# Najprej bi rad razèistil nekaj pojmov, bo- lje reèeno spomnil na nekatere distinkcije, ki so sicer pri nas `e dobro znane in uveljavljene. Gre za razlikovanje med ljudstvom, narodom in nacijo.2 Ljudstvo je skupina ljudi, ki ima skupne obièaje, zgodovino, gensko jedro, ozemlje, kulturo ipd., vendar se tega še ne za- veda, vsaj kot kolektiv ne. Ko pride do te za- vesti, ko se ta uresnièi, govorimo o narodu. Slovenci smo postali narod s Trubarjem, èe ne prej, in potem se je to utrjevalo z napori Slomška in drugih.3 Naslednji pojem je pojem moralne iden- titete.4 Moralna identiteta je sestav vrednot in naèel, ki šèitijo te vrednote. Pojavlja se na dru`beni ravni morale, na dru`beno relativni ravni morale (ne na univerzalnem ali na in- dividualnem nivoju). 5 Narodnostna ali na- cionalna identiteta je del identitete posamez- nika. Spada med njene partikularne, poseb- ne, neuniverzalne momente. Pojma naroda ne moremo definirati, vse- kakor pa rod, ozemlje in jezik igrajo pomem- bno vlogo.6 Narod je duhovna tvorba. Kot nas je opozarjal `e France Veber, nièesar narodu podobnega ne najdemo pri `ivalih (najdemo pa nekaj podobnega dru`ini, katere princip je biološki, ne duhoven, kot je narodov (prim. Veber 1938)). @ivali tudi ne poznajo jezika, premorejo le sistem komunikacije. Preidimo od teh pojmovnih razglabljanj k ugotavljanju naslednjega dejstva: narodi, še posebno pa nacije trdno obstajajo in ni no- benih znakov, da se bodo razpustili. Ob vsem preteklem in sedanjem govorjenju o raz- padu narodov, nacij in nacionalnih dr`av se dogaja ravno nasprotno: prièa smo pravemu bumu nastanka nacionalnih dr`av, ki ne ka- `ejo znakov izumiranja. Kljub temu nekateri teoretiki in aktivisti (npr. anarho(neo)mark- sist Negri (in Hardt)) govorijo o odmrtju ali “upadanju” (Negri in Hardt) nacionalne dr- `ave. Lahko gre tudi za posledico ekonomi- stiène zaslepljenosti oziroma redukcionizma: ekonomsko povezovanje, prenos nekaterih su- verenosti ipd. se zamenjuje z odmrtjem na- cionalnih dr`av. Vendar pa ne smemo poza- biti, da je nacionalna dr`ava bistveno orodje za uspevanje narodov v svetu, kakršnega poz- namo. Narodi brez lastne dr`ave so v izrazito te`jem polo`aju pri uveljavljanju svojih in- teresov. Moram reèi, da ne vidim primerlji- vega inštrumenta za uresnièevanje (vitalnih) interesov naroda, primernega za svet, kakršen je, kot je nacionalna dr`ava. Ob predpostavki obstoja narodov in eo ipso njihovih interesov je odmrtje nacionalnih dr`av malo verjetno.7 Obstoj narodov in nacij lahko tolmaèimo kot izraz èloveške potrebe po narodnostni pri- padnosti in po nacionalni dr`avi, ki omogoèa razvoj naroda. Oèitno je v èloveku globoka potreba po narodnostni individuaciji/pripad- nosti oziroma globok gon, na podlagi kate- rega èuti to potrebo oziroma èuti narod kot vrednoto. Vrednota je narod, nacionalna dr- `ava pa je sredstvo za gojenje te vrednote. Ni dvoma, da je nacionalna dr`ava skorajda neobhodna za pre`ivetje naroda v sodobnem svetu, prav gotovo v Evropi. Pogajanja, do- govori, glasovanja itd. potekajo v glavnem na nacionalni ravni, ne pa na