlic temu se hoče v teh mirni armado pomnožiti za celih 20.000 mož Vlada je, ko se je sešel državni zbor, koj predložila dotični zakon, kateri načrt pa je naletel na odpor pri vseh res ljudskih strankah, ne samo radi tega, ker se s to pomnožitvijo armade nalože ljudstvu nova krvna in denarna bremena, nego tudi radi tega, ker je ta načrt kršil pravico 20.000 sinov naše države prodere, da ga ne spravi v veljavo do dne 30. meseca novembra, kateri dan odidejo sedaj službujoči nadomestni rezervisti, in zato je kronski svet pod cesarjevim predsedstvom sklenil, umakniti parla- m mentu že predloženi načrt in ga nadomesti z drugim. Oficijozno se je tudi že razglasilo, na kateri podlagi stoji novi načrt. Zahtevala se bo namreč po-množitev armade samo za jedno leto. Za tako Sedanji brambni žakonTki določa število rekrutov katere sklenjen kona se sme vsako leto poklicati pod zastave, je pomnožitev ni treba dvotretjinske večine v parlamentu, nego zadostuje navadna večina, ki jo vedno lahko dobi. Važnost pa tiči v tem, ebito načelno stališče, določevati stalno arma o za deset let skupaj. Ako bi v parlamentu imele ljudske stranke res svojim načrtom je namreč zahtevala, naj kaj moči, bi pri vsakoletnem dovoljevanju armade deset vsako remembo za- treba dvetretiinske parlamentu se ji din/oli pridržati v vojaški službi nadomestne lahko ljudstvu olajšale bremena militarizma. Toda rezerviste. Po brambenem zakonu služijo ti samo ljudske stranke so maloštevilne in ne morejo dosti osem tednov in imajo po zakonu pravico, slu- doseči. Odločitev je v rokah velikih strank, te pa ne žiti samo toliko časa. Vlada pa je hotela te reserviste, bodo ničesar storile. Kakor se čuje, poskusijo socijalni ki gredo 30. novembra na dopust, z novim zakonom demokratje pri razpravi o zvišanju armade pridobiti primorati, da ostanejo še dve leti in deset zbornico mesecev v službi naj dovoli zvišanje armade samo če da Vladni načrt je v svojem bistvu pomenil nek volucijo od zgoraj smislu ustave bi na mreč ^ vlada za to primerno kompenzacijo, in sicer, da se vede dveletno službovanje namesto triletnega da se že izvede mnogo let obetana in nad vse morala vlada, ako hoče zvišati število armade, zahte- Uujno potrebna preuredba vojaškega kazenskega vati premembo brambnega zakona in si zanjo »po sto pni ka. To bi bila vsekako primerna kompen zagotoviti dvetretjinsko večino. A ker je vedela, da zacija, ker bi se ž njo olajšalo breme militarizma in Stran 442. Letnik LX zagotovila vojakom pravna varnost, ki jo sedaj tako rabe deželnih jezikov v zmislu člena XIX. osnovnega zakona. težko pogrešajo. A bojimo se, da bodo poslanci tudi sedaj kakor že tolikrat zamudili priliko, varovati korist ljudstva. Politični pregled. Državni zbor. Vlada prišla do spoznanja, da do konca tekočega leta ne bo mogoče dognati proračuna in zato predloži proračunski provizorij za dobo treh mesecev. Kar se tiče zakona o rekrutih, so čehi sklenili, da proti njemu ne obstrukcije. Zdaj se vrše posvetovanja, če nujni bodo delali predlogi, ki so bili s privoljenjem predlagateljev zapostavljeni, niso vsled tega izgubili pravico do nujnega razpravljanja Ako to popolnoma pravilno mnenje obveljalo, bila poslanska zbornica hipoma razbremenjena, sicer pa se lahko razprave o nujnih predlogih vlečejo še nekaj tednov. Nova koalicija? Pomnožitev armade dela, kakor poročajo razni listi, kroni mnogo skrbi. Da se dobi potrebna večina, je neki ministrski predsednik Körber naprosil voditelje poljskega kluba, naj skušajo Čehe in Nemce pridobiti za novo koalicijo, v kateri naj bi bili čehi, Poljaki, nemški liberalci in nacijonalci. Mogoče je že, da je na tem nekaj resnice, saj je celo Madeyski, nekdanji minister Windischgraetz-Plenerjeve koalicije, te dni z raznimi parlamentarci mnogo konferiral in bil tudi pri cesarju v avdijenci. Sodeč po nemških listih, ni prav verjetno, da se to posreči. Če se pa koalicija sesta- vila, bi odstopili vsi ministri razen Körberja, Rezka in Pietaka na njih mesta stopili dva zastopnika čehov, dva zastop- m nika Nemcev in dva zastopnika Poljakov. Varšavsko „Slovo" pravi, da bi bili to dr Derschatta, dr. Bärnreither, dr. Kramaf, Kaftan,-. Bobržynski in Milewski ali Madeyski. Jezikovno vprašanje. Ker češki poslanci nočejo vsprejeti temeljnih načel Körberjevih za predlog sporazumljenju ob jezikovnem vprašanju, trudijo se baje na desnici zbornice, da bi našli drugačno podlago, na kateri bi bilo Češkim poslancem omogočeno stopiti v pogajanja. Mej drugim da je iz- delan neki načrt jezikovnega zakona, ki naj splošen okvir. Ta načrt obsega 6 paragrafov, služil kakor se glase: Deželni jeziki v smislu § 19 državnega osnovnega zakona so tisti jeziki, ki so v deželi navadni v enem kraljestev in : Kakor v deželi dežel, zastopanih v državnem zboru navadne je v zmislu zakona smatrati jezike tistih narodnosti, v dotičnem kraljestvu ali deželi tvorijo vsaj dvajsetino skupnega prebivalstva in bivajo poleg tega vsaj v eni občini kakor avtohtonno prebivalstvo. Država se poslužuje na svojih funkcijah deželnega jezika. Deželni zakonodaji je pridržano, da izda pobližje predpise o rabi dtželnih jezikov v uradu, šoli in javnem življenju, kakor sploh za izvedenje člena 19. državnih osnovnih zakonov. Dokler ne bodo izdani taki predpisi, mora skupna vlada izdati provizorične odredbe v zmislu navedenega člena XIX. Uravnava rabe jezikov v državnem zboru in na centralnih oblastih, kakor tudi v posa- mičnih strokah uprave, tičočih se vse države, spada v kom- petenco državne zakonodaje, vender pa bodi raba deželnih je- Ako bosti tu pri nas deželnozborski večini izvajali rečeni Člen o narodni jednakopravnosti, potem pa Že naredimo križ: kuhani in pečeni smo! Seveda je rečeni dobromišljen zaključek. ki naj podaja sredstvo proti onim deželnim zakonodajam, ki ne kazale nobene volje za izvedenje narodne enakopravnosti. Ta zaključek pravi namreč, da dotlej, dokler deželna zakonodaja ne izda potrebnih predpisov za izvedenje § 19. Vse lepo. Kaj pa, če bil slučajno na Dunaju sistem kakor na pr približno sedanji i bo navezan na tiste mogotce na kaki deželni zakonodaji, ki bodo trmasto kazali roŽičke vsem splošnim zakonom o ravnopravnosti? Kaj, ko bi tisti sistem znal iskati in najti