POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO v. — ŠTEV. 17.	OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA Trbovlje. 24. aprila 1952
Ob ti. obletnici ustanovitve
Osvobodilne fronte
4
V zadnjih enajstih letih je izbo je-val naš narod borbo za obstanek in za svobodo. S tem pa je že tudi dovolj jasno povedano, kakšna vloga pripada Osvobodilni fronti o zgodovini slovenskega naroda.
27. aprila 1941 je dan obračuna z meščanskim strankarstvom, ki je cepilo sile slovenskega naroda in ga politično razbitega metalo pod noge tujega kapitala. S tem je slovenska buržoazija že od svojega nastanka dušila svobodoljubno gibanje slovenskega naroda in mnogokrat zavestno podpirala že več kot pred sto leti čmo-rumenega sovražnika na Dunaju in poglavarja tirne umetnosti v Rimu.
Zanikano slovensko meščanstvo je ostalo verno svoji naravi tudi v stari Jugoslaviji, ko je šlo z Dunaja v novo zavetje in se poklonilo beograjski >čaršiji*. Tako bedno -»predstavništvo* slovenskega naroda, ki je bilo vajeno lizati tace svojim gospodarjem, pač ni bilo možno postaviti programa, ki ga je zahteval Ivan Cankar že 1913. leta; on je videl rešitev jugoslovanskih narodov v »federativni demokratični republikic.
Slovenski narod še ni imel takrat tiste razredne sile, ki je nastopila na čelo našega naroda 27. aprila 1941. in ki je takoj postavila svoj bojni program, obsežen v devetih temeljnih točkah OF. Od tedaj dalje je preživljal naš narod najslavnejše obdobje svoje zgodovine, ko je nehal biti hlapec in je postal gospodar na svoji zemlji. Kot gospodar na svoji zemlji smo ustvarjali novo Jugoslavijo skupno z našimi bratskimi narodi, v tej skupnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov gradimo socializem, o tej skupnosti kujemo borbo za napredek brez odmora.
Ako bi počivali v naši revoluciji, bi ne mogli kronati ogorčene borbe z delavskimi sveti, letos pa bi ne mogli potrditi napredka z novim zakonom o ljudskih odborih. In ta naš napredek, ki dviga nekdaj teptano ljudstvo in zaostalo deželo, je mogočna trdnjava proti imperialistom na vzhodu in na zahodu, kamor prodira resnica naše stvarnosti. Narodi na vzhodu težko prenašajo vsak dan večji pritisk diktature stalinskega tipa, narodi SZ pa spoznavajo še posebej vsak dan bolj, da so bili opeharjeni za pridobitve Oktobrske revolucije. Če bi to ne bilo res, potem bi se nam ne ježili lasje, ko čujemo imeni Sibirije in N KV D. Ti dve imeni potrjujeta, da sovjetski narodi še niso spregovorili zadnje besede. Ti dve imeni povesta dalje, da je o SZ znan-*tveno urejeno izkoričanje in teror.
Razvoj delavskega gibanja in demokratizacija življenja na zahodu gre sicer počasi dalje, toda nezadržno. Ta
NA DAN 1. MAJA VSI V LJUBLJANO!
V okviru proslav 1. maja organizira NK Rudar skupno s poslovalnico Putmi-ka v Trbovljah množični izlet iz Zasavja v Ljubljamo. Ob tej priliki bo posebno zadoščeno ljubiteljem nogometne igre, saj bo ta dan derby med predstavnikoma nekdanje II. zvezne Ege NK Odredom in NK Rudarjem.
Ob zadostnem številu prijav se organizira poseben vlak iz Zasavja v Ljubljano. Vlak bi odšel iz Zidanega mosta ter ae ustavil v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in event. tudi v Litiji. Skrajni rok za prijave je do nedelje 27. aprila do 12. ure v poslovalnici Putnilka v Trbovljah. Prijave se sprejemajo kolektivno in Posamezno. Cena vožnje v Ljubljano in nazaj je 200 din.
proces goni zahodne imperialiste v nerešljiv politični in gospodarski položaj, kjer so prišla najbolj ostra nasprotja do izraza z novo fašistično diktaturo.
Stalinska diktatura in fašistična diktatura sta torej slabost dveh sistemov oblasti: prva izraža slabost proletarske oblasti, druga pa slabost buržoa-zije. Razumljivo je tedaj, zakaj pritiskata na naše meje dva tako močna sovražnika, ki vidita v ljudski demokraciji svoj pogin.
Res je Jugoslavija majhna, toda velika in močna je, ker je enotna.. Ta enotnost je mogla biti ustvarjena samo na podlagi enopartijskega sistema, ki druži vse zavedne Jugoslovane v Ljudski fronti in kjer najde sooje mesto vsak pošten državljan. Enotnost in socialistični patriotizem sta nas naredila velike, tako velike in moralno močne, da z uspehom branimo sooje pravice in dostojanstvo človeka.
V enajstletni revoluciji so postali naši narodi tako trdni, da se ne umak-
nejo s svojih položajev, da bi jih kdor koli ponovno vrgel pod noge imperialistom. Postali smo potičino enotni in politično silno tenkočutni. Ljudska fronta je naše občutljivo politično živčevje, ki reagira na vsak škodljivi vpliv ostankov socialdemokratizma in klero-fašizma doma in na vsak imperialistični pritisk na naših mejah. Zadnji dogodki okrog Trsta so to resnico ponovno potrdili. Val demonstracij in protestov so izraz naše moči in odločnosti, ki bo znala obračunati z vsakim nasprotnikom, čeprav ga bo blagoslavljal moskovski mesijanizem ali vatikansko demonsko krščanstvo. Naše delovno ljudstvo ima danes dovolj svojih operativnih štabov: delavski sveti, ljudski odbori, frontni odbori, odbori društev itd. so naši operativni štabi, ki družijo in vodijo naše trdno zaledje, čigar udarna pest je Jugoslovanska ljudska armada. 8 milijonov Ju-. goslovanov v Ljudski, fronti dokazuje vsak dan, da nismo prenehali biti to, ' kar smo dokazali 1941. leta.
Vsem občinskim odborom OF
27. april je dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, praznik vseh frontovcev in frontnih organizacij, katerega bomo tudi letos proslavili čimbolj slovesno. Letošnje praznovanje naj poteka v znamenju utrjevanja občinskih frontnih odborov, v sprejemanju novih članov, posebno iz vrst mladine, v kulturnih prireditvah, mitingih in podobno. Sodelovanje z vsemi organizacijami in društvi naj bo pri letošnji proslavi še prav posebno poudarjeno. Fronta je naša temeljna množična politična organizacija, ona je pobudnik in usmerjevalec političnega, gospodarskega in kulturnega življenja pri nas, iz nje so zrasle ostale množične organizacije.
V počastitev praznika OF naj občinski odbori Fronte skličejo slovesne seje, na katere naj povabijo vse osnovne organizacije in zastopnike vseh drugih organizacij in društev ter čimveč frontovcev. Take množične seje ali konference naj imajo dva dela. V prvem delu bi pregledali dosedanje delo, nastanek in razvoj OF. njen pomen za slovenski narod. njeno veliko zgodovinsko vlogo v NOB v dobi obnove in danes. Kritično je treba pretresti dosedanje pomanjkljivosti in napake v sami organizaciji in vsem družbenem življenju kraja. Drugi del seje ali konference naj bo posvečen konkretnim nalogam Fronte in ostalih organizacij v bodoče. Kjer koli je mogoče, posebno v vseh večjih krajih, je treba pripraviti po seji kulturne in zabavne prireditve v sodelovanju z ostalimi organizacijami in šolami. Te seje, konference ali proslave so lahko 26. aprila zvečer ali pa na sam praznik. OF je najbolj množična organizacija — to je treba prav posebno poudariti na letošnji proslavi. Tudi osnovne organizacije naj skušajo čim lepše proslaviti naš veliki praznik.
Prvi maj je praznik vsega delovnega ljudstva. Frontni odbori naj povsod sodelujejo tudi pri pripravah in proslavi tega praznika. Vse organizacije naj se povežejo s knlturno-prosvetnimi društvi, sindikalnimi organizacijami in učiteljstvom v svojem kraju, da bo proslava dneva res množična.
Kar velja za praznik OF — 27. april — in prvi maj, velja tudi za praznovanje rojstnega dne maršala Tita. Pri tradicionalni Titovi štafeti naj sodelujejo člani naših organizacij.
Vse organizacije prosimo, da o proslavi 27. aprila, prvega maja in rojstnega dne maršala Tita takoj poročajo na okrajni odbor OF Trbovlje in uredništvu Zasavskega vestnika«, da bomo lahko o pripravah in proslavah pisali v našem glasilu.
Revirji so
Trboveljsko delovno ljudstvo je v torek, 13. aprila ponovno manifestiralo za pravično rešitev tržaškega vprašanja. K demonstraciji se je zbralo nad 6000 ljudi, ki so odločno povedali: »Naše ljudstvo in naše pravice niso in ne bodo nagrada Italijanom za vstop Italije d Atlantski paktti
Že pred 6. uro popoldne so se začele zbirati od oseh strani pred rudniško restavracijo v Trbovljah ljudske množice, kjer je bilo ponovno protestno zborovanje proti razgovorom v Londonu na račun pravic Jugoslovanov. Lep je bil pogled na veliko množico, ki je dala duška svoji ogorčenosti proti gnusnemu obrekovanju italijanskih neofaši-stoD, kominformovcev ter Vidalijeocev, ki so postali v zadnjih tednih spet pohlepni po naši zemlji. Enoten odgovor na umazano in zahrbtno gonjo proti Jugoslaoiji je bil, naj le pridejo k nam in pokazali jim bomo tako, da jih bo za vselej minilo poželenje po naši s krvjo priborjeni zemlji, ki je bila naša in bo ostala naša.
Govornik se je vrstil za govornikom, a nobeden od njih ni mogel končati govora, ne da bi bil večkrat prekinjen z vzkliki: »Življenje damo — Trsta ne damo!*
S tega mogočnega zborovanja, kjer se je zbralo nad polovico trboveljskega prebivalstva, so bile odposlane protestne resolucije ministru za zunanje zadeve vlade FLRJ, tov. Edvardu Kardelju, ter ameriški in angleški ambasadi v Beogradu.
V resolucijah so trboveljski rudarji in vsi ostali prebivalci poudarili, da se brez nas ne more in ne sme reševati usoda Trsta ter usoda naših ljudi v Istri in Primorski

Revolucionarna Ljubljana, kjer je bil leta 1941 ustanovni sestanek OF, je tudi v teh dneh odločno spregovorila
ponovno spregovorili
»NE DOVOLIMO NIKOMUR, DA BI SE IGRAL Z USODO NAŠIH NARODOV!«
Tudi v Hrastniku je preteklo sredo, 16. aprila ponovno demonstriralo preko 3000 ljudi proti spletkam italijanskih fašistov in kominformovcev. Hrastniško delovno ljudstvo je prihajalo na zbirališče z obeh strani hrastniške doline: s severa so prihajati rudarji s svojo godbo, od južne strani pa steklarji in delavci kemične tovarne z godbo steklarjev na čelu. Z Dola pri Hrastniku so prišli v velikem številu mladinci z zastavami.
Med vzkliki Titu in Partiji ter našemu hrabremu primorskemu prebivalstvu je spregovorila tovarišica Lidija Šentjurčeva, ki jo je zbrana množica najtopleje pozdravila. Delegati hrast-niškega prebivalstva so naprosili tovarišico Šentjurčevo, naj pove pred svojim odhodom v Beograd zbranim Hrastničanom nekaj besed. Tovarišica Šent-jurčeva je odločno povedala naše stali-Ešče v tržaškem vprašanju; tako je ob zaključku poudarila: »Ne bomo dovolili, da bi z življenjskimi koristmi Jugoslavije sklepali brez naše udeležbe, še manj pa, da bi se z usodo naših ljudi igrali!*
Za tovarišico Lidijo Šentjurčevo so govorili še predstavniki rudarjev, predsednik sindikata steklarjev, zastopniki prosvetnih delavcev in še drugi. Med čitanjem protestnih resolucij, ki so bile odposlane tovarišu Edvardu Kardelju v Beogradu in našemu veleposlaništvu v Londonu in še pozneje, Hrastničani niso prenehali z demonstracijami, v katerih so odločno povedali, da ne dovoljujejo, da bi kdor koli barantal na račuii naših narodov in da tega tudi ne bodo nikdar dopustili.
PROTESTNO ZBOROVANJE V ZAGORJU
Rudarji in ostali delovni ljudje iz Zagorja in okolice budno zasledujejo politične dogodke v zvezi z vprašanjem Trsta. Že 3. aprila je nad 3000 ljudi ogorčeno protestiralo proti kupčevanju z ozemljem, s katerim nas vežejo narodnostne in gospodarske vezi. Vznemir-
jenje se med rudarji ni poleglo, ker londonski razgovori še niso končani, ker skušajo še naprej barantati in odločati o usodi Trsta brez sodelovanja predstavnikov Jugoslavije.