narodnostni. Tako v EU, pa tudi v Organizaciji zdru`enih na- cij, kot jo pravilno imenuje dr. Hribar. Isti ugotavlja, da èe se Slovenci ne bi loèili od Ju- goslavije, bi se z EU dogovarjali “Jugoslova- ni”, v evropskem parlamentu bi se eventualno        9 < ( *    )   ; (-       govorila srbohrvašèina, ne slovenšèina, tako kot se govori španšèina (kastilšèina), ne ka- talonšèina (prim. Hribar 2004). Narod ni nekaj prigodnega, kontingent- nega.8 Narodno zdru`evanje oz. pripadnost je oèitno tista oblika skupnosti, ki zadovoljuje doloèene potrebe ali vzgibe v ljudeh, ki jih ne more ne dru`ina, ne domovina, ne stan, ne dru`ba prijateljev, sodelavcev, ne dr`ava, ne religija, ne cerkev. Zato je po mojem mnenju domneva, da bodo narodi izginili, zmotna, kar pa seveda ne izkljuèuje, da ne- kateri posamezni narodi lahko izginejo. Še po- sebej so lahko ogro`eni tisti brez dr`ave, na- rodi, ki niso nacije. Res pa je, da tudi dr`ava ni absolutno jamstvo za obstoj naroda. V Evropi smo prièa dvema procesoma: kul- turnemu brisanju razlik po plati velikega vpliva globalizacije (katere del je tudi širjenje uniformne (popularne) kulture). Nasproten od tega je proces nacionalizacije. Ta je lahko pozitivna ali negativna. Da je cela vrsta dr`av prišla do nacionalnih dr`av, ki jim lahko omogoèajo razvijati lastno kulturo, je gotovo pozitivno. Nacionalizacija v smislu nacional- nega šovinizma pa je seveda negativen pojav. Gotovo mora vsak narod, ki `eli obstati, skrbeti za ohranitev svojega ozemlja, za svoj prirastek in za svoj jezik. Tu so oèitki o ne- strpnosti zgrešeni in sami prispevajo k us- tvarjanju nestrpnost. Slovenci si lahko edi- no z zelo nespametno politiko zapravimo jezik in teritorij v Evropi. Drugaèen prob- lem pa je problem rodnosti. Tu smo ne samo v svetovnem merilu, ampak tudi v `e tako sila skromni evropski konkurenci na dnu: ZDA 2,1, Francija 1,9, Nemèija 1,3, Slovenija 1,25 otroka na `ensko. Ob tako nizki rodnosti se lahko zgodi, da slovenska nacija do`ivi veliko rodovno (genetsko) preobrazbo, kar pa še ne bi samo po sebi pomenilo izumrtja, èe se tuji rod posloveni. Vsekakor pa rodnostni primanjkljaj pome- ni nevarnost za obstoj naroda. Tu pa smo pri ponovnem ugotavljanju dejstva, da na- rod te`ko izumre, èe sam tega noèe. In od nas Slovencev je odvisno, ali bomo izumrli ali ne. Toèka rodnosti pa je hkrati toèka, v kateri se stikata vera/religija in obstoj na- roda. Kolikor opa`am, zares številne dru- `ine ustvarjajo v Sloveniji verujoèi zakonci. Iz tega izvajam hipotezo: nereligioznost evropskih narodov ogro`a po plati rodnosti obstoj evropskih narodov. Koliko se to da regulirati, nadomestiti z dotokom drugih genov je odprto in te`ko vprašanje, na ka- terega bo dokonèno odgovorila morda šele prihodnost, vsekakor pa pomeni nizka rod- nost izpostavljanje velikemu tveganju. Sploh kršèanski oziroma katoliški pogled poudarja partikularno, posamezno, enkratno. Med katoliškim in nacionalnim pogledom ne more biti nasprotja. Jan`ekoviè je zapisal, da bi se morali veri, ki bi od nas zahtevala od- poved narodu, nemudoma odpovedati. Kri- stijan po