priporočenem ali regis:revaaam pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali p« New York Bank Draft FRANK 8AK8ER 00. 109 Greenwich Street. New York. 6104 St. Clair Aw *B./ Cleveland. O. Montpellier, Francija, 27. junija. Mjureetin Albert, organizator in dosedanji vodja' upornih viničarjev, dospel je danes semkaj in so ga v avtomobilu odpeljali v ječo. kjer se je prostovoljno izročil oblastim. Tem povodom je izjavil, da se puvsem strinja s sklepom odbora viničarjev, kteri je sklenil, da z uporom nadaljuje, da se pa izroča oblastim, ker se neee več posluževati imunitete, ktero mu je dovolil niiii&terski predsednik Cle-menceau. ' Iz ječe je pisal naslednje pismo mi-nisterskemu predsedniku: "Tekom dveh ali treh dni bodete dobili dokaz, da sem se držal natančno po onem, kar sem vam obljubil. Zajedno Yam pošiljam onih sto frankov, ktere ste mi posodili in za ktere se Vam toplo zahvaljujem. Sedaj sem se izročil oblastim." Tukaj zaprti tovariši Alberta so izdali v ječi izjavo, s ktero izjavljajo, da s svojim vodjem nimajo ničesar več opraviti . da strinjajo s fckie-pom zjedžr.jč i :i viničarr-kih odbor, v, kteri priporočaj i, da se z državljanskim štrajkom nadaljuje. Povodom zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom je Albert izjavil, da ni nikdar mislil na boj proti zakonom in svojim sodržavljanom in njegov namen je le rešitev onih, kteri niso viničarji. ki pa morajo trpeti vsled ni viničarakega pokreta. Zvečer je dobil Albert brzojavko ministerskega predsednika, kteri se mu zahvalja za lojalno izvršitev njegovih obljub. Ministerski predsednik tudi obljublja, da bode storil vse, kar je v njegovej moči, da pomiri ljudi v viničarskih okrajih. Argelliens, 27. junija. Odbor viničarjev je naročil lokalnim odborom, naj se snidejo prihodnji petek, da izdajo poseben manifest, s kterim bodo javnosti naznanili svoje minimalne zahteve. Villefranehe, 27. junija. Da se prepreči nameravane demonstracije, ktere j« nameravalo ljudstvo uprizoriti povodom posla nja upornega bataljona 17. peš polka v Tonis, je vlada tukaj zbrala dva bataljona vojakov in 200 orožnikov. Uporniki so mirno korakali od kolodvora do Inke. Tu so se ukrcali na križarki Desaiz in Du Chayla, kteri sta potem odpljoli v rTmtm Boise, Idaho, 28. junija. -Včeraj so zaslišali v zadevi proti Haywoodu Edward Boyena, kteri je bil več let vodja "NVestiern Federation, of Miners in ki je sedaj bogat lastnik rudnikov v Coeur d'Alene, in ta je izpovedal v prid obtoženca. Istodobno je pa sodnik Wood razsodil, da zagovorni-štvo ne sme nastopiti z dokazi, da so lastniki rudnikov skovali ?">roto proti Haywoodu in njegovim tovarišem, oziroma. da se morajo ti dokazi zelo omejiti. Bovena so izprašali, kako lastniki rudnikov svoje delavee, s bterimi niso zadovoljni, vpišejo v takozva.no črno listino, kar je tudi povedal. Državni pravnik Hawley je potem povdarjal, da je direktno dokazal, da je ostala zarota proti umorjenepiu governe-rju S t eunenbe rgu, ktere namen je bil Orchard izvršil. S tem je storjena podlaga za doprinašanje tozadevnih nadaljuih dokazov. Zago-vorništvo pa skuša dokazati, da je obsnala p rot i zarot a, dasi ravno nima za to niti najmanjših dokazov. Sodnik je razsodil v prid /državnega pravdništva in je omejil dokaze zagovorništva, v kolikor se tičejo dogodkov v Coloradu in v Coaur d'Alene Glavna priča je bil neki Boyce, kteri je izjavil, da pri imenovanej organizaciji nimajo takozvanega notranjega kroga in da nikdar ni slišal o kake j zaroti. Priznal pa je, da je povodom •nekega govo'ra v Utah izjavil, da bi bilo umestno, ako bi bil vsak drugi član unije oborožen. Zojiet druge priče so izjavile, da Orchardova pri-r: 1 ve lova nja niso resnična. ANGLEŠKI DEZERTERJL Štirideset mornarjev angleške križarke Monmouth je ušlo. Vietoria, B. C., 27. junija. Raz angleško križarko Monmouth, ktera se mudi par dni tukaj, je dosedaj ušlo do štirideset mornarjev. Šestnajst, jih je plavalo na kopno in so srečno za-dobili svobodo, kterej so se prostovoljno odpovedali. Šest mornarjev je ušlo danes iz častne eskorte, ktera je spremljala japonskega princa Fushi-mi. Več mornarjev, kteri so skušali uteči, so pripeljali in zaprli na ladijo. Osodepolna razstrelba. Richmond, Va., 27. junija. Pri gradnji tunela, kterega gradi Tidewater Vesti iz Rusije. Organizacije teroristov. PO VSEJ RUSIJI SO ZOPET USTA NOVTLI SIT ARE TERORISTIČNE ORGANIZACIJE. Organizatorje vodita Geršunin in Savin kov. $40,000 NA MESEC ZA BOMBE. Petrograd, 27. junija- Socijalni revolucionarji kar javno naznanjajo svoje načrte in bodoče umore, čemur se zlasti inozemci čudijo, ker ne vedo, da so teroristi vedno tako postopali. Število prostovoljcev, kteri so pristopili vrstam teroristov, je po razpustu dume zelo narastlo in propaganda socijalnih revolucijona^jev posebno dobro napreduje po vseh okrajih »Kursk in Voronež. Revolucionarji se pritožujejo radi pomanjkanja orožja, toda neka socijalnordemokra-tična organizacija je sedaj sklenila dobaviti vse potrebno orožje revolu-eijonairnim skupin j am. Del onega denarja, kterega so re-volueijonarji ukradli iz petrogradske-ga carinskega urada, so zelo lahko-mišljeno zapravili, kajti v aprilu je neki član* organizacije ukradel najmanj $160,000 in ušel v inozemstvo. Protti temu so sedaj izdali njegovi bivši tovariši smrtno obsodbo, toda do sedaj ga še niso našli. Socijalngdemokratičfna organizacija je v vojski in mornarici dosegla lepe uspehe,, dasiravno nima posebnih načrtov. Upore v Kijevu in pri črno-morskesm brodovju niso odredili agitatorji, temveč vojaki sami, ker so bili zelo nepotrpežljivi. Petrograd, 28. junija. Ruski revo-lucijonarji naznanjajo, da je ruska soeijalno-revolucijonarna stranka zopet oživela stare organizacije teroristov, ktere so spomladi lanskega leta opustili. Vodje teh organizacij sta Grregorij Geršunin, ki je lani ušel iz Sibira in bil tudi v New Yorku, ter Savinkov, kteri je leta 1905 ušel iz Sebastopolja. Za izdelovanje bomb in ogleduštvo je dovoljenih na mesec po .$40,000 iz strankinega zaklada; blagajuičar tega zaklada je nedavno dobil $400,000, kteri denar mu je poslal blagajnik vladinega zaklada Sama-rkandu, ki je poneveril $480,000 in potem ušel. Glavni Stan teroristov je v inozemstvu. Za sedaj se teroristi še vzdrže napadov in izjavljajo, da z zadnjo zaroto proti carju nimajo ničesar opraviti. Teroristi nameravajo sedaj umoriti ministerskega. predsednika Stolypina in carja, toda izvrševalni od'bor še ni odobril umor carja. V kratkem je pričakovati velike tatvine denarja. Iz Avstre-Ogrske. jani in Wekerle. OGRSKI MINISTERSKI PREDSEDNIK WEKERLE MORAL JE BEŽATI VSLED SLOVANSKE DEMONSTRACIJE. Poslanci so mu kričali: "Abzug Wekerle l" — Avstrijski državni zbor in odgovor na pre-stolni govor. KATASTROFA PRI POROKL NEVIHTE V INDIAN TERRITO RIJU. Škoda, ktero je napravil orkan, je velika. Muskogee, I. T., 27. junija. V okrajih petroleja je včeraj razsajal izre- Railway Co. pri Brookmealu, se je t orkan, kteri je v , , . . gradi tunel^ za imenovano železniško j P°°la' kjer je Vlhar najbolj raz" družbo. Štirje delavci so bili nevarno j saja.1, so bile tri oso be ubite in vsa j okna pobita. Vihar je tudi na stotine skladišč petrolja razdejal in petrolje ranjeni. Vojvoda Abruski v Canadl Boston, Mass., 27. junija. Včeraj popoludne je vojvoda Abruški, poveljnik v Ameriko došlega italijanskega brodovja, ostavil tukajšnje mesto, kjer se je mudil deset dni in je tem povodom dobil od vseučiliSča Harvard naslov doktorja prava. Vojvoda je odpotoval v Quebec, Canada, in sicer s privatno yachto. Vojna la dlja Varese se je usidrala v zunanji luki tukajšnjega mesta in je potem odplula tudi v C&nado. teče po prostem, tako, da so ponekodi nastale že prave povodnji petrolja. Dunaj, 28. junija. V po^lanskej zbornici avstrijskega državnega zbora prišlo je včeraj do velike in skupne demonstracije vseh avstrijskih slavjanskih poslancev proti ogrskemu ministerskemu predsedniku dr. We-kerleju, kteri se sedaj (kakor smo že včeraj poročali) mudi na Dunaju, da pri Fran Josipu očrni Hrvate in poroča o obštrukciji hrvatskih poslancev v ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Dr. Wekerle