Tako so se v sredo, 16. aprila, začele spet spontane manifestacije zagorskega prebivalstva. Iz šol so prišli učenci v korporativnem sprevodu z zastavami in transparenti, na vsakem rudniškem obratu so se zbrali delovni kolektivi, ki so jim govorili obratovodje, sindikalni in partijski funkcionarji o političnem položaju. Že okrog 4. ure popoldne so se začele množice pomikati od vseh strani proti glavnemu zbirališču v rudarskem središču v Toplicah. Zbralo se je nad 5000 ljudi, ki so poslušali govore predstavnikov množičnih organizacij. Množica se je zgražala nad nesramnim barantanjem v Londonu, kjer skušajo italijanski diplomati izsiliti od zahodnih velesil neke prednosti v Trstu, ali pa celo zahtevajo priključitev Trsta k Italiji. Ogorčenje množice je naraščalo, hkrati pa tudi navdušenje za nepopustljivo borbo za obrambo naših pravic. Z zborovanja so noslali resolucije vladama ZDA in Velike Britanije, ministru za zunanje zadeve vlade FLRJ tovarišu Edvardu Kardelju, ministru za notranje zadeve tovarišu Rankoviču ter CK KPS.
Po zborovanju se je razvil mogočen sprevod, ki je odšel z glavnega zbirališča skozi Zagorje na tržni prostor pred cerkvijo. V glavnem je veljal ta del manifestacij nesramni politiki Vatikana, ki podpira osvajalne načrte prebujajočega se italijanskega fašizma. Klici: »Dol z Vatikanom!« — »Dol s fašizmom!« so gromko odmevali med zbrano množico.
Množica je pozivala vatikanske hlapce, naj preštejejo demonstrante in poročajo v Vatikan, da nam ni vseeno, kaj dela klerofašizem in da se bomo znali boriti proti njemu.
Med demonstracijami je igrala sindikalna godba partizanske koračnice, pevski zbor »Vesne« pa je zapel več lepih partizanskih pesmi. Naša mladina je še pozno v noč manifestirala svojo borhe-I no pripravljenost. Zagorje je oživelo, oživele so njegove tradicije, njegova re-* volucionarnost.
Železničarji v Litiji so proslavili svoj praznik
Sindikalna podružnica železničarjev v Litiji je priredila 15. aprila lepo uspelo proslavo praznika železničarjev. Člane in goste je pozdravil predsednik sindikalne podružnice tov. Grebenc, ki je podal tudi uvodni politični referat ter se zadržal pri podrobnostih krvavega dogodka na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je ob priliki železničarskih in delavskih demonstracij prišlo 15. aprila 1920 do krvo-prelitja. Zato je železničarski stan izbral 15. april za svoj borbeni dan. Načelnik postaje Litija tov. Zen je imel nato referat o naših železnicah in železničarskem stanu v službi javnosti in delovnega ljudstva.
Izmed navzočih predstavnikov organizacij in zastopnikov ljudske oblasti je tov. Svetina čestital železničarjem k prazniku in pohvalil prizadevnost železničarskega stanu v korist delovnega ljudstva.
Udeleženci so še razpravljali o krivicah, ki jih 6kuša svetovna reakcija prizadeti našemu Trstu in Slovenskemu Primorju. Ob splošnem ogorčenju zaradi nasilstva nad našim ljudstvom, ki ga hočejo nekdanje naše zaveznice poklonili italijanskim fašistom, je zbor sprejel soglasno resolucijo in jo naslovil na ministra za zunanje zadeve tov. Edvarda Kardelja. Tako je zadobila ta prisrčna proslava dneva železničarjev tudi nacionalni prizvok.
IZ DOBREGA PIONIRJA
vrl Član jla
Nekdanji načelnik pionirskega odreda v Litiji tov. Jurij Pestotnik je odšel v začetku letošnjega šol. leta v letalsko šolo v Rajlovcu pri Sarajevu. Tov. Jurij je med najboljših gojenci v edinici, ki jo sestavljajo mladinci lz vse Jugoslavije. Tov. Jurij pošilja potom Zasavskega vestnika pozdrave k prazniku OF in 1. maju vsem svojim • nekdanjim tovarišem in znancem.
V zadnjih dneh po svetu
Švicarski študenti t Jugoslaviji. — V
Beograd je prispelo 30 študentov tehnike iz Švice, ki bodo ostali v Jugoslaviji 15 dni. Ker se zanimajo za življenje študentov in študij, zlasti na tehniških šolah, bodo švicarski študenti obiskali Beograd, Sarajevo in Zagreb, dlje pa se bodo mudili v Ljubljani. Na poti po Jugoslaviji si bodo ogledali tudi Dubrovnik. Split, Reko, Plitvička jezera in Postojno.
Ameriški Slovenci nas bodo tudi letos obiskovali. Napovedanih je že več skupin naših rojakov iz Amerike, ki bodo prišli obiskat domače kraje in ljudi in se pozanimat za naše življenje. Kot poročajo, se je prva skupina zbrala v Philadelphiji, od koder že plove z ladjo proti domovini. Med drugimi je mapovedana tudi skupina iz Clevelanda, me9ta, kjer živi največ naših rojakov in mu zato pravijo »ameriška Ljubljana«.
Izjava ameriškega generala Eisenho-werja, da se umika iz vojaškega življenja, ni presenetila svetovne javnosti, saj že zdavnaj ni bila nobena tajnost, da se Eisenhower pripravlja za predsedniške voltiive v ZDA. Kdo bo sedaj njegov naslednik v Evropi, o tem se ta čas precej ugiba na Zapadu. Sodijo, da bo novi poveljnik atlantskih sil v Evropi najbrž kak Američan.
Laburisti so na volitvah dobili 400 novih mest. Ti rezultati so seveda močno vznemirili konservativce, saj to kaže, da se množice obračajo od njih. Konservativci so v precej neprijetnem položaju, saj se tudi v Angliji že kažejo znaki krize, in to predvsem v tekstilni industriji. Konservativci zaenkrat še nočejo komentirati teh volitev.
V severni Avstraliji vlada strašna suša. Od žeje in suše je poginilo že nad 100.000 glav živine, ostalih 200.000 pa je v nevarnosti, da novega dežja ne bo preživelo. Če ne bodo v kratkem nastopile spremembe, je računati tudi z manjšim pridelkom žita. Avstralija pa je, kakor znano, velik izvoznik žita.
Predsednik grške vlade P1a9tiras je izjavil na vprašanje dopisnika Tanjuga, da se je že poprej zavzemal za dobre odnose z Jugoslavijo, odkar pa je prišla na krmilo njegova vlada, so odnosi odlični med obema državama in se vsak dan bolj poglabljajo. Ustvarjeno bo takšno prijateljstvo, kakršno mora biti med dvema državama, ki imata stare stike ter skupne gospodarske in politične interese.
Življenjski stroški rastejo povsod. Po
podatkih Evropske gospodarske komisije v Ženevi so od septembra 1950 pa do septembra 1951 življenjski stroški narasli od 1 % na Portugalskem do 39 % v Avstriji. V Švici so narasli za 5 %, v Italiji za 7%, v Angliji za 12%. Poročilo predvideva, da se bo v letu 1952 inflacijski pritisk še povečal, in sicer zaradi oborožitvenega načrta, ki ga je za-padnemu svetu vsilila sovjetska politika.
Naši agronomi v ZDA. Pet jugoslovanskih agronomov je prispelo v ZDA, kjer 6e bodo seznanili z gospodarskimi in znanstvenimi uspehi v mlekarskih farmah in podjetjih za predelavo mleka. Povabljeni so bili na specializacijo v ZDA v okviru ameriške tehnične pomoči Jugoslaviji. Letos bo šlo v ZDA še več 6kupim jugoslovanskih agronomov, ki so se specializirali za živinorejo, sadjarstvo, vrtnarstvo in ostale panoge kmetijske roizvodnje. Pred dnevi je prispel^ v DA tudi skupina jugoslovanskih živino-zdravnikov, ki bo proučevala metode in znanstvene uspehe na področju zatiranja živalskih okuženj.
Pogajanja med Anglijo In Egiptom se ne premaknejo. Kralj Faruk vztraja nam reč pri tem, da bi mu priznali tudi naslov kralja Sudana. Tu pa Angleži nočejo in nočejo popustiti. V Londonu se celo pripravljajo na to, da razpišejo v Sudanu nekakšen plebiscit, ali so Sudanci za to, da se upravljajo sami, ali pa žele priti pod Egipt. Ker imajo v Sudanu Angleži še vedno prvo besedo, ni vredno zgubljati besed, kako bo to glasovanje izpadlo.
Nemški oficirji v egiptovski vojski. Nekaj bivših nemških oficirjev, ki so med vojno sodelovali v operacijah v severni Afriki, je ostalo v Egiptu. Dobili so službe v egiptovski vojski, in sicer šest bivših generalov in kakih 100 ge-neralštabnih oficirjev, kjer opravljajo posle inštruktorjev.
Čedalje več brezposelnih v Italiji. Italijansko ministrstvo za delo je objavilo podatke o sedanjem številu brezposelnih v Italiji v primerjavi s stanjem konec lanskega leta. Letos v marcu je prosilo za delo 2,094.158 brezposelnih. V primerjavi z novembrom lanskega leta se je povečalo število brezposelnih za 123.068 ali za 6.24 %. To pa so samo podatki o uradno registriranih brezposelnih. V resnici jih je znatno več.
ICII
V	sredo dopoldne je bila v Celju konferenca katoliških duhovnikov, članov Ciril-Metodijekega društva iz okrajev Celje-okolica, Šoštanj im Trbovlje. Konferenca je bila združena s proslavo 11. obletnice ustanovitve OF.
V	začetku zborovanja so zapeli pesem »Hej brigade«. Sledila je recitacija Kajuhove pesmi »Ko človek bo človeka pri-pozmal«, ki jo je recitiral duhovnik Križan iz Belih vod. Predsednik pokrajinskega odbora Martin Uranjek je nato v »vojem govoru omenil, da se vrši proslava 11. obletnice ustanovitve OF v času, ko je stopilo v ospredje tržaško vprašanje. Podal je sliko predaprilske Jugoslavije ter orisal politiko, ki so jo vodili v Jugoslaviji klerofašisti in ki jo še danes v Italiji vodijo klerofašisti. Leta 1941 so ljudske množice krenile na novo pot, ki je pripeljala do osvoboditve naših narodov.
V	svojem govoru je dalje omenil veliko naklonjenost ljudske oblasti do katoliških duhovnikov, ki z ljudsko oblastjo sodelujejo. Izvedeno je socialno zavarovanje duhovnikov, za kar so ti ljudski oblasti iskreno hvaležni. Svoj govor je končal z vzklikom: Živela OF in živel maršal Tito!
Duhovnik Šmirmauel iz Teharjev je recitiral Toneta Seliškarja »S pesmijo na delo«.
Župnik Šmon je k proslavi čestital ▼ imenu glavnega odbora OF. Društvo naj gre naprej po dosedanjih smernicah, pritegne naj še nove člane in čuva pri-
dobitve NOB. Duhovniki CMD so se eno-dušno priključili izjavi maršala Tita glede tržaškega vprašanja kakor tudi izjavi v skupščini LRS.
V imenu glavnega odbora CMD j^ skupščino pozdravil organizacijski tajnik glav. odbora CMD tov. Šavora iz Ljubljane im poročal o delu glavnega odbora.
Skupščino sta pozdravila tudi sekretarja okrajnih odborov OF Celje-okolica in Trbovlje.
Izrečena je bila zahvala glavnemu odboru CMD in verski komisiji za izvedbo socialnega zavarovanja duhovnikov CMD. Obenem izražajo popolno zaupanje.
Predsednik glavnega odbora, župnik Matija Medvešček, je v svojem nagovoru omenil, naj bodo duhovniki do današnje stvarnosti odkritosrčni. Storijo naj vse, do bodo delovni člani društva: pomagajo naj ljudski oblasti, da bo izgradila boljše življenje, kakor je bilo.
Med duhovščino CMD je bilo nabranih 200.000 din za po snežnih razmerah prizadete Tolmince in 200.000 din za Kulturni dom v Trstu.
Končno so sprejeli resolucijo, ki so jo poslali zunanjemu ministru FLRJ, tov. Edvardu Kardelju. Iz resolucije posnemamo glavno vsebino:
Petdeset katoliških slovenskih duhovnikov, članov Ciril-Metodijskega društva celjske pokrajine, zbranih v Celju 16. aprila na proslavi enajste obletnice ustanovitve OF, se spominjamo slavnih dogodkov, ki jih je dosegla OF v NOB od 1941 dalje. Ena izmed temeljnih točk
Osvobodilna fronta v trboveljskem obralo
Enajsto obletnico ustanovitve OF, ki jo bomo praznovali 27. aprila, bodo frontovci okraja Trbovlje proslavili slovesno. Počastitev tega našega velikega vseljudskega praznika so terenski in občinski odbori OF trboveljskega okraja v minulih dneh podrobno obravnavali. Po vseh centrih okraja bo priredila OF slavnostne akademije, frontni odbori pa bodo imeli na praznik 27. aprila slovesne seje.