Jan`ekovièu in Trstenjaku ne more zapustiti svojega naroda, èetudi je zaradi tega njegovo konfesionalno `ivljenje v doloèenem smislu ote`eno. V tej optiki tudi ne presene- èa, da je France Veber v svoji knjigi Nacio- nalizem in kršèanstvo iz leta 1939 trdil, da je nacionalizem v smislu nacionalne zavednosti nenacionalnega šovinizma analogon “velikega do`ivetja”, kršèanstva (zavesti o edinstveni po- sebnosti (vsakega) èloveka v stvarstvu) na ko- lektivni ravni. Povsem nasprotno pa je stališèe generiène filozofije, ki izhaja iz Hegla in Marxa, v kateri ni prostora za partikularno, posamezno. Na- rodi in kulture se delijo na zgodovinske in nezgodovinske (kamor so po Heglu in Marxu sodili Slovani oz. Slovenci (“Korošci”)). Ko- lektivi (religiozni, etièni, narodni) so zanimivi samo kot orodje v samorazvoju ideje ali raz- rednem oz. revolucionarnem boju, sami po sebi pa niso nikoli vrednota: vrednota je kveè- jemu ena rasa, dr`ava, oblast, revolucija, zru- šenje kapitalizma itd. Zato je trditev, da je         # poudarjanje naroda nacistièna ali fašistièna gesta, zmotna. Fašizem ali nacizem sta narod- ni naboj kveèjemu izrabila, ni pa bil narod za njiju nobena samostojna vrednota. Vseka- kor pa ni nobenega inherentnega nasprotja med spoštovanjem svojega naroda in spošto- vanjem drugega naroda. Zlato pravilo in os- tala velika naèela ne morejo biti v nasprotju z ljubeznijo do naroda. Osrednji vprašanji v zvezi z narodom, gle- de na kateri moramo priti do nekega odnosa, sta: “Kaj nas `ene v prizadevanje, za ohranitev in razvoj naroda, npr. slovenstva?” in “Kje po- staviti meje temu prizadevanju?”. Znanstve-        E. Dolinar: Moja mati, glina.       nega odgovora na prvo vprašanje br`kone ni- mamo in vprašanje je, èe ga bomo kdaj imeli. Misel, ki se ne ustavi na robu spekulacije, nam lahko ponudi razliène osmislitve oz. te- meljne premise: gre za gon po duhovni ohra- nitvi (F. Veber); za zavedanje o pomenu ko- lektivne enkratnosti, ki je analogon vrednosti osebne enkratnosti posameznika (F. Veber); za preprièanje, da je vsekakor potrebno ohra- njati kulturno raznolikost, tudi narodno, ko- likor se da, saj ta prispeva k bogastvu in raz- cvetu kulture v vseh njenih oblikah, tudi dru- gih (narodnih) kultur; narod je nekaj bo`jega: od Boga dano ali tisto, preko èesar smo blizu Bogu; narod je suveren (tisto vzvišeno, nedo- takljivo, nad vsem). Lahko pa se vzdr`imo razlage ali uteme- ljitve naše zavezanosti narodu oz. slovenstvu in to sprejmemo zgolj kot dejstvo. Nadalju- jemo v smeri razmisleka, da je dejstvo, da je narod nekaj, kar nam veliko pomeni, brez èesar pravzaprav ne moremo normalno `iveti in da je naša pravica, da to vrednoto gojimo. Ker nas je veè takih, je pravica nas, kot sku- pine svobodnih ljudi, da to vrednoto goji- mo. Nadaljujemo lahko, da je glede na ne- dognanost narodne pripadnosti sila tvegano, da ne bi gojili narodne zavesti in zveze z na- šimi narodnimi koreninami, zato je naša skrb za narod tudi razumna odloèitev. Se- veda pa naša skrb ne sme ogro`ati svobode drugih ljudi oziroma moramo priti do pra- viènih odnosov s