sredstev in poti v to, da bi se njega lastni provizorični predpisi v kaki vajali . določiti deželi recimo v Trstu ali Istri ne lz- t • # Žebelj gotov na glavo pa je zadel Če se misli minimum števila duš z dosego pravic naj jih uživajo „v deželi navadni jeziki", je prvi in neizogibni ta, politične in brez da se te duše seštejejo pravično, korektno tendence! Štetju bodi le ta namen, da konstatuje faktično številno razmerje med narodnostmi! Zato je tudi brezpogojno pritrditi določilu v tem da zadeni kazen onega, ki je po vodom štetja zagrešil kako zlorabo, ali nasilje, ali sleparstvo! določilom, da naj vlada izvede novo štetje po stanju narodnostnega razmerja dne 31. decembra 1902. so sestavitelji večkrat omenjenega načrta jezikovnega zakona izrekli indirektno, da je operat štetja od leta 1900 instrument, je neraben in da štetje po občevalnem jeziku komodno sredstvo za one, hočejo narodnostne temu razmere falsificirati! Ali nasvetovali mi; ker se-nam-rali v se jedno zopet po vsakdanjih skušnjah nujno potrebno. Mi menili, da kazen naj bi ne zadela samo onega, sleparstvo, ampak tudi tiste javne organe, da vsak taki dogodek pride res po i ostrino zakona, a ne store je zagrešil nasilje in imeli skrbeti, tega ! Balkanski nemiri. Avstro-ogrski poslanik v Cari- gradu, baron Calice, je bil pretečeni petek v daljši avdi- jenci pri sultanu. Razgovarjal se je podrobno s sultanom o vznemirljivem položaju v Albanski šef Isa Boljetinac, cije v Mitrovici, namerava tudi nekaterih balkanskih pokrajinah. je provzroČil znane demonstra- ga priti v Carigrad, dočim njegovi somišljeniki pred tem svare. Sultan je poslal maršala Omer Rušni v Serres, da se prepriča, ali je res zatrta ustaja. V tem sandžaku je padlo v raznih praskah od 25. septembra 75 ustašev, 38 pa so jih Turki ujeli. Turške čete so izgubile 33 mrtvih in 17 ranjenih. Predsednik macedonskega komiteja, Stojan Michailowski biva že nekaj dni na Dunaju, ter se poda tudi v Berolin, Paris in Peterburg, da vzbudi zanimanje za Macedonijo. Povedal je, da je v Macedoniji organiziranih 25 ustaških Čet. Sedanje gibanje ima le namen, pripraviti za bodočo spomlad splošno ustajo, ako se izpolnile Macedoncem pravične zahteve. ne bodo do ta čas A V' 9 » zikov zagotovljena vsakemu državljanu v vsej instanČni poti in tudi na omenjenih centralnih in upravnih organih.. 5.: Narodnost je določiti po dopolnilnem ljudskem štetju po stanju kakor bo dne 31. decembra 1902. Vlada se pooblašča, da v tem pogledu izda potrebne predpise. Izdati je s posebnim pravna določila v preprečanje zlorab in zakonom kazensko uplivanja povodom ljudskega štetja. — Ta načrt zakona v obče ne bi bil nesimpatičen. Seveda moramo mi Jugoslovani, se svojega stališča in ozirom na ekscepcijonelne razmere v teh krajih, imeti raznih tehtnih pomislekov. Na pr. in posebno Škodljivost vroče uživanih jedij in pijač za človeško zdravje. Nekam öudno je, da naše zdravilstvo tako malo opozarja na škodljivost vroöe uživanih jedij in pijač za človeški organizem; to vzbuja sum, kakor da bi zdravniki ne hoteli odvračati človeka od tega, kar škoduje njegovemu zdravju in provzročuje bolezen, glede kjer se hoče deželni zakonodaji prepustiti uredbo oziroma kar polni žepe modernih zdravnikov. Letnik LX. Stran 443 Jedna najškodljivejših rečij za človeka je vanje vrelih jedij in pijač. uži je videl na lastne oči, kako je kmetica oploskala svojo lastno hčer, ko j-* le-ta neohlajeno pičo iz Ali smemo svojim čitateljem le v malo potezah vinskega kotla hotela nesti kravam ter zahreščala povedati nikom ne da bi se zamerili gospodom zdrav- nad njo, češ da li hoče krave s tako vročo pičo ukon- kako izpodkopava njihovo zdravje vroče čati kali? No, in ta ista kmetica, kateri so se tako zavžita jed in pijača in da je baš to isto jeden onih smilile njene — krave, nesla je nekaj minut pozneje vzrokov bolezni, na katere navadno nikdo ne misli? veliko skledo vrelega zelja z ognjišča na mizo svojemu Neverjetno je s koliko trdovratnostjo se i veda čina naših gospodinj in kuharic oklepa razvade nosijo pripravljene jedi vrele na mizo. Ta največja pregreha naših žensk, kar noče prenehati. Pa je tudi težko priti v tem pogledu do sporazumja med kuharicami in jedilci, kajti tudi poslednji še niso prišli do spoznanja, da si kopljejo prerani grob z onimi žlicami, s katerimi mečejo v svoj želodec vrele jedi. Ozrimo se le nekoliko na razne mize, okoli katerih sede razne družine, od kmeta gori do visoke povživajo . 26krat da gospode. Povprečno obstoji dejstvo, ljudje jedi, katerih toplota znaša 56 ° več nego toplota naše krvi. Pa pomisli dragi čitatelj: juho 56 0 R vročo, katere niti po bosi svoji nogi ne smeš izliti, ne da bi se močno oparil, tako juho zlivaš v svoj želodec s tako juho si žgeš in pariš svoje čeljusti, svoj jezik! Pa reci ali ni to trpin čenje v pravem pomenu besede ? In vender noče tega nikdo spoznati. Ako bi bil kdo tak norec in bi se hotel kopati v vreli vodi tako visoke temperature, bil bi to samomor; in vender ni občutijivej-šega dela na človeškem telesu nego je njegovo ustje in zobovje, a ta del telesa parimo si z vrelo jedjo samo zato, ker je taka moda pri naših kuharicah in gospodinjah! S toliko natančnostjo na pr. si da ta in oni v toplicah pripraviti vodo za kopanje: Bog ne daj, da bi bila čez 24 ali k večjemu 25 0 R! Kako tak topličar grmel in razsajal, ako bi mu postrežnik kopališča segrel vodo do 30 stopinj! Ali ravno ta in isti topličar n koplje a vsaki dan usta in želodec z juho in jedjo, kavo in čajem s 50 vročine, pa ne misli pri tem na nikake nasledke. Namen teh vrstic pa je, da se privede naše kuharice in gospodinje na drugo pot, na pot razuma. Te iste kuharice in gospodinje naj si predstavljajo razna omizja, na katerih opravljajo jedci mukotrpno delo ali večerje vrelih jedeh: Ali vidijo resne možake, kako sukajo obrvi in da: delo kosila nos, kako gubančijo čelo in trepečejo z očmi pod mukami, ki jih jim povzroča v ustih kot živo apno pekoča jed ? Ali bi ne bilo umestno, da se sliko takih omizij ovekovečijo s pomočjo fotografa ter si jo potem obesijo nad ognjišče v stanovitno svarilo, da si s človeškim zdravjem ne sme igrati niti kuharica, iz čije rok izvira prehrana njegovega šivota? — Naj