Na dan 27. aprila bo na Dobrni v Trbovljah ustanovni sestanek novega delavskega kulturno-prosvetnega društva »Svoboda«, popoldne pa slovesna akademija.
Na počastitev tega praznika pa se je OF okraja Trbovlje pripravila tudi drugače. Meseca marca so se izvolili po vseh krajih okraja novi občinski odbori OF, ki jih je v okraju sedaj 15. Sestanki frontovcev v zvezi z volitvami v občinske odbore OF so bili povsod prav dobro obiskani, zlasti pa v naših centrih; prostori, kjer so bile volitve, so bili za sprejem vseh došlih ljudi premajhni. Na vseh teh sestankih so obravnavali bodoče delo naših frontnih organizacij, delovne načrte OF za letošnje leto in podobno.
V	Čemšeniku so na sestanku razpravljali o elektrifikaciji svojega kraja, o organizaciji predavanj o živinoreji, o vzdrževanju krajevnih cest in poti ter o delu na Zadružnem domu.
V	Tro janah si je občinski odbor OF zadal nalogo, da bo dokončal društveno dvorano ter priredil več gledaliških nastopov na domačem odru. Tudi tukaj bodo nadaljevali dela na elektrifikaciji kraja.
V	Senožetih so obravnavali vprašanje pomoči, ki naj jo Fronta nudi tamkajšnji KDZ, prav tako pa so sklepali o popravilu poti ter o delu na elektrifikaciji.
V	Mlinšah so mnogo razpravljali o poživitvi kulturno-prosvetnega dela, delali pa bodo seveda tudi na gospodarskem področju. Tako hočejo tamkaj usposobiti krajevno žago, sklenili pa so nadalje, da bodo nadaljevali dela na elektrifikaciji Mlinš im Kolovrata.
V	Izlakan nad Zagorjem si bodo frontovci uredili prostore za občinski odbor OF, nudili bodo pomoč tamkajšnji KDZ, vsi skrb pa posvetili delu na
je bila združitev vseh Slovencev v naši demokratični FLRJ. Danes z ogorčenjem ugotavljamo, da italijanski fašizem zopet dviga svojo glavo in hoče znova podjarmiti naše brate v STO! Z žalostjo moramo mi kot duhovniki ugotoviti, da se od italijanskih šovinistov najmanj ne razlikujejo tržaški škof Santln, videmski No-gara in drugi, ki z lažjo »o verskem preganjanju« v FLRJ podpihujejo fašistično gonjo proti Slovencem in Hrvatom v STO. Obsojamo Santinovo pismo ameriškemu kardinalu SpeMmanu, v katerem kaže svoj hinavski odnos do slovenskih duhovnikov v cona B. Pod italijansko okupacijo 90 20 let preganjali slovenske duhovnike, pregnali iz škofijskih stolic Mahniča, Karlina, Sedeja, Fogarja. Še danes žive pri nas mnogi duhovniki, ki so žive priče temu protinarodnemu početju. Zato se ob priliki zahrbtnih londonskih razgovorov z vso dušo priključujemo zahtevam našega državnega vodstva in vseh naših narodov: Tujega nočemo, svojega ne damo!
Ob tej priliki poudarjamo, da uživa v FLRJ katoliška duhovščina popolno svobodo svojega poklica. Tudi gmotno vprašanje je najugodneje rešeno. Dajejo se plače in podpore duhovnikom in cerkvam, socialno zavarovanje pa je urejeno.
Združeni bomo z našo ljudsko oblastjo v delu za dokončno osvobojenje naših primorskih bratov.
Zborovanje so zaključili e pesmijo »Hej Slovani!«
pred svojim praznikom
kulturno-prosvetnem področju. V Zagorju so napravile obširen načrt dela vse terenske organizacije OF, prav tako društva in ostale množične organizacije.
V Radečah si je občinski odbor Fronte zadal nalogo, da se razširi tamkajšnja KDZ, prav tako pa, da se pomaga pri elektrifikaciji Gorelzc. Fron-v Trbovljah si je zadala kot svojo glavno nalogo, da bodo njeni člani poma-ali pri razširjenju in tlakovanju tr-oveljske glavne ceste, nadalje se bodo tukaj ustanavljala delavska kulturna društva »Svobode«, da se kulturno-
mladino.
Poleg volitev v občinske odbore OF pa so se po vsem okraju izvedle volitve v sekcijo AFŽ. Najboljše so te volitve uspele v Trbovljah. Prav lepo so naše žene proslavile Dan žena, 8. marec. Pa ne samo z akademijami, marveč tudi z drugim delom so žene počastile ta svoj praznik, hkrati pa se tudi pripravile na proslavo praznika OF, 27. aprila; tako so žene v Zagorju sklenile, da bodo organizirale šivilski
OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«!
tečaj. V Podkumu se že vrši kuharski in šivilski tečaj, v Dadečah pa prikro-jevalni tečaj, ki ga obiskuje 40 tečajnic. Pripravljajo pa tudi kuharski tečaj.
V Trbovljah tečejo priprave za organizacijo enoletne gospodinjske šole.
Člani OF okraja Trbovlje se živo zanimajo za vprašanja Trsta, ka so pokazale številne protestne manifestacije, ki so se vršile ponovno v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Radečah in v vseh drugih krajih, saj je sodelovalo na teh manifestacijah v vsem okraju okrog 20.000 ljudi.
Iz okraja Trbovlje je bilo glede Trsta, o čigar usodi se sklepa v. Londonu brez sodelovanja naše države, odposlano na pristojna mesta nad 100 protestnih pisem in resolucij.
Osvobodilna fronta in njeni člani se dobro zavedajo, da bodo najlepše počastili 11. obletnico OF s tem, če bodo vse naloge, ki so si jih zadali člani Fronte na svojih sestankih, dosledno izpolnjevali ter izvršili delovne načrte, ki so si jih postavili za letošnje leto. S temi sklepi so člani OF pokazali moralno enotnost svoje velike organizacije, saj je ta enotnost prišla do vidnega izraza v enoglasnem in odločnem stališču, ki so ga frontni člani zavzeli v zadnjih tednih in dneh glede tržaškega vprašanja, ki se ne more in ne sme reševati brez sodelovanja Jugoslavije.
V Lokah in Kisovcu se bodo poklonili žrtvam narodno-osvobodilne vojne
Krajevna ZB v Lokah - Kisovcu nad Zagorjem pripravlja lep spomenik v čast in slavo žrtvam NOV in fašističnega nasilja. Ta okoliš je dal v zadnji vojni 105 človeških žrtev; 73 jih je padlo v NOV, 11 talcev je bilo ustreljenih, 21 pa jih je umrlo v fašističnih taboriščih.
Na tem spomeniku delajo že dalj časa številni člani množičnih organizacij, da s,e oddolže žrtvam, M so dale življenje za zmago nad fašizmom in za ustanovitev lepše, socialistične Jugoslavije. Žal pa so med nami še vedno sovražniki našega družbenega reda in so tudi tokrat pokazali svoj pravi obraz; našli so se celo ljudje, da so onečastili imena najdražjih žrtev za našo svobodo. Opraviti imamo z istimi ljudmi kot v NOV, ko so stali ob strani in se držali »zlate sredine«. Vsem tem ljudem odgovarjamo s pozivom, da si v nedeljo, 27. aprila, ko bo slovesno odkritje spomenika našim dragim žrtvam, ogledajo ljudske množice, ki se bodo poklonile borcem, ki so dali svoje življenje za svetlejšo prihodnost nas vseh.
Iniciativni odbor za postavitev spomenika se ob tej priliki zahvaljuje tov. Antonu Ašdču, ki je dal brezplačno del vrta za postavitev spomenika, nadalje vsem množičnim organizacijam in ustanovam, ki so to pietetno akcijo denarno podprle, prav tako vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k postavitvi tega spomenika. Odbor vabi vse množične organizacije, oblastne in gospodarske ustanove, šole in zastopnike JLA iz bližnje okolice, da se dne 27. aprila poklonijo padlim žrtvam. Odkritje spomenika bo ob 10 dopoldne, popoldne pa bo pri Dolarju nad Lokami partizansko taborjenje 8 kulturnim sporedom.
NA DOLU PRI HRASTNIKU BODO 1. MAJA ODKRILI SPOMENIK PADLIM BORCEM V NOV
Dolanci bodo lepo proslavili letošnji 1. maj. Za praznik OF. 27. aprila, pripravljajo slovesno sejo občinskega odbora OF, na dan delavskega praznika, 1. maja, pa bodo odkrili na Dolu veličasten spomenik padlim borcem v NOV ter žrtvam fašističnega terorja.
Za postavitev tega spomenika je bilo mnogo dela in truda. Vsa sredstva za
spomenik so zbrali Dolanci sami s prireditvami gledaliških iger, koncertov in s prostovoljnimi prispevki, s čimer so omogočili odkritje lepega spomenika svojini padlim borcem.
Pri delih za odkritje spomenika so pomagali skoraj vsi: Zveza borcev, KUD »Ciril Pust«, Vojaški odbor vojnih invalidov, mladina dolske gimnazije in še drugi.
Slavnostno odkritje spomenika bo 1. maja; ob pol 8. uri zjutraj je zbor vseh gostov pred Mladinskim domom v Hrastniku, nato pa skupen odhod k spomeniku. Ob 8. uri bo promenadni koncert godbe na pihala ter nastop pevskih zborov. Ob pol 10. dopoldne bo slovesno odkritje spomenika, združeno g slavnostnimi govori, polaganjem vencev, nastopom pevskih zborov in godbe na pihala. V zvezi z odkritjem spomenika bodo krajevne ZB priredile Teden partizanskih pohodov, prav tako bo po odkritju spomenika skupen odhod na planinsko. postojanko Kal.
Spomenik padlim borcem iz NOV v Loke-Kisovcu
oooooooooooo-
KAJ SEM DOŽIVEL V SOVJETSKI ZVEZI
V novo taborliče — novim grozotam nasproti |
(Nadaljevanje)
Cesta je vodila >kozi polja, kjer eo kolhozniki kopali krompir. Ob cesti je stal voz s konjem, naložen z vrečami krompirja. Nenadno se je konj bogve zaradi česa splašil in zdirjal z vozom po cesti. Pri tem je padla z voza vreča krompirja, ki se je razsul po cesti. To je povzročilo zmedo v naši skupini. Izbruhnil je hud hoj za ta nepričakovani dodatek k našemu pičlemu obroku.
Stražniki so kričaje in preklinjale planili v gnečo in nas tolkli, udrihajoč na levo in na desno s puškinimi kopiti. Kljub temu pa je večini jetnikov uspelo pograbiti enega ali dva krompirja. Kar surove so jih požrli, kakor da bi jedil sočna jabolka. Glad, naš večni tovariš, nas je napravil divje kakor krdelo divjih psov, ki se ravsajo za kost.
Po večurni hoji smo prišli do majhne železniške postaje, kjer naju je bil prevzel štiri mesece prej stražnik ir Godine. Od takrat se je že marsikaj spremenilo. Moj zvesti prijatelj je že počival v skupnem grobu nekje blizu taborišča. Sam pa sem postal apatičen, ciničen in brezbrižen, eden od mnogih milijonov sive sovjetske vojske sužnjev, legije obsojenih.
Na postaji so nas natlačili v jetniški vagon.
Vlak je vozil počasi in se včasih ustavil za deset ali dvanajst ur. Toda po treh dneh vožnje smo končno le prispeli na cUj. Odprli so vrata in opotekli smo se ven, oslepljeni od dnevne svetlobe.
Hodili smo komaj kak kilometer, nato
pa nas je sprejelo novo koncentracijsko taborišče.
To novo koncentracijsko taborišče, v katerega sem prišel, je bilo eno od desetih ali dvanajstih taborišč na področju Pokse, okrog 13 km južno od Arhangelska. Bilo je novo in vse v njem je bilo novo: jet* nikl in stražniki, vendar pa vse tako kakor drugod. Isto žalostno okolje, isto brezup/e in živina kakor v Godini, ista zoprna zeljna juha. Ta večna juha je prava gnusna značilnost sovjetskih koncentracijskih taborišč.
Griža in jetika sta bili vedno zelo razširjeni v taboriščih in množice jetnikov so postale njene žrtve. Imeli niso nikake odpornosti. Trdo delo, nezadostna in slaba hrana, pomanjkanje zdravstvenih ugodnosti in gotovo tudi obupanost in potrtost — vse to je pospeševalo bolezni.