tistimi, ki skrbi za naš na- rod z nami ne delijo. Obe opciji nam prav- zaprav narekujeta skrb za narod in nobena opcija nas ne ovira pri tem, da bi bili pra- vièni do drugih. Gre za podobnost z odno- som do kršèanstva: kršèanska vera nam na- laga skrb zanjo, nas pa nikakor ne zavezuje kakšnemu fundamentalizmu. Še ena analo- gija, tokrat z našim odnosom do oseb: zakaj retardirane osebe obravnavamo kot osebe? Eden od argumentov je tudi spoznavni: ne- nazadnje vemo premalo, kaj se dogaja v duhu retardiranega èloveka. Zato z njim ne moremo ravnati drugaèe kot z normalnimi osebami. Z ljudmi ne moremo “hazardirati”. Bodisi “vera” v takšne ali drugaène osmisli- tve naroda, bodisi obravnava samih sebe kot svobodnih ljudi, bodisi spoznavna nedoum- ljivost ali skrivnostnost narodne pripadnosti, vse troje nas usmerja v skrb za narod. In niè od naštetega nas kot tako ne ovira pri tem, da bi spoštovali drugega, da ne bi spoštovali osnovnih moralnih naèel, da ne bi drugemu privošèili, kar privošèimo sebi ipd. Obèutek narodne pripadnosti nas usmerja v skrb za narod, hkrati pa nas sam po sebi ne usmerja k nikakršnemu kratenju pravic drugih ali zavzemanju nepraviène dr`e do drugih. Ne- praviènost, nacionalni šovinizem, kratenje pravic drugim so odklon od prave narodne dr`e, tako kot je scientizem odklon od pra- vega odnosa do znanosti in fundamentali- zem odklon od prave vere. Ali bomo zaradi scientizma govorili, da je pozitivno vredno- tenje znanosti kot take slabo? Zgornja izvajanja se mi ne zdijo proble- matièna. Morda pa se ka`e bolj problemati- èen odnos med narodom in dr`avo. Osredi- nimo naš pogled na tako dr`avo, katere pre- bivalstvo poveèini pripada enemu narodu in katere meje v zadostni meri sovpadajo z na- rodnimi mejami. Takšno dr`avo lahko ime- nujemo nacionalno dr`avo in vodilni narod, ki `ivi v taki dr`avi, lahko imenujemo nacija. Slovenija je takšna dr`ava in Slovenci smo v tem smislu nacija. Funkcija dr`ave je, da slu`i interesom svojih dr`avljanov. Èe so ti interesi narodni, mora slu`iti tudi njihovim narod- nim interesom, obenem pa ji obstoj takega interesa in skrb zanj tudi podeljuje legitim- nost. Èe ni narodnih interesov, odpade vsaj eden od razlogov za nacionalno dr`avo. Šele narod, ki razpolaga z dr`avo, ki uveljavlja na- rodne interese pripadnikov tega naroda, je na- cija. Seveda pa ti interesi ne smejo kršiti te- meljnih pravic ostalih dr`avljanov in v pra-         # vièni dr`avi jih tudi ne. Veè je takih trditev, bolj nepravièna je dr`ava. V teh naèelnih toèkah ne vidim nobenega spora. Spor se pojavi takrat, ko nekateri zah- tevajo, da dr`ava sploh ne bi smela uveljav- ljati narodnih vrednot (vodilnega naroda), ali pa takrat, ko naj bi to uveljavljanje kršilo os- novne pravice dr`avljanov ali sploh ljudi, ki ne pripadajo temu narodu. To sta dve devia- ciji, dva odklona, ki ju je treba prepreèevati. Verjetno ni skorajda nikogar, ki bi glasno na- èelno trdil, da dr`ava sploh ne sme skrbeti za nobene narodne zadeve, je pa res, da v mnogih krogih v Sloveniji vlada narodofobija, ki lahko posledièno vodi v omejevanje legi- timnih