je prišel zajedno z avstrijskim minLsterskim predsednikom Beekom v ministersko ložo. Jedva, da se je v dvorani razširila vest o prihodu ministerskega predsednika Ciganije, že so pričeli vsi slavjanski poslanci, torej večina, razgrajati. Hrvatski poslanci so pričeli vedno bolj glasno kričaiti: "Abzug Wekerlel" in temu kričanju so se potem pridružili vsi dnugi poslanci. Kričanje in zasramovanje Wekerleja je postalo tako, da je bil ciganski ministerski predsednik primoran bežati. S tem dogodkom je postala hrvatska kriza še večja in sedaj bode Fran Josip baje hitrejše sklenil, kaj je storiti s hrvatsko obštrukcijo v Budimpešti. Dunaj, 28. junija. Avsitrijska poslanska zbornica ne bode skupffo odgovorila na presftolni govor Fran Josipa. Pri debati, kako naj se izdela ta adresa, prišlo je do taeega neje-dinstva med raznimi strankami, da so odgovarjanje sploh opustili. Radi tega namerava ministerstvo prositi cesarja za avdijenco, nakar mu bodo ministri ustmeno zatrdili, da so mu člani poslanske zbornice zvesti. Sfaryj, avstrijska Poljska, 28. jun. Tukaj se je včeraj na grozen način končala poroka, pri kterej je bilo mnogo svatov, ki so se zabavali pri plesu v nekej dvorani. Sredi plesa se je^jja dvorana podrli in 30 plesalcev je padlo v globočino. Med razvalinami je bilo 16 osob težko ranjenih. ostali so lahko ranjeni. Dunaj, 28. junija. Ministerstvo inostranih del je naznanilo ameriškemu poslaniku Charles S. Franc is u, da avstrijska vlada z veseljem po-♦zdravlja ameriško izselniško komisijo, ktera obišče Trst in Reko, da prouči izseljevanje iz Avstro-Ogrske. Budimpešta. 28. junija. Ko se je nedavno v ogrskem komunikacijskem odboru razpravljalo o novi pragma-tiki za železniške uslužbence, prišla je na vrsto tudi določba, da se železničar, ki ga zalote pijanega, disciplinarno odslovi. Grof Battyanyi, mož z* dolgo brado, predsednik organizacije železničarjev, se je oglasil proti drakonični določbi ter predlagal, da se sme odpustiti železničar šele tedaj, ako ga zalotijo večkrat pijanega. Odbor bi bil morda spremenil določbo v tem smislu, a tedaj je prekinil razpravo minister Kossuth s sledečim argumentom: Ostanite pri prvotnem besediln. Prosim vas, tudi grofu Bat-tyanyiju bi ne bilo ljubo, da, kadar sedi udobno v vozu prvega razreda, pride v voz kak pijan železničar ter ga začne vlačiti za brado. Grof Battyanyi se je poklonil ter sam pomagal glasovati za poostreno določbo. flko si namenjeR Grozen samomor. Monroe, Mich., 27. junija. George Kummer, ki dela v nekem kamnolomu, je včeraj na grozen način izvršil samomor, ker ga je ostavila njegova žena, ktera trdi, da ni mogla ž njim živeti, ker je bil skoraj vedno pijan. Pred vaem je odiel v stanovanje svoje žene, ktero je prosil, naj se vrne k njemu. Ker ona tega ni hotela storiti, odšel je v skedenj za stanovanjem, kjer je razstrelil komad Hinamjifr^ kterega je vedno rabil v kamnoloma. Dinamit ga jo raztrgal na drobne kosce. Po rssstvsibi so našli k njsgove noge, dofim js ostali dat trupla ne- Razne novosti iz inozemstva* JAPONSKI GENERAL KUROKI SJE JE VRNIL IZ AMERIKE SREČNO V DOMOVINO. Strajk obrežnih delavcev v Belfastu na Irskem; posredovanje vojaštva. / POZDRAV ITALIJANSKEMU DE-FRAVDANTU. Tokio, 23. junija. General Kun ki se je vrnil s svojim spremitv< m iz Amerike. On in vsi njegovi spremljevalci se nad vse pohvalno izražajo .» aaneriškej gosfcoljin'xiosti in Ivurok i j., prepričan, da se bode prijatelja , med Japonsko in Amerik-., v.-de-.l :t.;e-govega obiska še po večalo. Belfast, Irska, 2S. junija. Kei • > tukajšnji obrežni delavci pričeli 5h,»j-kati, je promet v luki skoraj poginoma ustavljen. Policajem ptmiatra 500 vojakov, kteri čuvajo jximole. — Štrajkarji so včeraj popoludne korakali po glavnih ulicah in so skušali opleniti par železniških vagonov, toda vojaštvo jih razgnalo. Rim, 28. junija. Ko je bivši na-učni minister Nassi, kteri je poneveril $500,000 državnega denarja, prišel v poslansko zbornico, da odgovarja na obtožbe, so ga poslanci sprejeli z živahno ovaeijo. Sidney, Avstralija, 28. jun. Semkaj došli parnik Germanic je prinesel vesti o groznem orkanu, ki je divjal na Carolinskih otokih; 200 domačinov je ubitih. Paznik se je potopil Santiago de Chile, 25. junija. Parnik Santiago, ki je last družbe Paeific Steam Navigation in ki je redno plul med Panamo in Santiago de Chile, je med izrednim viharjem zavozil na pečine, 50 milj severno od Corral a in se popolnoma razbil. Baje je mnogo ljudi utonilo, toda posebni brzojav iz Corrala javlja, da so vsi potniki in mornarji razun jednega častnika in jednega potnika utonili. Ta vest še ni potrjena. Dinamit za pastorja. North Tonawanda, N. Y,, 26. junija. V bližnjem St. Johnsburgu je dobil tamošnji pastor' luteranske občine, G. Keuhn, več grozilnih pisem, tako, da se sedaj kar trese za svoje življenje in je naprosil policijo za varstvo. V grozilnih pismih se mu preti, da bode moral iti s pomočjo dinamita v zrak, ako nemudoma ne ostavi občino in mesto. 1200,000 škode. Tovarne Utica Drop Forge and Toil Company blizo tukajšnjega mesta so zgorele. Goreti je pričelo včeraj zjutraj in je gorelo ves dar.. Škojo znaša $200,000. 'pošljemo * lepofsli- Bresplaeqo....... ka, kteri apada*k najcenejši/ naj-boljfil in najdirektnejii progi za Slovence. Pišite na Anstro-Ameri-Bt Line, Whitehall Building, New Yorkw ' KRETANJE PARNIKOV Dospeli bo: Bremen 26. junija iz Bremena (že po-ročano) s 1862 potniki Bulgaria 27. junija iz Genove s 1055 potniki. Pisa 27. junija iz Hamburga s 1220 potniki. Fed erica 27. junija iz Trsta. Smolensk 27. junija iz Libave s 1375 potniki. Sami and 27. junija iz Antwerpena s 1S74 potniki. Dospeti imajo: Samland iz Antwerpena. Tropic iz Hamburga. Pennsylvania iz Hamburga. Moltke iz Genove. Arabic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. New York iz Soaitfhamptona. La Touraine iz Havre. Sofia Hohenberg iz Trsta. Statendam iz Rotterdama. Vaderland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilbelm II. iz Bremena. Fumessia iz Glasgowa. Odplnli bodo: Lucania 29. junija, v liverpool. St. Paul 29. junija v Southampton. Graf Waldersee 29. junija v Hamburg. Koenig Albert 29. juouja v Genovo. GiuKa 29. junija v Trst. Columbia 29. junija v Glasgo^mŽ * "GLAS NARODA" t« •tevcaafcfli d«l«vccv v Ameriki. Jo^en«ko tUkoTno društvo fTJANK SAK E^, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, due 11. julija 1906, Pokojnina za tiradnike. mm l* leto velja list za Ameriko . . . $3.00 r E?1 leU............. 1.50 Evropj, ca vse ltto.......4.50 * " " pol leta.......2.50 " « četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve __Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan u vzemši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") isaed every day, except Sunday* and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the •LOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. ase do deset vrstic se plača 30 Za o en tov. Dormi brez podpisa in osobnosti se se natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po »tonev < 'rrler. Prt spremembi kraja naročnikov »rosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-te naznani. ' ' ilka, »ulov "Ola« Naroda** 09 Greenwich Stieet, New York City. * Telefon 1279 Rector. da hitreje najdemo t aslov-Doptsom in pošiljatvum nare iite Skrb za ustavo. Tu pa tam pride v novejšem času pri nas v javnost aaert, vsled kte-rega naj bi se dajalo ostarelim uradnikom javne službe pokojnino, in si-eer naj bi jo dobivali tedaj, kadar vsled starosti za delo niso več sposobni. Pokojnina, ali skrib za javne nradnike, je nekaj povsem* tujega za Ameriko, kajti njeno prebivalstvo smatra pokojnino za sramotilno kura-tek>. Vsak človek, kteri ima potrebno energijo in srečo, si lahko sam preskrbi pokojnino. Ako bi pa bila slednja državna, potem bi si tukaj vzgojili ravno tako uradništvo, kakor-Mio imajo po nekterih evropskih državah. ktero ^eimo lenobo pase in ipir-no čaka, da dobi državno pokojnino. IKisedaj dobivajo pri nas pokojnino le bivši člani vojske in mornarice, t-lani komunalnih gasilskih organizacij in policija, kajti vsakdo pripo-znava, da se pri teh poklicih lahko in hitro postane za delo nezmožen. Inače dobivajo v Ameriki le sodniki zvezinih sodišč malo pokojnino, ako služijo določeno VTsto let in ako dosežejo ustavno določeno starost. Predlogi, kteri prihajajo pri nas v javnost v prid pokojnine, niso popularni, toda kljub temu se sedaj javlja, da se bode prihodnji kongTes ba-vil s predlogom, kteri bode določal, da se podeli zvezinim uradnikom pokojnina, ako dosežejo starost sedem desetih let. Brezdvommo bode upor proti temu predlogu velik, in sicer ne radi večjih stroškov, ktere bi imela stotem zvezina vlada, temveč radi principa, kajti pri nas ni pravega državljana, kt^ri bi želel, da se ustanovi tudi v Ameriki žalostni stan pragmatičnih uradnikov in državnih lenuhov, kakoršnje imajo v Evropi, kajti to bi dovedlo končno celo do birokratičnega sistema. kteremu bi zamogla storiti konec le revolucija pravih Američanov. ■ Vedro študije -m hode enoodke eo ga. pnkkm. ljudje, ki dHwvmo^nacijo-(iiapraviJe tako zelo nerwimega. 