Kmalu po mojem prihodu v Pokso je izbruhnila v taborišču nenavadno hudo epidemija griže. Umrljivost je naraščala iz dneva v dan, ukreniti pa ni bilo mogoče ničesar. Bolniške barake so bile kmalu prenapolnjene. Toda priti v bolniško barako je pomenilo isto, kakor biti zazna-movan za smrt. V šestih tednih najhujšega divjanja epidemije je umrla polovica jetnikov v taborišču.
Nekega dne je prišla name vrsta, da sem moral leči v posteljo med dva druga bolnika. Na vsaki postelji so ležali trije ali štirje. Postelje so bile sestavljene iz dveh vojaških postelj, postavljenih skupaj. Smrad v baraki je bil strašen, kajti mnogi
bolniki niso mogli držati vode ali blata, ker je bil njihov organizem tako oslabljen, da so izgubili oblast nad mišicami.
Zdravniki so bili proti temu brez moči. Že dolgo časa niso imeli nobenih zdravil. Mnogi od jetnikov pa so bili že tako oslabljeni zaradi podhranjenosti, da jim tudi ne bi bilo nič pomagalo.
Mnogi so umirali tiho in mirno ter se skoraj neopazno pogreznili iz svoje navadne apatije v večno spanje. Drugi pa so obupavali in divjali.
Eden od obeh bolnikov, ki sta ležala poleg mene na postelji, je bil povolški Nemec, po Imenu Klinch. Bit je že precej iasa bolan. Imel je jetiko v zadnji ztopnji in povrh le grižo. Nekega zgodnjega jutra me je prebudilo njegovo hropenje, ko je lovil sape. Obraz je imel mrtvaško bled in usta vsa penasta. Spoznal sem, da je prišla njegova ura in začel tem klicati zdravnika. Prišel je, mu potipal žilo, ga naglo pogledal, zmigal z rameni in odšel. Bilo je brezupno. Čez nekaj trenutkov je Klinch umrl.
Pokril sem mu obraz z odejo in čakal, da bi ga strežniki odnesli. Toda čas je potekal in nihče ni prišel. BazdellU so nam obroke hrane in izkoristil sem priložnost, da sem jih zaprosil, naj bi odnesli truplo, saj ni bilo nič posebno prijetno ležati poleg mrtveca. Odnesli so ga šele zvečer in kmalu nato sem dobil novega soseda. Položili so ga na isto posteljnino, ki je služila Kljnchu, ne da bi jo bili vsaj prezračili. \
m.
V bolniški baraki tem ostal od septembra do avgusta 1945. Skoraj ves čas sem ležal. Prebolel sem grižo, toda potem sem bil tako slab, da se nisem mogel niti dvigniti. Ležal sem in štel dneve, sive in prazne, toda ves Čas je bila v meni jasna misel; nisem hotel. umreti, kljub vsemu sem hotel še živeti in z vso voljo sem se
upiral temu, da bi me zagrebli v rusko zemljo.
Se vedno nisem bogve kaj upal, da bom spet kdaj doživel svobodo. Skoraj vsi inozemet, na katere sem bil naletel v taborišču, so bili že odslužili tvoj rok, a so jih še vedno držali o jetništvu. Neka) nezaslišanega je bilo, da bi koga, ki je bil obsojen po paragrafu 84 kazenskega zakonika, izpustili iz koncentracijskega taborišča.
Večina je bila političnih jetnikov, obsojenih po paragrafu 84 ali 58 in večina tujcev je bila obsojena po prvem paragrafu, ki se nanaša na ilegalno prekoračenje meje in ki določa za to stvar najmanjšo kazen treh let.
Paragraf 58 pa ft tisti paragraf sovjetskega kazenskega zakonika, ki se ga najbolj boje. Po tem paragrafu fe bila obsojena večina ruskih jetnikov. Paragraf vsebuje 14 točk, ki se nanašajo na izdajstvo, protirevolucionarno delovanje, pobeg, vohunstvo, na sabotažo o škodo države in gospodarskih načrtov, itd.
V sovjetski zvezi izraz »političen zlo-činec* ne pomeni samo človeka, ki uganja tako politično aktivnost, katere oblast ne trpi. Politični jetniki ne predstavljajo nikake elite in tudi ni nujno, da bi bili krivi kake organizirane dejavnosti. Nasprotno. Nekateri med njimi so prav tako primitivni in neomikani kot navadni kriminalci.
Mnogo je namreč med njimi azijskih nomadov, na primer pripadnikov turke-stanskih, kirgiških ali uzbešklh plemen, ki se jim je bilo še teže uživeti v kolektivizacijo kakor prebivalstvu evropske Rusije. Tako je morda obstajal njihov pregrešek v tem, da so pustili poljedelske stroje, o katerih niso ničesar razumeli, rjaveti na polju. To pa je že sabotaža gospodarskega načrta in tako so avtomatično postali •politični zločinci« po paragrafu 58.
Sodišča »o pravi zasmeh pravici, kajti obtožencem ni dovoljeno, da bi se branili ali da bi si dobili zagovornika. Pravzaprav pa tudi ni nobenega področja človeške aktivnosti, ki bi ga sodišče ne moglo, z nekoliko domišljije spraviti pod eno ali drugo točko tega paragrafa, če meni, da je to v interesu države.
Ljudem, ki so jih spoznali za krive P° paragrafu 58, nalagajo zelo hud« kazni od pet do 25 let. Navadna kazen pa je deset ali petnajst let prisilnega dela v koncentracijskem taborišču. Ko odslužijo kazen, jim ne dovolijo, da bi se vrnili nfl svoje domove, temveč jih odvlečejo na kak drug kraj daleč vstran.
V bolniški baraki sem ostal do avguita 1945. Večji del tega časa je bil moj sosed na ležišču Viktor Lebedejeo, katerega usoda je značilen primer, kako uporabljaj0 paragraf 58.
Bil je poljedelski delavec Iz Povollja-Njegova krivda fe bila v tem, da )e nekol ukradel vrečo krompirja, ki je bila namf' njena državi. Zato je bil kot »sovražnik ljudstva* obsojen na pet l)et odvzema svobode s pritilnim delom.
Dejstva, da je ukradel krompir za svoje lačne otroke doma, niso upoštevali ko‘ olajševalne okolnosti. Odslužil je že tri l*,a svoje kazni, pet mesecev pa je bil že bolan. Končno je tudi umrl v tem koncentracijskem taborišču na severu Rusije.
Nikoli nisem zvedel, kako je na dn» zvojega zrca todil o sovjetskem sistem saj sl o tem ni drznil pregovoriti s menol' ki sem bil tujec. Postal je apatičen kot P* čina Rusov. Zdelo pa se je, da ti laže pte' našajo strašne razmere, v katerih so morali živeti, kot mi tujci. Bilo je, kakor d» sta bila v njih odporni duh In upornol' popolnoma zlomljena.
(Nadaljevanje sledi.J

Naši čitatelji pišejo
Kako bodo Trbovlje proslavile 27.april in l.maj
Praznik ustanovitve OF bodo Trbovlje lepo proslavile. V soboto, 26. aprila, bo v Delavskem domu v Trbovljah slovesna akademija s sodelovanjem rudarske godbe, pevskega zbora >Žarje<, Mestnega gledališča in tamburaškega zbora. — * nedeljo 27. aprila pa bo celodnevna Proslava na Dobrni, kjer bo dopoldne ustanovni občni zbor Delavskega kulturnega društva »Svobode«; ob .9. uri dopoldne bo koncert trboveljske delavske godbe pred kantino na Dobrni, ob 10. uri Pa ustanovni občni zbor »Svobode«. Popoldne je ob 3. uri na Dobrni v načrtu izvedba kulturnega programa.
Na stadionu Rudarja bo 27. aprila prvenstvena nogometna tekma Slovenske lige in sicer med Nafto iz Dolnje Lendave ter Rudarjem. Na predvečer 27. ajJVila bodo slavnostne akademije tudi v Zagorju, Hrastniku in Radečah, odbori OF pa bodo imeli slovesne seje.
. V torek, 29. aprila, bo priredilo Mladinsko kulturno-umetniško društvo »Prerod« v Trbovljah v okviru slavnostnih dni gledališko igro Mire Pucove »Ogenj in pepel«.
Na predvečer prvega maja, 30. aprila, bo od 5. do 6. ure popoldne pred rudni-
ško restavracijo v Trbovljah promenadni koncert Delavske godbe, hkrati pa zbor vseh trboveljskih delovnih kolektivov. Nato bo slavnostni odhod vseh zbranih od restavracije pred Delavski dom, kjer bo proslava delavskega praznika, 1. maja, na prostem.
V četrtek na dan 1. maja bo ob pol 5. uri zjutraj budnica Delavske godbe v Trbovljah, ob 6. uri zjutraj pa skupen odhod na Partizanski vrh (Sv. Planino), kjer je pripravljen za vse izletnike kulturni spored, nato pa bo sledilo planinsko rajanje. Ljubitelji planin iz Hrastnika se bodo 1. maja sešli na Kalu in Mrzlici, iz Zagorja na Sv. Gori in Čem-šeniški planini, iz Radeč in okolice pa na Lisci.
Ljubitelji nogometa bodo 1. maja pohiteli v Ljubljano, kjer bo prvenstvena nogometna tekma med Odredom in Rudarjem, za kar organizira Putuik v Trbovljah posben vlak. Na dan 2. maja pa priredi SŠD Rudar izlet vseh svojih članov na Mrzlico.
Omeniti še moramo, da bo 30. aprila v trboveljski cementarni velik praznik, saj bodo tamkaj prevzeli tega dne zastavo zvezne vlade FLRJ kot najboljši kolektiv svoje stroke.
Ameriški film „Snnset Bomevard“
(Ulica sončnega zahoda)
Prejšnji teden se je vršila okrajna skupščina Združenja rezervnih oficirjev okraja Trbovlje. Po predhodnih pripra-vah za ustanovitev te organizacije, ki so se začele v začetku letošnjega leta, si je iniciativni odbor tega združenja zadal nalogo, da se po sektorjih čimprej izvedejo ustanovni občni zbori nove organizacije, nato pa skupščina v okrajnem hierilu. Dela s temi pripravami je bilo mnogo. Posebno zaslugo pri vseh teh pripravah ima Vojni odsek v Trbovljah z majorjem Lovrom Guštinom na čelu, ki je nudili novi organizaciji kot aktiven oficir JLA vsestransko pomoč.
Prve dni meseca aprila se je sestal iniciativni odbor. Za osnovno nalogo si je zadal izvedbo volitev v pododborih organizacije. Te so se izvršile po vsem okraju. Izvolili so se novi odbori krajevnih združenj rezervnih oficirjev, ter delegati za okrajno skupščino, ki je bila Prejšnji teden.
Skupščina rezervnih oficirjev okraja Trbovlje je razpravljala o delu organizacije. Ob tej priliki je bil sprejet delovni načrt za letošnje leto, ki so ga delegati soglasno sprejeli.
Prva redna skupščina je pokazala tesno povezavo v organizaciji rezervnih oficirjev okraja Trbovlje, kar je prišlo do izraza tudi v tem, da je bita kandidatna lista izvoljena soglasno, čeprav so bile volitve tajne. Izvoljena sta bila tudi dva delegata za skupščino rezervnih oficirjev Jugoslavije, ki bo 29. in 30. IV. v Beogradu.
Na okrajni skupščini rezervnih oficirjev 6e je mnogo razpravljalo o disciplini in o bodočem delu. Soglasno je bil 6prejet predlog, da vzame Odbor časti vsak pregrešek takoj v razpravo. — Na skupščini so se razgovarjali tudi o materialnih sredstvih ZRO, o preskrbi literature ter o klubskih prostorih, ki se bodo odprli do 1. maja.
Ob zaključku uspele skupščine so delegati sprejeli protestno resolucijo, v kateri ostro obsojajo gonjo italijanskih neo-fašistov, ki natolcujejo in blatijo naše
VAŠKI ODBOR
V MARIJA SIRJU - SUHADOLU
bo priredil v nedeljo, 27. aprila ob 14 v prostorih širske državne ekonomije Svojo vsakoletno proslavo v 6pomin Ustanovitve OF. Na .sporedu je govor o tržaškem vprašanju, deklamacije, pesmi, hato pa miting z zabavo in godbo. Za okrepčila je poskrbljeno.
Odbor vabi vse stare znance in prijatelje, predvsem bivše borce, da pridejo k nam na spomladanski izlet ter obiščejo
narode, posebno pa je tem obrekovalcem všeč sončna Dalmacija in celo Črna gora. Resolucija je bila odposlan^ našemu zunanjemu ministru tov. Edvardu Kardelju.
Enoten nastop delegatov na skupščini rezervnih oficirjev okraja Trbovlje je zadostno poroštvo, da bodo vse naloge, ki si jih je ta organizacija zadala, stoodstotno izpolnjene.