nam verujejo te trinožke, da bi se naše domače živali; psi, krave, konji in — prešiči čudile ali se nam rogale, ako bi nas opazovale pri taki borbi z ognjem naših ognjišč Pisec tega je bil nekoč pri nekem kmeta in možu in sinovom! Ali ni s tem pokazala, da so jej krave več vredne nego mož in sinovi, katerih seveda ne bi mogla prodati na sejmu! In ti ko volkovi lačni možaki planili so nad vrelo zelje in tu je bilo pihanja in žlodranja ter žvižganja nad žlicami, kakor bi šlo za stavo! Ako se prav premisli, se mora človeku zdeti, kakor da je nam ljudem uprav naloženo, da pri takih prilikah preskušamo trpežnost svojih zob, ustja in želodca, tako vztrajno se prizadevamo, da sprav- ljamo kar najbolj vroče grižljaje naše. Neposredna posledica te okrute muke je splošni moderni z o bo bol z vsemi svojimi, splošnemu zdravju škodljivimi nasledki. Cela armada zobozdravnikov ima zahvaliti svoj ob- stanek in blagostanje v prvi vrsti tej nemarnosti naših kuharic in gospodinj, ki donašajo na mizo jedi s temperaturo od 40 60 vročine. Nekateri ljudje še vedno ne morejo najti uzroka temu, da se zobovje gorenje čeljusti prej pokvari nego spodnje ter menijo, da leži to v kemičnih lastnostih n. pr. v tem, da varuje slina, ki se v spodnjih čeljustih nabira, spodnje zobovje pred pokvarjenjem. A temu ni tako. Zasledujmo učinke vroče užitega grižljeja, pa zapazimo takoj, da se ti učinki koncentrujejo bolj na gorenje nego na na dolenje čeljusti. Vroči grižljaj sprejme jezik svojo hrbtno stran ter ga premetava od jedne strani na drugo; pri tem buta njim ob celem gorenjem zobovju. Nasledek temu je, da se gorenji zobovi prvi jamejo votliti in drobiti in sicer najprej na notranji strani. Čim dalje uživamo vroče jedi, tem hitreje se pokonča prevlaka zob in se tem potom odpira pristop pokončujočim tvarinam, ki so: sladkor, kislina itd. Iz teh kratkih migljajev spoznamo lahko, koliko škodo na našem zdravju provzročijo naše kuharice in gospodinje s tem, da nam postavljajo izdelke svoje kuhinjske umetnosti vrele pred asta, škodo, katere ne poravna vsa njih zmožnost, še manja pa nezmožnost v pripravljanju jedij. Najstareji ljudje pa jim bodo znali povedati, da niso nikoli v svojem življenju uživali vrelih jedij. Mnogo se govori ravno v tem času o škodljivosti alkohola za človeški organizem, kateri takorekoč sežge človeka v njega notranjem telesu. a smelo trdim, da so vroče uživane jedi in pijače jednako hud in smrten sovražnik človeškemu zdravju in življenju kakor alkohol; oboje je ogenj, ki pokončuje dragoceno poslopje človeškega telesa in ga le prerano polaga v črno zemljo. • * Stran 444. NOVICE Letnik LX. vrednosti sadjarskih zadrug (Konec.) 3. Pridelano sadje bi lahko veliko bolje prodali. Marsikedo poreče: V dobrih sadnih letinah sadja še prodati ne moremo. To je pač res v sedanjem gospodarstvu. Ako se pa naučimo saditi samo trpežne, izvrstne sadne vrste za prodaj, in sadimo le malo vrst, potem ne bo treba skrbeti kam in po čem bi sadje prodali, ako pripeljemo na trg malovredne vrste, ki jih živa duša ne pozna in ki po navadi tudi niso veliko vredne, potem moramo prodajati za vsako imamo pa v okraja malo, pa izvrstnih 6. Sadjarsko društvo bi z velikim uspehom pripravilo občinsko in državno upravo, da bi nasadilo gole ceste in javne prostore. Koliko tisoč sadnih dreves bi pač lahko krasilo naše ceste in občinske prostore, kojih pridelek bi bil nov, znaten vir za državo in občino. Posameznik pri dotičnih faktorjih ne opravi nič, pač pa društvo, ki obsega celo deželo. 7. S pomočjo sadjarskih društev bi bolje izkoriščali pridelano sadje. tem smo deloma že govorili v točki 2.; pa ceno. Ako tudi slabo, skoro zavrženo sadje bi lahko skupno dobro izkoristili. Kupili bi le na skupen račun sadne mline in stiskalnice in bi spremenili malovredno blago v hvaljen sadni mošt, ki bi nam pomagal zatirati vražjo šnopsovo kugo. napravo sadnih razstav bi zanimanje za vrst, potem bomo mogli dodavati in ponujati sadje po vagonih in bomo dobili višje cene zanj. Ako bi sadjarstvo bistveno povzdignili. imel na pr. vsak ud 200 kg baselskega kosmača Bi sadjarska društva proti naredbam, ki so ali kanadske rejnete ali zlate parmene ali tofeljčkov v škodo sadjarstvu, nastopala skupnim potom z ve ali mošančkarjev itd., potem bi zbralo lahko društvo likim uspehom. s 100 udi že 200 met. stoto v torej vagona sadja skupaj. Ako pa proda vsak zase svojih 200 kg potujočim prekupcem, bo prodal jako slabo in sadjarstvo se mu ne bo izplačalo. Ravno tako je v krajih, kjer se vse sadje po leti prepusti onemu, ki največ ponudi; tudi tu bo zaslužil oni, ki ima v svojem vrtu samo eno trpežno sadno vrsto mnogo več od onega, ki je nasadil mnogo vrst, ki zore ob raznih časih. 4. Bi bila sadjarska društva sčasoma v stanu dati posameznim posebno vnetim udom male štipendije, da se izobrazijo v sadjarstvu in obiščejo poseben sadjarski tečaj itd. i kak Na ta način bi prišla vsaka občina sčasoma do krdelca mladih, veščih sadjarjev, ki bi sadjarstvu lahko neizmerno veliko koristili. Majhne žrtvice bi pokazale društvu v kratkem zlati sad. . Društveni udje bi dobivali sadno drevje lahko 10. Bi sadjarska društva sama na sebi, posebno pa z obilnimi nasadi ob enem krepko podpirala čebelarstvo, ker je ravno naše sadno drevje izmej najboljših medenih rastlin. Država in dežela sta vže davno zapopadli važnost sadjarstva, ki ga krepko pospešujeta. Dokler se pa sadjarstvo ne bo splošno umno in namenu primerno negovalo, toliko časa bo in mora izostati uspeh. naše namene pa potrebujemo neke organizacije, ki služi samo sadjarstvu in v vsakem oziru krepko pospešuje. Centralne postaje za prodajo sadja napravimo potem, ko bo dovolj sadja. nekakošna slika bodočnosti, ki se To bi bila pa grozovito malo prilega prežalostnim današnjim razmeram v sadjarstvu. Vender bi lahko dosegli cenejše in boljše. Ako naročim sam nekoliko drevja, se kaj rado pripeti, da je vmes nekaj komadov druge vrste, ki jih nisem zahteval, vedno pa moram pri majhnem naročilu plačati vsak komad dražje nego takrat, kadar mnogo, ako bi resno hoteli, namreč na podlagi skupnega dela — z ustanovitvijo mnogoštevilnih sadjarskih zadrug ! Kmetijske raznoterosti. Grozdna, sadna in vinska razstava v Krškem