1 nalnega pslrijotimk nedejo prumsti, Brana in snaga je -na purnikn ve- ki mmjo svojega Karala Iiebkneehta, lika, ne le v prvem in d*rogem raz- ki je paeal oerbro toroaoro preiti v«&- redu, ampak tudi v tretjem. Na par- končni obliki militarizma, ki podpi- nikih, kteri imajo štiri razrede, zelo imjo mtetrinacijonalno protivojaško S pota. \ Denverju, Colo., se ravnokar vrši zborovanje, čegar člani so v velikih skrbeh radi naše zveziue ustave. Zbo-rovalei se bavijo z vprašanjem, ni-li protiustavno, da je zvezina vlada trajna iastnit-a velikih zemljišč, kie-ru se nahajajo v okviru mej posameznih držav. Kailalje je tudi po mnenju zborovaleev protiustavno, da zverina vlada la zemljišča daje v najem. kakor se njej poljubi, in da jih ]m> svoje razvija. Ta ivanredna skrb za zvezino ustavo bi marsikoga omehčala, kajti to dokazuje, da se na zapadu tudi brigajo za ustavo. Toda imenovano zborovanje v Denverju ni nič druzega, nego izkoriščanje ustave v zasebne svrhe in koristi. Zapadni kapitalisti sedaj ravno tako niso zadovoljni z ustavo, kakor iztočni veliki podjetniki, kteri rnna čelu so Morgan, Ryan in drugi monopolisti, kteri se na zvezino ustavo vedno le tedaj sklicujejo, kadar žele, da bi bila vlada brez vsake moči in brez vpliva. *Wiin bi sami radi neomejeno vladali in gospodarili. Tudi zborovanje v Denverju nima druzega namena, nego č-uvati velike tatove zemljišč in sindikate, kteri so dosedaj neovirano kradli in izkoriščali zemljišča, koja so zvezina last, odkar jih je zvezina vlada — vzela prvotnim iu jedino pravim lastnikom ludAjam-cm. IfcJe pritožbe, kakoršnje navajajo *edwj zboi\«valci v Colora-du, smo že čuli od zastopnikov tatov zemljišč, železniških sindikatov in lastnikov Pi i moji mizi ste sedeli 2 Itebekei, premogo\ih tov >v, kteri so se že ne-j **»lje Kebeki, ker je najmlajša imela h t. etokrat v kongresu kot člani istega vsaJ ^tiri križe na hrbtu. Za varuha pritoževali proti ustavi. Ti zastop-' ie kil bradati Mojzesleben. Zaju- Dne 1(5. maja zjutraj ob 8. uri smo odrinili s krasnim parnikom Kaiserin Auguste Victoria proti Hamburgu. — Nikakor ne mislim opisovati vožnje, ker vsaka ameriška Slovenka in Slovenec ve, kako se vozi; zato ne bodem v tem oziru obširen. Na parniku je bilo vse polno, vsi prostori so bili zasedeni in se ni pripetilo med potjo ničesar posebnega. Vso pot nismo imeli viharja, prav lepega vremena pa tudi ne. Vedno je bilo bolj oblačno; dež se nam je pogosto ponujal in precej hladno je bilo. Meii potniki je bilo precej sinov in hčera Izraela, pa saj te svojeti 'nikjer ne manjka. Ti ljudje so delali preglavico vso pot strežarjem in so-lK)tnikom. Zid je si namreč veti no domišljajo, da so kaj izvanrednega ali prote/iran narod. Zato hočejo pov--<>d in vedno svoj '' ^kstravuršt''; pardon, klobasa .ni "košer'\ Baš ra-d4 "košerja" so imeli strežaji sitnosti, sopotniki pa so morali gledati, kake sitnosti so počeli čifutje in vedno dubati slanike. niki tatov so namreč že večkrat zahtevali, da se protiustavne in proti-postavne" zakone razveljavi, kteri so izdelani v varstvo javnih zemljišč, s kterimi sedaj razpolaga še zvezina vlada. Toda na te pritožbe se v Washington u še nikdar niso ozirali in tako tudi zborovanje v Denverju ne t>ode moglo preprečiti, da bi se z vso strogostjo ne nastopilo proti tatovom zemljišč na zapadu. VABILO — k — VELIKI PLESNI VESELICI, ktero priredi društvo sw Barbare postaja štev. 17 v Brougbtouu, Pa., v četrtek dne 4. julija t. L v domačej dvorani. Začetek točno ob 10. uri dopoldne. Cisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. Tem potom vabimo vse cenjene društva, rojake in rojakinje iz mesta Broughtona in okolice, kakor tudi vsa nam sobratska društva, društvo sv. Barbare št. 16, društvo Zveza št. 36 ia društvo sv. Florjana št. 152 iz Wil-locka, Pa., da nas blagovolijo v polnem številu posetiti. Za sveže pivo, dober prigrizek in izvrstno zabavo bode skrbel ODBOR. (26-28—6) Kje je ALOJZIJ HROVAT, doma iz Reber, po domače pri Bi rji na Dolenjskem t Pred 2. meseci j® stanoval na zapadni strani v Cleve-landu, Ohio. Za njegov naslov bi rad zvedel: Aloysitis Dremel, 619 Canal St., Cleveland, Ohio. (27-®-«)* trek je bil dober in raznovrsten, enako kosilo in večerja; pa kaj so či-futi uganjali? Za zajutrek so zahtevali slanike in čaj; opoldne se niso dotaknili juhe, mesa ali druzih jedil. Zahtevali so zopet slanike, kako jajce in oblicah kroanpir, ker to spada med "košer". Na večer pa So uganjali jednake komedije, bodisi na "sabes" ali druge dneve. Neka sopotnica, ktero je "sreča" doletela, da je stanovala v jednej kabini z Židinjo s petimi križi in par kljukami, nam je pripovedovala, da ne more prestati v kabini ne po dnevi ne po noči radi neprijetnega duha. Židinja je imela v nekem loncu po košer smrdeči sir; morala se je pritožiti, da so odstranili smrad. Smejal .bi se pa vsakdo, ako bi videl, kako so poslednji dan ti židje in židovke pobrali svoja šila in kopita ter se po-tubneno "mui'ali", da ni bilo stre-žajem potreba kaj v roke stisniti. Dalje naj mi !>ode dovoljeno povedati, da je naš sopotnik Cvetkovič iz Brooktyna prav pridno šeparil s svojo revmo v nogah; večkrat nas je obiskal, -ali vice versa. Pa čujte: toliko, da ni že na parniku okreval. Neki pripadnik Christian Science ga je na vsak način hotel z molitvijo ozdraviti. 'Koliko mu je to koristilo, ne vem, vem pa, da je poslednji dan v Cuxhavenu še šepal. Dotični ibrum-ni mož mu je pa le koristil, ker ga je obril in ni hotel plače. Na parniku je med vožnjo tudi otemnel um nekemu poljskemu duhovnu. Mož je imel pri sebi precej denarja; odstranili so ga od drugih potnikov in mu dali varuha, kteri ga je v Hamburgu oddal v bolnioo; medtem so braojavili po še živečega brata. Videl sem moža par krat sredi morja; bil je zelo razSmrjeai, toda, miren. Mož zma baje devwt jezikov ' popolnoma, bodisi t govora m pisavi, izprememila glede oa irolitaristaiki toplo priporočam tretji razred; razlika je le $5, a je vse drugačna postrežba, jed in spalnice. Narodnosti so bile pa tudi vse zastopane: Slovenci, Slovaki. Hrvatje, Poljaki, Rusi, Nemci, Madjari, Italijani, Šj>anei in Rum-unci. Na binkošt-ne praznike nas je na vse zjutraj ob sedmi uri vzdramila god'ba, ktera je kaj lepo in v srce segajoče zaigrala znano nemško pesem i'Das ist der Tag des Henra!" To je slehernemu kristjanu kaj ugajalo. V Plvmouthu smo zvedeli, da po-obrežni delavci v New Yorku še štraj-kajo in so tam med vslužbene streža je in mornarje razdelili angležki delavci okrožnice, da naj tudi ti štraj-kajo. Med potjo sem večkrat eul, da nameravajo štrajkati mornarji in ku-rilci, ker so v istini slabo plačani. Strežaji so se pripravljali na izstop iz službe, ker dobe po leti po kopališčih in letoviščih boljšo plačo in napitnino, kakor od "second hand" Zidov. Dne 25. maja opoldne so nas izkr-krvali v Cuxhavenu z manjšimi par-niki na kopno. Pri eolninski peviziji moram priznati vljudnost nemških uradnikov; niso stikali in premetavali v kovčekih, temveč brzo vse odpravili. V Hamburgu mi je bila prilika dana ostati do 7. ure zvečer. Najel sem si izvošeeka za dve uri in si površno ogledal čisto in lepo mesto. Ko sem okoli 6. ure oddajal našo prtljago, opazim, da mi