V ZAGORJU SO SE PRIPRAVILI NA PROSLAVO 27. APRILA IN 1. MAJA
Tudi na območju občinskega odbora OF v Zagorju hočejo čim lepše proslaviti letošnji praznik Osvobodilne fronte, 27. april, in delavski praznik 1. maj. Enajstletnico ustanovitve OF bodo v Zagorju proslavili s slovesno akademijo, na kateri bodo sodelovali razni kulturni delavci in umetniki, ki so j zagorski rojaki, žive in delajo pa v | Ljubljani. Tako bodo sodelovali na tej prireditvi, ki bo 26. aprila zvečer, književnik Mile Klopčič, direktor Ljubljanske drame Slavko Jan, profesor glasbe Zora Zarnik, pesnica Vida Taufer, književnik Cene Vipotnik in operni pevec Lado Korošec. Poleg njih bo sodeloval na tej akademiji orkester zagorske Glasbene šole.
Na dan 27. aprila bodo v Lokah-Kisovcu odkrili spomenik padlim borcem NOV. Tega slavja se bodo udeležili vsi Zagorjani, ki bodo prišli na slovesnost v sprevodu z delavsko godbo na čelu. Ta prireditev bo dopoldne, popoldne pa bodo Zagorjani obiskali partizansko družino Dolar, kjer je v načrtu izvedba kulturnega sporeda.
V proslavo 1. maja bodo že na predvečer 30. aprila po vseh okoliških gričih in hribih goreli kresovi, na dan 1. maja pa bo v Zagorju v zgodnjih jutranjih urah budnica delavske godbe, dopoldne promenadni koncert na vrtu TD Partizana v Zagorju, popoldne pa ljudsko rajanje. V petek 2. maja bodo Zagorjani napravili izlet na Pleše in Jesenovo. Zagorjani pa hočejo dati poudarka prazniku 27. aprila in 1. maja tudi s tem, da bodo svoj kraj v teh slavnostnih dneh lepo okrasili, za kar se že delajo velike priprave.
Leta '1919 je ves Hollywood govoril o mladi igralki, ki je dosegla svoj prvi uspeh v Ceoil B De Hillovem filmu »Moški in ženske«. Danes, sicer starejša, a nič manj lepa kot tedaj, je Gloria Swanson snet v središču zanimanja v filmski prestolnici; novo 6lavo ji je prinesel film »Sunset Boulevard«.
Ta film je bil največji uspeh ameriškega filma leta 1950. Vse filmske ocene pravijo, da je s tem delom postavljen nov standard za merilo vrednosti filmov. Pretresljiva zgodba ostarelo zvezde v nemem filmu, ki se ne more sprijazniti z resnico, da je njene slave konec, ko je prišel na površje zvočni film. nam kaže njeno čudno življenje in konec.
Norma Deemond (Gloria Swanson) živi čudaško življenje v svoji razkošni vili na Sunset Boulevard (Ulica sončnega zahoda), obkrožena s spomini na svojo nekdanjo slavo, a pozabljena od svojih nekdanjih oboževal-oev Vsa njena nazrvana duševnost teži le za tem, da bi se spet vrnila na platno in 6pet vnemala milijone
Naključje pripelje v njeno hišo mladega pisca scenarijev Joea Gillisa (William Hol-den). Joe je v Hollywoodu propadel, brez beliča v žepu ne ve, kaj naj počne. Norma izkoristi njegov položaj in ga obdrži pri sebi, da bi po njenih željah napisal zanjo scenarij, ki naj ji vrne izgubljeno slavo. Sčasoma se zaljubi vanj. Joe pa je zaljubljen v drugo, mlajšo in lepšo Betty Sohaeffer (Nancy Olson).
Norma ga v obupu ustreli In znori Ko pride ponjo policija, zaigra zadnji,* najbolj pretesljivi prizor svojega življenja Njen hiš. nik, nekdanji mož in filmski režiser Mag von Mayerling (Erich von Strohnim) usmerja kamere filmskih reporterjev, ki so prišli posnet konec velike žaloigre.
Režiser Billy Wilder je za izbral Glorio Swanson. ker je njena
Lep nastou bežigrajskih dijakov v Litiji
Kakor smo v »Zasavskem vestniku« že napovedali, se je vršil v Litiji javni nastop nekaterih kulturnoumetniških skupin dijakov VIII. bežigrajske gimnazije. To ljubljansko višjo gimnazijo obiskujejo tudi dijaki iz Zasavja, od Save pa vse do Lubljane. Obisk profesorskega zbora in dijakov v Litiji je bila manifestacija sodelovanja med šolo in domom, kar je eden glavnih napredkov naše nove šole.
Profesorski zbor bežigrajske gimnazije je z nekaterimi člani roditeljskega sveta to pot že drugič v šolskem letu 1951-52 priredil roditeljski sestanek s starši iz Litije in okolice. Na sestanek so prišli domala vsi razredniki in profesorji, ki poučujejo na višji gimnazji. Roditeljskega sestanka pa 6e niso udeležili vsi starši, prišli so le tisti, ki se brigajo za napredek svojih otrok. Nerazumljivo je, da se take prilike, ko se potrudijo v Litijo številni profesorji, da bi se poraz-govorili s starši dijakov, pa nekaj staršev ne pride na roditeljski sestanek. Tak odnos je nepravilen; tak odnos do naše šole nam dokazuje, da je na žalost med nami nekaj staršev, ki jim je skrb za lastnega otroka najzadnja briga na svetu!
Kljub temu pa je roditeljski sestanek, ki ga je vodila ravnateljica tov. Marija Tkačeva. lepo uspel in so bili navzoči starši hvaležni vsemu profesorskemu zboru, da se je potrudil v Litijo in tako prihranil staršem Iz Zasavja pot v Ljubljano.
USPELA AKADEMIJA V TELOVADNEM DOMU
Zvečer se je vršila akademija, ki je trajala nad dve uri. Naglasiti je treba, da je bila večina točk te pisane prireditve originalnih. Prof. Albert Papler in Luka Kramolc sta 6e izkazala umetniška Uspel nastop bežigrajskih dijakov v Litiji ustvarjalca, prav tako tudi pesnik tov. Leopold Stanek, ki je napisal skeč: Ma-themacitis acuta. V tem delu prikazuje značilne dijaške lastnosti. Razen profesorjev sta sodelovala kot avtorja še dijaka-pesnika Konjar in Dokler. Vsi s,o-delujoči, tako recitatorji, pevci - solisti,
hašo frontno prireditev.
Na svidenje v cvetočem Širjul
..IIIIIMlM^	llllliilllllllllfll^
SVEN ELVESTAD
pevke v duetu in kvartetu ter v zboru, klaviristke, člani gledališkega pevskega zbora, igralske družine in recitatorji ter mladinski orkester in 06tali, so dokazali, da Imajo umetniško nagnjenja ter da so v dobrih pedagoških rokah. Ta akademija je utrdila dober sloves, ki ga uživajo člana kulturnoumetniških aktivov na bežigrajski gimnaziji pri nas, saj smo se tudi to pot prepričali, da VIII. gimnazija ne daje naši mladini le osnovnega, tako imenovanega šolskega znanja, temveč skrbi tudi za umetniško izživljanje in kulturno vzgojo.
Aplavz, ki ,ga je izrekla nabito polna dvorana ob vsaki točki, je bil zgovoren dokaz zadovoljstva litijske in okoliške publike.
KULTURNA PRIREDITEV SE JE SPREMENILA V NACIONALNO MANIFESTACIJO
Potem, ko je mladinski pevski zbor bežigrajske gimnazije, ki so ga sestavljali v glavnem dijaki in dijakinje iz Zasavja, zapel nekaj koroških pesmi, se je zahvalil gostom za obisk in izvajanja tov. Jože Župančič. Kot član roditeljskega sveta je bil navzoč pisatelj tov. Jože Pahor, primorski rojak; Litijani so ga to pot osebno spoznali. Ob navdušenem pozdravu je spregovoril nato pisatelj Pahor nekaj pomembnih besed o našem Trstu in Primorju ter je razgalil fašistične naklepe, ki že nekaj desetletij zatirajo kulturni napredek slovenskih rojakov v Trstu in okolici.
Govor tov. Pahorja je izzvenel v nacionalno manifestacijo. Dijak litijske gimnazije Franc Pretner je prečital resolucijo, naslovljeno na ministra za zunanje zadeve tov. Edvarda Kardelja, z zahtevo za pravično rešitev tržaškega vprašanja ob upoštevanju pravic slovenskega delovnega človeka. Manifestacijo za Trst je zaključila pesem Franca Venturinija: Mi smo ubežniki.
Tako je Litija že drugič manifestirala za naše narodne pravice.
Gostovanje bežigrajskih dijakov v Li-
ska usoda precej podobna Normmi, čeprav film ni v ni kak Sni zvezi z njenim življenjem. Za izbiro mu ni treba biti žal. saj je Gloria Svanson dokazala, da je igralka, ki zna s dvojo igro prepričati in ganiti. Glavni junak filma pa pravzaprav ni Norma Desmond, marveč Hollywood sam; o njem vemo marsikaj, veliko pa je še skritega. Zdaj nam je odprl pogled v ozadje »Tovarne sanj«, ki za svojim sijajnim obrazom skriva toliko gorja ■ osebnih žaloiger .______________
KINO TRBOVLJE bo predvajaj ameriški film
»ULICA SONČNEGA ZAHODA« (Sunset Boulevard)
Naslednji teden je na sporedu francoski film (premiera)
»ROŽNATO ŽIVLJENJE«
Razpored predstav bo razviden is reklamnih omaric in lepakov.
POPRAVEK!
V opisu filma »Parmska kartuzija« v 15. številki našega lista se nam je vtihotapila neljuba pomota; ta film ni bil delan po Balzacovem romanu, pač pa po povesti pisatelja Stendhala.
Do tega novinarskega »spodrsljaja« je prišlo, ker se je opis tega filma čisto enostavno mehanično, bre« kakšnega pregleda in kontrole prepisal po predloženem nam tiskanem opisu filma, ki ga je izdal reklamni oddelek Podjetja_ za razdeljevanje filmov v m—	—*—čnik zd uprave
stran 12).
oddelek podjetja za razdeljevanj glavno vlogo Ljubljani (glej Bilten, priročnik jena življenj- I kinematografov Atev. 4/1951, stra
[zasavski pionir
Kotiček za naše pionirje in pionirke
REŠITEV NAGRADNIH UGANK IZ 16. ŠTEVILKE
1. plug, 2. kobila, 3. sončna ura
Akoravno je tiskarski škrat izmaličil našo prvo uganko, ki bi se morala pravilno glasiti: »Čudna stvar po polju gre, spred ima rilec, zad roge« (ne noge, kakor pomotoma tiskano), je vendar 9 pionirjev pravilno rešilo vse tri uganke. Ti so: Helena Preskar, Zdenka Deželak, Ani Železnik, Verica Pristav, Metka Pavšek, Pavla Hren in Stanislav Hernaus iz Trbovelj, Marija Dolanc iz Dola pri Hrastniku in Majda Hostnik iz Šmartna pri Litiji. Žreb je odločil za nagrado (knjigo) Marijo Dolanc, učenko nižje gimnazije na Dolu, ki naj ob priložnosti pride ali pa pošlje po darilo v naše uredništvo;
NAGRADNE UGANKE
1.	Sodček moj obroča nima, dvojno vince v sebi ima.
2.	Kaj nas greje, ko je mraz, in hladi poletni čas?
3.	Ko se obraste senožet, kosec pokosi jo spet; če pa dobro ne kosi, pod kos6 priteče kri.
Rešitve pošljite do 27. aprila t. 1. uredništvu lista. Izžrebani dobi praktično darilo.
PODATKI O NAŠI ZEMLJI
Kopnega sveia na naši zemlji je okrog 149,000.000 kvadr. kilometrov ali 29,2%,
površina vode na zemlji pa znaša 361,000.000 kvadr. kilometrov ali 70,8%.
Vrtenje zemlje okrog svoje osi traja
23 ur, 56 minut in 4 sekunde;
pot zemlje okoli sonca pa traja 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund.
Največja globina Tihega oceana znaša 10.793 metrov,
na j več j a Atlantskega oceana znaša 8526 metrov,
največja Indijskega oceana znaša 7000 metrov.
DELO PIONIRJEV NA DOLU PRI HRASTNIKU
Delo pionirske organizacije na Dolu pri Hrastniku se je poživilo. Poleg glasbenega (tamburaškega), literarnega, pevskega in risarškega krožka je posebno aktiven sadjarski krožek. Pionirji, člani sadjarskega krožka, so ustanovili šolsko drevesnico, kjer so posadili 400 sadik sadnega drenja. Pionirji se bodo učili gojiti sadno drevje, s čimer bodo doprinesli svoj delež k dvigu sadjarstva o našem kra ju.