pravic narodno zavednih oseb; po- dobno kot lahko kristofobija, ki je tudi nav- zoèa v Sloveniji in v Evropi sploh (prim. Wei- ler 2005) vodi v kratenje pravic in v omeje- vanje svobod verujoèih. Eden od oèitkov go- jenju narodne identitete je, da je izkljuèujo- èa. Tak oèitek je, v kolikor ne zavraèamo vsa- kršne identitete, deplasiran, saj je vsaka iden- titeta kot taka izkljuèujoèa. Tudi identiteta tistih, ki izgovarjajo ta oèitek. Spet imamo analogijo s primerom religije, uporabe eno- smernega razmišljanja, namesto dvosmernega: tvoja identiteta izkljuèuje, moja pa ne. Tvoj teistièni pogled je omejen, moj ateistièni pa ne. Tvoj teizem izkljuèuje, moj ateizem pa ne. Vsaka identiteta je izkljuèujoèa, vsaka do- loèitev je zanikanje. Toda iz tega, da se raz- likujeva po identiteti, še ne sledi, da te za- vraèam, da sem do tebe nepravièen. Enakost dr`avljanov je v tem, da dr`ava poskuša za- dovoljiti interese vseh dr`avljanov, vendar ne na raèun drugih. Èe je dr`avljanov z doloèe- nimi interesi veè kot drugih, èe so njihovi in- teresi in kultura na podroèju dr`ave del po- membne tradicije tega prostora, je v doloèeni meri normalno, da jim posveti veè svojih na- porov. Posledièno to pomeni, da se ustvarja v nacionalni dr`avi vodilna kultura, kar pa ne pomeni izkljuèevanje drugih, skrbi tudi za druge kulture. Stvari so torej na normativni ravni jasne, kršenje teh norm v praksi pa je treba prepreèevati. Mnogi razpravljalci9 pa ustvarjajo vtis, da je narodna identiteta `e kot taka škodljiva, ali da je uveljavljanje narodnih interesov s strani dr`ave `e kot tako škodljivo, ali da je pravièna nacionalna dr`ava `e kot taka protisloven pojem, ali da je dejstvo, da je narodna identiteta izkljuèujoèa `e kot taka zadosten razlog za njeno potiskanje na èim- bolj stranski tir. Niè od tega ni res in prav je, da je jasno, ali razpravljamo na normativni ravni, ali pa na operativni ravni neuresnièe- vanja ali kršenja norm. Ne moremo pa iz ne- gativnih primerov kršenja naèel skakati na normativni nivo in izvajati sklepe o škodlji- vosti narodne zavesti kot take. Spet se ponuja analogija z vero oz. z religijo: iz (mo`nosti) verskega fundamentalizma ali šovinizma se izvajajo misli o škodljivost vere in religije kot take, o potrebi o izkoreninjenju religioznosti ali doloèene veroizpovedi sploh ali pa o tem, da je skrb dr`ave za religiozne zadeve v skladu s številom zainteresiranih, vernih `e znak ver- skega dr`avnega šovinizma. S tako skrbjo ni niè narobe, dokler ne krši osnovnih pravic ne- ali drugaèe verujoèih. Prepreèevanje pa je stvar konkretne ureditve razmer, uresnièe- vanja etike, ne pa normativnega etiškega vred- nostnega premisleka o narodni identiteti in verski pripadnosti. Narodi ali nacije bodo obstali, za to se ni potrebno bati. Vprašanje pa je, èe bo obstala Evropska unija. Obstala bo samo, èe bo spo- štovala dejstvo narodov in jih ne bo posku- šala ovirati v njihovem razvoju. Z oviranjem bo br`kone povzroèila nestabilnost in svoj razpad.10 Narodi niso prigodni pojav èloveške kulture. Z njimi je tako kot z vero: mnogi so jih poskušali