dne naroči društvo kar več sto dreves skupno. Onemu, ki 12. in 13. oktobra t. 1. Vkljub deževnemu vremenu je prišlo mnogo občinstva iz bližnjih in daljnih krajev. Pred otvoritvijo imel načelnik kmetijske podružnice g. V. A um an otvo- veliko kupi se da vedno boljše blago in boljši kup. ritveni govor i kjer naslikal kratko in jasno zgodovino v napredku glede sadjarstva in vinstva v krškem političnem okraju v zadnjih letih, ter je v imenu podružnice zahvalil vlado, deželo, kranjsko hranilnico ter občinski zastop za podpore, ki kme- Orešek je v svojem odgovoru potrebovalo samo 500 drevesc za nasad in ako bi omenil, da je vlada kmetijstvo vedno podpirala in da se hoče Ne glede na to se porazdeli prevoznina pri večjih na ročilih na posamezne naročnike enakomerno, in na vsako drevesce pride manjši znesek, nego če kupim dotično drevje posebej. Ako bi tako okrajno društvo tijstva. Okrajni glavar so jih vsi ti podelili na kterisibodi način v povzdigo dobilo komad za 20 vin. ceneje, si pri tem prihrani tudi v bodoče zavzeti za napredek kmetijstva, posebno vinstva vse vsako leto 100 kron, ki so članom v korist. in sadjarstva. V imenu krškega mesta je poadravil vse nav- Pa tudi razne druge vrtnarske potrebščine, orodje in zoče krški župan g. dr. Romih, povdarjajoč, da kmetijstvo drugo more napredovati le, če se ravnamo po cesarjevem geslu: z i bi se dalo na skupni račun kupiti bistveno druženimi močmi. Tem besedam je sledil krepak „živijo", na ceneje nego posamič. kar je iz Zagreba došla vojaška godba zaigrala cesarjevo himno, Letnik LX. Stran 445 so jo navzoči poslušali stoje in odkritih glav. Temu sledilo pregledovanje grozdne in sadne razstave, ki je bila v prostorni dvorani in v 3 postranskih prostorih Schenerjeve gostilne. Največ in najlepše je pač razstavil g. Edvard Pre-sečky iz Samobora, ki ima v „Rajcu", občina Vel. Dolina, Gospa Helena vstane in Josip jej sledi. Ko vstopita v sobo, oglasi se moten glas. B » ali si ti. Kaj Josipa še ni? težko pričakujem, gotovo bi bil že tu*. 17 oralov na novo pravilno napravljenih nasadov. S svojimi Helena, jaz sem in gospod Šlet z menoj pridelki Mama ko bi vedel, kako ga Da j draga napolnil dve sobi. Poleg raznovrstnega grozdja, sadja in vina je razstavil tudi različno kletarsko in vinogradniško orodje. Ob enajstih dopoldne sta imela poučne govore gg. ravnatelj Pire in vinski učitelj Fr. Grombač; poslednji Sedaj pristopi Josip k postelji. Bridek smehljaj zagleda na upalih, bledih licih. Velja li ta njemu. Poda mu drobno ročico. Mrzla je že in prozorna. Je li to tudi v ponedeljek dopoldne. Teh predavanj, ki so bila združena živa, razposajena Helena s praktičnim razkazovanjem raznih strojev, se je udeležilo mnogo domačinov in tujcev, in v ponedeljek vsi dijaki meščanske šole s svojimi učitelji. Ob pol eni pop. je bil v Grregoričevi gostilni skupen obed, pri kterem je pridno igrala gori navedena n Josip, ne veste, kako težko sem vas čakala, toda vender sem vas še učakala. Vedela sem da vas še vidim, predno se odslovim življenju". Več ni godba. Vrsto napitnic je otvoril g. dr. Romih, in sicer najprej mogla govoriti. Videlo se jej je, da jo utrudi. na cesarja, potem na deželnega predsednika in okrajnega glavarja ter deželne in državne strokovnjake. Grosp. ravnatej Pire n Helena saj vam ni še umreti, ojačite se in napil deželnemu glavarju kot predsedniku kmetijske družbe, dalje vsem razstavljalcem in tujim gostom; gosp Fr. pustite tožne misli. Mladi ste še, življenje je tako lepo, zakaj je hočete že zapustiti0. Gombač pa deželnim odbornikom kot podpirateljem kmetijstva, kranjski hranilnici ter podružničnemu načelniku. Kranjska hranilnica je, kakor znano, koj v začetku prenavljanja priskočila „Josip, nekaj trenutkov mi je še živeti. Že čutim pihljaje mrzlih kril smrtnega angelja". „Mama, vzdigni krškim vinogradnikom z znatnimi denarnimi podporami na blazino, da vidim še jedenkrat lopico, v kateri sva pomoč, tako da je v malo letih izdala do 15.000 K. Ob 2 pop. tolikrat skupno kramljala in slikala". Gospa Šletova je sledila pokušnja vin v kleti stare šole. Mnogo posestnikov je razstavilo prav veliko in tudi prav dobrih starih in mladih vin. I obiskana od vseh okušnja trajala do sedmih ter bila prav dobro slojev. Točile so iz prijaznosti krške in ubogala je hčerko. Nebeška milina obdajala je bolnice obraz. Ozrla se je proti vrtu. zvonkim glasom, kakor nekdaj spregovori: leskovške gospodične. Pri podelitvi daril in priznanj je dobila „Josip, pogledite jo, lopo, ona je bila moje najljubše prvo darilo gospa Hočevarjeva, veleposestnica v Krškem Kolikrat sem sedela tamkaj in mislila na vas, samo (deželno priznalno diplomo), dalje gg. Ed. Presečky, veleposestnik in trgovec v Samoboru, ter Aleks. Wutscher, veleposestnik v Brezovici pri Št. Jerneju, državni srebrni kolajni. Kot 2. darilo so dobili: gg. Frančišek Gr r e g o r i č, posestnik in gostilničar v Krškem, ter Ivan Drašler, posestnik v ako jej razložite vse". Ni mogla več naprej ubožica. na vas. Sedaj mi ne bo mogoče tega. Kakor danes, smejalo se mi je takrat ljubko solnce. Josip, podajte mi poljub v slovo. Lavra se vam ne bode hudovala, Grorici, državni bronasti kolajni in Martin Colarič, posestnik v Slinovcah, drugo deželno darilo; tretje deželno darilo je pa dobil g Fr. Prijatelj iz Tržišča. Bronaste kolajne c. kr. kmetijske družbe so se priznale V. Ž en er ju, posestniku v Začetka krepak glas, pešal jej je vedno bolj in bolj proti koncu. Josip sklone se njej Mrzla njena ustnica dotaknejo se njegovih. O koliko je trpel mla- Krškem, Martinu K er inu, posestniku v sv. Križu, graščini denič. Solza poigrala mu je v očesu, dasi se je je krepko branil. Ko se jej Josip zopet odmakne, poskuša Helena še govoriti, toda težko, jako težko je šlo. Šrajbarjev turn v Leskovcu ter Fr. Cesarju, posestniku v Krškem. Nadalje so se priznale še razne diplome krške kmetijske podružnice kakor tudi denarna darila v znesku 10, m . Da je ta razstava tako dobro uspela, imajo največ zaslug ureditelj razstave, potovalni učitelj Fr. Grombač, dalje podružnični načelnik V. Auman, krški župan in podruž- Videlo se je, da so življenja moči že popolnem u pešale. Z zadnjim naporom moči se še zdigne. Poljub matere in očeta