Pionirska organizacija je povezana z množičnimi organizacijami in sodeluje pri raznih proslavah in prireditvah. Pionirji sodelujejo pri graditvi spomenika in pri raznih drugih akcijah. Na ta način je šola zboljšala stike s starši. Zaradi tega so tudi roditeljski sestanki boljši, saj jih obiskuje 80 % staršev, ki se zanimajo za uspeh šole. Tako se bodo oblikovali novi ljudje, ki bodo razumeli našo socialistično stvarnost..	Veselin Perič.
DARILO KMEČKE ZADRUGE V ŠMARTNEM
V predzadnji številki smo poročali o naklonjenosti šmarskih podjetij do kmetijske gospodarske šole. V zaključku tečaja KGS I je prispevala šmarska Kmetijska zadruga za 20flfl din raznovrstnega blaga za dobitke pri srečolovu.
Vsem naročnikom in bralcem!
našega lista sporočamo, da bo izšla prvomajska številka »Zasavskega vestnika t v zelo povečanem obsegu in povečani nakladi (12 do 16 sftrani). Ta številka bo prinesla zanimive prispevke iz našega gospodarstva ter iz zgodovine delavskih kulturnih društev tSoobodet^ in >Vesne*. Številka bo posvečena tudi našim najmlajšim.
Prvoma jska številka bo izšla v sredo. 10. aprila, ter bo stala posamezna številka v kolportaži 10 din, medtem ko jo bodo dobili stalni naročniki, ki so plačali naročnino lista o naprej, po navadni ceni 5 din.
Dopisnike naprošamo, da nam pošljejo svoje dopise in prispevke za prvomajsko številko najkasneje do 25. aprila, prav tako pa naj nam vsi zaupniki, kolporterji in ostali sporoče do tega dne, koliko izvodov lista žele za 1. maj.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA<
tiji je torej vsestransko uspelo.
i%ii*iiiiii«iiiiiii«iiiiiP
llllliilliMiillll

<
V zadnjem trenutku
„ Upravitelj Je stopil nazaj In zardel. Ml-*'®e so se mu napele pod rokavi. Hotel Je še 5'anltl na policijskega uradnika, da bi ga Vfeel ven, a ga Je ta zadržal s besedami:
.. »Najprej me poslušajte, potem me pa vrij te ix zobe. Kakor rečeno,« Je nadaljeval Jv®*, »ceni govoril i go*podlčno Konstanco I® ProJ, preden tem prliel •emkaj, »o n*tanč» Jp vedeli. d» Je bila gospodična Konstance J ®r«do »večer med »edino ln oamo uro ▼ *®JlŽnlc| »vole tete. Zelo verjetn« se »dl, da 5° POgreAane dragocenoatl Izginile v tem ;®*u. Vznemirjenost, ki Jo le gospodična ka. I1*®. ko Je »apuatlla vilo ob nemih, le bila Izliva. Pomele »e le Izkazalo, da «1 Je gj>-«OT*n® lamlsllla »godho o sprehodu ln RJ*»ku po osmi url. Sedite mirno, gospod pičner. govorim čisto resnico. In to le po-w*hno «
Stener Jo obsedel tn Krag le nadaljeval: u.‘Gospodična Konstanca Je gospe teti ka-!:®r družahnlcl zatrjevala, da Je bila čisto »i!"* v knjižnici. Pri zasliševanju pa bo mp-a.i Prei »It *lel priznati, da je bil nekdo tv “1*1 — namreč vi. To mi je sama rekla. ni,*1« 1)111 medtem, ko je gospodična šla P« J®«® paplrle v svojo aobo. deset minut čisto j?1"! v sobi. In ravno v času teh deset minut bi Dogoče, da ao dragocenosti Izginile. Pod lnslom *em pred nekaj trenutki našel raz Jr.®#« od tlake čevljev. Pokužite ml nogo. dr« I’ »ospod! Da, dobro je - natančen odtisk l«e«a čevlja! Vidite. kHkn neroden le po-
Kaj na pomeni to vpitje?« kMy glavnega poslopj* je bile '.“nje.
o slišati silno
upravitelj In Krag u Poglejte,« Je rekel Stener. »stari jne.nda še čist« Izgubila pamet.« fc**hlH.rn Krag je videl, kako Je »J P‘*nlla na verajndo. Njene kretnji
sta planila k oknu.
»stara goapa
stara dale ao ka-
tale veliko razburjenje ln strab. Za njo Je pritekla drnšahnte*. ki le bila videti še bolj prestrašena	. „	,	„
»Goapod Krag, goapod Krag. Je vpila sta-ra dama, »gospod Krag. pridite hitro!«
Policijski uradnik Je odprl okno
»Tukal sem, se Je oglasil čez dvorišče, kaj želite? Kaj se je vendar zgodilo?«
»Kaj?« je odvrnila ln obupno sklenila roke. »Spet le Izginilo nekaj dragocenosti! Skrinjico z okraski je nekdo odprl ln mi vzel diamantni vlasni obročekl«
S silnim krikom se je stara dama ončave-atlla in padla družabnlcl v naročje.
AsbJBrn Krag je planil lz sobe ln z nagli, ml koraki dospel do vile.
Nekdo je razburjeno zahteval vode.
Dekle a« pritekle. Vsa veranda le bila na-enkrat polna zmedenih ljudi
Ko Je prispel AsbJBrn Krag na verando, se Je gospa zbudila In nezavesti.
»Spet so ml odnesli dladem. Uničili me bodo. Rešite me teh strašnih ljudi, gospod Krag!«
Vs| so odšli v knjižnico. Stara gospa je apet prestrašena obstala In pokazala na široko odprta železna vrklea.
»Glejte, še spet se Je oekd« spravil nad omarico!«
»Milostljiva gospa Je sama pustila vratca odprta, ko je odkrila Izginotje diadema,« Je pripomnila drušabnlta.
Stara dama le šla k omarici In začela šteti Krag je medtem poskrbel, da J* $lu-šlnčad odšla Iz sobe. Samo družabnlea je smela ostati.
»Da, dladem Je Izginil,« Je dejala gospa, »ležal je tu poleg ovratnice. Drugega ne manjka nič!«	.	. . .
Krag Je pristopil bliže, da bi sl ogledal dragocenosti. Spomnil se Je prav dobro, da
Je pred nekaj nraml, ko mn Je gospa razka-zovala dragulje, še videl dragoceni vlasni obroček v zbirki. .	....	. .,
stara gospa je sedla na atol In al zakrila obraz z rokami.	..	.	...
Spočetka je bila neutolažljiva ln ni hotela odgovarjati na vprašanja policijskega uradnika. Ko na 11 JI obljubil, da JI bo. če le kako mogoče, apet našel Izginule dragocenosti. se je nekoliko nomirtla. Dejal Ji je še. naj ne izgubi razsodnosti, če želi, da bi preiskava potekala v redu.
»Dve uri je od tega. ko sem videl vse dragulje v tej skrinjic!,« je nadaljeval Krag. »Kdo vse je bil v tem času v sobi? «
»Jaz sama!« le vakllknlla atara goapa. »Sama sebe vendar nisem morala okrasti!«
»Ali ste se res ves čas zadržali samo v tej sobi?«
»Da, samo z majhnimi prealedkl po nekaj minut.«
»In ste skrinjico zaklenili, ko ate pregledali okraske? Na kakšno besedo ste postavili ključavnico?« le vprašal AabJBrn Krag ln začel preiskovati omarico
»Na besedo Fer,« je odgovorila goapa. »Ime mojega pokojnega moža.«
»In potem amo v tej aobl sedeli,« je govoril policijski uradnik za aebe. »Nato aem šel z gospodično Konstanco v njeno sobo, da bi slišal, kaj ml bo povedala. Ali ate ostali, milostljiva goapa. tukaj?«
Stara dama Je vprašujoče pogledala dru-šabnlco.
»Da milostljiva,«
Welssmannova. »tu sva vrnil gospod Krag.«
»Potem amo šil vai trije v vašo spalnico,« Je nadaljeval policijski uradnik. »Mlatim, da amo ae zadržali tamkaj okrog pet minut V tem času je lahko kdo vzel dladem, čeprav se ml ne zdi posebno verjetno Nato amo ae vrnili semkaj in jaz sem šel pred hišo, da bt al natančneje ogledal okolico, in če mogoče, nekoliko pokramljal s služinčadjo. Ali ste medtem ostali ve« čas v knjižnični aobl?«
»Ne, ne ves čas; nekaj mlnnt sem bila v salonu. Mislim, da kakšnih deset minut.«
»Ali je bilo to takoj potem, ko sem odšel na dvorišče?«
»Da, tokoj nato.«
»Tedaj sem bil prav pred hišo,« je mislil
Je potrdila gospodična iva sedeli, dokler se ni
Krag. »Od znnal storilec ni mogel priti v vilo. Razen tega sem ves čas, ko sem bil v upravnem poslopju, gledal z okna semkaj ln nisem opazil ničesar sumljivega «
Glasno Je vprašal:
»In vi, gospodična Welssmannova. kje ste bili v tem časa?«	,
»V avojl sobi, a milostljiva gospa v salonu «
»Tako bo: v času teh desetih mlnnt se le nekdo vtihotapil v knjižnico.«
»Žal bo tako!« je vidlhntla atara gospa.
»Ali lahko storilce zapusti to sobo, ne da bi ga Iz salona opazili?«
»To Je skoraj nemogoče.« Je rekla druiah nlea. »če sem v svoji aobl: kar misliti sl ne morem, da bt storilec smuknil neopažen tod mimo.«
»Ra manj pa sl lahko mislim.« le rekel AsMBrn Krag, »da je mogel storilec a tako tanesillvoaUo zadet! prav! trenntek za evoje dejanja: Isredno dobro mora poznati domače razmere . . Kaj pa le to?«
AahjBrn Krag je opazil majhno razpo-kllnlco v oinartet.
Stara dama je planila pokonet
»Ali ate našli dladem?« Je vprašala.
»Ne,« Je odvrnil Krag; »pravkar aem mislil, da aem odkril aled vlomilskega orodja, na sem se zmotil. Skrinjica J« bila odprta pri ključavnic! Storilec Je vedel ključno besedo,« je pristavil.
»Da, to Je edina možnost,« je menila dru žabnlea »Milostljiva je morala besedo na kak način lidatl.«
Stara goapa je odločno odkimala.
»Plato nemogoče, čisto nemogoče!« Je skoraj zavpila; »to besedo sem danes prvič rabila tn je nisem novcdaln nikomur.«
»Kljub temu Je nekdo skrinjico odpri s pomočjo besede. Dovolite, da liberem novo besedo.«
»Da. prosim!« In ne povejta ml beaede prej. dokler ne najdete storilca Rojim ae že, če ml žs ne berejo misli lz oči «
AsbJBrn Krag je naravnal ključavnico na novo besedo In skrinjico zapri.
»To Je zelo dobro Izdelana omarica,« Je dejal: »kdo jo je napravil?«
Stara gospa Je Imenovala tovarno skrinjic za shranjevanje denarja ln dragocenoatl. Bila je tovarna G. B. Krause la Osla.
»Ugledna firma,« ja pripomnil Krag.
»Izdelek le tovarni lahko v čast Kako dolgo so skrinjico delali?«
»Bila le že zgotovljena: samo nekaj sprememb le bilo potrebno.«
A tako! Ali so omarico tukal vzidali uslužhencl tovarne?«
»Ne. to je napravil neki zidar.«
»Zidar?«
»Zidar, ki nam Je napravil tudi to betonsko steno. Dali smo prepeljati omarico Iz me. sta tn smo prosili svojega starega zidarja, da jo je vzidal «
»Prosim za Ime In naslov zidarja,« Je dejal AshjBrn Krag ln vzel Iz žepa svojo za pisnlco a svinčnikom.
»Imenuje se Jon In stanuje v bližini. Lahko ga pokličemo.«
»Prav 1)1 bilo, če hi hoteli to storiti; samo aa trenutek bi ga rad videl. To pa je neogibno potrebno Torej — skrinjico ste dali prepeljati Iz mesta? Kdo le Sel ponjo?«
»Eden izmed mojih ljudi,« je odgovorila goapa.
»Kdo Je to?«
»Frank Stener. mol upravitelj.*
Policijski oradnlk ae Je lahno aganil.