manjka kovček. Kje je oslalf Vendar ne v Cuxhavenu? Brzo skočim v voz in se peljam na oni kolodvor, na kterega smo dospeli, a prostori za prtljago so bili zaprti; na konci so bila vrata in policijska stražnica. Ker nimam rad opravka s policaji, nisem hotel vstopiti in vprašati. A šla je žena; možje so sedeli pri večerji (jedli so jajca in kavo), so bili vljudni in povedali, kaj imamo ukreniti, da dobimo kovček, kar se je tuui točno in z vljudnostjo zgodilo. Moram reči, da sem imel vedno nekake predsodke od nemških uradnikov, policajev in vojakov, a našel sem baš nasprotno: skrajna vljudnost, postrežljivost in ■naklonjenost. Brzovlak nas je ob zvečer odpeljal iz Hamburga proti Berolinu. Vožnja v tem vlaku pač mi prijetna: grozno se maja na vse strani. Neki hudomušen mož me je vprašal, ako imam vse kosti v telesu "numerira-ne", da mi po končani vožnji lahko kosti zopet sestavijo. V Berolin smo dospeli ob % 1. uro po noči; najel sean izvoščeka in za 2 marki nas je odpeljal v hotel "Unfter den Linden". Dobili sano čedno sobo z balkonom, razgled na glavno ulico za primeroma nizko ceno 8 mark ($2). (Konec prihodnjič.) Militarizem. Za bodoče delovanje socijalme demokracije v avstrijskem parlamentu je zanimivo vedeti, kakšno stališče ltode zavzemala v načelnih vprašanjih in kakšna bode njena taktika. Ali bode prevladovala kričarvost in napetost "marksistovskih" teoretikov, ali pa revizijonistiška struja? Ali bodo sodrugi delovali pozitivno na socialno-politiškem polju, ali bodo vse odklanjali, vse zanikovali in zavrgli, kar se ne sklada s Iteorijo o " splošnem posiromašenju", ki je že zdavna ovr-žena, po kteri se pa fanatiki stranke še zdaj ravnajo f Ali bodo sodrugi tudi pri nas socialmodemo kratiš ko gibanje izkušali podpreti ki utemeljiti s teorijo, da vedno 'bolj naraščajo mezdni delavci, proletarci, da je beda vedno večja, vsaj relativno, da srednji stanovi popolnoma izginejo in bo v kratkem času nastopil čas, ko bo na eni strani le malo velikih lasrtmikov produkcijskih sredstev, na drugi pa nepregledne vnste proletarcev. Treba torej samo proletarce pridobiti za-se in zmaga soeijalne demokracije bode gotova. Toda v resnici dogaja se nekaj druzega. Srednji stan narašča, namesto da bi po teoriji propadal; narašča in se vriva med kapital in proletarijat im zna tudi glasovati proti socijalnim demokratom, kakor so pokazale zadnje volitve na Nemškem- Socijalna demokracija je primorana začeti premišljevati o movi taktiki in politiki glede na srednje stanove in v nasprotju s svojo teorijo, priznati, da zasebnokapitalistiške male obrti ter kmefaske posesti družabni razvoj ne bode odpravil« Mesto "revolucijo-narne fraze" — kakor piše socijalni demokrat Edmund Fischer v "Soe. Monatahefte" — bode treba s pomočjo pametnih in času primernih reform v soglasju z meščanskimi xn agrarnimi strankami delati tadi za tiste stanove, ki kljuib marxistovski teoriji obstoj i jo. Podobno je s vojaškim vprašanjem. Kako zek> se je eoeijafos dsmokmeija gibanje na Francoskem, Ruskem in' v Italiji, so v Nemčiji prišli do tega, da priznavajo militarizem za nujno potreben vsaj v slučaju, kadar treba odbiti sovražnika, ki preti integriteti drŽave! Tako sta izjavila nedavno v nemškem parlamentu Bebel in Noske. t Nastale so polemike. Zagrizene i stranke so trdili, da sta Bebel* in Noske "izdala strankin program" — ponekod, zlasti na Francoskem — so sodrugi dejali, da ovirata antimilita-ristiško propagando. Kajti — tako pravijo nezadovoljni sod'rugi — zviti diplomati bodo vedno lahko dopove-dali ljudstvu, da so oni provocirani in da je vojska, ki jo mislijo začeti, obrambna vojska. Potem pa bodo morali sodrugi, kakor sta zagotavljala Bebel in. Noske, vzeti puške na ramo. Tem prenapetoežem pojasnjuje dejanski položaj znani socijalnodemo-bratski revizijonist Eduard Bernstein v zadnjem, junijskem zvezku "Socia-listisehe Monatehefte' \ Bebel ima prav,v izvaja Bernstein. Patrijotizem je tudi za socijalnega demokrarta pogreben. Tako-le izvaja: "Dasi moderne nacijonalne države in cesarstva niso organi eno nastala, so vendar deli velikega skupnega organizma, ki ga imenujemo: kulturno, človeštvo, in ki je preobsežen, da bi J ato pa treba priznati militarizem. Socijalna demokracija se bori zgolj proti tistemu militarizmu, ki pome-nja posebno vojaštvo, kterega vzgojijo v nasprotju s težnjami ljudstva, ne more in ne sme pa biti nasprotna militarizmu, ki znači vzgojo ljudstva, da postane za vojsko sposobno in je v stamu uspešno braniti se proti zunanjemu sovražniku napadalcu. Tudi ka-none treba dovoliti, če so poitrebni! To ni protiljudsko. Taka politika 'mnogo bolj pripomore k svetovnemu miru, kakor pa brezumna protivoja-ška propaganda. Tako socijalist Bernstein. Mrak. Spisal P—r. V mraku so stopali še trije po klancu nad dolino, drugi volilci so se bili že razšli na razne strani. Po okolici je ležal večerni mir. "Torej je zmaga naša, praviš", je rekel mož, ki je sključeno, s pipo v ustih stopal na sredi med sosedoma Sosed je prikimal. "I, naša menda, saj to smo vedeli že preje; kjer so gospodje, tam je zmaga, kaj ne, (boter?" Boter na desni strani je zmigoval z glavo. "Vaša je menda ali pa kaplanov a, kakor hočete. Sam praviš, da je zmaga tam, kjer so gospodje, torej so zmagali gospodje. Ako zmago sebi pripisujete, je torej laž. Zmagali niste vi, vi ste bili zmagam. 0 kaki zmagi torej govoriš T" Obstali so vsi trije. "Kaj nisi ti, boter, volil z nami T " se je začudil kmet na levi strani. "Kako naj jaz, svoboden mož, volim z vami f Ne pripoznavam poveljstva nad seboj." '1 Ampak doktor je govoril lepe reči in gospodje z njim." "Za)x> pa, ker je doktor govoril lepe reci in ker so gospodje s njim, zato sem volil po svoje. Zakaj p« doktor ne zmaguje v mesta pri doktorjih..." "To je o-o ODBOBHID: Predsednik: JOSIP ZATiAR, ml.. Box 647, Forest Citj, P*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Ran, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest C5*y, P*. Blagajnik: MARTIN MTJHlC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Bo« rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". "Tako?" se je začudil sosed. "Tako, seveda", je pritrdil boter. "Pa pravijo, da moramo voliti po prepričanju", je Tekel sosed. Mož na sredi se je razkoračil: "Kako boš volil po prepričanju, če ga nimaš!" . "Ampak gospodje imajo prepriea-nJe"j je rekel sosed. Boter je molčal, Čez čas pa je rekel: "Volitev je bitev, volilec je vojak in glasovniea je puška. Ako ne streljajo ljudje po svoji pameti, streljajo lahko proti sebi. Vi ste volili na komando in ustrelili ste sami va-se." "Zakaj pa", je upil mož na sredi, "zakaj je podpisal mojo glasovnico?" "Anpak načela, načela", je rekel sosed na levi. "Kaj je pa zopet to: načela?" je vprašal mož na sredi. "Načela so lepe krinke, ki se z njimi pokrivajo grde osobe", je rekel boter. "Ampak načela zmagujejo", je rekel sosed. "Zmagujejo in vladajo samo osobe, ker vse delajo samo ljudje. Dobiček ima tisti, kdor je (bolj pameten." "O, gospodje so pametni ljudje", je rekel sosed na levi. "Seveda, zato imajo svoj dobiček", je rekel boter. Stopali so počasi v klanec. '' Ampak zakaj je podpisal mojo glasovnico?" je začel zopet mož na sredi; "babo bom pretepel, ko pridem domov.1' "Tega ne stori", je rekel boter, "ni balba kriva, drugi so bolj krivi." •Mož na sredi je molčal. "Kadar greš na boj, vzemi oči seboj, da boš prav meril, kadar greš na volišče, imej svoje prepričanje, da boš prav volil", je rekel boter. "To je res", je pripomnil sosed, '•vampak, gospodje, gospodje... " Mož na sredi je stisnil pesti. "Gospoda se ni treba bati; gospod je stranka in naj voli stranko, mi smo svoji in volimo svoje..." "Ampak, zakaj je meni podpisal glasovnico?!" je upil mož na sredi. "Ampak, zmaga je zmaga", je rekel sosed; "zakaj pa nas imenujejo zavedne volilce?" Boter se je posmejal. "Zaveden volilec je tudi mož, ki stopa z nama na sredi. Največ zavednih volilcev je zavedenih volileev. Zato je klaverna vaša zmaga. Šli ste zoper same sebe in ste zmagali — za načela.' * Počasi so stopali naprej. Mrak je bolj in bolj pokrival temno pot. if''P w w m v w w ur l Telefon 2034. ..... Frank Petkovšek 214-218 Market Street Waukegan, 111, priporoča rojakom svoj ^ -S A L O O N, .