bil je zadnje. Potem padlo je mrzlo nični tajnik dr. T. Romih in tajnik občinske hranilnice v telo nazaj v blazine in odplava duša v raj. Krškem V. Zener. Popis razstave iz peresa gosp. dežel nega učitelja za vinstvo smo objavili na drugem mestu. Nečem popisavati joku potrte matere in očeta, kajti slabo pero ni v moči naravno podati teh čutil. Dva dni potem pomikal se je mrtvaški sprevod proti centralnem pokopališču, kjer si je bila rodbina . . . postavila rakev. Resnim obrazom sedel je Josip v kočiji, niti jedna poteza v marmorno-bledem obrazu Ob Donavi. (Dalje). „Gospod Šlet, prosila sem vas v imenu moje hčerke, da me obiščete, vedela sem, da jej ne odrečete zadnje prošnje. Pojdiva njej 5 težko vas pričakuje, kajti vsak trenutek mogoče ugasne luč mladega živ- ljenja u Videlo se jej je, da se bori z nenaravno močjo s solzami, katere so jej silile v oči. Josip nem, v ni pričalo o notranjej boli. Ko je odmolil mašnik očenaš in so pogreznili med ihtenjem matere in očeta rakev v globino, tedaj opazil je vesten opazovalec solzi, kateri sta se utrnili Josipovim očesom, toda hitro jih je prikril. Po pogrebu vrnil se je v prodajalnico in vse šlo je zopet v navadnem tiru. Le kolegi so se zastonj trudili, da bi privabili smehljaj Josipu na obraz. svoji razburjenosti ne najde besedi. * * * Stran 446. ^•■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■MBMMHHBMHHHaMHMHBiMBMMMHMHHMM < V tržiči Ašah bila je, kakor po drugih tacih malih krajih navada, da je prirejalo društvo ob dolgih zimskih večerih veselice, petje, ne bogsigavedi kako umetno, gledališke predstave, šaljive loterije in ako ni prepovedala cerkvena postava, ples, bili so navadno v v8poredu. Da se je mladina pritegnila temu, je samo ob sebi umevno. Milan, ki je bil vedno doma, igral je seveda pri vsem tem glavno ulogo. Bil je pevovodja, režiser in seveda kot tak izbiralec igralskih močij. Pri vsem tem pa ni postopal nikakor objektivno in krasne gospice trga hudovale so se mu mnogokrat. In zakaj ? Ljubosumne bile so na Lavro. Milan pritegnil jo je namreč kot sodelovalko vsem tem predstavam. Igralka že po naravi ni bila slaba. Toda Milanovi uspehi na poti ljubezni ostali so dolgo pri starem. Rakovo pot ni lezel, toda napredoval ni, v kljubu svojim gorečim besedam, katere je posvečeval Lavri. Bilo je ravno zimo po smrti Helene. Milan skušal je napeti to zimo vse sile, da si osvoji Lavrinega srca. Veselica vrstila se je veselici. Pri vseh teh odlikovana je bila Lavra najbolj. Milan trudil se je, da jo zabava. Dvoril jej je na vse pretege. In katero žensko srce bi se ne udalo zapeljivim besedam, katero bi ne bilo toli samoljubno, da bi ne uvidelo prave smeri. Lavra bilo je sedaj popolnem razvito, čamo dekle. Stara osemnajst let, mislila je seveda že tudi na sladke spone zakona. Je li hoče čakati Josipa, da postane postarna devica, katere bi potem več ne maral. Bog ve, ali jo še ljubi, ker toliko časa ni nobenega poročila od njega. Zakaj bi se ne udala Milanu in ako pride Josip, saj se mu lahko še potem povrne, tako računal je ženski egoizem. Milan seveda bil je v tej zadevi srečnejši od Josipa. Nekoli let več imajočem, bilo mu je prevzeti z novim letom kupčijo očetovo. Ker je pa bil revnih starišev, bilo mu je gledati, da si pridobi, kolikor mogoče, premožne neveste. Dasi mu srce pri tem ni bilo postranska stvar, kajti mladenič ni bil popačen, ravnal je vender po pregovoru. Ložje primoženo, kakor pridobljeno. Zopet bil je gledališke predstave večer. Glavni ulogi bili sta, kakor navadno v rokah Lavre in Milana. Lavra zaljubljeno kmečko dekle, Milan nje ljubimec, to je bilo kakor nalašč. Poljub, katerega ji je pritisnil na ustnice, ni bil več navaden, gledališki poljub, bil je po vse drugačen. Ko je odšla Lavra za kulise, gorel jej je še vedno, namestu na čelu na ustnih. Po kratkem prestanku, sledi jej Milan. Nastopiti sta imela še le v drugem aktu. Popolnem sama sta bila. Kajti soigralke in soigralci bili so toli taktni, da so se zbirali vedno na drugi strani odra. „Lavra", spregovori Milan, „bi li ne bilo mogoče, da bi dobil od vas v resnici tak poljub. Jeli res mo- Letnik LX. goče vam, me vsaj nekoliko ljubiti". Poprijel jej je roki, ter dolgo, dolgo govoril. In kako lepo ji je pravil o vsem. Kako lepo slikal jej je življenje družice na svoji strani. Popolnoma se je vdala čaru. In ko se je slednjič drznil poljubiti jo z mladeniško navdušenostjo, polno ljubezni, ni se mu hudovala. Toda sedaj ni bilo več časa. Pričeti se je imel drugi akt. Kako sta danes Lavra in Milan igrala. Vse se je čudilo. Bila sta prava umetnika. Po predstavi ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Vse hitelo jima je čestitati. Da je Milan bil cel večer ob Lavrini strani, ne bode se nihče čudil. Pozabljen si torej, veledušni Josip. * * * Ni Š0 minulo leto po dogodbi na schönbrunski cesti, že ni Josipa več na Dunaju. Tlak gorel mu je pod nogami tega osodepolnega mesta. Neizprosni oče udal se je slednjič milim prošnjam mladeniča, kateri mu je popolnoma razkril svoj položaj. Preskrbel mu je mesto v Linču, pri neki prija- teljski tvrdki. ( Predno je odšel, poslovil se je še pri gospej Heleni. Obiskal jo je bil mej tem časom večkrat. Njiju govorica sukala se je danes, kakor v navadi ob Heleni. Pravila mu je o potovanjih, katere je napravila po predpisih zdravnikov v zdravje hčerke. Popisovala mu je krasne kraje Italije in južne Francoske. Kako mu je bilo pri srcu, ko je slušal mičnim pripovedkam, katere mu je pravila gospa potrtim glasom. „Odpustite mi, velerodna gospa", dejal je, ko je vstal, da ide, „ako sem vas po svoji nepremišljenosti oropal najlepšega. Sedaj- trpim z vami. Nadomeščal vam bodem vedno to zgubo, kolikor mi bode v močia. „Ne, Josip, vi niste ničesar krivi. Ravnali ste kot mož poštenjak. Kako redki so danes taki. Poglejte naše današnje gizdaline. Ne morem jih primerjati več metuljem, ki letajo od cvetke na cvetko, kajti to bi bila prelepa primera. Hunom jih lahko primer jam,v ki so poteptali v prah in pepel vso omiko, vse lepo". Premolknila je gospa Helena za nekoliko časa. „Bodite srečni Josip, saj ste vredni sreče. Ne zabite svoje, saj lahko rečem, druge matere". Podala sta si roki. Josip poljubil je kakor navadno