»Upravlteljt Moram še enkrat govoriti z njim Prosim vas. da ga pokličete.«
Gospodična WeIssmannova je pozvonila In nekaj minut nato je vstopil Stener. Mladi mož Je bil zelo razburjen ln čisto bled zaradi dogodkov v aadnjlb urah
»Prej sem popolnoma pozabil, da vas že nekaj vprašam, gospod Stener,« Je začel Krag: saj ae že spominjate, da ste pred dve. mi mesecema žil Do Jekleno omarico k firmi Krause v Oslu?«
»Seveda Moral aem že no drugih opravkih v mesto In je bilo ravno prav. da sem vzel skrinjico ■ seboj.«
»Kdo vam le to naročil?«
»Gospodična Weissmannova.<
»Prav.«
Medtem Je policijski oradnlk ndprl železna vratca in tako omogočil, da je upravitelj lahko videl skrinjico
»Alt veste mogoče, koliko je ta jeklena reč tehtala?« je vprašal Krag »Zdaj. ko Je spet vidite, se boste mogoče spomnili.«
»Takole kakšnih 15 kilogramov. Precej težavno Jo Je bilo vzdigniti«
»Dobro,« je rekel Krag In apet zaprl že-lezna vratea. »Samo to sem hotel vedeti«
JPi^bA&fuxQ \vi 9bcwT
USPELA TELOVADNA AKADEMIJA KSBftSffSE?..
Telovadno društvo »Partizan« v Trbovljah je začelo z delom in redno telovadbo. Da se odpravi mrtvilo, ki je vladalo v Trbovljah na tem področju, si je telovadno društvo zadalo nalogo, da bo priredilo več telovadnih propagandnih nastopov. Tako je bila preteklo soboto, 19. aprila zvečer v Domu kulture v Trbovljah velika telovadna akademija, kjer so nastopili člani in članice TD »Partizan«, Ljubljana I (Narodni dom).
Polnoštevilen obisk te akademije je dovolj zgovoren dokaz, da Trboveljčani cenijo telovabo in si žele telovadnih prireditev. Akademija je obsegala 15 točk, med njimi proste vaje, vaje na bradlji, drogih in krogu. Akoravno niso nastopili olimpijski telovadci, kakor je bilo napovedano, je prireditev
uspela in dosegla svoj namen. Mladi telovadci so se prav dobro izkazali in tudi želi zasluženo priznanje.
Pred začetkom akademije je podpredsednik TD »Partizan« v Trbovljah, tov. Alojz Korimšek, pozdravil ljubljanske goste, v imenu TD »Partizan«, Ljubljana I, pa se je zahvalil za dobrodošlico tov. Boris Gregorka.
Ker je sedaj že mogoče, da se telovadba lahko goji tudi na prostem, vabi trboveljsko telovadno društvo vse bivše telovadce in telovadke, prav tako vse druge ljubitelje telovadbe k obisku te-lovadnih vaj. Vsi, prav vsi, ki se žele s telovadbo vzgojiti v zdrave, krepke in telesno lepo razvite ljudi, naj stopijo v vrste telovadnega društva, zlasti pa vsi mladinci in mladinke.
Zaslužena zmaga Rudaria v Mariboru
RUDAR : ŽELEZNIČAR (MARIBOR) 2:1 (1:0)
V	nedeljski tekmi proti Železničarju v Mariboru je moštvo Rudarja športno publiko ugodno presenetilo, saj si je na vročih mariborskih tleh osvojilo dve dragoceni točki. Zmaga Rudarja v Mariboru je bila zaslužena. S to tekmo je moštvo Rudarja trenutno na III. mestu prvenstvene lestvice.
Na stadionu Železničarja v Mariboru se je zbralo preko 2000 gledalcev, vendar je le malokdo pričakoval, da bo Rudar odnesel obe točki.
Začetni udarec je imelo moštvo Rudarja. Takoj je bil dosežen prvi gol, ki ga je po hitri kombinaciji dal Knaus. Do 25. minute je bil gospodar terena Rudar, nato pa je stopilo v akcijo moštvo Železničarja, tako da je igra obeh postala enakovredna, vendar so se vsi napori mariborskega moštva končali v kazenskem prostoru, kjer je njegova dobra obramba zanesljivo čistila teren.
V	drugem polčasu je Rudar močno pritisnil; storil je to v namenu, da izboljša svoj rezultat, kar je igralcu Klančišarju v 55. minuti tudi uspelo. Rudar je že vodil igro z 2:0, vendar so domačini kmalu znižali Rudarjev uspeh po Čendaku na 2:1; z malo večjo paz-
ljivostjo bi Trboveljčani lahko preprečili ta gol.
Igrahci Rudarja so bili v igri zelo hitri in požrtvovalni. Odlikovali so se s tem, da so startali na prvo žogo, kar jim je tudi prineslo zaslužen uspeh. Koti so znašali 4:1 v prid Rudarja.
Sodnik Erlich iz Ljubljane je sodil tekmo prav dobro.
Prihodnjo nedeljo bo moštvo Rudarja igralo doma in sicer z moštvom Nafte iz Dolnje Lendave. Upajmo, da se bodo igralci Rudarja za to tekmo dcfbro pripravili in častno zmagali.
NOGOMETNO PRVENSTVO ZASAVSKE SKUPINE
Nogometno -prvenstveno tekmovanje v Zasavski skupini postaja vse bolj zanimivo. Drugo koLo je bilo odigrano prejšnji teden, tretje pa preteklo nedeljo.
Po III. kolu vodi Proletarec is Zagorja s 6 točkami, sledijo mu pa Bratstvo, Retje in Svoboda, vsi po 4 točke. Brez točk sta še Rudar B in Litija. Rezultati dosedanjih tekem ia drugega kola s* Proletarec : Litija 5:0, Retje (Trbovlje) : Svoboda (Kisovec) 3:1, Braitsvo (Hrastnikfl : Rudar B 2:1.
V nedeljo 20. aprila so bile odigrane trd tekme in sioer: v Trbovljah Retje : Litija, kjer je po boljši igri zmagalo Retje z 2:0: v Zagorju je proletarec premagal Bratstvo iz Hrastnika s 3:1, v Kisovcu pa je Svoboda dosegla proti Rudarju B rezultat 3:2.
KRIŽANKA št. 7
Ne samo moštvo Rudarja, tudi ostala nogometna društva so začela s prvenstvom Zasavja. Prejšnji teden je bil v Trbovljah ustanovni občni zbor Nogometnega centra »Zasavje«. Udeležili so se ga odposlanci nogom. društev »Retje« iz Trbovelj, »Bratstva« iz Hrastnika«, »Svobode« in »Proletarca« iz Zagorja, manjkali pa so delegati iz Litije, Krškega ter zastopniki »Rudarja«.
V odbor nogometnega centra sta bila izvoljena od vsakega društva po dva člana. Za predsednika so izvolili tov. inž. Alfreda Petriča iz Trbovelj, za drugega predsednika pa tov. Zupana iz Zagorja. Tajnik je tov. Jože Zupančič iz Trbovelj.
DEKLETCE, KI NE ČUTI NOBENIH BOLEČIN
Neko šestletno dekletce v Angliji ne čuti nobenih bolečin. Pri neki igri so ji otroci izpulili cel šop las, ne da bi čutila najmanjšo bolečino, nazadnje pa 6i je zlomila nogo, ne da bi sploh vedela za to.
PLATINA
Platina je med • žlahtnimi kovinami, ki niso odporne samo proti atmosferskim vplivom, marveč tudi delovanju najmočnejših kemikalij.. Od letno pridobljene količine platine v svetu se uporabi 50% za izdelavo nakita, 25% v zobotehniki, 12% v elektrotehniki, ostali del pa največ v kemični industriji. Cena platine je trikrat višja od zlata. Letno pridobe zlata okrog 100 ton, platine pa samo okrog 7 ton.
ČUDEŽI MODERNE KIRURGIJE
V	neki ameriški bolnišnici so pred nedavnim operirali 37-letno Petro Bonet, ki ji je kronični revmatizem popolnoma izčrpal sroe. Bolnica je dobila umetni ventil, majhno kroglico iz prozorne plastične mase. in sioer v preddvorju srca. Umetna zaklopka sedaj zadržuje v srcu kri, ki je uhajala, ker je bil prirodni ventil pokvarjen
V KUPU SENA SO ISKALI IGLO
V	Londonu so . na poseben način odprli »Teden krojenja in šivanja«. Sredi mesta pred katedralo Sv Pavla so napravili tekmo v iskanju igle v kupu sena. Poda Selby (ki ima zavidanj* vredne oči) je našla iglo. in za nagrado je dobila nov šivalni stroj Da je iskanje igle privabilo mnoge radovedne, žev, ki so po svoji »liniji« delali reklamo za Teden krojenja to šivanja, si lahko mislite. V naši državi živi mnogo ljudi, ki bi rekli k temu »duhovitemu« igračkanju odraslih ljudi: »Da se jim le ljubi...« ali pa: »Čas imajo . « Pa je prav gotovo tudi mnogo Angležev, ki bi dejali isto.
TUDI ON NAM NI BIL NAKLONJEN
Pij* Z., ki je bil naslednik
Vodoravno: L samovoljen mogotec. 6. travnata stepa, 12. vzor, 14 ravnilo (popačenka), 15. lastnina. 16. plevel. 18 gora na Primorskem, 19. sodi k hiši. 20. opravilo, 22 žensko ime (tuje), 23. jaz (ital.), 24. nam daje sladkor, 25. ne vse, 27 medmet, 28. pokrajina v Afriki, 32. veznik, 84. fantovsko orožje. 36 gozdovniški znaki 41. bog ljubezni, 42. žuželka, 43 otok na Jadranu, 44. vidimo na vodi, 45. primorsko ime, 46. ubranost, enakomernost, 48. kraj v Istri, 50. domača žival. 51 udarci (2. sklon množ), 52. števnik. 53. egipč. bog, 54. finsko pristanišče, 56. nekdanji davek, 57. zlato franc.), 58. veznik, 59 dva samoglaknika, 60. prostor v gledališču, 62. medved (tujka). 64. nadloga gospodinji, 65. kemijski znak, 67 staroslovanska edinioa, 69. železniška proga, 70. član evropske države, 72 del telesa, 75. žabica, 77. del telesa, 78 kurivo, 80. ozvezdje, 81. vulkanski proizvod, 82. pripadnik starega naroda: 83. Homerjev junak.
Navpično: 1 ime slov. pesnika, 2. oboževan (frano.): a = o, o = e, 3. filoz. kemijski ali medic, preizkus, 4. vojna (srbohrv.) 5. kemijski znak za aluminij. 7. glei 5, 8. prislov, 9 letopis (tujka, edn.), 10. nekdanja krema, 11. prebivalec na Balkanu (turško ime), 13. gradb, material, 16 omaka (popačenka), 17. oblika vode, 20. predlog, 21 zdravilo, 24. srednjeveško delo, 26 športnik, 28. priimek slov. pesnika pod 1 navpič . 29. čisti se, 30. premoženje neveste. 31. neplačila. 32 igralne karte, 33. otok na Jadranu, 35. okras elav?„_(edn >’ 37' Savnik, 88 sorodnica. 39. pesniška zvrst, začetne črke imena, 47. vodna žival, 49. glej 54 vodor.. (3. sklon), 50 del obleke, 51. oseba iz drame: »Globoko so korenine«. 55. tako pravijo rudarji delovišču,
56 glasbeni izraz, 57 zavitek, 61. klic, poziv, 63. mlečni izdelek. 64. morska riba. 66. števnik, 68 turški dostojanstvenik. 70. igralec »Rudarja« (brez samoglasnika), 71 števnik. 73. glej 57 vodoit. 74. kazalni zaimek. 76. vzklik, 77 zaimek. 78 akademski naslov (kratica), 79. kem. znak.
Vse ustanove, kmetijske zadruge in šole prosimo, da nam sporoče takoj, koliko Izvodov »Zasavskega vestnika«« naj jim pošiljamo. Neprodane izvode je treba takoj vrniti upravi lista, sicer jih bomo šteli za prodane
Papeža
sv. Petra in pogl,
kve od leta 1903 do 1914 (leta 1902 je Ml ta mož kot beneški kardinal Jožef Sarto na obisku pri baronici Giuseppe v Hrastniku!), so lansko leto razglasili za svetnika. O tem možu smo brali in slišali, da je bil kot človek izredno ljudomil. ponižen in skromen ter da je kot papež umrl na preprosti, revni železni postelji, oblečen v zakrpano srajco In tud! ta danes blaženi mož je bil nasprotnik
kar je storil' prav tako nekdanji’ »presvetli« avstrijski oesar Frano Jožef 1
. JUGOSLOVANI V ŠTEVILKAH
Po statističnih podatkih se po vojni poroči pri nas na 1000 prebivalcev 12 ljudi. To je visok* številka, ki pravi, da je Jugoslavija poleg ZDA v tem pogledu pred vsemi drugimi državami. Letno s® rodi v naši državi po vojni 246 tisoč dečkov in 232 tisoč deklic. Vsak dan se rodi 1333 otrok, na uro povprečno 55. Z novorojenčki bi torej lahko napravili vsak mesec novo mesto s 40 000 ljudi, približno tako velikim kot predvojni Mari. bor. Statistika pravd nadalje, da znaša povprečne trajanje življenja človeka v Indiji in Burmi 26,7 let, v evropski Rusiji 44,3 let. v Bolgariji 46,2, v Grčiji 48,9, v ZDA 63,7 let, v naši državi p* 57,6 1-1
V Loki so pionirji pogozdovati
Sreča te išče — kje ?