zatreti, ne upoštevati …, a so vedno pre`iveli. Dobra in stabilna skupnost mora dejstvo narodov upoštevati in pomagati gojiti njihov razvoj. Katoliški pogled narode vrednoti pozitivno. Svoj univerzalni nauk pri-              lagaja narodnim posebnostim: narodov si ne podreja, ampak se v njih inkulturira.11 Italijanski knji`evni kritik De Sanctis je v govoru Neapeljèanom `e leta 1874 dejal: “Italija, gospoda, ni abstrakcija; ona je dom, dru`ina, obèina, pokrajina, kraj. Tisti, ki se èutijo vezane na te interese, so najboljši Ita- lijani. … Pravim vam: èe hoèete biti dobri Ita- lijani, bodite najprej dobri Neapeljèani. … Te`ko tistemu, ki vidi samo abstraktno Ita- lijo, akademsko in šolsko Italijo” (Sforza 1938: 109-110, op. pod èrto). Tako kot z Italijo sko- raj pred 250-imi leti je tudi danes z Evropo. Samo kot dober Slovenec v De Sanctisovem smislu si lahko dober Evropejec. Evropa ni abstrakcija. Dober otrok ne more biti tak ab- straktno, ampak samo konkretno, tako da je dober do svojih konkretnih staršev, pa naj bodo ti v Madridu, Berlinu, v Ljubljani ali Èrnomlju. Narod se lahko razvija le skozi oplajanje z neèim, kar je od njega razlièno. Zato je od- prtost potrebna, zato so kulturne razlike po- trebne, zato multikulturalizem ni trajna op- cija, potreba je interkulturalnost12 in potre- ben je komplementaren pogled na narode in kulture. Zaprtost prej ali slej rodi degeneri- ranost, stagnacijo in odmiranje, in gola strp- nost prej ali slej popusti. Literatura: Hribar, T. 2004: Euroslovenstvo. Ljubljana: Slovenska matica. Jan`ekoviè, J. 1977 (Èas 1941): Dol`nosti do naroda. V: J. Jan`ekoviè: Izbrani spisi, II. zvezek, Celje: Mohorjeva dru`ba, 76-84, 264-65). Kovaèiè, G. 2005: “Zagate z nacijo”, v: Smith 2005: 213-233. Kos, J. 1996: Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica. Negri, A. in Hardt, M. 2003: Imperij (prev. Politièni laboratorij Barbara Beznec … et al.). Ljubljana: Študentska zalo`ba Negri, A. 2005: Vrnitev. Biopolitièni besednjak (prev. S. Pelko in M. Medvešek). Ljubljana: Študentska zalo`ba. Opæi religijski leksikon 2002. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krle`a. Sforza, C. 1938 (1937): Evropa i evropljani (prev. I. Velikanoviæ). Zagreb: Politièka Biblioteka. Siedentop, L. 2003: Demokracija v Evropi (prev. M. Janèar). Ljubljana: Študentska zalo`ba. Smith, A. D. 2005: Nacionalizem (prev. B. Cajnko). Ljubljana: Krtina. Trstenjak, A. 1975: Kršèanstvo in kultura. Tinje: Dom prosvete. Veber, F. 1938: Nacionalizem in kršèanstvo. Kulturna pisma Slovencem. Ljubljana: Ivo Peršuh. Weiler, J. H. H. (2005): Kršèanska Evropa. Raziskovalna razprava (prev. M. O`bot). Ljubljana: Študentska zalo`ba. @alec, B. 2005: Doseganje dobrega. Ljubljana: Študentska zalo`ba. 1. Podlaga tega besedila je javni pogovor v Duhovnem središèu sv. Jo`efa v Ljubljani na temo “Nacionalna identiteta v Evropi”, ki je potekal 30. marca 2006. 