njeno, ona pa mu je podala materinski poljub na čelo. Vidno ginjen zapustil je Josip gostoljubno hišo, kjer je užil toli sreče i toli gorja. Obiskal je gospo Heleno še večkrat potem, ako so ga opravki pripeljali na Dunaj. Toda le kratek bil je ta čas. * * * Predno je nastopil Josip svoje novo mesto, podal se je za teden dnij domov. Oh, kako ga je vleklo. Prikrivati pa je hotel to samemu sebi. NOVICE Letnik LX. Stran 447. Kaj je z Lavro? Kako jo bode našel? Ga še tako iskreno ljubi, kakor mu je takrat prisegala? Taka in jednaka vprašanja bodrila so Josipu po glavi. , ko bi vedel, kako stoje stvari, gotovo bil bi jih opustil že z davna. tem jim bo dana ugodna prilika, da brez izgube časa lahko takoj sklenejo kupčijo, ali se vsaj seznanijo z raznimi vinogradniki, ter spoznajo vina iz raznih leg. Dopoludne bodo tudi poučna predavanja o kletarstvu. Slovensko Naše umetniško društvo" je zadela razmeroma velika Defravdacija v »Umetniškem društvu«. Ko je prišel Josip domov s kolodvora, seveda v nesreča Zgodila se je v društvu defravdacija. Storil je spremstvu matere, povpraševal je po znancih. Vprašal blagajnik. „Umetniško društvo" je imelo od I. raiatave 1200 je seveda tudi po Lavri, da si po ovinkih. Z veseljem pripovedovala mu je mati o vsem. Ni se ga mogla nagledati krasnega mladeniča. To da je nje sin. čim zaslužila si je toliko sreče. (Konec prih.) denarja v hranilnici. To hranilnično knjižico je hranil blagajnik. Poleg tega je imel blagajnik v rokah tudi vso vstopnino letošnje 2. umetniške razstave, kakih 600 do 700 kron od društva pa je bil dobil posojilo v znesku 400 kron. Ves ta denar je blagajnik odnesel, tako da ima društvo 2000 kron škode. To je za društvo toliko hujši udarec, okoli ker blagajnik ni poravnal nobene društvene obveznosti. Blagajnik predzadnji torek odpotoval, a pravil i da bo v soboto že v Ljubljani. Odbor hotel imeti sejo, a ker blagajnika ni bilo nazaj, je začel poizvedovati, kam je šel in čemu. Izvedelo se samo, da je vzel večji kovčeg seboj. To naglo odpotovanje Osebne vesti. Deželni odbor je imenoval pti de- tik pred sejo, se je zdelo odbornikom sumljivo. Vprašali so v želnem stavbnem uradu: nadinženerja Antona KI za stavbnega svetnika, inženerja Ivana Sbrizaj stavbnega pristava državnih železnic Matijo K hranilnici in tam izvedeli, da je blagajnik dvignil ves dru za nadinženerja, štveni denar do zadnjega krajcarja. deželnega pristava Rudolfa Zajca za berneta in Karola Štur Topničarski c. in kr. nadporočnik Milan vitez B1 e i w deželnega inženerja, Viktorja S k m a pa za stavbna praktikanta. Glasom odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 24. septembra 1902 z. št. 190 se smejo internaci jonalni vozni listi, upeljani z ministrsko odredbo z dne ll.de- Trsteniški štabu v Pragi po končani vojni šoli prideljen generalnemu cembra 1892 d. z 213 vsled art. 2 točka VIII. pariškega Konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, gosp. Janko Macäk je imenovan koncipistom. dodatnega dogovora z dne 16. junija 1898 z 142/901 in razglasa železniškega in finančnega ministrstva z dne 23. ja Nadporočnik v generalnem štabu gosp. Martin M nuvarja 1902 zakona iz Krakova premeščen v Gradec Pri računskem oddelku Ci-kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko so imenovani 22 porabljati samo do vštetega oktobra 1902. Do tega časa neporabljeni stari internacijo-nalni vozni listi se lahko, v kolikor še niso popisani do c. kr. računski oficijali Ivan J er m računskim revidentom v IX gosp oficijalom v Grub c. kr. računski asistent Josip Juh računskim in gospod c. kr. računski praktikant Karol 30. aprila uradih 1903 zamenjajo pri za to določenih prodajnih kr. dež. plačilni urad v Ljubljani in davčni uradi) sa nove vozne liste, so upeljani z navedenim dodatnim do odsek, računskim asistentom v XI Činovnem razredu. Odsek za deželno učiteljsko konferenco. govorom. Stari vozni listi, na katerih je že kaka tiskana ali pisana bilježba in kateri še niso bili od strani železnice priredi 1903 deželno učiteljsko konferenco, so uradno rabljeni, se lahko zamenjajo za nove liste tekom istega bili izvoljeni sledeči roka, toda • • Jelene Luka, učitelj v Ljubljani; pristojbina za tiskovino v znesku 2 vinarja za komad. če se spolnijo zadevni predpisi in se vplača Po B er not Ivan, učitelj v Ljubljani; Gregorač Fr., nadučitelj 30. aprilu 1903 se stari internacij onalni vozni listi ne bodo v Dolenji vasi; Leveč Fran, ravnatelj učiteljišč v Ljubljani; več zamenjavali. Česnik Karol, nadučitelj v Knežaku; Gärtner Fr, učitelj v Ljubljani; Gregor in Jo^ip učitelj v Črnučah; ega Ivanv učitelj v spodnjem Logatcu; Zavrl Valentin nadučitelj Deželnozborske volitve na Štajerskem. Dne t. m. so se vršile na Štajerskem volitve iz kmetskih občin. v Begunjah, Tom an Ivan, nadučitelj v Moravčah; Zajec Boj bil v Josip, nadučitelj v Velkem Gabru; Sar k Albina, učiteljica v Novem mestu. Stavbinska družba »Union«. Ministrstvo je dovolilo, da se ustanovi v Ljubljani delniška družba „Union". Lastnik koncesije je dr. Gregorič. Družba namerava zgraditi hotel, kjer bodo tudi prostori za katoliška društva. ». H i . Zaradi ravnateljstva pri kranski hranilnici se Spodnji Štajer je volil vse oficijalne kandidate, ljutomerskem okraju. Ker je oficijalni kandidat dr. Rosina odstopil, je nastopil urednik „Slov. Gospodarja" prefekt Korošec na svojo roko kot kandidat. Vzlic velikanski agitaciji pa je propadel. Izvoljen je bil narodno-napredni kandidat Ivan Ko- Čevar, dobil 70 glasov, mej tem, ko je Korošec dobil 44 glasov. V nemškem delu Štajerske je kmetska stranka vršil po smrti dr. Suppai seji ravnateljstva dne 15. m odvetnik in deželni tih m pa zelo živahen boj. bil izbran ravnateljem odvzela katoliški stranki štiri mandate. Zopet uspeh »Štajerčevih« inseratov. se nam piše: Znano je, da udriha n Štaj Ptuja erc a s posebnim ve- samo še. da obč poslanec dr. vitez Schoeppl Treba zbor izvolitev potrdi kar se gotovo zgodi priredi dne Velik shod v Kostanjevici. „Slovensko društvo" misleč, da bodo slovenski kmetje kar trumoma letali 8eljem po naših slovenskih advokatih, dočim se nemških niti ne dotakne. Nasprotno še je celo ob prihodu dr. Edvina Ambro-sitseha v Ptuj inseriral otvoritev njegove pisarne v svojem listu, temu t. m veliki shod v Kostanjevici. Mej drugimi nemškemu advokatu „Štajerčevi" inserati imeli so naravno bo govoril na shodu dr. Tavčar nasproten uspeh! Zavedni slovenski kmetje izogibali so se pi- Vinska pokušnja v Krškem. Letošnje leto se je sarne „Štajerčevega" pristaša in posledica je, da jo bode dr. pridelalo v krškem političnem okraju obilo in prav dobrega Ambrositsch v kratkem iz Ptuja popihal ter se preselil v mošta. Da se širše občinstvo o dobroti tega pridelka prepriča, Ljubljano. Radovedni smo, ako bode priredi krška kmetijska podružnica v nedeljo in v ponedeljek, njegov odhod. n Štaj erc u inseriral tudi dne 23. in 24. novembra 1. 