Na veliki tradicionalni
TOMBOLI
SSD »Rudarja« v Trbovljah, ki bo 18. maja ob 14. uri na stadionu v Trbovljah.
te imate srečo, lahko dobite
spalnico, kuhinjsko opravo, radijski aparat, cement, sladkor, blago, opeko, prašiča, vino in podobno. Vseh tombol bo 32. Poleg tega pa še 1000 manjših dobitkov.
Po tomboli bo veliko športno rajanje. Ne zamudit el
Cena srečki je 50 din. Pohitite z , nakupom srečk, ker je njih število omejeno.
Vabljeni
ia na svidenje v Trbovljah 18. majal
Dne 16. t. m. so imeli pionirji osnovne šole v Loki pri Zidanem mostu dan pogozdovanja. Ob pol 8. uri zjutraj so se zbrali na trgu in nato veselo odkorakali proti Bregu. Na čelu sprevoda eo vihrale pionirske zastave odreda »Stane Rozman«. Krepko so odmevale v lepo spomladansko jutro iz mladih grl naše lepe partizanske in narodne pesmi.
,„„Na Bregu smo si razdelili sadike, to eicer 1000 Sadik črnega bora ter 500 jelš. Razdelili smo se v dve skupini: manjša je šla sadit jelše k potoku večja' po bor na gozdno parcelo ki je last tov. Leopolda Novaka iz St. Jurija. Njegova gozdna parcela je namreč pred dvema letoma pogorela ter so še sedaj dobro vidni žalostni sledovi gozdnega požara. Prostor za pogozdovanje je bil zelo primeren. Pogozdovanje je vodil sektorski gozdar tov. Simončič e svojimi tremi pomočniki. Pri delu je pomagalo tudi domače učiteljstvo. Po kratkih navodilih glede sajenja smo prijeli za delo. Pionirji eo krepko zavihteli krampe in motike, deklice pa so sadile. Kmalu ee je pokazal razmah dela.
Najboljša skupina je bila tista, ki Je sadila jelše. Vodil jo je starejši pionir Marijan Ernesti, pri sajenju pa sta se najbolj odlikovala pionirka Silva Fonova in pionir Viljem Planinc. 8eveda tudi drugi niso mnogo zaostajali za njima. V drugi skupini pa je bila najboljša pionirka Marta Zupančičeva.
Po dvournem delu je bilo nekoliko oddiha. Pionirji eo z velikim tekom pojedli malioo — kruh in marmelado — žejo pa so si pogasili s sladkim malinovcem. Nato sta spet obe skupini krepko prijeli za delo med veselim čebljanjem pionirjev.
Po končanem delu je tov. Novak ie pogostil vso mladino, na kar je nastalo med pionirji prav veselo razpoloženje. Zopet je odmevala naša lepa slovenska pesem. Pionirji so se ob koncu še porazveeelili s svojimi priljubljenimi igrami, na kar se je tov. šolski upravitelj zahvalil tov. Novaku za naklonjenost to gostoljubje. S prav lepimi vtisi smo odšli veselo domov.
Povedati Je ie treba, da so pionirji pri tem sajenju mnogo pridobili. Pravilno znajo
—m »■---—-	■- lepoto
žalno ■
ceniti bogastvo in lepoto naših gozdov. Hkrati moramo pohvalno omeniti, da so nekateri pionirji loške osnovne šoJe pri zadnjem gozdnem požaru od 13. do 16. aprila nad Radečami prav pridno pomagali pri gašenju to omejitvi gozdnega požara. Tukaj so se zlasti odlikovali mladi gasilci, naraščajniki loške gasilske čete.
Gospodinja mora misliti in računati
Sklenjeno je, da bo v tekmovanju za prvenstvo Zasavja Sodelovalo 6 klubov im sicer: Proletarec, Bratstvo, Svoboda, Litija, Retje im Krško. Ker pa moštvo iz Krškega ne sodeluje v tekmovanju, je kot šesti član določeno moštvo Rudarja II.
Tekmovanje bo ob nedeljah in četrtkih, to pa zaradi tega, ker mora biti prvak znan že do 15. maja. Moštvo Rudarja II tekmuje v prvenstvu, toda izven konkurence. Tekmovanje se je začelo v nedeljo, 13. aprila.
Hudo je, če se gospodinja trudi, kako hi evoj mesečni proračun vzdržala v ravnotežju, pa mora na koncu meseca skoraj vedno kaj vzeti iz prihrankov iz boljših časov — ako jih seveda ima. Še teže pa je. če mora stopiti v nov mesec s primanjkljajem, ki ga je treba pokriti iz prejemkov prihodnjega meseca.
Ako se hoče kdo poboljšati, mora poznati jedro svojega greha. Prav tako je v gospodinjstvu.
Večina gospodinj si vzame — mislim — papir, svinčnik, si napiše vse svoje računske postavke, prešteje denar in ga dene v pisemski ovitek: iz njega bo jemala denar ves mesec polagoma za vse, za kar ga bo potrebovala. To je težko, kajti včasih se zgodi kaj nepričakovanega. Zato je treba začeti drugače. Razdeliti si mora svoje izdatke med trdne in premične.
Trdne računske postavke ali izdatki gospodinje so vsi tisti, kjer se ne da nič odšteti ali pritrgati. Med temi izdatki so n. pr. davki, zavarovalnina, najemnina to podobno. Premične postavke pa so vse tiste, ki pri njih lahko kaj prihranimo, ako pravilno izrabimo material, čas itd., ne da bi zaradi takih prihrankov trpela družina: to so izdatki za hrano, kurjavo, razsvetljavo, obleko, perilo, obutev. Pa tudi osebni izdatki in šolske potrebščine. Semkaj lahko prištejemo tudi kulturne postavke: gledališče, kino, koncerti ali pa dopust. In pa še nekaj je tu: slučajnosti; nekaj za zobno kremo, kremo za negovanje obraza in podobne malenkosti. Tudi tukaj lahko kaj prihranimo.
Obleka, perilo to obutev so poglavje zase; poglejte okrog sebe: nekdo porabi za obleko strašno veliko denarja, pa nima kaj I obleči, nasprotno pa imate spet. družine, ki < žive v enakih ali pa celo v slabših gmotnih
spodobno oble-razmeroma I
malo. Vse to je seveda odvisno od ugodnega in premišljenega nakupa in od smotmegs vzdrževanja obleke ali pa obutve.
Postavko za obleko zaračunajte šele tedaji ko uredite vse druge računske postavke: kar va mostane, mora zadostovati Verjamem, da bo to marsikod prav majhen znesek. Toda preglejte svoje omare za obleko in perilo prav dobro in brez predsodkov glede starih predmetov. Marsikaj se da po-praviti z očiščenjem, likanjem in prešiva-njem. Kadar pa morate kupiti kaj novega, kupite preudarno. Tudi barve in kroj ne smejo vzbujati pozornosti: vedite, da vse, kar vzbuja pozornost, ni lepo, ni elegantno-
Šolske potrebščine smo sicer uvrstili med premične postavke, vendar je dobro, če zaupamo ta znesek otroku, da si jih sani kupuje. Tako se otrok nauči kupovati, P» tudi varčevati, medtem ko otrok/ ki m* šolske potrebščine kupujejo starši, večkrat po nepotrebnem izda denar; koliko denarje se porabi tam, kjer mora otrok obnavljati svoje šolske potrebščine samo zato; ker je
razmerah, pa so vedno vsi s po, čani, vendar izdajo za obleko
ah pa pokvarja peresa, seveda moramo preudariti: kjer dobi otrok denar v roke, si mora tudi zapisati, zakaj je porabil de-nar in mati ga mora nadzorovati.
Postavko za hrano sem nalašč pustila konec. Saj nam v želodec nihče ne vidil Pa ni tako. Posledice nepravilnega varčevanja pri hrani so lahko usodne, nedogledne. Treba je vedeti, kako moramo jedi pravilno sestavljati, da se dobro izkoristijo, prav tako pa moramo pri pripravljanju jed! gledati na to, Sa ohranijo vse redilne snovi, ki se tolikokrat uničujejo zaradi nepravilne priprave, kuhe itd.
S smotrnim razdeljevanjem . to uporabo prejemkov nam bo tudi zadnjega v mesecu kaj ostalo.
A N IM IV O S TI
MODEREN ROJSTNI UST
Antonija M. Barakat se je rodila na zelo nenavadnem kraju — namreč v letalu, ki je letelo 3500 metrov visoko na progi Bankok— Manilla. Na rojstnem listu te deklice je napisano v rubriki rojstni kraj: 14 stopinj in 10 minut severne ter 116 stopinj to 12 minut vzhodne širine, višina 3500 metrov. Vsekakor redek rojstni list.
MODER PREGOVOR
Kitajci imajo zelo moder, že tisoč let star pregovor, ki pravd:
»Če je tvoje srce pravično, si zadovoljen-Ce si zadovoljen, jo v tvojem domu harmonija. če je v tvojem domu harmonija, j* tudi življenje tvojega naroda urejeno. Če je življenje tvojega naroda urejeno, bo vladal mir na svetu.«
Dva vztrajna ameriška tekata, kandidata za olimpijske igre, pred ciljem nA prireditvi o Bostonu Gardenu, Boston, o državi Massachusetts. Fred Wilt (desno) iz JVashingtona, D. C., ki je na celi progi sledil Donu Gehrmannu iz Milmaukeea, Wisconsina, je z nenadnim zaletom tik pred ciljem zmagal na miljski progi za 1 i/ard o času 4:09.3. Oba tekača nameravata nadaljevati s tekmovanjem v vseh disciplinah, da bi ostala v dobri formi za spomladansko tekmovanje ameriških olimpijskih moštev.
RAZSTAVA IZDELKOV IN TROFEJ
Ob priliki gostovanja bežigrajske gimnazije v Litiji je bila v izložbenem oknu krajevne trgovine na Glavnem trgu razstava ročnih in risarskih izdelkov dijakov pa tudi fotografij avtorjev in raznih skupin kul-turno-umetaiSkih aktivov Mladinskega kul-turho-umetniškega društva Miran Jaro, ki deluje na zavodu. Največ zanimanja je bilo za miniaturni vojvodski stol, ki ga je dijaški pevski zbor prejel ob zadnji koncertni turneji v Mežiški dolini. Vojvodski stol je iz kovine, vanj pa so vložena vse rude, ki jih kopljejo v obmejnih rudnikih Mežiške doline.
Ali ie veste, kaj je novega?
V Delavskem domu, spodaj pri vhodu v kino je
VELIKA RAZPRODAJA raznovrstnega blaga
Cene znižane! — Ne zamudite prilike, dokler traja zaloga. Marsikaj se bo dobilo za vas. Na razprodajo se opozarja vse prebivalstvo Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in okolice.
OBJAVE
. NAROČNIKI - POZOR!
Tekoči račun »Zasavskega vestnika« se je spremenil in se vplačuje sedaj ves denar n» tekočo številko NB Trbovlje 614-90332-3, na kar opozarjamo vse. — Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika«.
ZAHVALA
Za izraze sočutja, številne vence to často® spremstvo na zadnji poti našega nepozabnega Jožeta Hermana vsem naša iskren* zahvala. — 2alujoča družina Herman-Eberi-Zagorje.
ORJAVA
Izgubljene nakazilo za 800 kg eemenl*’ izdano 15. aprila t. 1. v mestni poslovalnic1 pri Zdolšku na ime Jožeta Anžiča, ..Velik* Goba. Dole pri Litiji, razglašam ia n* veljavno.
PREKLICUJEM
izgubljeno osebno legitimacijo na ime J"” Klemen, Dol pri Hrastniku 118._
PREKLICUJEM	,
žaljivke, ki sem jih izrekel proti .tovarišij* Slavki Grebenc. — Franc Cerovšck, Trbovij® — desni breg Save 54
Izdaja Okrajni odbor OF . uredniški odbor Odgovorni Šuštar Tisk '
Trbovlje. Urej« uredi
Tiskarne »Ljudske pravice« uredništva
Sta
sa«
,rat
ednlštva tn upra nika Trbovlje Hr« Račun pri podrnžr ‘ ' št. 614-903!
Ljubljani Naslov Trbovlje uprava rudnika
nlk Telefon st, 54	______
Narodne banko v Trbovljah _.	______
—	List Izhaja vsak četrtek - Rakopisov vračamo; prispevki za list morajo biti uredništvu najkasneje vsako nedeljo zjuti
—	Mesečnn naročnina 20 din, četrtič 60 din, polletna 120 din, celoletna 240 t
—	Posamezna številka na 4 straneh sti v kol portali 6 din, na 6 straneh pa 6 c