2. Od slovenskih piscev prim. predvsem besedila Tineta Hribarja (npr. Hribar 2004), ki je razvil ideje, ki jih zasledimo pri Dušanu Pirjevcu, pa delo Duhovna zgodovina Slovencev Janka Kosa itd. 3. G. Kovaèiè v spremni besedi k prevodu Smithove knjige (Smith 2005) predlaga drugaèno uporabo izraza “nacija”, in sicer za vsoto dr`avljanov neke dr`ave, ne glede na njihovo narodno pripadnost. To se mi ne zdi smiselno, saj za to `e imamo popolnoma jasen izraz, “dr`avljani (republike) Slovenije”. Ostajamo pa brez izraza za pomembno razliko med narodi, ki premorejo nacionalno dr`avo, in tistimi, ki je ne. 4. Za njegovo podrobnejšo pojasnitev gl. @alec 2006. 5. Na univerzalni ravni morale gre za temeljne èloveške fiziène, duševne in dru`bene potrebe/ vrednote/naèela, ki jih šèitijo, npr. za potrebo po hrani, èloveški dru`bi itd., na individualnem nivoju pa za lastno usmerjenost in za projekte, ki to lastno usmerjenost izpolnjujejo oz. zadovoljujejo. Za dobro `ivljenje osebe je potrebna zadovoljenost/izpolnjenost na vseh treh ravneh. Podrobneje o zadevnih temah v @alec 2006. 6. Hrvaški Opæi religijski leksikon (2002) pojem “narod” pojasnjuje takole: “¡È¿loveška skupnost, ki `ivi na istem teritoriju, govori isti jezik in ima iste obièaje. Ko se zave svoje zgodovine, kulture in identitete, n. postane nacija”. Prim. tudi Hribar 2004, 614 sl. 7. Tudi Smith zavraèa domnevo o odmrtju nacionalne dr`ave. Razlogi zanjo so lahko prenos doloèenih ekonomskih funkcij in globalizacija. Vendar dr`ave še vedno ohranjajo celo vrsto         #        svojih funkcij ter jih krepijo in jim dodajajo nove (Smith 2005: 154 sl.). 8. Obstajajo seveda razlièni teoretski pogledi na narod ali teoretske paradigme o narodu (prim. Smith 2005: 61-81). Zelo pogosto je modernistièno ali instrumentalistièno obravnavanje naroda: narod je porodila moderna, kot sredstvo v rokah razliènih njenih momentov (kapitalizma, trga, nacionalne dr`ave). Ta paradigma je dominantna tudi v naših teoretskih krogih, da ne govorimo o polpretekli zgodovini, saj je tudi (neo)marksistièna doktrina o narodu razlièica instrumentalistiène teorije — tako glede nastanka naroda kot glede njegovega vrednotenja — narodna zavest in narod sta nekaj pozitivnega le toliko èasa, kolikor slu`ita revolucionarjem v razrednem boju. To se še do danes ni spremenilo in velja tudi za takšne mešanice marksizma in anarhizma, kot je filozofem Negrija in Hardta. Drug pogled trdi, da nekateri narodi iz katerega koli `e razloga obstajajo `e dolgo in vsekakor pred moderno, ne zavezuje pa ta pogled trditvi, da je narod kot oblika èloveškega zdru`evanja ali bivanja trajen in vsenavzoè, saj ga nahajamo v vseh obdobjih zgodovine na vseh kontinentih. “Pri tem gre za ponavljanje iste vrste kulturne identitete, èeprav se v razliènih zgodovinskih obdobjih morda izra`a na razliène naèine” (Smith 2005: 70). Posamezni narodi lahko nastanejo ali izginejo, vendar je narod kot oblika univerzalen pojav (Renan). Glede na zgornjo razliko govorimo o skromnem in o moènejšem perenializmu. Naslednji pogled pa postavlja še moènejšo trditev: narod je nekaj naravnega, je naravna oblika èloveškega zdru`evanja. Tako stališèe odpira vrata mnenju, da je narodnost del èloveške narave, da èloveštvo na doloèeni stopnji zaène bivati v narodni obliki. Ta oblika je tudi tista, ki daje rast èloveški ustvarjalnosti in duhovnosti. Narod je princip èloveške ustvarjalnosti in zadeva duha (F. Veber). Imenujmo tak pogled duhovni esencializem. Esencializem zato, ker trdi, da je narod povezan s èloveško naravo (bistvom, esenco), duhovni pa zato, ker trdi, da je narod v doloèenem smislu princip duhovnosti oziroma oblika bivanja, v kateri lahko pride do najvišjega razvoja èloveške duhovnosti. V bli`ini tega pogleda je primordializem (Smith 2005: 70): narodi so nekaj prvobitnega, obstajajo od vsega zaèetka in so korenine nadaljnjega razvoja. Pogled, ki se upira omejenosti modernistiènega pogleda, odbija pa ga “znanstvena nezadostnost” penerializma in primordializma, je etnosimbolizem, ki ga zagovarja Smith. Ta pogled poudarja pomen mitologije in kolektivnega spomina. Omenimo še stališèe, da so narodi nekaj zamišljenega, zgolj nekakšen konstrukt, zgolj zamišljene skupnosti. Ti pogledi tvorijo nekakšen zemljevid glavnih stališè. Sam se, kot je razvidno, ne strinjam z modernistiènim in konstruktivistiènim pogledom in sprejemam obe vrsti perenializma, blizu pa mi je tudi duhovni esencializem. 9. V Sloveniji so se pojavljala/ se pojavljajo razlièna teoretska stališèa glede vprašanja naroda/nacije (nacionalizma): nacionalizem ima dve veji: kršèanski (Veber, Komar, Jan`ekoviè) in a(nti)kršèanski (Hribar, Urbanèiè). A(nti)nacionalistièni krak (ta je v glavnem levièarske usmeritve) se cepi v dve usmeritvi: varira od radikalnejših pogledov (npr. Moènik, “èastilci” naukov Negrija in Hardta), do umirjenejših, nekateri njihovi zagovorniki so politièno bli`e LDS-u. 10. Zamisel nekaterih: kljub geslu “Eno v raznolikosti!” bo uèinek institucionalne povezanosti Evrope tudi razvitje nekakšne evropskega naroda, z vsemi pripadajoèimi uèinki. Smith je nejasno skeptièen do takega razvoja dogodkov (Smith 2005: 158). Sam v tem pogledu opozarjam, da smo Slovenci zaradi izkušnje Jugoslavije in njenega razpada lahko modrejši, ko gledamo na evropsko zdru`evanje. Evropa bo morala razviti nekakšno moènejšo identiteto, èe bo hotela poveèati svojo kohezivnost in delovanje, vendar ne tako, da bi to ogro`alo posamezne narodne identitete. Takoj ko bodo to ljudje tako obèutili, bo uèinek prav antikoheziven. Evropska identiteta se bo morala razvijati poleg narodnih identitet, ne kot njihovo spodrinjanje. Bo pa ta identiteta moral imeti èustveno motivacijsko silo, ki je potrebna tudi za uveljavitev ekonomskih in (z njimi zvezanih) pravnih in politiènih zamisli in reform. 11. Opæi religijski leksikon (2002): “V zgodovini religije sta z ozirom na narod nastala dva religijska tipa, etnièna religija in nadetnièna. … Èetudi je kršèanstvo nadetnièna religija, razglašanje svojega univerzalnega sporoèila prilagaja jeziku in kulturi posameznega naroda (interkulturacija).” 12. Multikulturalizem pomeni naèin separiranega sobivanja kultur, interkulturalnost pa oznaèuje dejavno medsebojno uèinkujoèe in oplajujoèe bivanje, so`itje in dialog med kulturami. Za kritiko multikulturalizma v okviru razprave o Evropi prim. Siedentop 2003.