1902, vinsko pokušnjo v Krškem. Na tej pokušnji bode mnogo vina iz vseh občin in leg krškega Deželnozborske volitve na Koroškem. Dne . t m. je bila volitev iz splošne kurije. Slovenci so postavili političnega okraja. Uljudno se torej vabijo vsi oni, ki potrebu- svojega kandidata samo v okraju Velikovec-Celovec, a so pro-jejo dobrega naravnega vina, da se :,te pokušnje udeleže. S padli. Letnik LX. btran 44b. r — Razveljavljen odlok. Koroški deželni šolski svet je v svoji seji dne 20. septemhra 1 1901 sklenil, da se pet- razredna slovenska ljudska šola v Št Jakobu v Rožni dolini na Koroškem razdeli v dvojezično, to je, nemško in slovensko. 9 f 1" • tt ' ' ^ p. — J^L . .1 IM ^ m 1 - M M A Proti temu odloku z dne 7. novembra 1901 št 2545 se je šentjakobski krajni šolski svet pritožil na učno ministrstvo, ki je nedavno razveljavilo ukaz deželnega šolskega sveta, ter odredilo, da ostane pri starem? ; — Lahonska ošabnost. V zadnji seji okrajnega šolskega sveta pazinskega je novi gimnazijski ravnatelj gospod Kos govoril — tako vsaj trde laški listi — v slovenskem jeziku. Navzočni štirje laški Člani so zahtevali, naj govori ravnatelj Kos italijanski in ker se to ni zgodilo, so v znamenju protesta zapustili sejo. — Tako delajo Labi vedno. Pazinski okraj je skoro izključno hrvatski, a Lahi so tako ošabni in prepotentni, da celo tu zahtevajo, naj se jim pokorava večina Nismo šovinisti, ali koder Lahi ali Nemci tako postopajo, tam je prav, če se klin odbija s klinom. Nekoliko več ošabnosti na svoje slovenstvo in nekoliko več šovinizma bi Slovencem itak ne škodilo. — Za slovensko poroto v Trstu je že več slovenskih občin poslalo peticije pravosodnemu ministrstvu Poslanec Spincič je v tej zadevi vložil obširno interpelacijo. Slovenska zahteva je pravno tako utemeljena, da bi jo moglo ministrntvo odbiti samo če bi preziralo zakon in pravico, ter se ravnala zgolj po političnih ozirih na Italijane. — Nov slovenski list. V mestu Pueblo v severoameriški državi ^ Kolorado je pričel izhajati nov slovenski list „Glas Svobode". Urednik mu je gosp. Fran Medica. Novemu listu želimo obilo naročnikov. — Zaradi ropa je bil te dni v Ljubljani aretovan delavec pri panorami M. Mencinove v Lattermanovem drevoredu. Sumljiv je, da je oropal na Koroškem nekega Janeza Porento, vsled česar ga je celovško deželno sodišče zasledovalo. Detektiv Demšar ga je tukaj izsledil in aretoval. Izročili so ga tukajšnjemu deželnemu sodišču, od koder ga bodo tirali v Celovec. — Obesil se je dne 31. oktobra t. 1. Jernej Kolarič, kovač in posestnik v Žabjeku pri Ptuju Obešenec je že bolehal nekaj tednov, tožil o vednem glavobolu, ter je izvršil ta grozni čin gotovo v duševni zmedenosti. Omenjenega dne bil je sam doma, žena je šla v Ptuj, ko pride domov, najde moža v sobi obešenega. — Detomor. Učiteljica Marija Hočevar iz Velikih Lašč, je pred kratkim prišla v Ljubljano in se nastanila pri svoji teti. V torek po- noči je povila na stranišču otroka in ga takoj umorila. . — Predrzen beg iz ječe izvršil je zaradi ponarejanja pismenih znamk v Weinpertu na Češkem zaprti trgovec Hoffmann. Nosil je iz dvorišča v zgornje prostore ječe drva. Pri tem je pa opazil, da se ne pazi nanj Splezal je skozi okno na streho in se je spustil po strelovodni žici na tla. Popihal jo je, ne da bi ga kdo opazil ; 1. — Pevska šola za kanarčke. Dandanašnji gre vse tako „naprejda morajo celo kanarčki imeti akademično izobrazbo, ako hočejo imeti ustop v „boljše" hiše. V Franko-brodu so zatorej nedavno ustanovili konservatorij za kanarčke. Na tej šoli so nameščeni „proft-sorji" in vzgojitelji kanarčkov, ki so na glasu preskušenih glasbenikov. S tega konservatorija „gredo" po svetu akademično izobraženi kanarčki in si jih lahko omisli kdor hoče. Ker je Frankobrod židovsko mesto, je ta „ptičja šola" nov dokaz, da od Židov izvira ves „veliki napredek" našega časa V t . — Minulost milenijskih spomenikov. V Panonhalmi na Ogrskem so pred šestimi leti postavili milenijski spomenik sa 20 000 kron. Ta spomenik pa je narejen iz tako slabega materijala, da že razpada. Pravijo, da je ta zgradba tako površno sestavljena, da se ves čas teh Šestih let pojavljajo raz-pokline. Jednako .ie s fresko slikami, ki «o že vse obledele. No, ta panonhalski spomenik je gotovo pristna prispodoba vse madjarske slave in trpežnosti, katera obstoji v hipnem slepilu kakor sploh vsa dela naših krivičnikov — Obzirna železniška uprava vlada še pri kraljevi železnici Samobor-Zagreb. Tako postrežljivih strojevodij menda ni nikjer drugje v Evropi. Nad postaji Susjedgrad je most Čez Savo, ki je namenjtn vlakom in splošnemu prometu, toda most je tako ozek, da ne moreta dra voza vštric voziti. Zato pa je posebni Čuvaj, ki kmetom naznani, kdaj ima pravico le „lukamatija" ter v to svrho spusti zavore na vsaki strani-mostu. Te dni pa je čuvaj na to pozabil in majhen kmečki voziček se je baš prigugal na „vzajemni" most v trenutku, ko je od nasprotne strani pripihal samoborski vlak. Že je mislil kmetič kreniti z mostu, ko je opazil, da ga je strojevodja prehitel v uljudnosti. Ta je namreč ustavil vlak iztepel si pipo, si je iznova nabasal in naŽgal. V tem času je kmetič polagoma prispel čez most, se odkril ljubeznivemu vlakovodju, na . kar je tudi ta pognal železnega konjička. Potniki so bili očarani nad idilično vožnjo in lepo slogo med kmetičem in vlakovodjo y — Skandal v gledališču. V Veroni so imele ondotne dame moderne klobuke, ki so se odlikovali po posebno veliki dimenziji. Ker je pa vsakemu znano, da taki velikanski