^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter 3 ima na razpolago fine sniodke. V svoji PRODAJALN1CI iDia vedno iveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo liitro in ceno: v zvezi je z Mr. Frank Salgserjem v New Yorku. m,dfc,»tfltiiilrni'v | Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. AFSTR0-A1EBIC1N LINE Regularni potni parnlkl *4Sofia Hohenberg" odpluje 8. julija. - ''Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 20. julija. "Francesca" odpluje 3. avgusta. vo*'Jo med INew Yorkom, Trstom in Wfcko. Najpnpravnejga in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2 Washington St., New York. Cupagiie Generale Tiansatlantipe. (Francoska parobrodna družba.) Kje je moj prijatelj FRANK KO-LENC* Doma je iz Sela, fana Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, W. Va., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mn imam nekaj zelo važnega. Oni, kteri mi naznani njegov naslov, dobi $2 nagrade. Naslov: Joseph Ross, P. O. Box 188, Thomas, West Va. (37-6—2-7) Iščem brata JAKOBA ZUPANČIČA. S-tar je 34 let. Doma je iz fare Dobernifie, Dolenjsko, in biva že pet in pol leta v Z jed. državah. Poročati mu imam nekaj zelo važnega* zato pranim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga blagovoli naznaniti njegovi sestri: Frances Strajnar, Box 39, Look No. 3, Allegheny Co., Pa. (29-8-^-2-7) . * DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. . Poštni pamiki so:; "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči "LaS^oie" .» ,» ..................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "LaTourame" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 "LaBretagne"................................ 8,000 9 000 "LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ " Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parnik i •dplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne Iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T. 4. julija 1W7. TLA LORRAINE 8. avg. 11. julija l§f7. La Bretagne 15. avg. 1M7. ia julija l»t7 *(LA PROVENCE 22. avg. 1007. 26. julija 1907 *LA TOURAINE 29. avg. 1907. 1. avg. 1W7 *fLA LORRAINE 5. sept 1907. Panifka i zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. Al. VV. Kozmiriski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chlcaeo, 111« •LA TOURAINE •LA PROVENCE La Bretagne •LA SAVOIE * •LA TOURAINE KatolJednota. inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. boi 57, Braddook, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Fibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S-24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So 13th St., Omaha, Neb. Vrhevui zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 12. junija >e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 100 Hrvatov, 50 Črnogorcev, 180 Maeedoiieev in 190 Slovencev. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Slabo tolmačen fantovski ponos. V noči od 12. na 13. aprila sta bila brata Jakob in Andrej Capuder v Vidmu tepena. Tepeža so se udeležili fantje Franc Capuder ter brata Lovrenc in Janez Berk iz Vidma. Vsi priznavajo, da so s poleni oboroženi čakali na bližajoča se njim okvarjenca in d* je France Capuder Jakoba in Andreja Capudra po enkrat po glavi s polenom udaril, da sta se zgrudila, na to pa še na tleh ležečega Jakoba z nogo suva.1 in brcal. Obdolženci trde, da se tepenima fantoma zaradi te^a niso izognili, ker jim je to storiti branil fantovski ponos. Za kazen so prejeli Franc Capuder tri mesece, Lovrenc in Janez Berk pa vsak po dva meseca težke ječe. Svinja mu je dišala. Filip Mrak, 10 let stari hlapec, je svojemu gospodarju Jožefu Gnezdi v Gor. Kanoiniji izmaknil iz zaklenjene kleti nadeva.i svinjski želodec in eno gnjat. Ko se je še učil kovaškega obrta pri Janezu Lemutu 48 K 28 v. rno" pri Ljubljani delavca Urban Prosen in Jernej Levstik, kjer sta zaspala. Ko se je pa Prosen probudi! in vedel,, da ima prijatelj Levstik denar, mu je sejrel v žep in mu ukradel 10 kron denarja. Pri tem sv- je Levstik probudil in ko je opazil, da nima denarja; ga je takoj zahteva!®d Prosen a. Ta je pa, mesto da bi bil denar vrnil. Levstika "nabunkaP* in ga poškodoval. Levstik je takoj zadevo naznanil policiji, ki je "dobrega prijatelja" kmalu izsledila v neki žganja-riji in ga aretovala. Pri njem so dobili skoro še ves denar. Zaboden. Nedavno je nastal prepir in pretep med več tovarniškimi delavci v Javorniku na Gorenjskem. Pri tem je Ivan Jerman iz Javornika s kuhinjskim nožem zabodel Petra Bev-ca od istotam, da je čez eno uro umrl, Franca Dolinarja z Grobelj je pa 7e lahko poškodoval tudi z nožem. Mrtveca so našli v Savi pri Ren-kah pri Poljšniku. Mož je bil čisto najr, star 40 do 45 let, že brez las, srednjekrepkega telesa in je ležal kakih 14 dni v vodi. Zgodila se mu je kaka nesreča ali je pa izvršil samomor. — PRIMORSKE NOVICE. Roparski napad z nožem. Gospod Peter Palimini, ki stanuje v ulici Antonio Cacia št. 10 v Trstu, je prijavil v Vrhpolju, poncveril mu je na policiji sledeči dogodek: Ko se je Dne 13. majnika zasačila on ponoči ob 2. uri vračal domov, sta sta ga orožnika v neki gi,^tilni v Idri- ga v ulici della Scorzeria napadla dva ji, in ker njima je bilo o Gnezdovi tatvini znano, poklicala sta ga na odgovor. Tu jima je povedal napačno ime. češ, da se piše Jože Črnologar. Napovedala sta mu aretacijo, zdajci se jima je pa obdolženec po robu postavil, suval proti njima z rokama in nogama ter ju psoval. Enega od orožnikov .je dvakrat v levo nogo zadel. Sedel bode za to 10 mesecev v težki ječi. Prilika se ji je nudila. Dvakrat radi neznana zlikovca. Eden teh dveh mu je nastavil na grlo dolg in oster nož ter mu rekel: "Če vpiješ, je ta nož zate!" A mej tem mu je drugi pre brskal vse žepe ter mu vzel mošnjiček, v ktere m je imel 12 kron denarja. Nesreča na delu. 441etni premikač državne železnice Ivan Rebec, ki je služboval v svobodni luki in je bil tam zaposlen pri premikanju železniških vozov z volom, je ponesrečil pri delu. Neki vagon mu je namreč stisnil tatvine že kaznovana Uršula Škrabe, obe nogi ob zid, da je bil precej težko delavka v Trt»tu, je prišla dne 17. a- ranjen. Pozvan je bil k njemu telefo- prila lfM)7 mimo Garzarollijevega od- ničnim potom zdravnik z zdravniške prteira poda na Razdrtem, v kterein postaje, ki mu je podelil najnujnejšo •>e je sušilo nekaj perila. Ker ni bilo pomoč in ga dal potem odvesti v mest- nobenega človeka blizu, je hitro po- no bolnišnico. basala nekaj perila, v vrednosti 11 K 2ft vin. Slučajno je prišla domača dekla na pod ter zapazi tujo žensko, katera se je vidno ustrašila. Škrabe ji je začela praviti, da se je prišla na pod vedrit in se je skrila svojemu možu. ki jo tepe ter bo kmalu prišel za njo. Dekli se je zdela obdolženka nekako sumljivo široka, obenem pa je zapazila, da nekaj perila manjka. Zahtevala je od nje, naj ukradeno blago takoj vrne, kar je ta tudi storila. O-ro/niku je rekla, da ji je ime Alojzija* Slovensko gledališče v Trstu. Tržaško dramatično društvo je sklenilo na občnem zboru 1. junija, da ustanovi že prihodnjo sezono stalno slovensko gledališče s stalno nastavljenim osob-jem in slovensko dramatično šolo. Nezgoda. Kmet Peter Hojak iz Če-jKJvana je junija padel z voza, ko se je peljal v Grgar. Splašili so se namreč konji, ko je pridrvel mimo mororbieikelj. Kmet si je zlomil desno roko. Petletna deklica Jožefina Aloisi v Sodišče ji je naložilo za kazen pol leta Trstu, ki je nedavno padla, igrajoč se žke ječe. blizu vile "Emme", iz višine 6 me- Stara jeza se mu je vzbudila. Igna- trov, je 10. t. m. v bolnišnici umrla, cij Novak, kočarja sin v Kranju, je Zanemarjena mladina. Dne 10. ju- je/en na Janeza Ravnika, zasebnika nija zvečer sta hodila po tržaških ka- v Kranju, ker ga je ta nekoč pokaral varnah dva otroka, lOletna deklica zaradi neke ne rednosti. Dne 13. aprila zvečer je Ravnik srečal Novaka in ga ogovoril: "Nace, nocoj si pa malo pijan." To je obdolženca, ki je bil n»s nekoliko vinjen, tako razkačilo, da je letel po sekiro, in se spustil za Ravnikom, kteremu se je posrečilo se zateči k orožnikom. Novak ga je šel in 8k'tni fantič. Deklica- se je v kavarnah producirala v umazanem tri-kotu, fantiček pa je pazil pri vratih, da niso prišli policaji. Deklica je dejala. kamor je prišla: "Pozor, gospodje!" in izvajala priproste akrobatske vaje, potem pa je pobirala krajcarje, rekoč: "per la fabbrica klicali tudi njuno mater, ki bo morala dati odgovor za toliko zanemarjenost otrok. . Poskusen vlom. V noči 12. maja je 211etni natakar Humbert Veratti iz Bondena v Italiji skušal vlomiti v Trstu skozi streho, da bi prišel v prodajalne prostore zlatarja Viktorja Fei-da v ulici Malcanton. Ker so ga pri tem opazovali, se je -mož zbal in zbežal, a so ga prijeli in izročili polieiji. Pred tržaškimi porotniki je bil Veratti obsojen na tri in pol leta'težke ječe, nakar ga izženo 'iz Avstrije. Poskusen samomor. Neki 181etni delavec vTrstu je obiskal v bolnišnici svojo ljubico, ki je bolna na jetiki in je vsak čas pričakovati njene smrti. Komaj je pozdravil bolnico, potegnil je samokres in trikrat ustrelil nase, a se le enkrat zadel v ramo. Gotovo bi bil še dalje streljal, da ga niso zadržali. Samomor. V Trstu se je vrgla okoli 30 let stara kmetica, najbrž iz okolice, iz petega nadstropja na ulico, kjer je obležala mrtva z razbito glavo. Bila je omožena. ŠTAJERSKE NOVICE. Zavraten umor. Dne 29. maja je šla viničarica N. Križman, vulgo Puster-njakovka, stanujoča na Poličkem vrhu v zgornjeradgonskem okraju, s svojo pastorko kupovat mlade prašiče. Na nekem samotnem kraju je vrgla pastorko, 131etnico deklico, na tla, začela ;?o daviti in jo končno vrgla v mimotekoči potok, da bi tako zbudila sum, kot da se je deklica ponesrečila in utonila. Vendar so zločin kmalu zasledili in morilko zaprli. Sodijo. da je bilo pripovedovanje o kupovanju prašičev le pretveza, da se na samotnem kraju iznebi pastorke, o kteri je mislila, da mora biti nanjo ljubosumna. Maščevanje usiljivega ljubimca Mesarski pomočnik Anton Vran v Gradcu je neprestano nadl^roval ženo nekega trgovca z deželnimi pridelki z ljubezenskimi ponudbami, nakar mu je trgovec prepovedal priti še ke-daj v njegovo hišo. To pa vztrajnega fanta ni zmodrovalo, ampak le raz-kačilo, da je trgovcu zagrozil, da ga umori. Iz škodoželjnosti je strgal iz. trgovčevega hišnega zida vinsko trto; ko mu je gospodar hotel to zabraniti, je Vran nanj naščuval velikega psa, za kar bode sedaj v težki ječi sedel štiri mesece. Mariborsko porotno sodišče je oprostilo 361etno Marijo Bezjak obtožbe detomora. Obtožena je bila, da je u-morila novembra 1. 1. svoje novorojeno dete. Prvotno so jo obsodili v enomesečni zapor, ker je zakrivala porod' Marca meseca je pa našlo več dečkov pri Dravi v cunje zavito moško dete. Dognali so, da se je dete zadušilo. Ker Bezjakovi umora niso mogli dokazati, so jo oprostili. — Dne 11. junija se je pričela pred mariborskim okrožrvft-porotni m sodiščem razprava proti Alojziju Zinkoviču in Matiji Zinkoviču, ki sta obtožena hudodelstva požiga. — Zaradi goljufije in kride je bil obsojen v 18mesečno ječo Franc Petelic, njegovo ženo so pa o-prostili. Ogenj. V Skorbi pri Ptuju je gorelo. Ptujska požarna hramba ni hotela iti gasit, ker so ji tam po nekem poročilu v "Tagespošti" fantje ob enakih prilikah prerezavali cevi in jo zasmehovali. Pogoreli so trije kmetje* Ako je res kaj resniee na tem, potem je to znak izredne surovosti, ktera se je zdaj maščevala nad vaščani. KOROŠKE NOVICE. Umor. V nedeljo dne 19. junija so se v Čebularjevi gostilni na Javorniku pri Koroški Beli tovarniški delavci med seboj prepirali in so prepir nadaljevali tudi na cesti, kar je povzročilo medsebojno ruvanje in pehanje. Slednjič udari nekdo 191etnega Petra Belca, pristojnega v občino Sora, z nekim krajnikom po glavi, da mu odleti z glave klobuk. Ko Peter Belec pobira klobuk, pridrvi nadenj Janez Jerman, pristojen v občino Smlednik, z velikim krušnim nožem in gia mu v hr-l>et med rebra z vso močjo zasadi. Malo je manjkalo, da ni nož na drugi strani prišel skozi kožo. Ranjeni je takoj padel po tleh in vsled notranjega izkrvavenja v nekterih minutah u-mrl. Prenesli so ga v mrtvašnico na Koroško Belo. . Vse one, kteri sni kaj dolgujejo, opominjana tem potom, da mi v kratkem času vrnejo, ker jaz sedaj zelo potrebujem. Kdor se ne odzove, sem primoran javiti s polnim imenom in opisom. Pošljite na: Joseph Sernel, P. O. Box 58, Beaverdale, Pa ali pa P. O. Box 56, Lloydell, Pa. (28-29—6) NAZNANILO. Podpisana naznanjam Mr. John U-čovniku, kteri se nahaja sedaj nekj v West 'Virgin!ji, da sem se dne 11 maja raz poročila pri sodišču v Otta wa, 111., in mu naznanjam, da si se daj kthko drugo izbere. (28-29—6) Marija Smolej VABILO PRVEMU VELIKEMU PIKNIKU kterega priredi Slovensko podpj. društvo sv. Barbare št. 8 v Johnstown u, Pa., dne 4. julija t. L (na dan amerikanske neodvisnosti) na Haws & Williams Grove, ner njih zapoved. Radeeki pa si je znal vedno pomagati. Kakor pravi vojskovodja je zapletel celo omizje v živahen pogovor in ko se je on prepiral z zdravniki, naložil mu je njegov sluga — seveda po njegovem ukazn — prav veliko te priljubljene jedi na krožnik. Tako je premagal Radeeki svoje "sovražnike" tudi pri mizi po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejiih ur, tverižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v laetnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbraiti in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poit-nine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV. NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA GENT, TEMVEČ OPOZORITE dE VAŠE PRIJATELJE NA TO! Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti vpravnittvo. Upravniitvo "Glasa Naroda". Ozdravljena težke bolezni Ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija l^piii 209 5thSt. Union Hill, N.J. ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matla Fort un no E.Park St. Butte.Mont. zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda ^ New Yorku in ta je : THE COLUNS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. . i To ]e edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ah zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ^.ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. t Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo, Vsa pisma naslavljajte na sledeei naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34th St. NEW YORK, N. Y. PoteiA smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke Doiezni v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,X.J. 50 IZVEŽBANIH PREMOGARJEV DOBI DELO. Premog je 4 čevlje visok in čist. Strelja in dela se vsak dan. Premo-gokopi^o 50 milj od Sonth McAllister i poleg kompanijske in Rock Island železnice. Oglasite se pri: Turkey Creek Coal Co., Hnghea, Indian Territory. (15-29—6) ^j**^ - ---------^ ~ —- ~ —_-_r.-_-_-_~_~i_-_ i WMHETOU Rdeči Gentleman je izšel in se dobi I. zvezek 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred. Upravnisfro "Glas Naroda" 109 OriMwich St., New York. Trade Mark ret- Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MAR IJ ACEL JSK E KAPLJICE". K45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim te od $45 do $80. NAZNANILO. Društvo sv. Petra in Pavla v Lloy-dellu, Pa., nraduje sedaj sledeči novo izvoljeni odbor:-. Predsednik: Anton Bomibač, Onna-lind, Pa.; tajnik: Andrej Maloverb, IJoydell, Pai, Box 1; blagajnik: Anton BomJbač, Lloydell, Pa., Box 56; zsstopnik: Ivan Jereb, Lloydell, Pa., Box 16. Tem potom naznanjam vsem bratom udom tega društva, da se bode postopalo vedno natanko po društvenih pravilah. Vsakdo, kdor zboli, naznaniti mora takoj I. tajniku, kteri mu pošlje bolniško spričevalo, ako ne, ni opravičen do bolniške podporo. — Vsi člani ste vljudno naprošeni, da se udeležujete mesečnih sej. Kdor izostane brez opravičenega vzroka, bo* kaznovan v prvič za 25e. Pozdrav vsem sofaratom! Andrej Maloverb, I. tajnik. Bos 1, Lloydell, Pa. (27-2B—6) XL=rj FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. J* Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v htaro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedirgenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bo* disi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko lOQ Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepflča, ako je na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti .z nami. '•Sr • "T v;, V ■ M "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Kari May. Priredil za "<3lsa Naroda" R. (Nadaljevanja.) Pozno popoldne pridemo v bližino pueble. Na desno vidim grob Klekih -petre, kteri je t* nepoškodovan. Na levi je reka, ktero sem moral preplavati, da re£im sobe in tovariše. Kolikokrat sva stala tam z Winnetouvom in govorila o tistih hudih ča*ib! Zavijemo na desno v stransko dolino in zagledamo pueblo, kjer sem spoznal Winnetouva in njegove ljudi. Proti večeru je; iz raznih nadstropij se dviga dim, kar priča, da si pripravljajo ljudje večerjo. Vidijo nas, da prihajamo. Vendar dene Til-Lata roki ua usta in zavpije: "Old Shatterhand prihaja, Old Shatterhand! Hitite vojniki in vzprej-mite ga!" Nastane veliko vpitje po vseh nadstropjih. Izpuste^ lestve; razjahamo in stopamo po lestvi. Na stotine rok vsake vrste mi nudijo v pozdrav — žalosten pozdrav. Danes prihajam prvič k njim brez Winnetouva, kteri ne bode nikdar vee videl svoje prijetne pueble. Kot sem že omenjal, stanuje v puebli le malo ljudij. Winnekm si je izbral za svoje sosede le tiste, ktere je imel posebno rad. Zato je umevno, da me vzprejmejo s stoterimi vprašanji. Jaz jim zamahnem in poizvedujem pred vsem: "Ali je Inta tukaj? Jaz moram govoriti ž njim." "V svoji sobi je," mi pravijo. "Gremo ponj." "Ni treba; on je *tar in bolelien. Zato grem rajši jaz k njemu." Peljejo me v majhen, v skalo vsekan prostor, kjer najdem starca. Prijetno ga presenetim s svojim nenadnim prihodom. Hoče govoriti dolg govor, jaz ga pa ustavim: "To mi poveš pozneje! Ali je bil kak bledolienik tukaj T" "Da," odvrne. 4 . ^ "Kdaj t" ' ^.ItlliU Bolečine v hrbta in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr, R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na stmneh, neuralgiji, bolečina m v prsih, proti glavo- in zoboboln. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. nam i F. AD. RICHTER & Co. 315 Pearl St. New York. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 50 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6o do 70 ct. galoa s posodo vred. Izvratu tropavic« od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO salon naj "Včeraj." "Ali je povedal svoje imet" "Ne. Rekel je, da mu je Winnetou prepovedal." "Ali je odšel!" "Da." *}Koliko časa je bil tukaj?" • "Primeroma toliko, kot imenujejo bledolieniki jedna ura." "On je želel govoriti s tebojf" "I)a; pripeljali ga k meni. Pokazal mi je Winnetouvov totem in rekel, da mora spolni t i neko njegovo željo." "Kaj je hotel od tebef" "Popis jezera, kterejra sta vidva imenovala Deklil-to." "Ali si mu ga dal?" "Saj -eni moral, ker je za povedal "Winnetou." "Ali >i mu natančno opisal okolico?" "Opisal sem mu jvot do tam in okolico." "Smrekov gozd. skalo in vodopad?" ^ "Vse." I ■ J Ji' I H . "Tudi i>ot do vik-re skale?" * * "Tudi. Razveselilo je mojo dušo govoriti ž njim o tistih krajih, kjer sem bil v družbi Old Shatterhanda in velikega glavarja Winnetouva, kteri je odšel v večna lovišča," Staremu možu ne morem očitati ničesar; on je delal v smislu totema mrtvega glavarja. Vprašam ga še: "Ali je bil konj bledoličnika zelo utrujen?" "Ne. Ko je odjahal, je tako drvil, kot bi bil popolnoma spočit." "Ali je kaj jedel bledoličnik?" "Da, a ne mnogo; ni utegnil. Prosil je tudi za vžigalno nit." "Oho! Ali jo je dobil?" "Da." "Kaj jo je pa rabil?" "Ni povedal. Tudi smodnika smo mu morali dati ia sicer dosti." "Za pnškot" "Ne, ampak da nekaj razstreli." "Ali m vide!, kam je spravil totem?" "V neko medicinsko vrečico, ktr se mi zdi zelo čudno, kre vem, da ne m.'*]jo bledolieniki takih vrečic." "Uff!" za«"-udi Pida. kteri stoji poleg mene. "&e jo ima. Medicina je moja in jo je meni ukradel." "Ukradel?" vpraša Indijanec začudeno. "Ali je bil mož tat?" "Še slabši kot tat!" "In vendar je imel Winnetouvov totem!" "Tudi tega je ukradel. On je Santer. kteri je umoril Inču-<"uno in Nšo-či!" Starec obstoji kot kip. Pustiva ga v tem strahu in odideva. Ni m nam torej posrečilo dohiteti Santerja; niti približali se mu nismo. To je neprijetno; zato predlaga 'Krvava roka*: "Mi ne ostanemo inkaj, ampak odjahamo takoj. Mogoče ga dojdemo. predno pride do temne vode." "Ali misliš, da *e to lahko zgodi brez počitka? Res je, mesec in jahamo lahko tadi ponoči." "Jaz ne potrebujem počitka." "In Pida?" "Jaz ne maram počitka prej, dokler nimam svoje medicine," odvrne ta. "Dobro; zdaj jejmo, |>otem pa zasedemo spočite konje. Jaz put-tim svojega tukaj. Tudi mene sili dalje. Ker je vzel seboj smodnik in vžigalno nit, kaže, da namerava nekaj razstreliti; s tem pa mi lahko pokvari vse. Zato moramo hiteti." Prebivalci pueble na* prosijo, ^iaj ostanemo malo pri njih. Jaz naj bi jim pripovedoval od Winnetouva in najinih dogodkov pred smrtjo. Potolažim jih, da »e kmalu vrnem; s tem se morajo zadovoljiti zaenkrat. Že dve uri po našem prihodu odjahamo na spočitih konijh. preskrbljeni z vsem; imamo seboj polegr Pide. Til-I^te in mene še dvajset Apachov. Til-Lata je hotel, da nas -premija toliko vojnikov, dasi jih ne rabimo za naše varstvo. Kraji, koder jahamo. •*« lastnina sorodnih Mimbrenjos. kteri so naši prijatelji. — Od puebla pa do jezera temne vode je najmanj šestdeset milj. Svet je zelo težaven in kamenit. Če računam pet milj na dan, je dosti; potrebujemo torej dobrih dvanajst dnij do tam. Seveda ne gledamo za Santerjev sled. S tem bi samo čas gubili. Mi jahamo v tisti smeri kot tedaj z Winnetouvom: tudi vSanter mora jahati tod, ker mu ni mofpel popisati Inta druge poti. Če jaha drugod, je samo v našo korist. j^^H ' ||p H| ■ SjBl Spotoma se ne dogodi ničesar, kar bi moral omenjati; šele jednajsti .lan srečaiiiO prve ljudi. Dva Indijanca nam prijahata nasproti, oče in sin; prvega poznam. Mimbrenjo je, kteri nas je tedaj preskrbljeval z mesom. Tudi on me spozna lak« j, v>ta\i konja in vzklikne vesel: "Old Shatlerlmud'. Koga vidim! Ti živiš, ali nisi umrl?" "Tako? Ali me prišteva š uied mrtve?" "Slišal sem, da so te ustrelili Sioux." t Takoj slutim, da je motal biti s Santerjem. "Kdo je rekel to/" fta vprašam. "Neki bledoli'*nik je pripovedoval, ka&o je končal veliki Old Shatterhand in slavni Winnetou, Vrjeti sem mu moral, ker je imel Winnetouvov totem in njegovo medicino." "A je kljub temu lagal; J^ot vidiš, živim." "Potem pa tudi Winnetou živi?" "Ta pa je — žal — mrtev. Kako si se eeSel z bledoličnikom?" " Pri j ah al je v naše taborišče. Hotel je zamenjati svojega utrujenega in imeti vodtjika za Deklil-to. To je skoro gotovo napačno ime; je najbrž vodo, ktera se imenuje pri nas Šiš-tul (temno jezero). Po-mi j« Wranetouvovo medicino, na kar sem se tidal; premenil se® mu potem sem ga pa spremil s sinom do Šiš-tul; spoznal je takoj, da kraju." . te je nalagal. Ali imaš medicino?" tukaj je." JL , ' U (Dalj. p&ofeittJ * m nihče ne naroča, ker man je ko-razpošiljati. ličine ne morem Money Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Francisco,Cat. ■ ^ VI JI C Wv JPozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino t Knajpovim praškom, kdor 2eli poskuSnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500. Jakob Wahči£ |22Q SOUTH FRONT 8TRBBT, STEELTON, PA. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Fa. Freje je bival na 519 y2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je s nami že več let v kapčijskej zvezi. Spoštovanjem FRANK SAKSER GO. JOHN KRACKER Priporoča rojakom svoja" izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rodeče vino (Concord) prodajam po 50c gaJono; belo vino (Catawba) po 70c galon o. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRiNJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje po*ode za žganje so 4V^galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KKAKER, Euclid, Ohio. iiX «KH. Aho hode* dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oerdiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno sipbo meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Šunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. " Za vsefeii as uredništvo mM Uvrsvniitvo "Glasa Hi 1? f • Rojaki, naročajte so as "Glas H* toda", največji ia najcenejši dnevnik flpoaiaiaHe ae ob nsafli piffikafc refcoristaa družbe sv. Cirila la Metoda v LjnUjanil Msl peleži dar loma na oRarl (v d) KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO, 109 GREENWICH STREET. NEW YORK HOLTVENIKL Bogo, kar je božjega, ličen molitvenik za nvožke, zlata obreza, polnsoje, 75c, šagrin rud. obreza 40c. Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., Ana vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v si ono kos t $1.50, fiao vezano v uonje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50e. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 8Qe., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.28. Abecednik, vezan, 20c. Abnov nemiko-angisškj tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40e. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20e. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vit«, lOe. Božični darovi, 10c. Barska vojaka, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, lOe. Ciganova o sveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20e. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40e. Darinka, mala Čraogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tnjem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vesan 90e. Domači zdravnik po Kneippu, vesac 75e. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Erazem PredjamskL 15e. Eri. 2(»c. Evstahija. 15e. Evangelij. vezSuu^Oc. General Laodtm. 25e. George Stephenson, aim irieaaie. 40c Golobček in kanarček, 15c. Gosdovnik. 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Grundriss der aloveniackea Sprache vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezano 60*, Hitri račnnar, vezan 40e. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japooka, 20e. Izdajalca domovine, 20«. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20e. JaromO, 20e. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20e. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osvsta, 15c. Kako postanemo stari, 40a. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20e. Maksimilijan I., cesar 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupsj I2JB. Marija, hči polhova, 20e. Marjetica, 50t Materina žrtev, 50e. Mati Božja s Bleda, lOe. Miklova Zala. 30c. Mirko Poitenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev'Janes, 40e. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30e. Mali vseznalec, 20e. MačenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, aSe. Ha preriji, 2Oe. Narodne pripovedka, S 20c. Naseljenci, 20c. Nsselnikova lil, aOe. Hsi dom. Zbirka porestL Vsak Nedolžnost pregajana ia poveličsaa. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20e. • Nikolaj ZrinjaU, 20e. Narodne pesmi Žirovnik. 3 zvezki, •rezano. Vsak po 60«. Navodilo sa spisovanje rasnih pisen 75c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40e. Poduk Slovencem, ki ae hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20«. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 26e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. ?rst božji, 15«. Plea aemšks vadalsa^ SSe. Zdravju najprimernejša pijača je LE IS V PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hirela. Kadi ttpa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga t svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih. pivo je najboli priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti yvesie pri Geo. Travnikar-ja 6102 SL Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e. Poezije. Voja.nov-R. MajsteT. 60c. Hepožtev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40e. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polanasldh. 3 sv«aki $2JS0. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleski slovar, SOc. Ročni nemžko-slovenski slovar, Jane žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemski slovar, Jane- žič-Barlel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemski slovar, 40c Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilis, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30«. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20e. Spisje, 15c. Spominski listi is avstrijska zgodovine, 25e. S prestola na morilce, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20«. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20«. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20e. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweia, sMgant no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovan) skih pisem, 25e. Spretna kuharica, broširovano 80c Sto1 etna pratika, 60c. Slovarček priučiti ae aemKiae brez učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75«. % Štiri povesti, 20e. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, tnoreki razbojnik, 20«. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20«. V gorskem zakotju, 20e. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstsa, 20e. V zarji mladosti, 20e. Vosčilni lis«, 20e. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Sata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje žtirih, 12 centov. Zbirka ljubavnih in snnbflnih 30c. Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe av. pisma stare in aove zavese. vessoo 50c. Zgodbe sv. pisma ss aiije rasrede ljudskih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20e. Žepni hrvatsko-angleški nagovori 40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali lOe. Zemljevid krsnjske dežel«, mali 10«. Zemljevid Evrope, 25e. Zemljevid Zjediafenlk držav 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noža, ljuMjsnske, in drugih mest na Kranjskem, nsw-yoriks In rasnih mest s cvetlicsmi In hnmoristične po 3e., ducat 30c. Rasne svete podobe, komad 6e. 4ve Marija. lOe. Album mesta New York ■ krasnimi 30«. zanimiva povest, v Pittsburgu, Pa. In okolici Rojakom naznanjam, da j« , za tamošnji okraj moj * edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, J * 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradoe ure: vsak dan od 37. do £8. ure, ter ob sobotah do j » 8. ure zvečer. avjbSSbL gL {0|jlv pkAitOioCUUi. Frank Sak ser. "Mk——lUp*——iHE m JL KDO VAM HOČE DOKAZU, DA VAM ZAMORE POMAGATI. ečemo Yam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo dežiar. Kdo drugi Vam mo2*a takih zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih ijaj imenitne j ših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dekaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI! W t m t f f. t > I f OPOMBA, poštni nskasaid aH is Js pcOaftM denarno vrednost bodisi t gotovini, l Potedna je pri vseh tak i, Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. v New Yorku. Ako je hvaležnost umestna, za Vaš tru * in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem. Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vain gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zv£ in da se moft prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kie da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom vtem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih. \ Vaš udani J. CERAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo ^ftii ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogJi o.draviti. Ako pišete na nas, predložimo Vaše pismo naSeir.u zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen poiskati, ter Vam potem poročatij kakšne narave je, kakšne posledice U.li ko nastanejo, kako^se morate zadržati, kako se morate zdraviti, koliko caša bode zdravljenje trajalo, i. t. d., - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni. da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam druei zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da ri za Vas pomoči. Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne opazite, da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. , , Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo špecialiste. Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO. 161 Coliflnbus Ave., New York.