klobuki delajo v gledališčih samo napoto in jemljejo gledalcem razgled na oder, zato je gledališki ravnatelj ddl oster ukaz, da morajo dame priti v gledališče brez klobukov. A Evine hčerke so pa le nalašč iz same kljabovalnosti prinesle take klobuke, katere bi lahko rabile mesto solnčnikov. To je občinstvo v gledišču tako razburilo, da so igralci morali predstavo radi žvižganja in vpitja prekiniti. Ker so se dame branile sneti klobuke z glave, prišli so v dvorano policaji, ki so jih skomplimentirali iz dvorane med ukanjem in žvižganjem gledalcev. — Teorija in praksa. V Lijonu je imel pred kratkim neki zdravnik predavanje, v katerem ie navzoče dame rotil, naj v lastnem interesu vržejo korzete proč Obrnil se je koncem svojega govora na navzoče stariše in soproge, naj tudi oni z vso svojo avtoriteto na to delujejo Komaj je končal svoje patetične klice, zgrudi se v ozadju neka dama v nezavest Kakor se je na mestu konstatiralo, bila je preveč stisnjena. Ta dama je bila žena — predavateljeva. — Zopet znamenit stolp v nevarnosti. Iz Ogleja se poroča, da je oniotni krasni stolp „Campanile di San Bernardino" v skrajni nevarnosti, da se poruši. V bližini bivajoči stanovalci so morali že zapustiti svoja stanovanja in se preseliti. Stolp je ena najimenitnejših stavb iz renesanške dobe. — Sijajne plače hlapcev so v Monakovem. V hotelih zaslužijo hlapci na leto z napitnino kljub temu, da nimajo nikake stalne plače, več tisočakov. Neki lastnici hotela ponudil je neki hlapec letnih 1800 kron odškodnine, če ga sprejme za hišnega hlapca. . — Največji krompir na svetu je vzgojil neki francoski kolonist v Kaliforniji. Njegovi krompirji so dosegli velikost srednje buče in vsak krompir tehta štiri kilograme. Mož ima dvajset takih krompirjev. — Čin pijanke. Neki Alstrefski v Brooklynu v Ameriki je ležal v krvi na tleh in je rekel poklicani policiji, da je njegova žena v pijanosti zmerjala hčer; ko je pa isto branil, zabodla ga je večkrat Žena z nožem. Zadnjo so našli smrčečo na postelji. Policaj jo je prebudil in ji ukazal, da gre ž njim na policijsko postajo. Potem se je obrnil proč od nje. V tem hipu je ista zgrabila britev svojega moža in 3i prerezala gol-tanec od ušesa do ušesa, ne da bi jo mogli ovirati pri tem. Oba ranjenca so prenesli potem v bolnišnico, kjer so pa zdravniki rekli, da jima ni nikake rešitve več. Letnik LX. Stran 449. Deset političnih »zločincev« je ušlo iz ječe v Kijevu. Bili so skoraj sami akademiki. Prihodnji mesec bili prišli pred sodišče ter bržčas obsojeni v Sibirijo in na prisilno delo. Ker so vse jeSe prenapolnjene, so zaprli vseh 10 v skupno ječo ter so se izprehajali na posebnem dvorišču. Posrečilo se jim je dobiti debelo vrv in železen klin. Na nekem izprehodu so se pri prijateljih skrivali 10 dni, sedaj pa so baje že vsi na varnem onstran ruske meje. Loterijske srečke. V Lincu dne 31. oktobra t. 1.: 22, 4, 61, 66, 81. V Trstu dne 81. oktobra t. 1.: 45, 42, 36, 64, 39. V Pragi dne novembra t. 8, 71, 13, 41, 59. co Tržne cene. V Ljubljani dne 7. novembra 1902. Pšenica K 7 50 h, ti ječmen K 6-30 h, oves K 6'50 h, ajda K proso K 6-50 h, turSica K 7'- h, leča K 8 — h, fižol K 10 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Ravnokar izšla Y zalogi J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani Velika In Mala na zamor ej o osebe vsakega stanu kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti s prodajo postavno dovoljenih državnih vsakem zgube papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. ustanove i. . Podpisana zbornica razpisuje za leto 1902. osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov 9 po 50 kron in 10 po 20 kron za one mogle obrtnike vojvodine Kranjske, in cesarice Elizabete ustanov po 40 kron za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 20. novembra t. 1. Pri- loži naj se jim od občinskega m župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj obrt sa mostojno izvrševal da sedaj zaradi onemoglosti ne more vec delati in da je ubog, oziroma da • ^ je prositeljica onemogla vdova bivšega samostoj- nega obrtnika. Ljubljani, dne 30. oktobra 1902. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. za navadno leto ki ima 365 dni Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba J. Blasnikova .«Yelika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez Sto let 9 starodavna Pra je torej edino le prava, „ tika", katero je toliko let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Teliko Pratiko" vsako zavrnite, kot nepravo drugo Pratika Mala Pratika" Stran 450. Letnik LX. priporoča se kuvertov v lično izvršitev vizitnic 5 firmo 5 računov in sploh vseh tiskarskih del po najnižjih cenah o o OaOOOaO O O C> O ^ - uooo_on O^ o „ oo o o O OO o Oo oo°ooo O °o°oOo o°o o o o oo.o rP O ° O O ^ o o o o ° Ono 0°20° ° o ° o ° ° ° o° ° oo^oXo O _ n O OO o o O o0 o O O O o o O O o °o ° o n o o o ° o o o °o°o o o-o o o o u O O" ° OO C o ° o o ° o 00 g o OOOOOO oou ° P o° oSJ^0A°00°o o o o o OOq^o O O O 0°o0 O O o o o o 0u°0 ° 0Qo°o° o°o00°o°o ošooo°oo0 a o o Ä o° ? ° o°o ° o°o oO 0oo o0oo°on0o0a 000000 oo0 o° t T • * • * . M,- oo°° ob o °o ° O-o 0 ° o o <» OooOo boo t • 4 o°oo °tOO o o o o o oo O O 0°0°0 o S o o °00Q m X o o o o o O o0oop0 o°0oo 0-ÖO o OoO OOO oOO o Q o Od ooog / o°o Oo°C OOOOO ooooo _ OOo bo O o O 0OOPo o o O o^o On O.OA C 0°0 0°$ o°o O o o Oqq o O ooggoo o oo^o, o°ogAg §§ °o?> OCO Kot prava dobrota in potreba za vsako družino s« izkazujevsakdanbolj uporaba ogo°°°o 0 °qO O o o.^ oox OoO'O OOO o OOO _ OOo b o o o oo o o O^o^ O-O °o O o O o o o , ooo Oo° Kathreiner Kneippove Kave. Nobena sKrbna gospodi sladne o Oo OOO oo Oo O °0o ° o O 0 o o_p o O o od pomišlja zdravo pijačo čistejše primesi uvesti tečno o°6 Dogo0° OOSO 00° boljšega OO domestila zrnato Kavo, Kjer je ta P OO zdravniško prepovedana. Kathreiner- Kneippovasladna Kava dobiva pristna samo izvirnih zavojčkih varstveno znamKo župniK Kneipp«. Odprto odtehtana J drugače zavita Kava Kathreinerjeva nikoli o o iOoo oo0o0 °0OO° 0%o°o° Pio OoJ^sO °S§po " oo a o O. o o°o ooP ir o oOOoO O O O a ooo Q33TÖ 5QPoö oo ooo^o PJDO °0° ^ °r>° °OOo° - §§°oSo oO oO o Odgovorni urednik Rajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki