p°Stntoa plačana v gotovini —n i. Abb- postale i gruppo Lrrnu^a za rešitev krize v jjj^biu je kar se da enostav-tVol ^ashington naj umakne Sete in naj odreče pod-w.° sajgonskemiu režimu, o (*«*n sami ameriški listi 5’’adnja številka revije j^k») pišejo, da «ne uživa Prebivalstvom nobene pod-jJr1 to da je «v popolnem (V^du«. Nobenega dvoma ni, Prki Vietoamcd, če bi do tega znali sami rešiti svoje tj &letae ter svobodno odloča-p° la®tm usodi. ^°sleddca tega pa je, da sa-Združene države lahko sto-^ti važni korak, ki bo, {jij6 v hipu, vsaj v doglednem edini omogočil miroljub-^ rešitev spora. Združene drli^® Pa niso samo Nixon in Wj °n' Združene države so u bUacLina v univerzitetnih l^Pusih, so črnci in Portori- v bednih periferijah ve-VgJPti ki so že prišli do za-dfith’ <3a so tl-ditve ° «vzoru ^nokracije«, o «veliki ameri-Hjj^režbi«, o vzvišenosti ame-toj,, ea sistema nad drugimi, 2d° ^esek v oči. ^.bdžene države so pa tudi Hi Kl meščanski sloji, uradni-(jtL^eoializirand delavci, funk-(jQnarji, tradicionalno akritični stoi^ashingtonskega in stood-vkliueeni v ameriški r^ Qard in sistem uveljavijo- w Vrednot. Tragedija v Viet- j. . ^ lft OoAn.1 n nAtronDA rvmo. k je začela nevarno oma-ta ustaljeni sistem, bila fcat- - ^^talizator, ki je pokazal na Vj^P^tstva in na temeljno kri-StvQ°st sistema, bila je sred-beK prelK> katerega je začela j>rod' kritična politična zavest be a.rati tudi v najbolj apatič-»o, °elo konservativne sloje 0 ri§ke družbe. {w rej novi navesti je na hru-Vojj..bačin pričal veliki proti-tov b'rotest 15. oktobra. Nixo-k^^i^vor 3. novembra je po-^ * da je bil protest pravl-^ Utemeljen. Tudi reakcije na južnovietnamskih bojiščih z novo zaostritvijo vojaške dejavnosti jasno izpričujejo, da je pot, ki jo je nakazal ameriški predsednik, brezizhodna. Kako je zavest nevzdržnosti Nixomove vietnamske politike prodrla med najširše množice, bodo nedvomno pokazale nove protivojne demonstracije, ki so jih napovedali za prihodnji teden in za prihodnje mesece. Policijski ukrepi, ki jih v teh dneh napovedujejo, bodo protest še zaostrili. Nixona čaka torej «vroča zima«. TOM MARC * v pa tudi vseh članov vsedržavnega sveta, ni bila toliko usmerjena na dvorano, kjer so si sledili razni govori, kot na sestanke raznih struj, razgovore Forlanija z vidnimi predstavniki teh struj, skratka na pisano in zelo živahno zakulisno delo članov demokri-stjanskega «parlamentiča», kot slikovito nazivaio komentatorji naiviiie vodstvo KO. Končno, zato tudi danes ni prišlo do zaključka zasedanja in bo odločitev šele jutri, ko bodo ponoči najvidnejši predstavniki izkoristili čas za še zadnja posvetovanja in bodo jutri zjutraj spregovorili nekateri najvidnejši predstavniki KD ter so med njimi že iiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii iHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiatiittiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiiaiiiaiiaHiat Sindikalni nastopi se nadaljujejo. Tudi za gradbince, ki so jih zaključili z uspehom, bodo pa nadaljevali boj z drugimi kategorijami za korenite družbene reforme v državi In povečano oblast delavcev v tovarnah samih. (Na sliki: prizor iz množične demonstracije kovinarjev po trža-ških ulicah) ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Še vedno ni enotnosti okrog novega vodstva Zapleteni zakulisni razgovori zlasti s predstavniki «kartela levice» ter pomisleki struje «torze nuove» - Zasedanje se danes nadalj; je RIM, 8. — Na zasedanju vsedržavnega sveta KD je položaj ie vedno zmeden in to kljub na zunaj toliko proglašeni enotnosti stranke in kljub poplavi pohvalnih izjav o včerajšnjem programskem govoru kandidata za tajnika stranke Forlanija. Prav ta zunanja enotnost skriva namreč v sebi resnične čeri, ki so že včeraj prišle do izraza z zadržanim stališčem levičarske struje «forze nuove« in ki svojega stališča tudi danes v bistvu ni spremenila. Zato pa pozornost opazovalcev, VČERAJ PO 24-URNIH NEPRETRGANIH POGAJANJIH Med sindikati in delodajalci podpisana ugodna delovna pogodba za gradbene delavce Nova delovna pogodba se nanaša na 900 tisoč zidarjev in predvideva zvišanje plač za 12 odst. ter skrajšanje delovnega urnika - V ponedeljek po posredovanju Donat Cattina razgovori o kovinarjih državnih podjetij in pogajanja o sporu v podjetju Pirelli RIM, 8. — Danes dopoldne ob 9.55 so na sedežu združenja gradbincev (ANCE) podpisali s sindikalnimi organizacijami novo delovno pogodbo za gradbene delavce, ki bo trajala tri leta in ki predvideva pomembna izboljšanja. Zaključni del pogajanj je bil težaven, saj so pogajanja trajala neprekinjeno od včeraj pa do danes zjutraj. Nova delovna pogodba, ki se nanaša na okrog 900 tisoč gradbenih delavcev, predvideva zvišanje minimalnih plač za 12 odstotkov, znižanje delovnega urnika za tri ure (po eno uro na leto) in ustanovitev kratkega delovnega tedna od 1. januarja 1972. Poleg tega bodo vsako leto veljavnosti pogodbe zvišali minimalne plače za 2,5 odstotkov, s čimer bodo krili zmanjšanje delovnih ur in uveljavili načelo iste plače ob znižanih delovnih urah. Dogovorili so se o drugačnem načinu sklepanja dopolnilnih pokrajinskih delovnih pogodb, ki jih bodo lahko sprejeli z veljavnostjo od 1. januarja 1971 za določena v naprej predvidena vprašanja, ki so tudi količinsko omejena. Glede kratkega tedna predvideva sporazum, da bo lahko delodajalec šesti dan nadoknadil delovne ure, ki niso bile izkoriščene v prvih petih dnevih, pri čemer bodo te delovne ure plačali za 8 odstotkov višje. Predvideno je priznanje izvolitve delavskih zaupnikov v podjetjih, ki imajo preko 30 zaposlenih. Na vseh deloviščih bodo lahko imeli šestkrat na leto sindikalne skupščine in to ne oziraje se na število zaposlenih. Dogovorili so se tudi o drugih normativnih določilih in o skupnih pobudah za strokovno vzgojo. Končno so podpisali sporazum, da bodo zagotovili enake plače in enake normativne ^pogoje tudi uslužbencem obrtniških podjetij. Delegacije gradbenih delavcev FILLEA - CGIL, FILCA - CISL in FENEAL - UIL so po podpisu pogodbe izdale skupno poročilo, v katerem poudarjajo, da so bila pogajanja zelo zapletena in da so se vodila ob stalnem tesnem kontaktu s tajništvi sindikatov in sindikalnimi aktivisti. Nato se o-menjajo glavne pridobitve novega sporazuma. V poročilu je rečeno, da je nova delovna pogodba v celoti vzeto pozitivna, čeprav niso bili v polnosti doseženi vsi cilji. Delovna pogodba gradbenih delavcev je prva, ki so jo podpisali v sedanjem napetem sindikalnem položaju in to predvsem po zaslugi odločne borbe delavcev ter sindikalne enotnosti. V skupnem poročilu sindikatov je nadalje navedeno, da' znašajo globalni višji stroški v zvezi z izvajanjem nove delovne pogod- be Okrog 30 odst. in da se sindikalna borba tudi gradbenih delavcev sedaj nadaljuje v okviru splošnih sindikalnih borb in predvsem v okviru splošne stavke, ki je proglašena za 19. november. ANCE v svojem poročilu navaja v bistvu iste podrobnosti o novi delovni pogodbi z izjemo skup nih bremen, ki bodo po mnenju delodajalcev dosegla 20 odstotkov. Tajnik CGIL Luciano Lama je komentiral danes podpisano delovno pogodbo, da bodo z njo prav gotovo zadovoljni gradbeni delavci in se strinjali s svojimi sindikalnimi organizacijami. «Ta uspeh dokazuje, da se enotne borbe izplačajo in da so zahteve sicer obsežne, vendar razumne in uresničljive«. Lama je nadaljeval, da se pričenja novi kritični teden in izrazil upanje, da bo minister za delo znal prisiliti javna podjetja, da narede pomemben korak na- Polemika med predstavniki Zahodne in Vzhodne Nemčije Scheel obtožil Vzhodno Nemčijo, da se drži preživelih stališč, Honecker pa Scheela, da zagovarja Hallsteinovo doktrino BONN, 8. — Zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel je danes ponovil, da bonska vlada ne namerava pravno priznati Demokratične republike Nemčije. V razgovoru s časnikarji v zahodnem Berlinu, kjer se je udeležil kongresa zahodnoberlinske sekci- govorno vinjeto je list »Guardian« komentiral Nixonov televizijski govor o Vietnamu pod naslovom «Nixon postaja Johnson* je liberalne stranke, je Scheel poudaril, da morajo biti odnosi med dvema nemškima državama «posebne narave«. Pri tem je pozval Demokratično republiko Nemčijo, naj opusti svoje »negativno stališče in nesmiselne proteste proti prisotnosti kanclerja in njegovih sodelavcev v bivši nemški prestolnici, ker v nasprotnem primeru ne bo mogoče doseči zaže-ljenega sožitja. Nato je minister izrazil mnenje, da bo treba najprej sklicati nekaj sestankov med vzhodom in zahodom za pripravo konference o evropski varnosti. Politična in vojaška vprašanja, je poudaril, so tako zapletena, da jih ni mogoče naenkrat in na enem samem sestanku rešiti. Dejal je, da se glede tega vprašanja strinja s svojim kolegom Vzhodne Nemčije Winzerjem. V zvezi z odklonilnim stališčem Winzerja, da bi se začeli dvostranski razgovori med zahodno-nemško in vzhodnonemško vlado, je Scheel poudaril, da je treba najprej doseči sporazum med dvema državama o neuporabi sile. Dvostranska pogajanja, je pripom nil Scheel, so ocenili za koristna tudi predstavniki držav varšavskega pakta na sestanku v Pragi. V nadaljnji polemiki s stališčem vlade Vzhodne Nemčije, je zahod- (Nadaljevanje m 2. strani) prej in da se bo lahko pričel stvaren razgovor. V sredo pa bo sestanek z zasebnimi kovinarskimi podjetji in bi moral tudi v tem primeru minister prepričati podjetja, da se lahko doseže sporazum samo s svobodnimi pogajanji. Prihodnji teden bo tudi v o-zračju vztrajnih priprav za veliko vsedržavno stavko, saj mora biti že sedaj vsem jasno, da sedanji sanidilkatad boj ni neka epizoda, temveč trajna akcija delavcev, da dosežejo izboljšanje svojega položaja, da se obnove gospodarske strukture in da se poveča delavska moč v tovarnah in v družbi. Vsedržavne sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so izdale skupna navodila za stavko, ki bo po vsej Italiji 19. novembra in ki bo posvečena zahtevam za zagotovitev stanovanl. Stavka bo zajela vse kategorije in bo trajala 24 ur z izjemo delavcev, ki delajo v raznih izmenah in kjer bodo stavkali po navodilih lokalnih sindikalnih organizacij v okviru potreb. Dogovorili so se tudi za skupni proglas, v katerem je rečeno, da so sedanje sindikalne borbe u-smerjene za spremembo odnosov in za reševanje nekaterih ključnih pomanjkljivosti italijanske družbe, kot so zaposlitev, socialna varnost in davki na plače. Predvsem je treba razrešiti vozel, ki ga predstavljajo stanovanja. Vsedržavna stavka bo izvedena v pomembnem razdobju in se spaja s sedanjimi sindikalnimi borbami za obnovitev delovnih pogodib, za vilšje plače, za boljše delovne pogoje, za večjo svobodo v tovarnah, uradih to na poljih. Stavko o stanovanjih so sindikati proglasili, ker vlada nd odgovorila na upravičene zahteve sindikatov, ki se nana&ajo na: zaporo najemnin in najemnih pogodb za tri leta, pravične najemnine to nadzorstvo nad najemnimi pogodbami, izredni program za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce ter na učinkovit poseg državo prati špekulacijam ter za organsko stanovanjsko politiko. Danes je tajnik CISL Scaglda orisal osnovne sindikalne zahteve glede stanovanj na zborovanju sindikalnih funkcionarjev v Neaplju. Ugotovil je, da naraščajo najemnine ta da delavci ne morejo pristajati, da jim na tak način odvzamejo levji delež njih plač. Samo šest odstotkov novih stanovanj Je namenjeno za ljudska stanovanja to je očitno, da bo po tej poti ostal dU »stanovanja za vse« še dolgo samo sen Ponujajo pa se nezadostne rešitve, ko sindikati ne zahtevajo nemogočega, temveč samo zaporo najemnin, združitev vseh organizmov za gradnjo ljudskih stana vanj, odločno javno intervencijo ter reformo urbanistične zako- nodaje. Sindikati žele izvesti v tej zvezi popolno sindikalno mobilizacijo, da bi preprečili, da bi po okolni poiti delavci izgubil ono, kar si bodo priborili z novimi delovnimi po,godbami In da se bo dejansko zvišala njih življenjska raven. Ministrstvo za delo je danes uradno sporočilo, da se bo v pcnadeiljek ob 18. uri sestal minister Dcnait Cattdn s trema sdn-dkatefimd tajništvi to Intersta-čbm to da bodo skupaj obravnavali spor o obnovitvi delovne pogodba za kovinarje državnih podjetij. Podoben sestanek s sindikati in Conftodustrio bo v sredo 12. novembra ob 10. uri. V ponedeljek se bodo sestali sindikalni predstavniki z ravnateljstvom podjetja Pirelli, da se pričoo pogajanja za ureditev spora o proizvodni nagradi to drugih vprašanjih, glede katerega traja že dolgotrajen sindikalni spor. Fogajajn« bodo na sedežu združenja lombardskih tadusitrijcev in se ga bo s sindikalne strani udeležila tudi delegacija delavcev podjetja Bicocca. Odkrila protivladna zarota v Kongu-Brazzaville BRAZZAVILLE, 8. — Predsedr ndfc Konga-B razzaville kapetan Mariam Ngouabi je sporočil, da so danes odkrili to preprečili zaroto za strmoglavljenje njegove vlade. Kakih trideset ljudi je bilo aretiranih. Ngouabi je na javnem shodu pokazal orožje ameriške izdelave, ki so ga zarotnikom zaplenili. V poučenih krogih trdijo, da so mislili zarotniki umoriti predsednika med napovedanim obiskom Ngouabi ja neki mestni bolnišnici. napovedani govori Rumorja, Andreottija in Colomba. Med odločilnimi današnjimi razgovori navajajo opazovalci sestanek, ki ga je imel Forlani s predstavniki «kartela levice«: Morli-nom in Salvijem za »morotejce«, Gallonijem in Granellijem za »base«, Donat Cattinom in Vittori-nom Colombom za »forze nuove* in Sullom za »nuovo sinistro«. Popoldne je pričela celo krožiti govorica, da bodo izvolili samo tajnika stranke, medtem ko naj bi odložili volitve ostalih članov vodstva (27 članov, ki jih izvoli vsedržavni svet) na kasnejše razdobje, kar pa je Forlani zanikal in dejal, da je zelo malo možno. Člani struje «forze nuove« so s« danes tudi sami sestali in so ponovili že znano stališče, dodali pa so pomirljivo, da ne morejo razbiti enotnosti »kartela levice« in da je njih cilj, da čim bolj združijo vse napredne sile stranke, da ne bi postal novi tajnik »ujetnik notranje desnice« ter da je Forlani zagotovil, dia bo upošteval njih zahteve. Med vsemi temi vestmi je tudi zanimivo, da se je danes sestal Donat Cattim z Moram, ki je prav danes bil odpuščen iz bolnišnice In se bo torej verjetno Jutri udeležil za-sedanja vsedržavnega sveta KD. Med vsemi današnjimi govori na zasedanju vsedržavnega sveta je bila nedvomno najbolj zanimiva Atgjaiva ministra Vittori-na Colomba, ki Je obrazložil stališče struje »forze nuove« to nje-ne pomisleke na govor Forlanija. Dejal je, da iz tega govora Izhaja nejasno stališče in celo nekako podrejanje dosedanjemu doro tajskemu vodstvu. Tudi razbitje struje »Impegno democnaitico« ne izhaja lz neke politične pobud« Fanfamlja na osnovi iskanja nove politične usmeritve stranke, temveč je odraz socialne stvarnosti, ki je povzročila socialdemokratski razkol ta razkol v umerjeni demofcristjanski skupini. Resne pomisleke je izrazil predstavnik leve skupine v KD, da bi lahko z novim Forlanijevim vodstvom prišlo do bistvenih novo-sti v stranki, kar je utemeljil, da bi enotnost pri glasovanju pom«, nila združitev levičarskih in desničarskih glasov to bi odvzela vsak politični pomen poskusom Forlanija, da se izmota iz doro-tajskega objema. Ti elementa zmede so prršh še Jasneje do izraza z govorom Forlanija, ki je bil sdce* (Nadaljevanje na 2. strani) RAZGOVORI TIT0-BUMEDIEN V ALŽIRU Ugodni pogoji za vsestranski razvoj odnosov med Jugoslavijo in Alžirijo (Od našega beograjskega dopisnika) Alžir, 8. — Predsednik Tito to Bumedlen sta danes s svojimi sodelavci nadaljevala razgovore. Današnji razgovori so bili posvečeni dvostranskim odnosom .Pri tem je bilo ugotovljeno, da odnosi med Alžirijo ta Jugoslavijo stopajo v novo fazo, ki daje možnosti za nove oblike sodelovanja. O tem se bodo podrobnejše raagovarjali sodelavci obeh predsednikov in kasneje mešana komisija za gospodarsko to znan-stveno-tehnično sodelovanje, ki se bo sestala januarja prihodnjega leta. Na začetku današnjih razgovorov Je Bumedien prikazal osnovne smeri razvoja Alžirije to pri tem omenil, da je bila Jugoslavija prva socialistična država, ki je vzpostavita odnose z Al: ir i jo to da je prva dala kredit v času, ko je M Alžiriji najbolj potreben. Bumedien je ugotovil, da sedanji gospodarski odnosi zaostajajo za poldtdčmdimi ta izrazil upanje, da bo obisk predsednika Tita dal novo pobudo za vsestranski razvoj alžirsko-jugoslo-vanskih odnosov. Bumedien je-seznanil Tita z gospodarskim razvojem Alžirije in dosežki na družbeno - političnem področju. Predsednik Alžirije se je posebno zadržal na štiriletnem načrtu za razvoj, ki se bo pričel izvajati prihodnje leto. Predsednik Tito je s svoje strani opozoril na neizkoriščene možnosti v gospodarskem sodelovanju In seznanil Budemiena z glavnimi značilnostmi gospodarske reforme v Jugoslaviji. Kot se Je zvedelo, se na današnjem sestanku predsednika nista razgo-varjala o mednarodnih vprašanjih. Med razgovori je Tito povabil Bumediena na obisk v Jugoslavijo. Alžirski predsednik je vabilo z zadovoljstvom sprejel. Točen datum obiska bo naknadno določen. Po razgovoru sta Tito to Bu-medien kosila blizu Alžira, kjer sta sama nadaljevala razgovore. Pričakuje se, da bo sporočilo o obisku predsednika Tita in njegovih razgovorih objavljeno jutri dopoldne. Predsednik Tito Je danes popoldne sprejel Jugoslovane, ki so zaposleni v glavnem mestu Alžirije, zvečer pa je priredil slovesno večerjo v čast predsednika Bumediena. Predsednik Tito je kot osebno pomoč prizadetemu prebivalstvu po nedavni povodnji izročil alžirskemu Rdečemu polmesecu 100 tisoč dinarjev. Kot je znano je ve nedavnih povodnjih v Alžiriji Izgubilo življenje 76 oseb, ranjenih je bilo 273, a nad 45.000 ljudi je ostalo brez strehe. B. B. Začetek izseljevanja iz Banjaluke BEOGRAD, 8. — Danes se je pričela organizirana evakuacija prizadetega prebivalstva iz Banjaluke, ki je ostalo brez strehe. To je bil tudi skrajni čas, kajti pričelo se je deževno vreme, bosanske hribe je pobelil sneg in zima lahko vsak čas pritisne. Po sklepu republiškega štaba za organizacijo pomoči prizadetemu prebivalstvu, bodo iz Banjaluke evakuirali učence desetih osnovnih sol in dijake petih srednjih šol skupno z učitelji in profesorji. Ucenci osnovnih šol se selijo v Trogir, Gradac, Subotico, Beograd, Sarajevo, Omiš in Mostar, dijaki srednjih šol pa v Bihač. Tuzlo Mostar, Savnik, Zenico in Fočo. še m odločeno, kako se bodo preselili dijaki banjaiuške gimnazije. Danes so Banjaluko obiskali člani diplomatskega zbora akreditirani v Beogradu. Tuji diplomati so si v spremstvu predsednika občine Babiča in drugih občinskih funkcionarjev ogledali ožje središče mesta in najbolj poškodovane gospodarske in druga objekte. Po ogledu je predsednik občine seznanil tuje diplomate z razmerami v mestu in okolici in se jim zahvalil za pokazano razumevanje za prizadete kraje. Vsedržavni svet KD (Nadaljevanje t 1. strani) dokaj nov glede splošnih ugot<>-vitev, zelo problematičen pa glede socialnih dn gospodarskih vprašanj in ni ndčeoair povedal glede sedanjih borb delavcev in Študentov. Skratka ne gre za jasno in nedvoumne odločitve, ki bi morale »shajati te zaključkov razlogov socialdemokratskega razkola in možnih reditev, ki obstajajo tudi izven okvira šttristran-ekega vladnega sodelovanja, Furlani se je končno zavzel za tesno sodelovanje s PSI, češ da nd mogoče, da bi ta stranka zavrla reševanje perečih socialnih in gospodarskih vprašanj, kolikor pa se hočejo pri reševanju teh vprašanj pridružiti tudi druge sile, so lahko samo toplo pozdravljene. Danes Je govoril tudi tržaški član vsedržavnega sveta KD posl. Betel, ki pripada struji ((prijateljev posl. Mora« in ki je obravnaval predvsem vprašanje krize strank ter krize odnosov med strankami in družbo. Zavrnil je možnost predhodnih volitev, češ da bi to pomenilo, da se ne znajo izreči ln sprejeti ustrezni sklep. Socialistična združitev je po njegovem pozitivna in KD ne more biti indiferentna proti «obem dušam socializma», kot mora tudi izreči jasno besedo o vsebini levega centra. Belci je zaključil, da je levica v K D bistvenega pomena za življenje stranke. Polemika med Zah. in Vzh. Nemčijo (NaOiljevanje s 1. strani) nonemški zunanji minister dejal: «V Demokratični republiki Nemčiji so konservativni ostanki in preživela stališča mnogo bolj odporni kot v Zvezni republiki.* V govoru na kongresu zahodno-berli tiske sekcije liberalne stranke je Scheel dejal, da je prepričan, da novo stališče bonske vlade do obstoja dveh nemških držav ne bo povzročilo »verižnega priznanja* Vzhodne Nemčije po tretjih državah. Po njegovem mnenju, prijateljske države Zvezne Nemčije ne bodo hotele kaliti procesa zbliževanja med Nemci s prenagljenimi pobudami. Nato je izrazil prepričanje, da se bo »sovražno stališče* vlade Vzhodne Nemčije spremenilo in da bo prišlo »do popuščanja v korist prebivalstva in enotnosti naroda*. Na sprejemu sovjetske ambasade v vzhodnem Berlinu pa je predstavnik Združene nemške delavske stranke Erič Hanecker izrazil oprezen optimizem o dejstvu, da je «bonska vlada morda napravila korak do bolj realističnega pogleda do evropskih vprašanj«. Hkrati .pa Je kritiziral nekatere nedavne Izjave kanclerja Brandta tol zunanjega ministra Scherla. Hanecker je-dejal, da je zvezni zunanji minister napovedal »Haflitstetaiovo doktrino v novi dblikl«. Vzhodnonemška tiskovna agencija «ADN» je danes protestirala proti prisotnosti Soheela v Berlinu tol ostro kritizirala novo zunanjo politiko Bonna. V poročilu agencije je med drugim rečemo: «Nova vlada se še naprej krčevito drži načela, da pred-ztavlja ves nemški narod.« Tri obsodbe na smrt v Džakarti DŽAKARTA, 8. — Vojaško sodišče v Džakarti je obsodilo tri osebe na smrt pod obtožbo, da so bile vpletene v umor dvčh generalov ob državnem udaru oktobra leta 1965. Poleg tega je sodišče izreklo še 14 obsodb od 12 do 20 let zapora. Vsi obtoženci so pripadali osebni gardi bivšega predsednika Sukama. HRUPNI PROTEST SREDI PARIZA RAZPRAVLJAL BO 0 SKLICANJU ARABSKE KONFERENCE NA VRHU V Kairu je začel zasedati arabski obrambni svet Jaser Arafat o sporazumu z Libanonom • Čistke izraelske policije na zasedenem ozemlju KAIRO, 8. — Prvič po šestdnevni vojnii julija 1967 «*e Je danes v Kadru sestal Arabski obrambni svet, katerega se udeležuje trinajst držav: ZAR, Jordanija, Irak, Kuvajt, Libija, Sirija, Južni Jemen Saudova Aralbdja, Jemen, Sudan, Libanon, Alžiri ja in Maroko. Za vsako državo so prisotni zunanji minister, obrambni minister in vrhovni poveljnik vojske. Prisotni sta tudi delegacija organizacije za o-svoboddtev Palestine in predstavništvo generalnega tajništva Arabske zveze. Glavni rezultat, ki ga pričakujejo od zasedanja, je sklicanje konference na vrhu arabskih držav, za katero se je med drugim zavzel tudi egiptovski predsednik Naser v svojem zadnjem govoru v na rodni skupščini. Za to konferenco se je izreklo že enajst od trinajstih prisotnih držav; samo Alžirija in Sirija se nista še o tem izrazili. Edem od glavnih argumentov zasedanja bo tudi ustanovitev skupnega arabskega vojaškega poveljstva, kd naj bi prevzeto prvenstveno vlogo v vodenju vojne proti Izraelu. Predlog je dala delegacija Libije, ki se je v zadnjem času izkazala za eno od najbolj aktivnih pobudnic panarabske politike. Med temami, kd so na dnevnem redu, je tudi preučitev sklep« wa-shingtonske vlade, da dovoli ameriškim državUijonom, da služijo v .izraelski vojski. Ob odprtju zasedanja je imel u-vodrno poročilo generalni tajnik A-rabske zveze A bdel Kolek Huhama, ki je med drugim dejal, da je »sionistični Imperializem stopil v najbolj silovito najnevarnejšo fazo«. Obtožil Je tudi Izrael, da se je zoperstavil vsem dosedanjim poskusom mirne rešitve srednjevzhodne krize ter da hoče obdržati ozemlja, ki jih je zasedel med šestdnevno vojno. Kot je po seji povedal namestnik generalnega tajnika Arabske zveze general Ali Sadek, je bilo dar našnje zasedanje posvečeno ((mobilizaciji vseh arabskih sil v vojni proti sovražniku«. Sadek je tudi dejal, da mara vsaka arabska država na Jasen in dokončen način prevzeti nase lastne odgovornosti ter se pripraviti na vojno, ki Je postala neizogibna. Kairski list «A1 Abram« objavlja danes intervju s predsednikom organizacije za osvoboditev Palestine Jasenom Arafatom o nedavno doseženem sporazumu med Libanonom in organizacijami palestinskih komandosov. Arafat je dejal, da kairski sporazum ((zagotavlja komandosom njihovo akcijsko svobo do ter zajamči suverenost in varnost Libanona«. Povedal je tudi. da živi trenutno v Libanonu 310 tisoč Palestincev ter da sd njegova organizacija prizadeva, da bi IIIHIIIIimiimillllMIlimillMimillllllHIHIIUIIIIimillllllllltlMIIIIIIIIMIHtlllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIIIIIII Odgovor južnovietnamske ZRV Nixonovemu govoru o Vietnamu Osvobodilne sile obstreljevale 22 oporišč Se trije ameriški helikoptetji sestreljeni SAJGON, 8. — Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama je danes izdala po-očilo, s katerim odgovarja na Nixonov televizijski govor 3. novembra, ki ga označuje za »arogantno izzivanje*. V poročilu, ki ga je objavila se-vernovietnamska tiskovna agencija, je rečeno, da je Nixon «s skrajno ciničnimi in premetenimi argumenti pretvarjal zgodovinske dogodke ter je arogantno izzval vietnamsko ljudstvo, ameriško ljudstvo in ljudstvo vsega sveta, ki ljubijo mir in pravico*. Poročilo,, obsoja gmeriško politiko »vietnamizacije vojne*, katere namen je »zavlačevati vojno, uresničiti cilj neokolonializma v Južnem ..Vietnamu . ter ...uvesti. do-, končno razdelitev države na Sever in Jug*. Če bo ameriška vlada nadaljevala dosedanjo politiko — zaključuje poročilo začasne revolucionarne vlade — bo vietnamsko ljudstvo še bolj zaostrilo boj proti ZDA. Preteklo noč so osvobodilne enote obstreljevale 22 ameriških in sajgonskih oporišč. V desetih primerih je prišlo do človeških žrtev. Enote FNO so napadle dve oporišči v bližini kamboške meje ter se umaknile šele po nastopu ameriškega topništva in oboroženih helikopterjev. Ameriške zgube so po poročilih vojaškega poveljstva »lahke*. Glasnik ameriškega vojaškega poveljstva v Saigonu je sporočil, da so osvobodilne enote sestrelile včeraj tri ameriške helikopterje. Eden od članov posadk je bil ubit, trije pa ranjeni. Prvi helikopter je bil sestreljen v pokrajini Quang Tin južno od Da Nanga, druga dva pa, ki sta bila opremljena z raketami in težkimi strojnicami, v bližini meje s Kambodžo. Od leta 1961 so Američani izgubili v Južnem Vietnamu 1.383 helikopterjev. Razočarana opozicija na Portugalskem LIZBONA, 8. — Portugalsko notranje ministrstvo je danes sporočilo, da bodo volilni odbori, ki so jih ustanovile opozicijske stranke za nedavne politične volitve, razpuščeni. Ministrstvo mani da po ob javi jenih -; -vol tonih rezultatih n/l več opravičen njihov obstoj. Opo-z.cljske stranke pa so nameravale te odbore obdržati in so med volilno KatmpfaMIcrižraziie upanje, da bo vlada preklicala prepoved delovanja opozicijskih strank. Jutri zasedanje o naložbah tujega kapitala v podjetja V avli «Venezian» na gospodarski fakulteti se bo jutri popoldne ob 17. uri pričelo napovedano dvodnevno zasedanje o vlaganju tujega kapitala v Italiji in Jugoslaviji, ki ga organizira tržaški Center za raziskovanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE v sodelovanju z vseučiliščem. Kakor smo že zabeležili v našem listu, bo ob o-rogli mizi, ki bo trajala še v torek, spregovorilo 10 docentov in strokovnjakov s tega področja, in sicer pet z jugoslovanske in pet z naše strani. Razpravo bosta vodila prof. Ivo Žuvela z Reke in fr?™®5?«*: pa * Tj? P*, («4, ® MEDNARODNO NAMBNOMSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Y SARAJEVU Jugoslavija osvojila prvi mesti s Šurbekom in z moško dvojico Po dve zmagi sta osvojili Jugoslavija in Sovjetska v v _ zveza, po eno pa C S SR, Švedska in Romunija Jaser Arafat vsi brez izjeme učinkovito prispe vali k palestinski revoluciji. Predsednik organizacije za osvoboditev Palestine je nato demantiral vest o ustanovitvi skupnih libanonsko - palestinskih komisij z* izvajapje sporazuma ter je potrdil, da se bodo libanonski in paiestin ski predstavniki kmalu spet sestali v Beirutu za preučitev nekaterih važnih še nerešenih vprašanj ((Libanonski dogodki — je zaključil Jaser Arafat — spadajo v sklop zarote, katere namen je likvidirati palestinsko revolucijo na tem področju. Ta zarota — je dejal — ni še končana. Njeni avtorj/ nas bodo ponovno skušali zabosti v hrbet, dokler bo revolucija obstajala«. "V ddllnt reke Jordan Je prišlo tudi danes do streljanja med jordanskimi m izraelskimi vojaki. A- doče vedno stal ob strani, &V ne več uradno. .Sl Še posebej se obračam na % igralce, stare in mlade, da °Pa\.s(i popolno zaupanje v svoje z™.0 ^|j in naj vam dres, ki ga obleče*f .^j nedeljah popoldne iz gole do športa, pomeni kot do *efl0 borbo, žrtvovanje in ponos, j Prepričan sem, da boste (i?y.j uspehe, ki si jih želite in teOA bom tudi jaz lastil drobec P0^. nad vami, vsaj kot vaš bivši trm* ...................................................mm..milil"111 OB USTANOVNEM OBČNEM ZBORU ŠI MLADOST V DOBERDOBU Če bo dovolj dobre volje do dela tudi rezultati ne bodo izostali Novo društvo bo zajemalo mladino iz vseh vasi doberdobske občino Športno združenje Mladost v Doberdobu je končno postalo stvarnost. Pripravljalni odbor, peščica marljivih ljudi, ki se je prejšnji mesec redno sestajal, je v sredo, 5. novembra zvečer, povabil vse športnike z območja doberdobske občine v dvorano PD Jezero na ustanovni občni zbor. Pobudniki za ustanovitev športnega društva, v Doberdobu so s tem zrddjučlLi svoje dolge in Izčrpne priprave. Ustanovni občni zbor je, ob zelo lepi udeležbi, odprl akademik Marjan Lavrenčič te Poljan. Njegovim besedam je vsa mladina te Doberdoba, Poljan - Dola in Jamelj skrb. no prisluhnila. Svoje misli je zgostil tako: ((Končno smo tudi mi začeli. Reči je treba, da smo mnogo zamudili, toda žal nam je tol prav to kesanje bo ristci, ki nas bo to-lilko bolj bodrilo k delu!« S takimi ugotovitvami je bila pred nekaj me. seči zasnovana v Doberdobu riova športna organizacija: športno združenje Mladost To društvo je Z9 kraško mladino zares potrebno. U gotavljali srno namreč, da so mladinci začeli uhajati k drugim športnim društvom, večkrat tudi k tujim te sosednih krajev. Ne bi bilo lepo, če bi občina Doberdob ne imela svojega športnega društva šport je za mladino kot vsakdanji kruh, zato JI je treba nuditi vse možnosti, da se mu lahko posveti. In ne samo mladina, am pak vsakdo, ki resnično pozna vred. note, ki mu jih nudi šport, naj se z njim ukvarja, športno udejstvovanje koristi tako fizičnemu, kot duševnemu razvoju človeka. In prav na tem polju so si ljudje najbolj bratje in vsaj trenutno, če ne dokončno, pozabijo na ovire, Delovno predsedstvo na ustanovnem občnem zboru Športnega združenja Mladost v Doberdobu ki danes še razbijajo mirno sožitje S tem naj bi se Izognilo nčP0*1^ med ljudmi. Pri nas Slovencih ima šport še važnejše poslanstvo. Zavedati se moramo, da smo manjšinski narod in da je naš narodni obstoj večkrat ogrožen, čeravno ne kot nekoč. Poleg kulturnega, je športno udejstvovanje eden najvažnejših či-niteljev za krepitev narodne zave sti, zato se ga moramo tesno oprijeti. Ni važno če Je kakovost nizka, važno je, da bomo šport masovno gojili in se med seboj spoznavali. Vse to naj bo temelj športnemu združenju Mladost. Vsakdo, ki bo hotel pristopati k temu združenju bo imel odprta vrata, še posebno dobrodošli bodo mladincu in mladinke, kajti tudi mladinke hočemo vključiti v športno dejavnost Na zadnjih slovenskih športnih igrah je s Tržaškega nastopalo mno-go žensk, bodisi posamezno, bodisd v ekipah, z Goriške pa niti ena Dejstvo je, da se pm nas ženske ne upajo, ali pa jih mi ne znamo vključiti v športno dejavnost, Naša dekleta mislijo da je to stvar fantov, da to ne pristaja pridni gospodinji. Dejansko pa ženska potrebuje prav talilko športne kulture kot moški SZ Mladost se bo potrudilo, da reši tudi ta problem. Mnogo napačnih predsodkov bo treba odpraviti. Seveda so športni objekti predpogoj za uspešno delovanje V teku je gradnja nogometnega igrišča, toda to ni dovolj. Mnogo stvari še manjka, za katere bo treba prej ali slej poskrbeti, Pot, ki smo si jo izbrali Je težka, vendar upamo, na razumevanje in pomoč mnogih«. Akademik Mario Gergolet te Doberdoba je poudaril, da je novo društvo že nastopalo na 11. slovenskih športnih igrah in na memorialu M. Fileja v Gorici. Dotaknil pa se je tudi vprašanja sedeža novega društva. Pripomnil je, da bi za sedež najbolj odgovarjali prostori PD Jezero, saj bi se sicer morala nova organizacija zateči v katero izmed gostiln, kar ne bi pozitivno vplivalo na športno življenje v vasi. Obenem se je zahvalil PD Jezero, ki je že vnaprej pismeno pomudilo, da stavlja športnikom na razpolago svoj sedež. Pozdrave PD Jezero je prinesel njegov predsednik, Jože Jarc. Ugotovil je, da so že v preteklosti delovali pod lato streho športniki ln prosvetarjl, zato je zaivrnll vsak dvom v pomanjkanje dobrega vzdušja med obema organizacijama. Lavrenčič je prečita] predlog za statut novega društva. Rekel Je, da se Je SZ Mladost naslondlo na statut bivšega nogometnega društva. ntm-u razmetavanju denarja ** m glstrlranje novega statuta. sp novi statut temeljito ln priredili novim potrebam, jjj zdaj odgovarja ciljem, kd ** L je pripravljalni odJbor zastavili prvem lavnem sestanku mri®^ Junija. i Sledila Je razprava. V gilavmri1'^ vsi govorniki potrdili stališče > pravljalnega odbora in podčrtajirj, trebo po novem društvu na škem. Precej časa p« se Je re^j, va zavlekla ob najhujši pred katero stoji novo pred športnimi objekti. Teh v pr berdobu še ni, vendar se Je & pr kazalo zadnje čase razumevehj*j| č inske uprave, ki se posebno čase trudi, da bi čim prej dof1^ la športni objekt v vasi. Lavrenčič se je tudi zahvalil P* p sednlku SKGZ, Gorazdu Veše’0,y» njegovo navzočnost, nato pa Je ^ sel izrazil svoje zadovoljstvo delom, ki ga opravlja krašk* ^ d:na na svoji zemlji Nov«110 pr boru Je zaželel obilo uspeh* ^i dal pa je. da z dobro voljo do ^ tudi rezultati gotovo ne bod° stali. pit Na vrsti so bile volitve ih den so bili objavljeni so prisotni Izvolili za čari*)* predsednika Hermana starega športnega delavca v dobu, ki Je tudi zdaj krepko gal pri zamotanih vprašanjih ustanavljanja novega društva V odbor so bili Izvoljeni ^ n.)) predstavniki: p/>' za Doberdob: Franko Je**®1'^) rio Gergolet, Bruno Dužmah. Ul.ian, Franko Lavrenčič. > Lavrenčič: za Poljane: Mario Lavreri^’ za Dol: Mario Peric; za Jamlje: Milica Pahor p V nadzorni odbor pa so voljeni: Stanko Frandolič Herman Gergolet (Tržič). Gergolet (Doberdob) »ft*1 Po volitvah so tudi že glavno smernice novega dru31^ J« Prepričani smo. da mladih®' ^ osnovala novo društvo, ne bc1 „ t* la osamljena, ampak bo ^ razumevanje vseh občanov. ^ m* mladina s svoHm delom n« ^ V ramena breme svojih dedo^ Ji zato morale pomagati ustanove kot so občinska prosvetno društvo in drug* nlzacije Naša mladina, n* najjužnejšem delu slovenške lje. bo s svojim delovanj«*11 y r da bodo rasli dobri šport*1^ * tudi zavedni pripadniki svoj**^ ® roda. Upajmo, de bo seme-ga v Doberdobu vsadili v obrodilo obilen sad, /■ ^®5rsičr8nwmle Nekaj o NŠK v Število čitateljev, no-ve knjige in predvsem nevzdržni prostori... i&t teZur*,l v Narodni ln čital' knjižnici ni primerne da„ niSe Jn so prostori iz dneva v ladm^i^esni, je obisk knjižnice li!1 Mesečno namreč obi-iiO %tJ!]]zmco v Poprečju 400 do vsni, foteljev, 150 do 200 knjig pa dom p168?? knjižnica posodi na dovoli,,!-*1 te ustanove sicer ne če knir ]° P°S°M, vendar pa ho-»o?naantl,Cr l lzPpsojevanjem knjig tesorio l}sMm študentom m pro-čaSa w '’ J? zaradi službe nimajo ce -Jj? M se posluževali čitalni-Prof£ Modnimi urami. dosodti!etl edatelji si včasih «iz-s°Disol. Posamezne številke dana tnv’ .. jih potem ne vrnejo, sla H;;”0”” Povzročijo veliko po-rozrAh,nicarjema, ki morata po iteviile ^rai1^ iskati manjkajoče GetS?01’ imajo v knjižnici v Ulici katalog, je no- teno n^niJrp *Vi ___ čniJ.anie stvarnega kataloga ob torobipVendar pa bi nastal nov Zanj ,”1, e.e bi ta katalog dobili, di knSHn-a namreč prostora. Tu-k° T?a nimajo kam dajati in ta-Sodišče10 man’ važne knjige v bila a!fte,c!em ietu ie knjižnica do-Sa»ii l\j}akuPila 1244 knjig. S knji-Oarne S?tagajo nekatere knji-fona , , Sloveniji, predvsem Dr-h hai%ora>a za^oz^a Obzorja psicl^P dvojnikov je dobila iz kolke kvu-nznice’ k obogatitvi trža-bi !VarSmce. m ie Pripomogla tu-lica }n univerzitetna knjiž-4-0 L]ubhani. *e žar!,® študenti tržaške univer-bratih ! P-Tl svojih tezah in dok-!• iuarJulrati teme iz slovenske ■‘tike ! ovanske ekonomije in po-r M' -?? graškega sveta, 1 za i!° v knjižnici pnmamkova-Zo. slaP,.P?,rebne literature. Tudi Psfifen Predvsem za slove- bilo LP^Mka aradiva. ki bi ga ra?Do'nn dobiti, če bi bilo na ce», jej0?, večje število uslužben- . KLahwth- čutiti a*. pomanjkanja osebja pa ie ®redS( “a! pomanjkanje denarnih °- \eh problemih bi bilo ]Mna ?!mtžidi\ da bi tržaška Na-*°h'"o studijska knjižnica res rei>am doscala naraščajočim pokuri, 2las ti m ladega kadra slo-razumnikov. MARIBORSKO KULTURNO PISMO Prodoren uspeh «Tedna slovenskih dramskih gledališč» v Mariboru Velik odziv občinstva in visoka izvajalska raven - Igralski jubilej Vladimira Skrbinška Prizor iz Jurčičevega - Inkretovega «Detetega brata«, s katerim bo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja nastopilo danes popoldne v tržaškem Kulturnem domu Pravkar se je v Mariboru zaključila tradicionalna jesenska revija slovenskih dramskih gledališč, imenovana ..Teden slovenskih gledališč«. Letošnji, po vrsti že četrti teden, na katerem so prikazani dosežki najboljših predstav vseh profesionalnih gledališč, je bil še bolj svečan, ker se je vršil v sklopu proslav 5a je bilo izredno mnogo tudi takšnih obiskovalcev, ki šobili prisotni večer za večerom na vseh predstavah in se udeležili tudi drugih prireditev v okviru proslav 50-letnice mariborskega narodnega gledališča, kar je bilo izredno utrudljivo zaradi zgoščenosti prireditev letošnjega jubilejnega programa. Presenetljiv odziv občinstva in podpora občinskih kulturnih dejavnikov v Mariboru, ki so se jim s finančnimi prispevki pridružili tudi mnogi delovni kolektivi, so najboljši porok za nadaljnji vsakoletni pregled slovenskih gledališč v Mariboru. . """■O"" "■■■■ im.Muti,. n,..,.,.,. PREDSTAVLJAMO VAM REŽISERSKEGA DEBUTANTA Mario Uršič pripravlja uprizoritev Stokove veseloigre «Moč uniforme» Dosedanje gledališke in filmske izkušnje - Za živo, aktualno, angažirano gledališče J. o. inski koledar 70 ‘Do-Iainiitvo ^^kega tl.ka b0 Pia' da je v tisku in da ga °* običajno ob koncu te-prvj/^leseca ali najkasneje v Jadr dneh decembra izšel V ,ar|ski koledar za leto kateremu bo tudi letos ^nii°*e.na zbirka petih lepih dins^ 'z letošnjih zbirk Mla- driJ7''’ knjige in Prešernove vi; "• z naslednjimi naslo-i*iov*k rra Madre«, „p0 do-«l0v'" slovenskih pisateljev«, «2q ,Za ukradenimi milijoni«, r0(!|, ,vina slovenskega nalil 'n “^a bi ostali mladi *dravi», l«>a. za celotno zbirko s ne, ariem vred bo ostala Pomenjena: 1400 lir. ia|cj r°z'la sprejemajo razna-Zbj.i ^‘morskega dnevnika, V a Pa bo tudi v prodaji Tt,,S °Venskih knjigarnah v *U ^ Gorici. sl^'®1, ni raznašalcev Primor-l| ,| dnevnika, bodo obiska-*t0p°y®nske družine naši zali^ 'ki. Zaradi omejene na-n0v. v®bimo vse stalne in l%|{Cj. °djemalce knjižne kola Je Jadranskeaa koledar- da ,i jo že sedaj zagoto- Prihodnja premiera Slovenskega gledališča v Kulturnem domu bo veseloigra kontovelskega komediografa Jake Štoke «Moč uniforme«. Režiral jo bo mladi asistent režiser našega gledališča Mario Uršič. Za tiste, ki bolj pozorno spremljajo delovanje naše vrhunske u-metniške ustanove, njegovo ime ni prav nič novo. Predvsem se zelo pogosto, skoraj za vsako novo uprizoritev pojavlja na plakatih z oznako ..asistent režije«, pred koncem minule sezone pa je Studio SG v njegovi režiji u-prizoril tri študijske enodejanke. Drugi ga bolj kot po imenu poznajo mogoče po njegovi pojavi, po njegovi čmd bradi, ki mu obkroža .mladostni obraz in se z dolgimi zateci spaja z lasmi v stilu zadnje mladeniške mode. Prav zato se md zdi, da se mo-flaimo z mladim režiserjem pi^d njegovim prvim Javnim samostojnim nastopom pred tržaškim občinstvom vendarle nekoliko bolj spoznati. V ta namen sem v četrtek proti večeru stopil v Kulturni dom. Bil je ravno odmor za ..Martina Krpana« In po stopnišču in fojerju sp se lovili o-trocd, ki so že tretjič ali četrtič do kraja napolnili dvorano. U-maknila sva se v ..obrekovatai-co», toda vrvežu, pomešanem z napovedmi za igralce po zvočniku, se nisva mogla povsem izogniti. Nič zato, vzdušje je bilo tako še boljše, povsem v sozvočju z gledališkim utripom in razgovor je zato bolj spontano posegel tudi na tiste teme, katerih mogoče ne bi načela, brez katerih pa bi pogovor ostal brez dvoma okrnjen. Mario Uršič je pristen Tržačan lz slovenske delavske družine. Leta 1959 je dokončal slovensko trgovsko akademijo in potem nekaj časa delal v banki. Kdaj in zakaj se je iz teh svojih korner-oialiistlčndh začetkov ogrel za gledališče? Tega magičnega trenutka niti sam ne more točno opredeliti. Očitno je bil v njem latenten a se je uveljavil za življenjsko u-smeritev šele z leti mladeniškega dozorevanja, s spoznavanjem sveta okrog sebe in prodiranjem zavesti, da je gledališče zelo pomembna forma vplivanja na človeka. Prišel Je v Ljubljano — seveda sedaj že z jasnimi teatrskimi hotenji. Med filmom in gledališčem se je potem začela njegova gledališka pot, od aslstiranja na ljub Ijanski televiziji do študija režije na akademiji za Igralsko umetnost pri prof. Janu, kjer je teo- retični del študija že za njim, vmes pa polno Igralsko-režiserskih pobud v krogu mladih z dovolj očitno poudarjenimi tendencami novega v gledališču. V letih 1963-1964 se je pridružil skupini SAG (Študentskemu aktualnemu gledališču) skupno z Dušanom Jovanovičem, Mlakarjem, Andrejem Inkretom, Zvonetom Šedlbauerjem. Prva mednarodna Izkušnja ga je s to skupino privedla v Nancy na svetovni festival študentskih gledališč s Smoletovo veseloigro «V črnem«. Potem režiserski poskus v neki angleški komediji z novo skupino, ki pa ni dolgo vzdržala in potem filmska prizadevanja v amaterski skupini ..Odsev« z znanima filmskima delavcema Ačimovičem in Frvanjom. Na filmskem festivaiu v Novem Sadu leta 1963 je za režijo Igranega filma ..Ples« prejel zlato plaketo, sicer pa~se~^Je z mnogimi priznanja, odlikovala vsa skupina. Kot asistent režije je sodeloval pri filmih ..Sonce« in ..Nedosegljl-ve«, toda razmere v slovenskem filmu žal niso talko rožnate, da bi mlademu ustvarjalcu bila v njem na široko odprta vrata. Mnoge pobude, mnogi nameni In načrti so ostali neuresničeni, tudi bridkosti ni manjkalo, ostala pa jo ljubezen do tega svojstvenega sveta, ostala je notranja potreba, da živi za gledališče in si v njem najde svojo pot, odgovor na vprašanja, ki ga težijo in zanimajo kot mladega človeka sredi stvarnosti današnjega sveta. Leta 1966 se je vrnil v Trst k našemu gledališču. Po mnogiih a-sistiranjdh ob režijah velikih i-men slovenskega gledališča, ki so se zvrstila na našem odru, po študijskem režiranju v Studiu SG je sedaj pred prvo samostojno režijo v Trstu, pravzaprav je sredi nje, saj so vaje za ..Moč uniforme« v polnem teku. Kako se počuti pred svojim nastopom pred javnostjo? Na ob vezno vprašanje iskren odgovor. Povsem brez treme ne gre, pa čeprav je delo zasnovano kolektivno in čeprav je deležen vsestranske pomoči celotnega ansambla, čeprav ga obkroža tovariški odnos in skupna želja vseh po uspehu. A problemi so, so pogosto za izkušenega režiserja, kaj ne bi bili za mladega, ki nenadoma spoznava, da ni vedno tako enostavno približati se igralcu, prav zaigrati na njegovo človeško struno pa čeprav se mu Je do trenutka neposrednega profesionalnega kontakta zdelo, da ga vendarle dobro pozna. Za mladega režiserja obstaja brez dvoma problem avtoritete, tudi če je njegovo pojmovanje odnosov režiser-igralec široko in če sloni na konceptu skupnega iskanja optimu-ma ob zavestnem odpovedovanju vsem prijemom, ki bi utegnili zavirati igralčev osebni doprinos na račun neke shematične togosti. Toda ni samo to, gre tudi za zavest odgovornosti do dela. Uršič ogorčeno odklanja tisto, ponekod razširjeno filozofijo, češ da je za Trst vse dobro. Odgovornost kogar koli, ki dela na gledališkem, kulturnem področju Mario Uršič sploh, j« v Trstu večja kot Je lahko kjerkoli drugje in vedno večja bo v prihodnosti. Brez resničnega zavzemanja, brez težitve h kvaliteti je gledališko poslanstvo obsojeno na popoln neuspeh, kakor se izneverja svojemu bistvu, če hodi slepo mimo vsakdanjih problemov življenja, če si ne prizadeva biti živo, aktualno, če si ne prizadeva ujeti boleče socialne stvarnosti tudi našega malega tržaškega sveta, jd dati odrsko paralelo in umetniško diagnozo za dejansko Iskanje boljšega. ..Kako naj ne bom kot gledališki človek prevzet in zavzet, če vidim delavske manifestacije m ullied pod svojim oknom, ko pa je od izida delavskih borb odvisna usoda tudi mojega oče- ta-delavca, usoda taste plasti, ki je trajno gibalo napredka?« * * * In ..Moč uniforme«? Režiserski prijem, problemi če so in kakšni? Dvojno možnost ima režiser: ali se odloči za realizem ljudske igre, ali za dozo gledališkega artizma z dobrodušnim, malce ironičnim pogledom na neko preteklost z usmeritvijo v nekakšno stilizirano igro, mogoče celo v pantomimo. Uršič je segel po drugi možnosti in harmonično uskladil tak koncept s sceno (Cej), odrsko glasbo (Aleksander Rojc) in drugimi komponentami. Igralskih problemov nd: veseloigra je brez pretenzij in njen ediini namen je zabavati. V okviru koncepta torej veliko možnosti za čisto igralsko sprostitev, za kar jamčijo tudi nosite! glavnih vlog: Silvij “Kobal, Zlata Rodoškova in drugi, med njimi tudi na novo angažirani član SG Boris Cavazza v vlogi agenta Majerja. * * * Kulturni dom se Je medtem polagoma umiril. Razposajena o-tročad se je razšla, Martin Krpan je odložil mesarico in kij, dvor-janiki svoje lasulje. Od časa do časa Je kdo pokukal v ..obreko-valnico«, Uršič pa na ročno u-ro: bližal se je čas za vaje. I-gralce, ki so komaj odložili maske, je že klical študij za novo delo. Tak je ritem gledališča... Stisk roke in srečno mlademu režiserju ob debutu na tržaškem, njegovem odru, za katerega ima toliko lepih misli in mladih idej. Srečno za ..Moč uniforme« in srečno tudi za ideje. JOŽE KOREN Zamisel o vsakoletnem srečanju slovenskih dramskih gledališč v Mariboru kot stalni umetniški prireditvi, se je porodila že davno pred štirimi leti, ko se je v jeseni leta 1966 prvič tudi uresničila. Iz leta v leto je pridobila vse več navdušencev med občinstvom in postala kljub mladosti že kar tradicionalna prireditev, ' ki bi bil brez nje Maribor danes v resnici osiromašen za veliko kulturno manifestacijo, kakršne nima niti glavno mesto Ljubljana. Našo trditev potrjuje predvsem letošnji teden, ki se je že kar vrastel v zavest marsikaterega mariborskega občana in delovnega človeka na štajerskem o-zemlju. Letošnji teden Je nadvse svečano otvorilo Mestno gledališče iz Ljubljane z Izvrstno uprizoritvijo Arthur Millerjeve igre «Gena» (The Priče). Svečanemu občutju zares kvalitetne uprizoritve v režiji Janeza Vrhunca in v sceni in kostumih Milana Butine, je, razen igralcev Mire Bedenkove, Janeza škofa in Janeza Eržena, doprinesel zlasti še 45-letni jubilej umetniškega delovanja velikega slovenskega Igralca in režiserja Vladimira Skrbinška. Svojo u-m etn iško pot je začel prav na o-dru mariborskega gledališča, na katerem Je v nizu sezon ustvaril nepozabne režijske, predvsem pa igralske dosežke, ki sodijo v sam vrh jugoslovanske gledališke u-metnosti. Proslava na koncu predstave, ko je hvaležno občinstvo nagradilo jubilanta z dolgotrajnim aplavzom že pri vstopu na oder med predstavo, se je nadaljevala v prisrčnem ozračju, ko so kolegi Im zastopniki gledališč zasuli umetnika z izrazi navdušenja in zahvale s pismenimi 1n ustnimi čestitkami, ki so priromale z vseh strani Jugoslavije in iz slovenskega zamejstva Trsta in Celovca, katerim se je pridružila še gora cvetja in dragocenih daril. Prisrčnemu Jubilejnemu večeru je drugi dan sledila predstava ljudske igre Josipa Jurčiča »Deseti brat« v priredbi Andreja Inkreta, ki jo je uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Predstava, ki je navdušila občinstvo ie zaradi popularne ljudske vsebine, je prikazala niz izredno posrečenih odrskih idej režiserja Francija Križaja, ki so se uveljavile zlasti v prvem delu predstave, dočim se je drugi del pred- ......................................... V PRENOVLJENI SESTAVI PONOVNO MED NAMI PRED KONCERTOM -SLOVENSKEGA OKTETA-PRIHODNJO SOBOTO V KULTURNEM DOMU Eden najbolj reprezentativnih ansamblov v Jugoslaviji, katerega izvajanje upravičeno primerjajo kvaliteti iiii>>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiil||imi,|l„llimi|ll|||||||||||||l,lll, Hejhb potovanje skozi čas -k s, Edvarda Kardelja Potova-°zi čas ima svojevrstno nw°' Ta spls Prvilcrat I Mladinski matici v Ljub-&S41 eta 1934. Avtor ga je na-*Kl ^ hamenom, da bi sloven-1'4®v0iaata osvetlil razvojna družbe. Knjiga, ma-'•U Predvsem mlademu ro- v zbirki Mladinske ^ zbudila v takratni javnosti velik odmev. °čen je billa močno po-®a ■ takratni katoliški tisk materialističnega o-hja zgodovine človeštva njal. Priznaval je, da - - sicer odlično napisana, NaJji ^® Jo je seveda odklanjal Ntl^e “tejme zgrešenosti. Zaradi težji J?8, J® Mladinski matlcd a. razPust' saJ Je tokratni minister v Beogra- na podlagi anonim- ne ovadbe ukinitev te slovenske založniške ustanove, ki je bila v rokah naprednega učiteljstva. Glavni prosvetni svet pa predloga ministra ni sprejel in je ukinitev mladinske založniške ustanove odklonil. Kardeljeva knjiga je postala vse bolj brana tja do vojne. Pred nekaj leti je knjigo ponovno izdala Pomurska založba v Murski Soboti, zdaj pa je tretjo izdajo pripravila Mladinska knjiga, skupaj z založbo Vuk Kanadžič, kd bo tako to knjigo posredovala tudi srbohrvaškemu knjižnemu trgu. Kardeljev spis Potovanje skozi čas poznamo. Pisatelj sam je zapisal, da Je ..ezopovsko napisan«, saj je bilo to zaradi predvojne cenziure potrebno. Avtor pravi, da to velja še posebno za podnaslov spisa ..gospodarska zgodovina sveto«, saj dejansko ne gre samo za prikaz nazivoja gospodarstva temveč za prikaz razvoja človeštva in človeške družbe ter razvoja človeške mi- sli. Zato po svojem značaju ta knjiga ni le gospodarska zgodovina in daleč presega ta okvir. Poglavja, ki imajo sicer svojevrstne, privlačne naslove, predstavljajo v resnici posamezna obdobja v zgodovini človeštva, tako kot jih pozna sodobno, napredno materialistično pojmovanje zgodovine človeštva. Poleg knjige same, ki sicer ni neka novost na slovenskem knjižnem trgu, novost pa bo za jugoslovanski trg, je treba omeniti predvsem dvoje: Kardeljeva knjiga začenja novo knjižno zbirko Mladinske knjige, zbirko z naslovom Naš čudoviti svet, v kateri bo izšlo več zanimivih knjig s področja znanosti in umetnosti. Tako na pr. knjiga o matematiki, o medicini, o glasbi, knjiga o komunikacijah, o gledališču itd. Kardeljeva knjiga pa je v sedanji izdaji Mladinske knjige prvikrat ilustrirana ln opremljena tako, kot to zasluži, že pri prvi izdaji pred vojno so kritike poudarjale škodo, ker knjiga ni bila Ilustrirana. Izdaja Pomurske založbe po zunanji opremi ni bila ravno reprezentativna, čeprav je imela ilustracije Janeza Vidi-oa. Sedanjo izdajo pa je opremil znani kritik in esejist Oto Biha-iji-Merin, ki je odlično opravil svojo nalogo. Oskrbel je odlične barvne slike in risbe, M so mojstrsko vkompondrane v tekst in ki dajejo knjigi šele pravo vrednost. Res je težko najti knjigo, ki bi bdila tako prefinjeno opremljena in v kateri bi podobe teko dopolnjevale tekst, čeprav z njim neposredno sicer nimajo nobene zveze. Založba Mladinska knji ga je tako opravila zanimivo nalogo, ko Je v taki opremi izdala ta sioer znani Kardeljev spis namenjen mladim bralcem. Naj ob tej izdaji opozorimo še na članek Bogomila Gerlanca, ki je v reviji Knliga 69 prikazal ves hlstordat te knjige pred vojno in njene bogate odmeve. Sl. Ru. Trije Slovenci en zbor — je znan slovenski pregovor, ki priča o priljubljenosti večglasnega zborovskega petja med Slovenci. Pesem, ki jo pojejo zvečer fantje na vasi, je že v začetku 19. stoletja prešla samo ljudski okvir ter postala osnova petja, ki so ga začeli goji« mali amaterski vokalni ansambli (kvarteti, kvinteti, okteti itd.) ter so na koncertnem odru poleg ljudske postavili tudi umetno pesem. Slovenski oktet, ki Je bil u-stanovljen leta 1951 v Ljubljani je — prvotno v okviru amaterskega značaja — nadaljeval bogato tradicijo zborovskega petja v komorni obliki, pri čemer si je kmalu pridobil sloves najboljšega tovrstnega slovenskega vokalnega ansambla. Za izredne dosežke na področju kulture ln umetnosti je prejel v letih 1957 in 1964 Prešernovo nagrado. Danes je Slovenski oktet v vsej Jugoslaviji priznan kot eden najbolj reprezentativnih ansamblov ter njegovo Izvajanje upravičeno primerjajo kvaliteti, ki Je v instrumentalni glasbi lastna Zagrebškim solistom. Veliko priznanje Je Slovenski oktet dosegel tudi na inozemskih odrih, tako v Italiji, Zapahni Nemčiji, Franciji, na Norveškem, v Avstriji, m Kitajskem, v Sovjetski zvezi, v Združenih državah Severne Amerike ln v Kanadi. V pivih letih svojega obstoja — pod glasbenim vodstvom Janeza Boleta — Je oktet posegel s svojimi Izvedbami predvsem na področje slovenske, hr-vatske, srbske, bosanske in makedonske ljudske pesmi in na področje vokalne glasbe jugoslovanskih avtorjev. Njegov repertoar pa J« obsegal tudi ljudske pesmi drugih slovanskih dežel. Kasneje zasledimo v sporedu Slovenskega okteta vedno več del skladateljev glasbene polifonije, zlasti Jacoba Gallusa, enega največjih mojstrov klasičnega obdobja polifonske glasbe 16. stoletja. Polagoma uvršča oktet v svoje sporede tudi vokalne skladbe romantične dobe in novejših stilnih tokov. Vedno pa predstavljajo ljudske pesmi jugoslovanskih narodov — tako v originalu kakor v priredbah — glavni del oktetovega koncertnega progra-hia. Umetniški čredo Slovenske- ga okteta Je pravilo, da preprosta ljudska pesem v dognani izvedbi nudi prav toliko umetniškega zadoščenja poslušalcu kakor večglasna umetna pesem. Slednje je bržkone razlog, da so koncertna izvajanja okteta tako last preprostega poslušalca kakor izbranega glasbenega sladokusca in profesionalnega glasbenika. Olani Slovenskega okteta šobili izbrani iz vrst pevcev z dobrimi šolanimi glasovi, vendar ne izmed profesionalistov. Vedno je obveljalo pravilo izbire, da morajo biti glasovi med seboj ubrani, da zvenijo kot eno samo glasbilo. V času svojega obstoja Je moral oktet zaradi smrti člana dvakrat (v letih 1964 in 1966) prenoviti svoje vrste. Obnovljeni oktet se Je leta 1967 v svoji tretji zasedbi zopet predstavil na konoeirtnih odrih v Ljubljani, v Beogradu, na dubrovniškem festivalu in drugod ter dokazal, da v polni meri izpolnjuje svoje visoko umetniško poslanstvo. Od leta 1957 je umetniški vodja okteta dr. Valens Vodušek, direktor Inštituta za etnomuzikologijo v Ljubljani. Od lete 1967 dalje sestavljajo oktet, naslednji pevci; Jože Kores in Danilo Čadež (prva tenorja), Peter Ambrož ln Božo Grošelj (druga tenorja), Anton Štrukelj in Tone Kozlevčar (baritonista) ter Mai jan Stefančič in Peter Čare (basista). Člani Slovenskega okteta so se prejšnji mesec vrnili z gostovanja po Nemčiji, kjer bodo še v tekoči sezoni nastopili v večjih središčih (MUnchen, Berlin itd.) na osmih abonmajskih koncertih. Se letos pa imajo v programu koncertna gostovanja na Holandskem, Norveškem, švedskem, v Švici m v Italiji. stave zaradi manj spretne dramatizacije nekoliko razvlekel v dolgočasje, ki ga tudi izredno inventivna režija ni mogla pregnati s prizorišča. Simpatični nastop celokupnega ansambla celjskega gle-dališča, med katerimi je bilo nekaj zelo dobrih igralskih stvaritev, naj omenim vsaj polnokrvni lik Krjavlja v interpretaciji Pavla Jeršina in pa vlogo graščaka Piškava, ki jo je predstavil Marjan Dolinar, je naletel pri občinstvu na lep sprejem. Uprizoritev je pokazala in potrdila domnevo, da so klasične ljudske igre lahko' u-spešno realizirane tudi na sodobnem profesionalnem odru z modernimi gledališkimi sredstvi, če zna z njimi ravnati iznajdljiv režiser. Druga ljudska igra lz zakladnice klasične slovenske literature je bila dramatizacija povesti Frana Levstika »Martin Krpan«, ki jo je dramatiziral priznani slovenski gledališki delavec Mirko Mahnič in jo tudi spretno zrežiral. Njegova dramatizacija se je močno raz-hkovala od podobnih poskusov, saj je vnesel vanjo več novih modemih prijemov, ki so delu dajali pečat sodobnega gledališča. Čeprav menijo nekateri, da povest ni našla adekvatne dramatizacije, vendar pomeni uprizoritev ..Martina Krpana« za ves ansambel Slovenskega gledališča lz Trsta prav lep umetniški dosežek, k: ga je tudi občinstvo toplo po-zdravilo. Predstava je potekala v svečanem vzdušju pred nabito polnim avditorijem, saj je protagonist Martina Krpana Joco Turk proslavil tudi v Mariboru 35-let-nico gledališkega delovanja, torej na odni kjer je začel svojo umetniško pot. Sodelovali so skoraj vsi priznani tržaški gledališki u-metniki kot Rado Nakrst, Jožko Lukeš, Stane Raztresen, Stane Starešinič, Silvij Kobal, AdrijanRust-ja, Mira Sardočeva, Lila Nakrsto-va in dragi, ki so vnesla vso potrebno kolektivno živahnost v u-strezni igralski usmerjenosti v žlahtno karikaturo, kar je brez dvoma zasluga režiserja Mirka Mahniča. Mladinsko gledališče iz Ljubljane je nastopilo z izredno živahno, da ne rečem že kar razposajeno Busehovo igro «Cipek in Capek«, ki izkazuje sočno navihanost in veselo potegavščino malopridnih dečkov Čipka in Capka, ki sta ju nabrito in kar se le da navihano predstavljali Alja Tkačeva in Mina Jerajeva. Predstava je v izredno duhoviti režiji Dušana Mlakarja in ob sodelovanju izvrstnih igralcev Majolke Sukljetove v vlogi botre Spele, Borisa Juha, v posrečeni vlogi učitelja Straška Mira Vebra kot peka Štruce iai Boža Vovka kot strica Matica naletela pri mladem občinstvu na navdušeno odobravanje in sprošče. no sodelovanje. V srca mladih gledalcev se je vselila neskaljena vedrina in prisrčna sproščenost, da se je po dvorani ves čas raz-legal sočen smeh. Uprizoritev ..Čipka in Capka« je vnesla v te-den slovenskih gledališč tudi mla. dini namenjen gledališki dogodek, ki je s svojo zabavno vragolijo rezveselil vse mlade gledalce. Gostitelj in organizator slovenske gledališke manifestacije Slovensko narodno gledališče Maribor, se je predstavilo z dramo sotvorca modeme evropske dramatike Jeana Geneta «SIužkinji* v režiji Francija Križaja in v iz-rednem scenografskem okviru v svetu priznanega slovenskega slikarja Jožeta Horvata-Jakija. Izvrstna umetniško izenačena ekipa igralk Milene Muhičeve, Bogdane Bratuževe in Angele Jankove je predstavila odlične like služkinj Claire, Solange in njune Gospe S predstavo ..Služkinji« je mariborska Drama, kot doslej doma in na gostovanjih, požela velik u-metniški uspeh, ki ga Je ponovi-la tudi tokrat. Nadvse živahno Je bilo pozdravljeno najmlajše slovensko poklic-no gledališče Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Po e-noletnem obstoju se je tako prvič predstavilo v tednu slovenskih gledališč in poželo mnogo priznanja. V režiji Jožeta Babiča so zaigrali duhovito Goldonijevo komedijo «Tast po sili« (Un curio-so accidente). Ansambel je v prikupnem primorskem dialektu i-gral izredno živo dn prisrčno, med katerimi so se odlikovali zlasti izvrstni Stane Leban kot trgovec Flltberto, Metka Ferrari jeva v pri-kupni in živahni vlogi Giennine ter Berta Ukmarjeva kot Costan-za. Tudi dragi igralci so se zlili v celotno dogajanje. Navdušeno občinstvo Je z dolgotrajnim a-plavzom toplo pozdravilo prvi nastop mladega goriškega gledališča v Maribora, ki vrši pomembno vlogo med slovenskim primorskim ljudstvom. Močan umetniški pečat je zaključku tedna posredovala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki je nastopila s čudovito Jean Giraudouxovo poetično komedijo »Amfltrion 38». pe®. nikovo oboževanje Lepote Je kot v vseh GiraudouxovIh komedijah in tragikomedijah prisotno tudi v (.Amfitriomu 38», v znani mitološki temi o očetu junaka Herkula. ki Jo Je klasik francoskega gledališča Giraudoux zastavil v histo-nično zasnovo modeme problema. EMIL FRELIH (Nadaljevanje m 21. stmnij Pnmoiril^rSnevnSlf Vreme včeraj: Najvtšja temperatura 12.2, naj nižja 6.3, ob 19. uri n.4 sto-ptnje, zračni tlak 1004,2 raste, veter 5 krn/h Jugovzhodni k, vlaga 87 odst., 31,1 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 9. novefflKr* NEVENKA ( Sonce vzide ob 6.56 in zaton* ^ 16/42 — Dolžina dnevu 9.46 ■".« na vzide ob 6.24 in zatone ob ' Jutri, PONEDELJEK, 10. nove®61* ANDREJ SESTANEK NA DEŽELNEM ODBORN1ŠTVU ZA JAVNA DELA Obširna razprava o vprašanju ljudskih in cenenih stanovanj Odbornik Masutto je orisal predstavnikom sindikatov in funkcionarjem IACP vse zakone, ki jih je doslej sprejela dežela za reševanje stanovanjskega vprašanja Na deželnem odlbamoištivu za javna dete je bil pod predsedstvom odbornika dir. Masutta sestanek predsednikov IACP ie težaške, vi-damske in gontšike poikrajine ter predstavnikov CGIL, UIL in CISL. Na sestanku so obravnavali vprašanja gradnje ljudskih in cenenih stanovanj. Sestanek je spadal okvar sklepov, ki so jih sprejeli na srečanju med predsedstvom deželnega odbora in sindikatov za preučevanje položaja v Furlaniji -Julijski krajini v zvezi s pomanjkanjem ljudskih stanovanj sploh in stanovanj za delavce, ki stanujejo daleč od delovnega mesta, še posebej. S prispevki dežele so že zgradili 284 stanovanj, medtem ko so že dali za 444 stanovanj prispevke. Toda vse to se ni zadostovalo, da bd odpraviM stanovanjsko krizo, Id m občuti zlasti v večjih občinah fct v občinah, ki se naglo industrijsko razvijajo. Spričo zapletenosti tega vprašanja so se sindikati strinjali s predlogom pred Bednika odbora Berzantija, naj se ustanovi študijska komisija, ki bo dajala stvarne predloge o najbolj primernih sredstvih za večje spodbujanje raznih posegov v prid gradenj ljudskih in cenenih stanovanj. Komisiijd, ki se je prvič sestala na odboirraštvu za javna dela, le odbornik Masutto oriisal smernice, po katerih se je deželna uprava ravnala v prvih petih letih svoje dejavnosti na tem torišču. Odbornik je omenil, da je deželni svet odobrili kar štiri zakonske ukrepe o ljudskih hišah ter da so nameravali z njimi ■tvamo prispevati k reševanju stanovanjskega vprašanja bodisi za družine, ki so morale zapustiti stanovanja iz javnokoristnih razlogov, bodisi za nepremožne družine ali za družine, ki imajo nekoliko prihrankov in nameravajo sezidati sta. novanja z ugodnimi posojili. Zatem je odbornik poudaril važnost sodelovanja med deželo in sindikati, da bi se skupno lotili, oh upoštevanju stvarnosti, reševanja stanovanjskih vprašanj. Kar se Uče delavcev, ki hodijo daleč na delo, je rekel odbornik Masutto, da je zakon štev. 15 dokaz, da ima dežela dober namen, da reši to vprašanje in da poskrbi za najbolj nujne potrebe. Sedaj gre za to, da bi našli najbolj praktičen način za uresničevanje tega zakona In da bi ugotovili, ali bodo potrebni novi posegi. Problematika. ki je pred nami, Je zelo zapletena; treba Je izbrati občine, kjer naj bd sezidali stanovanja, najti zazidalne površine, u-gotovSte gradbene stroške, morebitne obroke za odplačilo iitd. Odbornik Masuitto je tudi poudaril važno vlogo, ki jo imajo pri tem zavodi IACP, saj imajo dolgoletne izkušnje v zvezi z gradnjo in u-pravljamjem ljudskih hiš. Sledila le dolga razprava o temah, ki jih je predložil odbornik ln v katero so posegli vsi udeleženo!. Prvi je .^pregovoril odbornik za urbanistiko De Carli, ki je rekel, da jo od 218 občin samo pet občin odobrilo načrte na podlagi zakona štev. 167 za ljudske gradnje. To" 1e treba pripisati vrsti vzrokov, predvsem pa težavam, ki jih imajo občine pri nakupu zemljišč in pri iskanju sredstev za vse potrebne infrastrukture. Odbornik je povedal, da preučujejo deželni urbanistični načrt ter rekel, da bodo rezultati, do katerih bo prišla »emisija, ter neposredno sodelovanje sindikatov in občin z njegovim odibomdštvom zelo koristni za sestavo omenjenega načrta. Povedal je tudi, da so začeli preučevati možnost zakonskega osnutka, ki predvideva prispevke v kapitalu občinam za nakup zazidalnih površin. Seveda pa bo treba pomagati občinam tudi plačevati o-brestd od posojil, ki Jih bodo na jede za uresničenje zakona štev. 187. Za njim so spregovorili predsednik IACP i, Trsta dr. Stasi, iz Vidma dr. Driussi in iz Gorice prof. Cellie. V imenu CGIL je spregovoril sindikalist Gerh, ki je dejal, da je za njegovo organizacijo sestanek izrecno informativen. Za sindikate so zelo važni podatki, tako da bodo vedeli kakšne so na tem torišču perspektive. CGIL meni, da je vprašanje stanovanj povezano z vprašanjem cenenih prevozov, seveda kar se tiče delavcev, ki stanujejo daleč od delovnega mesta. V imenu UIL je spregovoril Cor-sd, ki je rekel, dia je treba ugotovita, koliko stanovanj potrebujejo delavci. Battelldni je v imenu CISL poudaril, da je sestanek med deželo in sindikati zelo koristen in rekel, da bi morali najprej rešiti vprašanje izbire kraja za gradnjo novih stanovanj za delavce, ki se vozijo na delo. Predlagal je tudi, naj bi izvedli vzorčno anketo, na- kar naj bi razgovarjali v komisiji, da bd ugotovili morebitne po-manjikljdvositi in ocenili morebitne rešitve. Odbornik Masutto je po-tagnil zaključke sestanka in je dejal, da je bil pač nujno le posvetovalen. Ker gre za nujna vprašanja, bo treba najti čdmprej možne rešitve, pri čemer je treba biti stvarni in konstruktivni. Sklenili so, da bodo ugotovili, katere so najbolj nujne potrebe, tako da bodo na naj,boljši način uporabili zakon štev. 15 v prid delavcem. V ta namen bo IACP pripravil program posegov, ki ga bo komisija preučila na prihodnjem sestanku. ■ Jutri oh 18.3» bo na sedežu krožka «Rodolifo Morandd» na Trgu Stare mitnice 11, debata na temo: «Vloga sindikatov in stranke v sedanjih borbah«. Uvodno poročilo bo podal Alberto Asor Rosa, član glavnega komiteja PSIUP In docent na rimski univerzi. NATEČAJ ZA STALNA UČITELJSKA MESTA 20. januarja 1970 začetek ustnih izpitov v Trstu Seznam kandidatov, ki so prepuščeni k ustnim izpitom Šolski skrbnik sporoča, da so na oglasni deski v veži šolskega skrbništva objavljeni seznami kandidatov, ki so prepuščeni k ustnim izpitom natečaja za stalna učiteljska mesta na slovenskih osnovnih šolah. Ustni izpiti se bodo začeli 20. januarja in kandidati bodo dobili obvestilo po abecednem redu, začenši z začetno črko P. Objavljamo seznam kandidatov, v oklepajih pa točke, ki so jih dosegli s pismenimi nalogami. Emilija Uagozzi roj. Caharija (31.50) , Pavel Bajc (37,50), Lucija Barei (41), Marija Batagelj roj. Cesar (37), Anita Campana roj. Podobnik (31), Olga Caris (35), A-lenka Čepar (31), Majda Cerneka (37), Ana Marija Cernich roj. Pizzi-ga (32,50), Viktorija Chemelii roj. Kralj (30,50), Ana Marija Ciacchi (32) , Alida Corbatti (30,50), Marija Coretti roj. Gerdol (34), Ada Creva-tin roj. Slavec (33,50), Livija Furlan (31), Ana Marija Gregori (36.50) , Benita Gruden roj. Fachin (33) , Marija Kalan roj. Raffone ZAČETEK TRIDNEVNE STAVKE KAMNARJEV V četrtek splošna stavka kovinarjev in deželno zborovanje v našem mestu Zadovoljstvo med gradbinci zaradi podpisa pogodbe . Celodnevna stavka v zasebnih kovinarskih podjetjih in «bela» stavka v arzenalu, kjer so izvolili tovarniški svet - Brzojavka FIOM v zvezi z vestmi o «Sv. Markn» (39), Friderika Kralj roj. Valetič (39), Sheila Laurenčič (32), Stanislava Luisa roj. Žerjal (31,50), Marija Mislej (32,50), Guglielmdna No-vello roj. Veglia (35,50), Evelina Pahor (33,50), Paolina Paoletti roj. Antončič (32), Marko Paulin (36), Ana Marija Roncelli roj. Reggente (30), Elvira Samar roj. Ivančič (33.50) , Franko Sirca (31), Nadja Slokar (31,50), Vera Zerialj roj. Zer-jul (30,50), Marija Šuligoj (31,50), Darina Tercic (32,50), Pavla Ter-cion roj. Mejak (33), Marija Tinta roj. Floridan (34), Marija Trobec (32.50) , Luisa Umari roj. Primossi (37.50) , Marija Ursic roj. Vidali (35), Severina Vecchiet roj, Pernar čič (34), Mileva Venier roj. Mar tellani (38,50), Sergij Verč (34,50), Lidija Zaccaria roj. Ferfoglia (30.50) , Eleonora Zavadlav (30), Ana Marija Zlobec roj. Folchi (40,50), Ana Marija Jankovich roj. Glavina (30,50), Mira Klabian roj. Čuk (32). Prvi uspeh gradbincev, zaostrovanje med kovinarji zaradi razbitja rimskih pogajanj: tako se lahko v nekaj besedah označi sindikalni položaj na vsedržavni ravni ob zaključku tedna. Jasno je, da je podpis delovne pogodbo za gradbince velik uspeh. Predvsem zato, ker so doseženi uspehi v bistvu zeilo blizu zahtevam, ki so jih delavci gradbene stroke izrazili s svo. jo tdaisttao zahtev«. Predvidevamo, da bodo stadMcatoe organizacije gradbincev sklicale v kratkem sindikalne sestanke, na katerih bodo delavcem opisana določila nove delovne pogodbe, ki stopa v veljavo z Novim letom. Nadaljuje pa se boj kamnarjev, ki so v naši pokrajini stopali v tridnevno stovko. V ponedeljek ob 9. uri bo, kot tudi druge krati, splošno zborovanje delavcev iz kamnolomov v dvorani prosvetnega društva «Igo • Grudah« v* *Nabrežiini. Negativno pa je, seveda, odjeknite v mestu vest, da so se v Rimu razbila pogajanja med predstavniki kovinarskih organizacij in zvezo industrij cev, medtem ko bo sestanek z državnim «Intersdndom» v ponedeljek, in še to zaradi posredovanja ministra za delo Donat Caittdna. Sindikalne zveze kovinarskih delavcev v deželi Furlaniji - Julijski krajani so na srečanju v Tržiču sklenile proglasiti deželno stavko vse stroke, ki bo v četrtek 13. novembra. Tedaj se bodo kovinarja iz vse dežele zbrala v Trstu in uprizorili množično demonstracijo, katere višek bo zborovanje na Trgu sv. Antona ab 10. uri, na katerem bo spregovoril tajnik ene izmed vsedržavnih kovinarskih zvez. V Trstu bodo kovinarji stavkali 3 ure, in sicer od 8.30 do 11.30. Ves dan so včeraj stavkali delavci zasebnih kovinarskih industrijskih podjetij, ki se bodo vrnili na svoja delovna mesta v ponedeljek zjutraj. «Bela» stavka, med kaitero so delavci ostali v podjetju ta se zbrali na zborovanju, pa je bila v tržaškem arzenalu. Na zborovanju so delavcem spregovorili člani notranje komisije, takoj nato pa je bdi izvoljen tovarniški svet (v lijem so delavci vseh sindikalnih MMHIMIIIIIIIIMMIItllllllMIIIIIMIIIHIIIIIMIHHmilllllUllllltllllllimilllMHIHIIIIIIIIIIIIIIIItllllMIIMIIIIItHIIIIH V AVLI rediva.*a,'1 v —"‘o-riju v Ulici Torbandena 4, »bom- goče v prodajalni vstopnic UTAT v ProMijevl pasaži št. 2 ali na sedežu krožka v Ulici Madonni-na 19. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Danes, 9. novembra 1969 ob 16. uri JOSIP JURČIČ DESETI BRAT Ljudske igrice Za oder priredil ANDREJ INKRET Režija: FRANCI K R 12 A J Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Anja Dolenčeva Lektor: Majda Križajeva Glasbeno vodstvo: Edo Goršič Razpored avtobusov za okoliške abonente iz lanske sezone: Avtobus štev. 1: Nabrežina ob 15.10. Avtobus štev. 2: Sv. Križ ob 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25. Avtobus štev. 3: Sesljan ob 14.25, Vižovlje-bivio 14.30, Mav-hinje 14.35, Prečnik 14.40, šem-polaj 14.45, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Salež 15.00, Mali Repen 15.10, Briščiki 15.15. Uprava Slovenskega gledališča v Trstu sporoča cenjenim i-metnikom okoliškega in nedeljskega popoldanskega abonmaja iz prejšnje sezone, da si bodo z lanskimi abonmaji lahko ogledali predstavo Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja «Deseti brat« namesto «Kralja Ojdipa« v uprizoritvi istega gledališča, ki je v lanski sezoni za gornja abonmaja odpadla zaradi nenadne bolezni glavnega igralca. Vstopnice so v prodaji vsak dan od 12. do 14. ure in v nedeljo eno uro pred predstavo. Glasbena matica — Trst v soboto, 15. novembra slovenski oktet Jože Kores Danilo Čadež Andrej Štrukelj Tone Kozlevčar Marjan Stefančič Peter Čare Božo Grošelj Peter Ambrožič Umetniški vodja dr. V a 1 e n s Vodušek KULTURNI DOM Začetek ob 21. uri Prosvetno društvo v Skednju vabi na predavanje Maria Magajne Potovanje po Škotski in Irski z barvnimi diapozitivi, ki bo v društvenih prostorih v četrtek, 13. novembra ob 20. uri. Vstop prost. « Trio Bordon» nastopil v Ljubljani «Trio Bordon» iz Doline je v petek zvečer nastopil v veliki tivolski dvorani v Ljubljani na prireditvi, ki jo je priredila revija «Stop» v korist slepih otrok iz Škofje Loke. Poleg našega, v Sloveniji zelo popularnega Bordona-vega tria, je nastopilo se deset drugih instrumentalnih ansamblov iz vse Slovenije. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo prostorno dvorano, je celotni spored zelo toplo sprejelo. Ansambel «Trio Bordon» je zaigral Utiri skladbe iz svojega repertoarja, dve narodni in dve lastni in požel veliko odobravanja. «Triu Bordonu« je za sodelovanje na tej dobrodelni prireditvi treba izreči vse priznanje. Prosvetno društvo Vesna ■ Križ in prosvetno društvo Tabor -Opčine priredita v soboto, 15. novembra ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu komedijo Cvet ka Golarja v treh dejanjih Vdova Rošlinka Ob tej priliki se bo občinstvu predstavil tudi novo ustanovljeni maliki pevski zbor prosvetnega društva Tabor - Opčine pod vodstvom prof. Svetka Grgiča. Vljudno vabljeni ■ V torek, 12. oktobra ob 20. uri bo v Skedenj skem ljudskem domu proslava 52-tetnice oktobrske revolucije. Govoril bo deželni svetovalec KPI Arturo Calabria. iaiiaini««*.iiiiimiviaiiiiiMiiiiiiiiiair,ii|iiiiiiiil|,||||i,|l,||l,|,,,,|,||,l,,,,„,,,|,,,m,,l,,)ll,,llllllallaal)ai|lll|||||||| Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. novembra 1969 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 14 oseb. UMRLI SO: 93-Jetna Etmma Cobal-di, 77-l«tni Emiitio Sag er, 59-letni Bantodomeo Draži, 65-letm Giovanni Bologna, 56-letm Leopolde Chersevaru, 66-letnl Oismundo Bantani, 72. letna G-useppima BertotUi vd. Metli-kovec, 56-letmii Mario Sinico, 61-letna Arina Gašperini vd. Grassi, 82-letna Anina Rilvolt vd. Gulil, 83-tetna An-tonila Diego por. Ivessa, 7ef,l, Stanka Svaglja daruje Pold° z družino 1U00 I r za Dijaški co. Namesto cvetja na 8r<>a / Angelu Vergtnelli darujejo j* menik padlim na Proseku: P,n )i® tiston 10.000 lir, Viktor Ukinar,ful lir, M Tl voj Zužič 1000 lir M na Albert Švab 1500 ltr. lv.:( V počastitev spormna Pol<- ^ Škerlj por. Jelušlč daruteJ0 tjt< in brat 2000 lir za Dijaško n ^ V počastitev spomina ob treHJr'l letnici smrti predrage maIIiesaoO 11 Polojaz, sin Libero daruje * za D jaško matico in 5000 Slovensko dobrodelno društv0- « V počastitev spomina predaja1' stre Nevenke Toinicich roj. 511' preran' tl, daruje sestra Zora Potei??, tir za Slov. dobrodelno d*1 ob peti obletnici njene preran' S* 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob P^r* tar.ne Grgič so darovali: Za | društvo Gaja: Žagar (32) C Zupanovi 1000 tir, Bak 10°° i-j 1 gič (62) 1000 lir, R smondo )0 Grgič-Satno 1500 ltr, Žagar (1y t lir tri Silvan Grgič 2000 11r- 0 namen so darovati za prosvetn j štvo Slovan: Žagar (32) ]?THf Zupanovi 1000 lir in Bak V počastitev spomina P°K-. t\č Kralj darujejo bratje, sestra *'„ ? ki 6000 tir za P d. «Slovan» drii' Io9IP|l( Namesto cvetja na grob "Tr Metltkovec daruje družina tot 5000 ltr za S,d. «Sokol» I* žine. ZAHVALA Ganjeni zaradi izrazov s ob smrti naše drage mata® Štefanije Piščal jjjjf se iskreno zahvaljujemo so v nami žalovali $, Maša zadušmica bo v torriL^ oembra db 6.15, v župni Rojanu. DRUŽINA Občinski pogrebni zavod ^rStnorilfcilinevliifc VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU Birokratsko zavlačevanje ministrstev povzroča škodo pristaniški dejavnosti Dežela je že pripravila vse za dražbo del za cestno in železniško povezavo s pomolom VII, a ministrstvo za dolo je stvar zavrlo Na Kadmi? seji deželnega sveta pristojni odborniki od-tcmvS . ^ ra™a vprašanja In tar svetovalcev. Večina teh tilu 1^ 36 Je nanašala na Furla-tlai 5led tržaškimi problemi pa b-vLn 'iprei-l omenimo odgovor od-buliit za industrijo in trgovino na dve vprašanji in na eno tet n ^ liberalca Trauneaija Pur» a f110 vprašanje liberalca Mor. Stanič 50 se vsl nanašali na pri-v«wiisče jn pomorS]Q promet. Prilit „i™une'I'je'v0 vprašanje se .je *6& v uvrstiiitve tržaškega prlstani-v Promet s komteijneirji na tra-kau5alnl11 Pornorskin progah, med lijcr n 1 l)u<11 na Pro*?ah v Avstra-vjj’ ^rugo vprašanje Istega sveto-®tft& se Je nanašalo na iprllaeo-ha n naprav tržaškega pristanišča °'ve Pntrebe ta zahteve pomor-j.'* Prevozov; vprašanje liberalca ***** Je imeio za predmet po-(HJ tržaškega pristanišča s pri-končn m Severnega Atlantika in se Je lnterpedadija sveto-1ra,Uiner'a tikala vprašani o-t« ?™ve ta modernizacije tržašfke- a Pristanišča. ^Odbornik Dulci je dejal, da odgo-Pela nna 788 vprašanja ln toter-*n hit sliuPno' sa| ^r® samo za Vol | ven argument, to Je za raz-mj. “> napredek tržaškega prista-Ta zadeva je zelo pri srcu detev11 uPravl, kar dokazuje tudi da go je iet;a 1966 ustano-ui. P°®eben deželni odbor za po-* S*!0- ^ 80 Fa kasin,e.ie razšiirih t>M“j topstvi vseh kategorij, M so D0,ftam prizadete. Ta odbor se po-ja ta sestaja ln je že večkrat ob-VBr??Va' zadeve, ki so predmet a—hj ln interpelacij. ka>wt,ern J« odbornik navedel na-ki jih predvideva prvi ta rrwj i. načrt CIPE v prid tr/aške-t « Pristanišču, žal so nastale pri ^l-.UsltazUlh velike zamude in de-Predstavniki so večkrat po-15 ^11 pri ministrskih organih h'#eir ministrih samih, da bi po-r.-T1 z birokratskim postopkom. »‘5 katerim dežela nima nadzorni,,- v Pre^eklih dneh je de-stru uprava posredovala pri mtai-vitg tavna dela, da bi odstranili a k' J*1- sporotajevanjiu pomola VII.. * odločilne važnosti za razvoj tj ^biškega prometa. Doslej niso ^Posegi še imeili uspehov, kar ja •»m Popisati tudi pogostemu spre-v u^iu ministrov in podtajnikov ^‘bfUčnilh ministrstvih. Dogaja se, k Jv! *ire‘Da po nekaj mesecih iti ministru in mu znova jjJjTj®* ofj kraja vso zadevo in ki ju kot začetnik ne postil' °ruge tehnične težave so na-dfj? teradli pctrelbe, da se na vse-nij^bd ravni uskladijo vse prist.a- ____»sta. Pri tem ni smeti M. da je treba obravnavati vJJ celoto ne le ladjedelstvo mar-ln*Jtadl preosnovo priisitanišč. Kon-1« kt jo je treba- potolči, b®n»reč zelo huda in zato je ltu?..Preučiti vse sisteme, ki bi tS«i dovesti do ugodnih rezul-0»«!' 1168 Je' da je pristanišču v , 'riju doseglo od CIPE, d'a lil dovolil zgraditev pristanišča t« Sj^btaerje, toda to nikakor še rig gUtaeini, da takšnega pristanišča tudi Trst. In res, Trst ni zahteval, dia bi bili na Sredo-Za jjib «tarmiinad» za kontejnerje trvn ^ čezmorski promet in tega dopuščala niitd njegova je n“^Sinia lega. Njegovo zaledje sg^tPreč omejeno na vzhodne in Za S® države, in ni namenjeno ^wste. a go Tiranskemu in morjem. (Isri^teMaa je namreč treba tudi k^ša d’a so za,rad’i zapore Sueš-Za l Prekopa zaspale vse pobude kj ^btejncirgid promet na progah, riki 'f* Trsta proti vzhodni Al'- Sredn.emiu in Daljnemu s Na ta način se je v zvezi 8aw ukrepi! položaj pristanišč na biorju in na zahodnem Soard^^lju. Poleg tega zahteva berlj 4 tehnika prevozov s kontej-ko rJ^ke izdatke, ki si jih lah-^ močne nove 1*1^1 e družbe S progami družb morali olajšati obrobni Trsta zaradi zapore Sueške- želi zaupa v prepričanju, da ne bo njeno posredovanje ostalo vedno le bob ob steno. Ni namreč krivda dežele, če drugi stvari zavlačujejo. Pri tem naj se upošteva, da so s pomočjo 1.600 milijonov lir deželnega prispevka že pripravili vse za dražbo, da bi povezali pomol VII z raznimi cestami in železnico, toda ministrstvo javnih del je zahtevalo, da ono samo prouči ta deželni ukrep in je zavrlo že maja meseca ves nadaljnji postopek. Isto velja tudi za uporabo dveh milijard lir, ki so jih nakazali na podlagi programa CIPE. Ministrstvo javnih del je odreklo avtonomnemu pristanišču dovoljenje, da bi samo opravilo pristaniška dela, čeprav predvideva to zakon o pristaniščih. S tem je to ministrstvo dejansko ustavilo delo za modernizacijo pristanišča, kajti njegovi uradi ne utegnejo poskrbeti za uresničenje del, ki so v načrtu v raznih pristaniščih. Zaradi pomanjkljivosti v tržaškem pristanišču je tudi družba American Export Isbrandtsen Lines ukinila pristajanje svojih ladij v Trstu. Pri tem bi lahko mnogo povedali, toda zašli bi predaleč. V našem pristanišču namreč ni preferenčnih tarif, v koprskem in reškem pristanišču pa ni zamud in naše pristanišče tu-ai ne zagotavlja vseh storitev. Omenjena ameriška družba p£ je pravzaprav zapustila naše pristanišče, ker je bilo za njene ladje v njem premalo tovora in se ji torej ta proga ni splačala. Tu se nam postavlja vedno isto vprašanje, to je, ali se krči promet zaradi premajhnega števila prog. al! pa je premalo prog. ker je premalo prometa. Deželna uprava je storila vse, da b! ustvarila takšne razmere. da b1 se povečal promet v tržaškem pristanišču. Tod« ponoviti le treba, dta ni dovolj akcija deželnega odlbora. da se dosežejo ugodni rezultati. Potrebna je Skupna volja gospodarstvenikov, špediter jev. izvoznikov, todustriilcev ta vseh ustanov in organov, sicer bodo o»tn. ]i '-'-1 poskusi ta vsi posegi brezplodni. Is« odbornik je tol še poseben odgovor svetoavlou Morpungu v zvezi z diskriminacijami proti Plazilskim ladjam. Ministrstvo za zuna-pio trgovino Je namreč 15. 'uli-la 1969 odredilo, da Je potrebno za od. -pošiljanje bla»a v Braellilto ali u-vaz brazilskega blaga na braa'lsklh ladjah njegovo posebno dovoljenje. Slo je za diplomatski spor, ki pa je še posebno prizadel Trst, saj je tu veliko skladišče brazilske kave za vso Evropo. Deželni odlbor je takoj posredoval in dosegel, da so se neugodne posledice te ministrske odredbe v Trstu Ublažile. Končno le odbornik Dulci odgovoril misovsklma svetovalcema Wondirichu ln Marellijiu glede preureditve plovnih družb PTN, pri če- Z/UIO-UU U uopn- ^tip i?*54 tor uvesti kvalificirane '■1'aitBi e zveze iz zgornjega Ja-da bi odpravili hude po 101 izvirajo iz sedanjih po-razmer. ko - VII ni še spopolnjen ter bi težko zahtevati, da bi ob lf| tatUajale iatjje s kontejnerji avto^^^arjale svoj tovor. Toda te Ul,0rnna pristaniška ustanova je »a (h}?no Rjavila da, je pripravlje-lt 1 začasno na razpolago pomol Ikeog^tadovarjanje, natovarjanje in 00 u San.je kontejnerjev, in to spri-trajf,P(atlia, da se okrepi promet s lij0 atl z Izraelom in z južno Ita-štdj a tranzit zgodnjega južnega je treh1 zgodnjih pridelkov. Pri tem s ?a upoštevati, da prevoz hlada .°ntejnerji ni posledica neke-V6f ‘atrinega programiranja, mar-f>r'Wiiv,arnost;- Lad.i® s kontejnerji iih 17'-*° v vsa pristanišča, kjer Nlip- 0 tairno raztovorijo in od-raiffj10 dalje. Seveda so doslej izbi- vš hr,“UIJ prikladen. _ .storila vse, da bi pomol VII "eJ dokončali. Zato naj se de- mer bd utegnil bditl Trst oškodo- postaja. V prvi vrsti naj bi v do va/n. Odbornik Dulci Je posredovali v Rimu, kjer so mu zagotovili, da se bodo posvetovali z deželno u-pra/vo, predan bi CIPE spretel kakršenkoli sklep v tem pogledu. Seveda je tudi deželni odbor v skrbeh spričo raznih nasprotujočih si vesti, k! se širijo v pomorskih krogih. govoru z župniščem okilest'11 grmov je, ki ovira preglednost ceste ter bi s tem pridobili tudi na estetskem videzu te točke. Karambol avta z motociklistom dne 5. t.m., k sreči brez hujših posledic, naj bo opomin odgovornim čimiteljem in seveda tudi vsem vozačem, ki ilegalno vozijo s postaje mimo oerkve na trg, čeprav velja ta pot kot stepa ulica za promet. Pri Grudnovi hiši so sicer stari stebri, ki naj bi zapirali to vaško pot, so pa tako na široko vkopani, da je med njimi prostora za vozila manjše nosilnosti. Manjka tudi opozorilni znak o prepovedi uporabe tega cestišča. Otroci so pri navedenem zamaskiranem ovinku posebna tarča nepazljivih vozačev, zato se prebivalci hiš pri cerkvi obračalo na tehnični urad, da se čdmprej pozanima za odpravo teh pomanjkljivosti. Vaščan Vprašanje dr. Štoke o konferenci o izseljevanju Deželni svetovalec dr. Stoka (SS) je naslovil na deželni odbor vprašanje, v katerem omenja, da so sklicali za 13. in 14. december v Vidmu konferenco o izseljevanju iz naše dežele. Pobudo zanjo je dal deželni odbor, ki je povabil doslej na konferenco ustanove «Ente Friu-li nel Mondo», «ALEF», «PAL FRIULs> itd. Doslej pa ni bilo povabljeno na konferenco Združenje slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine, ki ima svoj glavni sedež v Yverdonu in še 12 odsekov po vsej Švici. V tem združenju so včlanjeni izseljenci iz Beneške Slovenije. Zato vprašuje svetovalec deželni odbor, zakaj ni povabil na konferenco v Vidmu predstavnikov tega združenja, če je šlo pri tem samo za pozabo, tedaj naj odbor pove, ali bodo omenjeno združenje čim-prej povabili na konferenco, da lahko na njej obrazloži najbolj resna vprašanja, ki se tičejo izseljencev iz Nadiške, Krnhatske, Terske in Kanalske doline ter iz Rezije. Z IZLETOM SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Tržaški šolniki na obisku v šoli v Ilirski Bistrici iiospitirali mo pri pouku, se seznanili s pedagoškimi metodami in si ogledali nekatere kulturne spomenike Nevaren ovinek na nabrežinskem trgu Naraščajoči tempo današnjega prometa i« tudi v Nabrežini u-stvaril nekaj nevarnih križišč in točk, kjer je prebivalstvo vedno izpostavljeno naglici raznih vodi. Občinskemu tehničnemu uradu posebno priporočamo, da se na križ-poti pri mesnici na glavnem trgu odpravi nepreglednost v smeri trg- •iiiiiiiiiiiiiiMii pisec v svojem članku povedal, da me pouk na tej šoli letos stane še večje žrtvovanje časa in da ga za slovensko šolo rada žrtvujem. Zato mene, kakor tudi moje kolege ne bo ustrahovalo denunciantstvo tega ^Goričana* ter se bomo vedno odločno zoperstavili vsakemu vsiljevanju narodne mlačnosti v naše šole. Vitomira Vesel ni peklenski stroj eksplodiral. Da gre za kriminalce lahko ugotovimo iz dejstva, da so atentatorji hoteli namenoma imeti žrtve. Če bi šlo za navadno demonstrativno dejanje, bi lahko bilo dinamita manj. Dva kilograma dinamita, kolikor jih je ugotovil brigadir karabinjerjev Aiello, pa sta po mnenju strokovnjakov zelo velika količina, ki lahko zahteva žrtve, posebno v takem kraju, kjer je bil zaboj postavljen, kjer vozi mestni avtobus, kjer je vedno polno turistov, kjer se otroci iz bližnjih hiš igrajo kar ob mejni ograji. Le sreča je torej hotela, da ni bilo žrtev. Včeraj so jugoslovanski delavci že popravili razbito ograjo. Pravijo, da bo italijanska oblast škodo Jugoslovanom povrnila, ker so ograjo pred leti zgradili Jugoslovani. Goriška javnost je obsodila atentat in v mestu vlada splošno ogorčenje. Že včeraj smo poročali o stališču pokrajinske uprave in nekaterih političnih strank. V petek zvečer so se, na pobudo socialistov, zbrali v Gorici zastopniki demokratičnih strank in skupno obsodili atentatorje. Prisotni so bili zastopniki socialistov, demokristjanov, komunistov, socialproletarcev, socialdemokratov, republikancev in liberalcev. Zastopniki teh strank so ugotovili, da je atentat naperjen proti dobrim odnosom med Italijo in Jugoslavijo in da je treba krivce atentata iskati v tistih krogih, ki javno nasprotujejo politiki dobrega sosedstva, posebno v tem trenutku, ko je bila ta politika utrjena z obojestranskimi obiski poglavarjev dveh sosednih držav. riški olbčlnl, tržaški občini. Interpelacija svetovalca prihaja torej z dokajšnjo zamudo. Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so začeli z razdeljevanjem sladkorja ln kave proste cone, kakor sledi: Sladkor p« 2 kg na osebo za potrošnike v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 21; po 1,25 kg na osebo za potašnike v ostalih goriških občinah na odrezek št. 25 potrošile izkaznioe. Kava: po 300 g surove kave ze potrošnike v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 22 za Gorico in So-vodnje ter po 220 g za potrošnike dirugih goriških občin, na odrezek št. 26. Razdeljevanje se zaključi 30. no-vembra. Interpelacija o subnormainih otrocih Pokrajinski svetovalec PSU Tac-chinardd Je včeraj naslovil na predsednika pokrajine interpelacijo v kateri zahteva informacije o morebitnem konzorciju med pokrajino in raznimi občinami, ki bi skrbel za probleme subnormainih otrok. V zvezi s tem problemom, ki Je dvignil precej prahu v goriškl javnosti v prejšnjih tednih, smo v stanu ugotoviti, da se pokrajinska u-prava zanima za problem že nekaj let ln da je statut za tozadevni konzorcij prav v tem trenutku v razpravi v treh najbolj zaintere- pa 2, Giulio Alessio 22 let, iz Gorice; Ul. Forte del Bosco 16 ter 29-letni Italo Blanda iz Tržiča Corso del Popolo 63. Paoletti, Cravos, Alessio in Coderin so bili obtoženi cele vrste tatvin, med katerimi tudi kraje ne kaj zvitkov bakra ter medeninastih vijakov iz skladišča družbe ENEL v Stražicah. Baroni in Italo Blandp pa sta bila obtožena odkupa ukradenega blaga. Goriška policija je vložila ovadbo proti njim meseca maja 1966, potem ko je odkrila v ENEL ukrade no blago pri goriškem starinarju Bernardu Baroniju, ki ga je imel skritega v svojem skladišču v Ul. Brass št. 14. Sprva je tajil, pozneje pa je priznal nakup tega in drugega blaga ter tudi navedel enega izmed mladeničev, Coderina, ki ga je poznal in od katerega je kupil blago. Preko tega je policija prišla tudi do drugih; mladi tatovi pa so priznali še nekatere druge tatvine. Pri razpravi je ENEL zastopal odv. Luzzatto, ki je ugotovil, da je bilo ukradeno blago vredno okrog 150.000 lir dočim naj bi Baroni dal za to blago le 13.800 lir. Obtožence pa so branili odvetniki Cossa, Mayo, Ber not Livio in Blessi. Po govorih državnega tožilca, ki je zahteval za posamezne obtožence zaporno kazen od 6 mesecev do 4 let, in po govorih branilcev, je sodišče po daljšem posvetovanju izreklo naslednjo razsodbo: Za Ilaria Cravosa je vseh šest prestopkov, ki so bili zanj navedeni v obtožnici, združil v eno za obteženo tatvino, Luciana Coderina so spoznali za krivega za obteženo tatvino in prav tako Giannija Paolet-tija. Obtožbo proti Baroniju in Blan-di pa so spremenili iz nakupa ukradenega blaga v nepreviden nakup, kar je seveda močno olajšalo njun položaj. Na tej osnovi so obsodili Ilaria Cravosa na 3 leta in 4 mesece zapora in 190.000 lir globe, Coderina na 4 leta in 6 mesecev zapora in 250.000 iir globe, Paolettija pa na 3 leta zapora in 150.000 lir globe. Baroni in Blanda pa bosta plačala le globo vsak po 50.000 lir; vsi skupaj bodo plačali tudi sodne stroške. Cravos, Paoletti in Coderin bodo morali plačati ENEL tudi skupno 150 tisoč lir kot odškodnino za ukradeno blago. Drž. tož. dr. La Greca, preds. dr. Storto. sodnika Mancuso in Gridel-li, zap. Genovese. Avto je podrl mopedistko Prejšnji večer nekaj pred 28. aro so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorloi 27-ietao Nives Bressan por. Mauri iz Gorice, Ul. Camova 11. SPOROČILO BOLNIŠKE BLAGAJNE INAM Zdravstvena pomoč družinam v tujini zaposlenih delavcev Nekaj podrobnosti o načinu in obsegu pomoči Vodstvo bolniške blagajne INAM I V drugem primeru, ko družtoski zavarovanje Ms® poglavar dela stalno in za daljšo italijanskih delavcev, ki so zaposle. dobo v linzemstvu, se lahko izvede nd v inozemstvu ter njihovo zavarovanje ni urejeno z mednarodnimi pogodbami. Gre za nadaljevanje že začetega zavarovanja, ali pa za prostovoljno obliko zavarovanja. V prvem primeru se lahko obdrži že obstoječe zavarovanje za prizadete delavce, kadar gre za nekaj mesečno delo v inozemstvu (po tri mesece z možnostjo nadaljnjega podaljšanja). Taki delavci imajo v primeru bolezni v inozemstvu pravico do bolniške podpore to do povračila zdravstvenih izdatkov na osnovi obstoječih pristojbin za indirektno pomoč. Družinskim članom zavarovanca, kd živijo v Italiji, pa se nudi normalna zdravniška pomoč siranlih upravah, pokrajinski, go- INAM. VESTI IZ SOVODENJ Jutri se bo začelo cepljenje goveje živine proti slinavki Zahvalna nedelja s poskušnjo kruha in vina - Dež je rešil jesenske posevke Konzorcialni živinozdravnik za Gorico in Sovodnje dr. Tomba nam je sporočil, da so zaključili s cepljenjem živine proti jetiki in slinavki na področju goriške občine. Pri tem pregledu so odkrili samo dva primera obolelosti živine za jetiko. Z jutrišnjim dnem bodo začeli pregledovati in cepiti živino tudi na področju sovodenjske občine začenši v Sovodnjah ter jo bodo potem nadaljevali po drugih vaseh občine. Živinorejci bodo za to operacijo plačali po 300 lir za vsako govedo; to je pristojbina, ki je uradno določena kot prispevek za živinozdrav-nika, ki priporoča prizadetim živinorejcem naj s svojim sodelovanjem omogočijo dober potok te operacije. Sovodenjski kmetovalci bodo prihodnjo nedeljo, 16. novembra, pro slavili praznik vaškega patrona sv. Martina, ki bo združen tudi z zahvalnim dnevom ob zaključku kme- tijskega leta. Za to priliko bodo razstavili vzorce svojih pridelkov na trgu pri župni cerkvi, predvsem domač kruh in vino, ki ga bodo po blagoslovitvi lahko pokušali vsi prisotni. Blagoslovitev bo po maši, ki se začne ob 10. uri. Če bo lepo vreme, bo po maši igrala na trgu tudi godba na pihala iz Fare, ki lani ni mogla nastopiti zaradi dežja. Upamo, da bodo imeli tokrat domači kmetovalci več sreče tudi z vremenom. Ker smo že pri vremenu naj omenimo, da je včerajšnji dež prišel zadnji čas za okrepitev pšeničnih posevkov, ki so že začeli hirati. Sicer pa imamo v Sovodnjah vedno manj žitnih posevkov. Temu je kriva slaba letina, prenizka odkupna cena za pšenico, ker se zaradi tega bolj izplača vrtnarstvo in pa seveda industrija, ki zaposluje vedno več domačinov. prostovoljno zavarovanje po predpisih za industrijske delavce. Tako zavarovanje velja za bolniško pomoč družinskim članom za ves čas bivanja družinskega poglavarja v Inozemstvu. Za družinskega poglavarja pa velja samo za čas njegovega bivanja v Italiji. Seveda gre v tem primeru samo za zdravniško ln bolniško pomoč brez denarnih in drugih podpor. Okrogla miza o «tržaškem konfliktu» Inštitut za mednarodno sociologijo v Gorici organizira okroglo mizo o «tržaškem konfliktu in njegovi premostitvi*. Nastopili bodo prof. Bonifacio, dr. Negrelli in dr. Conetti s tržaške univerze ter g.a Soranzio s tridentinske univerze. Okrogla miza bo v sejni dvorani goril.kega pokrajinskega sveta. Gorica, Korzo Italija 55, v torek 11. novembra pb 18.30. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57; tel. 28-79. TR2IC Danes ves dan in ponoči v Tržiču je odprta lekarna «A1 Redento-ra» dr. Ennery in de Nordis iz Ul. Rosselll 23, tel. 72340. DE2URNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN — Ul. Garibaldi 9 - tel. 53-71. Zdravniki so JI uigotovdM zlom d* ne noge ter so jo pridržali za “ dni na zdravljenju. ženo je malo prej podri na kri' žišču Konza Italija to Ul. Dl zono v Gorici, ko se je pripel)11** z mopedom po Ul. Aqudlela na zo ter hotela zaviti proti docri1 avtomobilist Dario Peroo iz Lo**-ka, Ul. Re 34, ki je prihajal * ®*f’ tom ford iz Ul. Di Manzano. Z* Pisnik je napravila cestna poltoU*■ BBS! ROJSTVA. SMRTI IN POROK® V goriškl občini se je od 3. 8. novembra rodiio 26 otrok, uri**® je 18 oseb, poroke ni bilo noHrt®* to oklicali so 5 porov. ROJSTVA: Stafano Purian. ®*’' nata Škerl, Davide Vdzzl, Orl«** Vendrame, Agnese Biasloll, P®0** Devetti, Davide GaJderisi, Ugo livo, Claudia Trampuž, Patri** Marohi, Martina Marouzzi, Ah*0’1 nletta Tuni, Andrea Rosetti, M**-stmiliano Mazzante, Luciano Cal^ Gabriele Mosahion, Carla C®6* massima, F red: a. n o Bruimot, Elis*’ betta Bersa, Gluho Verbano, A1**1 drea Salto, Giampaolo Gaspari, Sef g:o Domot, Elena Braidot, P*°^ Milocoo in Elena Višin. SMRTI: upokojenec 58-lebnl ris Bevi]acqua, upokojenec 68-l**f Gaetano Fiorella, brivec 57-10^ Glovanni Stefani, finančni stra ^1/CTa.Ui, 1X1 liM ronil nik 23-letni Raffaele Formica. uP* kojenec 45-letni Luigl Ortolan, ** govka 67-letna Guglielmina Tir* vd Mauri, upokojenka 82-1 etna resa Pavlovec, upokojenec 48-1*®“ Ermanmo Jerkič, upokojenec 76-1®” ni Leopoido Bressan, gospodinja letna Amelia Paulicchi por. Parifl upokojenka 65-letna Teresa Cuni*f vd Dori, upokojenka 38-letna sella Valantič vd. Zotteri. upe#0, Jenec 57-letnl Giuseppe Berlot, P0' sesbnik 72-letni Guddo Bregant. W spodinja 75-letna Francesca gler vd. Desiderato, upokojenec letni Guido Ohergorina, updkdr’ nec 70-letni Edoardo Brandl, e0^ dinja 69-letna Marcelilina Dl ^ nardo vd. Carlei. OKLICI: finančni stražnik M*£ cel' i Pastorelll in delavka M*ri* La Rocca; kemik Silvio Fabriajfi ln uradnica Glavarina Paoli*9' oficir Giuseppe De Natale “ uradnica Anna Maria De CoflM: radniik Giacomo Clausl ln Stud***! ka Rosalbina Cauteruccdo; deW',f* Bruno Da Fre to vajenka Ang®* Peiesson. CORSO. 15.00: «Giovinezza, vinezza*, A. Naury In K. guy, italijanski film. , VERDI. 15.00: «La caduta d™ dei», glavno delo L. Vlsconto® T. Bogart m I. Thulin. Bari1* koprodukcija. Mladini pod 18' tom prepovedano . MODERNISSIMO. 15.15: «Le de amicizie*. B. Augler ih *, Lemonnier. Francoski barv®1 film; mladini pod 18. letom P1® povedan. VITTORIA. 15.15: «La pelle ne*, K. Bahoun in A. Lynn! *®j gleškl barvni film; mladini P°° 18. letom prepovedan. . CENTRALE. 15.00: «11 suo ** me č Donna Rosa*, P. BauČP in N. Taranto; italijanski b®11 ni film. I ržič AZZURRO. 14.00: «La battagU* Mediterraneo*, G. Barrei i® Auger, barvni film. .. EXCELSIOR. 14.00: «La lunga bra gialla*, Gregory Pečk, kib^ maskop v barvah. lM PRINCIPE. 14.00: «Una lunga ** dl crod», A. Steffen, W. Ber« in W Machiavelli, kinemas*w v barvah. SAN MH.HELE. 14.00: «La glia di Alamo*. John Wayne Richard Widmark. Cinemasc0™ v barvah. \oro C,orico SOČA (Nova Gorica): «VohUb^ brez imena*, italijansko-jugo*1^ vanskl barvni film — ob 1«- 18' - 20' .vi DESKLE: «Smrt v očeh*, angF*1^ barvni film — ob 17. in 19-3”’ RENČE: «Angelika čudovita bimka*, francoski barvni fU*11 ob 16. ln 19.30. .ju; KANAL: «Interludlj», ameri9® barvni film — ob 16. in SVOBODA (Šempeter): «V nju revolverjev*, ameriški bari1 film - ob 20. .. PRVACINA: «Divje oko*, italU^ sko-amertškl barvni film — 16. In 20. POTUJOČI KINO - SELO: <*> L' uri »Angelika angelska marid*"^ francoski barvni. POTUJOČI «Angelika angelska francoski barvni film KINO - BRA?1* ma ob I93 PRIZNANO MEONAROONJ ... AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE IB® LA GORIZ1AIMA GORICA — Ul Ouca d’Aosta 180 - Tel 48-45 - UOKIDA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA orslei dnevnik PREIZKUŠNJA ZA NOV OPEČENO FILMSKO IGRALKO Pot od cenene tehnike slačenja do psihologije ............ bo prav gotovo težka Česa vsega se lepa dekleta lotijo, da dosežejo uspeh ter s tem sloves in denar Na slika tu ob strani vidimo Lauro Antonelli, ki je nastopila v številnih erotičnih filmih, ki so sedaj pač v modi. Svoj čas je bila profesorica telovadbe, potem je nastopala v kratkih reklamnih filmih in sedaj se mora slačiti. Pri tem pravi, da to konec koncev ni nič posebnega, saj je zdaj takšna moda. Ji je 24 let in se po zunanjem videzu, vsaj kakor jo ta slika kaže, zdi kakor kakšna Američanka. V resnici pa se je rodila v Pulju pred 24 leti in v italijanskih revijah ji celo pravijo, da je «Ju-goslovanka», kar pa bo seveda hudo razjezilo razne begunske prvake vrste Bartoli, ki bodo očitali časnikarjem iz notranjosti države, da ne poznajo razmer na vzhodni meji. Laura Antonelli se tudi rada pošali in pravi, da je treba povezati sedanji val golote s Freudom. Vsekakor je napravila zelo naglo kariero, še pred letom dni je bila skoraj docela neznana, nenadoma pa se je povzpela od reklamnih filmov, to je raznih «carosel-lov» k filmu, in sicer pod vodstvom Wilhelma Reicha, šlo je za film «Spolna revolucija«, ki sta ga še posebej pregledala Ghione in znani Leopold von Sacher-Masoch, avtor romana «Venera v krznu«, po katerem se je rodila beseda mazohizem, kar pomeni nekakšno nasladno uživanje v trpljenju. Kot smo že dejali, je treba pr osati velik del njenega u-spena lahkoti, ki jo kaže pri slačenju. Pri tem pa je zelo melanholična, tako da gledalci skoraj pozabijo na erotično plat. Pravijo, da ima zastrte oči sivomodre barve, v katerih se zrcali žalostna mladost. Ko je nastopila v tem svojem prvem filmu, doslej so snemali z njo letos že kar štiri, je dva meseca nastopala popolnoma gola. Pn tem pravi, da je tudi nič ne moti ta zadevo, češ da je bila precej svobodno vzgojena ter da gre le za navado. Ko so prišli do srede snemanja, se je igralka zavedla, da gre za pornografski film (vsaj tako pravi). Hotela se je umakniti, potem pa se je premislila in nadaljevala pri snemanju. Seveda je upravičeno dvomila o tem, kajti v Italiji ne bomo nikdar videli »Venere v krznu« in morda je ne bodo videli niti v Ameriki. Kljub temu pa je videlo film mnogo producentov, ki so bili zelo zadovoljni z njenim i-granjem. S tem si je pridobila «sloves» in si utrla pot v filmski svet. Nekateri sodijo, da je preveč sebična in morda celo makiavelistična. Toda o-na pravi, da čuti predvsem željo, da je v središču dogajanja, to je da se čuti važna. Kakor rade pravijo že uveljavljene igralke, večkrat omeni, da je trpela celo lakoto in da je potovala po Italiji iz kraja v kraj. Končno je pristala v Rimu, dobila diplomo v pouku telovadbe ter začela poučevati na umetnostnem liceju. Okolje ji je ugajalo, toda ni mogla požreti dejstva, da je niso njeni kolegi profesorji smatrali enakovredne, češ saj poučuje samo telovadbo. Drugo leto so jo celo premestili v šolo v predmestju, kjer ni bilo niti telovadnice. To jo je zelo ponižalo in potrlo. Ko jo je neki reklamni agent slučajno srečal, ji je dejal, zakaj ne začne z reklamnim filmom. Poskusila je in se s tem precej časa ukvarjala, kar pa je seveda ni zadovoljilo. Končno ji je uspelo nastopiti v omenjenem, zelo «mastnem» filmu in sedaj je njena bodočnost mnogo odvisna od režiserja Albertazzija. Ta jo je namreč izbral za njen prvi resen film, ki bo pokazal, ali zna kaj več, kakor razkazovati svoje naravne čare in darove, kar zagotavlja seveda v sedanji, že nekam bolestno e-rotomanski dobi, zelo lahko BST;- ■ II ’00'i • ’ ............................. Saša Dobrih SAD MAŠČEVANJA dosegljiv uspeh. Nastopila bo namreč v filmu «La Gradiva«, prirejenem po romanu pisatelja Jensena, ki se navdihuje ob Freudu, in sicer ob nekem njegovem spisu o halucinacijah. Film pripoveduje zgodbo nekega mladeniča, ki je živčen in poetično navdahnjen. Zaljubi se v podobo svoje fantazije, to je v Zoe (kar pomeni po grško življenje), kd ga spravi v življenju na vzvratno pot, to je s pomočjo ljubezni v stvarnost. Kot se vidi, gre za nekak psihološki film, ki bo mnogo terjal od režiserja in od igralcev. Za Lauro Antonelli pa bo pomenil ta film stopnico navzgor, saj bo svojo dosedanjo vlogo spolne sadistke zamenjala z vlogo pesniškega lika, ki ozdravlja. Vprašanje je, ali bo igralki to uspelo, kajti marsikdo, ki je videl njene prejšnje filme, meni, da je sama potrebna psihoanalitika. Na sliki so Claudia Cardinale, Alberto Sordl in Monica Vittl, ki so se udeležili sprejema, na katerem je režiser Visconti sporočil, da bomo imeli tudi v Italiji svojo veliko kinematografsko nagrado, katera se bo imenovala «Spoleto cinema». lllilillllilillMlllllliillllUliililiiiiliMiililliiillililiHimtliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliMiimii,li,„„miilin,miilliiliiii„„mmi|||||||||||M||||||||||||U||||m|||||||||||||||||||||a NEKAJ PABERKOV IN PODATKOV 0 JERUZALEMU Mesto je zelo pestro in zanimivo zaradi mešanice ljudstev in ver Židje si zdaj lastijo ves Jeruzalem, toda politika sile ne sme biti nagrajena Izrael je zlasti od zadnje kratkotrajne vojne z Arabci v središču svetovne pozornosti, saj obsojajo vsi miroljubni ljudje njegovo zasedbo arabskih krajev z arabsko četrtjo Jeruzalema vred. Res je, da ni nikoli vsa pravica im resnica samo na eni strani, toda vsako potuho napadalni politiki in vsako reševanje raznih vprašanj z uporabo site je dandanašnji v ostrem nasprotju z zavestjo svetovne javnosti, kajti kam bi prišli, če se ne bi odrekli uporabi sate in ne bi skušali reševati vseh spornih vprašanj; .Ji ■ pogajanji!.. __________________ Spričo dejstva, da so sedaj Židje in Arabai predmet tako velikega zanimanja po vsem svetu in še posebno pri nas v Evropi, ne bo odveč, če zberemo nekaj paberkov in podatkov o Jeruzalemu, kjer se srečava židovski, muslimanski in krščanski svet. Jeruzalem se deli na dva dela: en del spada pod Izrael, drugi pa pod arabsko državo Jordanijo. židovski nacionalisti smatrajo sicer Jeruzalem sedaj kar že aa svojega, toda to je te dejansko stanje in posledica uporabe sile, to je zasedlbe jordanskega dela po židovskih četah. Jeruzalem so razdelili na dvoje pred 20 teti, ko so en del dodelili Židom, medtem ko je star ri del mesta, kjer Je tudi slavni «Zid objokovanja« ostal Arabcem, ki so se naselili v teh krajih že pred mnogimi stoletji, potem ko so se Židje razpršili po vsem svetu. Jeruzalem je eno izmed najtepših mest na svetu tudi zaradi posebnih barv ter srebrnega in zlatega odbleska mošejskih kupol. Seveda pa ima mesto še poseben čar in privlačnosti zaradi svoje stare zgodovine za kristjane, muslimane in Žide. Vsak turist, ki količkaj pozna zgodovino, se pač lahko zamisli v preteklost tega mesta, ki je staro vsaj 3000 let. Tako si na primer katoličani ogledujejo svete kraje, ki jih navaja Sveto pismo, to je Oljsko goro, vrt Getzemanii, Sion, Kalvarijo. Za &■ de je zelo pomemben «Zid objokovanja«, saj je njihova svetinja in ostanek slavnega Salomonovega templja, ki so ga Rdm-Ajami po zadušitvi krvavega judovskega upora, dejansko porušili do tal. Na tem kraju pa Je arasla Omarjeva mošeja, ki je svetinja za muslimane in je pravi baser umetnosti s svojo zlato kupolo. Seveda so razna svetišča z menjavo gospodarjev menjala tudi svojo obliko in začela služiti v druge namene. Tako so na pr. krščansko cerkev sv. A-ne za časa vlade arabskega mo gotca Saladina preuredili v šolo, kajti Arabci so bili že pred dobrim tisočletjem zelo kulturen narod in so svojo omiko preko Španije širili daleč v Evropo ter imeli velik vpliv na primer colo na pariško Sorbono. Lahko Pač rečemo, da se v nobenem drugem mestu na svetu svetišča raznih ver tako ne dotikajo in naravnost dušijo kot v Jeruzalemu. Mesto leži 150 m nad morjem in »e razprostira v globeli, obdani s položnimi, od sonca ožganimi Pobočji zamolklo rumene barve, ki Jih nekoliko poživljajo te zelene ciprese. Okoli mesta Je mnogo goličav, toda prebivalci jih nasajajo z zelenjem in drevjem, da bi olepšali naravo. Seveda obkroža mesto marsikje gola puščava in je čutiti veliko pomanjkanje vode, saj ni v bližini niti rek niti morja Vendar je pod nebje v mestu zdravo in prebi valci se dobro počutijo. Mesto so zadnjih dvajset let načrtno naseljevati z Zid), toda pred 25 teti je bilo naseljeno skoraj izključno po Arabcih. Takrat tudi ni bilo tako razvito, kot je sedaj. Sicer pa se še sedaj meša v mestu staro z novim ali osel z mercedesom. Sedaj šteje mesto 270.000 prebivalcev in se ponaša s številnimi sodobnimi stavbami, kot so Narodni muzej, bolniška četrt s steklenimi terasami itd. Imajo tudi velik zoološki vrt, v katerem je vseh 110 vrst živali, ki jih našteva Sv. pismo. Arabske i četrti mesta, pa .nas. spominjajo na -o-rientalskd Bagdad. i Naravno je, da so zaradi »vročine v mestu ljudje zelo žejni. Zato so povsod po ulicah stojnice, kjer prodajajo «gazoz», to je neke vrste sadnega soka z mineralno vodo, ki vsem zelo prija. Po mestu srečuješ Arabce, pokrite s »kefijahi«, to je tipičnimi belimi pokrivali, zvezanimi s črnim trakom. Iz mošeje se oglaša muezin, ki vabi vernike k molitvi, obrnjen proti Meki. V starem mestu so ulice zelo ozke, vijugaste in strme ter oe-lo pokrite v bližini bazarja, ki je bil pred židovsko zasedbo zelo bogato založen. Čeprav se med obema narodoma bije boj na življenje in smrt, pa dobiš v časopisnih kioskih židovske in arabske časopise. Prava mešanica oziroma zmešnjava so tudi prazniki: muslimani praznujejo petek, Židje soboto in katoličani nedeljo. Zato niso mogli uvesti niti kratkega tedna. Kljub napetosti pa ni v mestu skbraj nič kriminala, niti mladinskega. Seveda pa Se bije oster političen boj tudi z bombnimi a-tentati, .o „ .... Beseda Jeruzalem pomeni pravzaprav mesto miru, kar pa zveni zelo ironično, pa naj pomislimo na njegovo burno zgodovino ali na sedanje boje. V glavno mesto Izraela ga je leta 1000 pred našim štetjem povzdignil kralj David, leta 70 po našem štetju pa ga je zravnal z zemljo rimski cesar Ut. M. P. ............... KRIŽANKA 1 7 3 6 S 6 7 u 8 9 10 11 1? 13 16 1S Ifi !3 17 18 "1 n3 19 20 !!B 71 77 n3 73 Z6 :is * 76 r '11 !!S 28 n 3 II! 29 RS 30' ' 31 n 32 33 36 us *> 36 37 Ul na 61 38 ■IB tiS 39 LO KIH n3 67 n RS 63 a 6S 66 67 68 1 69 * VODORAVNO: 1. irski dramatik, letošnji Nobelov nagrajenec (Samuel), 8. slovenska pevka za bavne glasbe (Berta), 14. itali jansko pristaniško mesto v A puliji, 15. neroden človek, 16 tvarine, 17. kemični znak za ma zurdj, 19. pobočje, obronek, 20 kotanja, 21. star italijanski novec, dvajsetinka lire, 23. težko spanje, 24. dolgore; e pisane papige, 25. francoski skladatelj popularnih liričnih oper (Jules, «Manon») , 27. začetnici norvo škega pisatelja (1&59-1952, »Glad«), 28. klica, cima, 29. beograjski tednik z visoko naklado, 30. kratica za »mestni svet«, 32. človek, ki se poteguje za kako službo, funkcijo aili čast, 35. dolgorepa okrasna ptica, 36. velika alžirska luka, 38. Madžar, 39. azijska in afriška polopica, 40. cenjeno pecivo, 42. središče vrtenja, 43. i-me slovenskega pesnika Jenka, 44. temelj, baza, 46. sedež sovjetske vlade v Moskvi, 48. prebivalec največjega afriškega mesta, 49. zveza držav. NAVPIČNO: 1. berač, 2. predstavnik rimskega imperija v Siriji in Palestini, 3. angleški slikar ln grafik (John, 1768-1821), 4. osvežujoča pijača, 5. velika italijanska družba za izkoriščanje nafte, 6. slovenski tednik, 7. ko prska tovarna motornih vozil, 8. začetnici izumitelja dinamita, 9. župan v naših krajih za časa Napoleonove Ilirije, 10. za Hamburgom najvažnejša luka Zvee-ne republike Nemčije, 11. človek-avtomat, 12. del gledališča, 13. posoda za pepel umrlega, uma, 18. danski otok v Malem Beltu, 21. računski ostanek pri sklepanju računov. 22. plačilno sredstvo, 25. otok v Irskem morju, 26. sukanec, 28. vaški mogotec v Cankarjevi drami «Kralj na Betajnovi«, 30. slovenski glasbenik, utemeljitelj slovenske znanstvene folklore (France, 1891-1951) 31. prašiča, 32. daven narod v severni Italiji, 33. ime slovenskega pesnika Grudna, .34. obdelan kos lesa, 35. smisel, 36. kopno, obdano z morjem, 37. pada vina, 39. glavno mesto Peruja, 41. pozdrav starih Rimljanov, 43 del teniške igre, 45. kemični znak za aktinij. 47, kemični znak za radon. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. gozd, 6. plast, 11. Truman. 12. trajekt, 14. ra dar, 15. sla/k, 16. Lav, 17. Anam, 18. Utah, 19. silo, 20. sirarna, 22. amater, 24. at, 25. jura. 27 A-lec, 28. gnu, 30. km, 31. pav, 32. Alah, 33. Aare, 35. ST, 37. vratar, 39. sardele, 42. Lado, 43. trik, 45. opis, 46. aki, 47. raja, 48 o-lika, 49. kantina, 51, mlakar, 52 naboj, 53. Cerar. SKOP Veljaven od 9. novembra do 15. novembra 1969 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Osebi, ki jo imate radi, lahko zaupate svoja čustva v upanju, da se bo iiz tega končno kaj izcimilo. Dokažite svojo notranjo moč. Na delu boste imeli nepričakovane sitnosti. Ne pretiravajte, če vas kaj malce bali. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Do ljubljene / osebe se boste mo J rali žal trdo ©hinavk J šati, ker je v va-' ^ Sem primeru najbolj učinkovita iskrenost. Morda pa le ne bo prišlo do razdora. Neka kupčija se bo dobro obnesla, pogoj pa je, da boste di-plomatiični. Duševno in telesno se boste dobro počutili. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zaradi ljubosumja in pre-"'J nagle želje po uresničenju želja, bo z ljubljeno osebo prišlo do nesporazuma. Sploh ni dovolj medsebojnega spoštovanja. Na delu se vam ni treba ničesar baitd, ker ste strokovno sposobni. Priporočamo vam več telovadbe. RAK (od 22. 6. do /TT\ 22. 7.) V čustvenih (\ zadevah prehajate v l J Posebno fazo in po- V J ložaj Se utegne do-'-------^ končno razčistiti. Ne- ko pismo vas bo zelo razveselilo. Na delu boste imeli o-pravka z zelo prijetnimi osebami, ki vas bodo cenile. Jemljite zdravila za ozdravljenje živcev. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne bod-ite preveč ošabni, kajti to utegne razdreti razmerje z ljubljeno osebo. Nekdo vam bo dal v čustvenih zadevah nasvet, ki vam ne bo koristil. V poslovnih zadevah se obrnite za nasvet na strokovnjaka. Potrebni ste posebne diete. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prišlo bo do ljubosumja In zahrbtnosti. Zato se mprate varovati osebe, ki vam bo hlinila ljubezen. Neki prijatelj vam bo priskočil na pomoč. Na delu boste le z odločnostjo izpolnili svoje obveznosti. Zdravje bo naravnost izvrstno. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vaša napadalnost v čustvenih zadevah bo povzročila nerazumevanje in napetost. Neka oseba, ki je zelo očarlji-va, vas utegne močno zmesti. Na delu pazite na tekmece, da vam ne odjedo ugodnih priložnosti. Zaradi močnih emocij boste živčni. ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) Obljube, ki ste jih v čustvenih zadevah dali, morate do kraja izpolniti. V prihodnosti bodite manj impulzivni. V poklicnem delu bo teden zelo ugoden in boste lahko u-resničili marsikaj konkretnega. Pazite se pred zauživanjem novih zdravil. © STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) v ljubezenskih zadevah vam bo nekdo podstavljal nogo. Ne zgubljajte preveč časa z osebo, ki ne zasluži vašega spoštovanja. Na delu se morate paziti pred preveliko domišljijo in utvarami. Boste polni energije, toda pazite se pred vlago. ____ KOZOROG (od 21. / \ 12. do 20. 1.) CU \ stveno življenje bo ( j 7-elo razgibano, ose- '* 'j/ ba’ W fo imate ra- '---/ di, vam bo zelo bli- zu v mislih in z dejanji. Vsi dvomi se bodo razpršili v po-slovnem življenju je teden ze. lo primeren za potovanja. Jejte malo, toda bolj pogosto. © VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) v svojem ambientu se boste, kar se ljubezenskih zadev tiče, zelo uveljavili. V družini bosta vladala mir in sreča. Na delu morate imeti več zaupanja vase Kdor se u-kvarja s trgovino, bo sklepal ugodne kupčije Gibajte se več na prostem RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Sprejmite vabilo za ljubezenski sestanek Ne bo vam tega žal S;cer pa Je vse odvisno od vašega ravnanja, ali boste sploh dosegli svoj smoter. Poslovna dejavnost se bo ugodno razvijala pod vplivom Jupitra. Izogibajte se nočnemu delu. P rTmoršUci Tinevmk PLAVANJI PO ZAKLJUČKU LETOŠNJE SEZONE Vzhodni Nemec Roland Matthes letos najboljši plavalec Evrope Specialist je za hrbtni slog, rekorder pa je tudi na mešanih progah Tudi letos so se plavalci hrbtnega sloga iz Združenih držav A-mer&e kar najbolj potrudili, da bi vrnili Ameriki monopol, katerega se je leta 1967 zelo nepričakovano po'astil vzhodni Nemec Roland Matthes. Nemški plavalec je odločno odbil vse napade Američanov in jih celo dvakrat premagal v njihovih... teritorialnih vo- DOMACI ŠPORT DANES KOŠARKA Mladinsko prvenstvo 12.45 v Trstu, Ul. M. Cenato CGS — Bor » » • Naraščajnika liga 08.00 v Skednju Servolana B — Polet * • * 15.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Ricreatori NOGOMET Mladinsko prvenstvo 10.30 v Padričah Gaja — Arsenale * * • 10.00 v Fari Pro Farra — Juventlna * « « 3. amaterska liga 11.00 v Križu Vesna B — Stock • • • 14.30 v Tržiču San Michele — Sovodnje dah, na velikem mednarodnem mitingu v Santi Clari. Posebne vrste poraz so mu Američani nato za dali med svojim državnim prvenstvom v Louisvillu, kjer sta Gary Hall in Mitch Ivey dosegla nov svetovni rekord na progi 200 m hrbtno. Matthes je na ta dva rekorda takoj odgovoril in še sam izboljšal ameriške znamke za dve desetinki sekunde. Poleg tega je Matthes popravil svoj lastni rekord na krajši progi 100 metrov s skoraj neverjetnim časom 57"8. Prednost Matthesa nad ostalimi plavalci V svetu, glede na kratke razdalje na katerih plava, je zelo velika. Na progi 100 metrov hrbtno ima Matthes sekundo in tri desetinke prednosti nad drugo svetovno znamko 59”1 Charlesa Hickcoxa in točno dve sekundi pred drugim letošnjim najboljšim rezultatom, ki s časom 59”8 pripada Iveyu. Z izjemo štafete 4 X100 metrov mešano na zadnjih olimpijskih igrah v Mehiki je Matthes v hrbtnem slogu neporažen že celih 42 mesecev. V tem času je zmagal 49-krat na progi 100 metrov in 30-krat na progi 200 metrov. Medtem je dosegel nove svetovne rekorde: 3-krat na 100 metrov in 4-krat na 200 metrov. Matthes je zelo dober plavalec tudi v drugih slogih. Na progi 100 metrov prosto je na primer že dosegel čas 54"1, na razdalji 100 m delfin 59”7, na progi 200 metrov mešano 2T3”5, kar je tudi evropski rekord, na progi 200 metrov prosto pa 1’58”4, čas katerega pa je dosegel med štafeto 4 X 200 metrov, ki v normalnih pogojih prav gotovo velja manj kot dve minuti. V finalnih tekmovanjih je Mat- •iiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitii||||||||||||||||||iiHml|ll,| KOŠARKA MLADINSKO PRVENSTVO Težak izpit Bora v srečanju s CGS Naraščajniki bodo igrali z Ricreatori Danes čaka borovce težka naloga: v okviru mladinskega prvenstva se bodo pomerili s svojimi vrstniki iz društva CGS. Ta peterka je zelo močna, saj sodi med kandidate za končno zmago v prvenstvu. Igralci CGS se odlikujejo predvsem v napadu, ki je dosegel, na primer v tekmi s Ser-volamo, skoraj 100 točk. Posebno zunanji igralci streljajo zelo dobro od daleč in borovci se bodo morali zato braniti bolj napadalno. V zadnjih tekmah so naši napadalci pokazali precejšen napredek in zato lahko pričakujemo, da bo današnja tekma zanimiva in borbena. Kot običajno, bodo t”d; n-nos branili Borove barve sledeči igralci: M. Kraij, S. i-ertot, v. ru-va-tič, R Stokelj, S. Hrvatič, M. Šare, M. Škerlj, D. Zavadlal, I. Sosič, A. Danev. Tekma bo ob 12.45 v novi telovadnici, v Ul. Monte Cemgio. Izidi 1. in 2. kola mladinskega prvenstva so bili naslednji: Italsdder — Bor 59:18 TS Basket — Lloyd 21:53 Servolana — CGS 30:99 Mivar — Don Bosco 40:85 Bor — CRDA 38:39 Lloyd — Italsider 39:44 TS Basket — CGS 46:69 Don Bosco — Servolana 62:37 LESTVICA Italsider Don Bosco CGS Lloyd CRDA Mivar Bor TS Basket Servolana 4 točke 2 tekmi 4 točke 2 tekmi 4 točke 2 tekmi 4 točke 3 tekime 2 točki 1 tekma 0 točk 1 tekma 0 točk 3 tekme 0 točk 2 tekmi 0 točk 2 tekmi V četrtem kolu naraščajniškega prvenstva se bodo borovci srečali z ekipo Ricreatori. To je gotovo najmočnejša peterka prvenstva in splavim« bo težko zopet pokazati napredek, ki so ga vsekakor pokazali v zadnji tekmi proti ekipi LIoyd A. Bor se bo predstavil na igrišču v sledeči postavi: Barazutti, Koren, Kapič, Žetko, Francia, Nadlišek, Umek, Kosmina. Tekma bo ob 15. uri v Trstu, v telovadnici v Ul. della Valle. Začasna lestvica ttga prvenstva je naslednja: Ricreatori 4 točke Lloyd B 4 Italsider 4 Lloyd A 2 Montuzza, Bor, Servolana A in B, Polet in Tricolore pa so brez točk. Servolana A in Tricolore nista doslej odigrala še nobene tekme, Polet in Montuzza pa le po eno. Livij Pertot thes v zadnjih treh letih zadal vsem plavalcem zelo hude poraze in nihče ni za njim na 100 metrov zaostal za manj kot sekiundol in 4 desetinke. Najfoližji mu je Bil letos rojak Volker Wemer na aržav-' nem prvenstvu, ko je Matthesl plaval 59”3, Werner pa 60”7. Srednja rentabilnost plavalca iz Brfutlta v letošnji sezoni ne kaže, da jb ta bila preveč naporna. Njegov trening je bil pozimi razmeroma lahek in Matthes sam se je močno potrudil samo na najvažnejših (prireditvah. Največ je plaval v ju in avgustu, ko je poprečno moval enkrat vsake tri dni. Vrhunsko formo je dosegel na teJ nju v Santi Clari, v finalu evropskega pokala in na domačem državnem prvenstvu. Dosedanji razvoj in rezultati tega plavalca kažejo, da še ni dosegel svoje meje. V primerjavi z ameriškimi plavalci je Matthes neprimerno hitrejši na 100 metrov, ma 200 metrov pa jim je skoraj eni Zadnjli ameriška rekorder Gary Hi ima na primer na 100 metrov osei-nd rekord samo 60”6 na 20u metrov pa 2’6”6, kiar je samo dvie desetinka sekunde več od Matthesa. Nekoliko manjša je v tem smislu razlika z Iveyem, ki ima ni 100 metrov najboljši osebni čal 50”8, na 200 metrov pa 2’7”3. Či bo z leti in z ustreznim treningi Matthes še pridobil na vzdržJjii sti, lahko predvidevamo, da bo se diamji svetovni rekord 2’6”4 še kr< ko potisnil navzdol. V prihodnj sezoni, ki bo zaradi evropskega! prvenstva v Barceloni zelo važna,: utegne Matthes doseči čase tudi! pod 2’5». | Hamdiicaip tega plavalca je pred-j vsem v pomanjkanju domače kon kurente, medtem ko se Hall in Ivey v ZDA že borita s številnimi drugimi plavalci, ki so jima blizu na obeh progah. Nekaj boljših rezultatov Matthesa v letošnji sezoni: 100 m hrbtno 29. marca 18. aprila 20. aprila 11. junija 22. junija 23. avgusta 200 m hrbtno 30. marca 11. junija 21. junija 12. julija 29. avgusta 100 m prosto 23. junija 100 m delfin 14. junija 200 m mešano 20. aprila 8. kolo BOLOGNA - FIORENTINA Sbardella CAGLIARI - ROMA Francescon INTERNAZIONALE - MILAN Gonella LAZIO - LANEROSSI V. Giunti NAPOLI — Juventus Lo Bello SAMPDORIA — BRESCIA Barbaresco TORINO - BARI Pieroni H. VERONA - PALERMO Torelli Zaostala tekma 1. kola TARANTO — PIŠA Branzoni Hotel In Motel GRAD OTOČEC » OTOČEC ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV ln XVIII. Priznana mednarodna in narodna restavracija RESTAVRACIJA <9t atii4 A LR E R G 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. Hotel «Grad Mokrice* ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. 59”6 58”8 58”2 58”7 58”8 (svet. r.) 5T’8 2’13” 2’11”7 2’10” 2’07”4 (svet. r.) 2’06”4 54’T 59’’7 (svet. r.) 2’13”6 lin. SPD Trst obvešča, da je PREDSMUČARSKA TELOVADBA po naslednjem razporedu: Mladinci: v dvorani PD I. Cankar, Ulica Montecchi 6/IV. ob torkih in petkih: Tečaj A (letniki od 1962 do 1964) od 15.30 do 16.30. Tečaj B (letniki od 1956 do 1961) od 16.30 do 17.30. Odrasli: stadion «1. maj» ob ponedeljkih in petkih: Tečaj A od 19.00 do 20.30. Tečaj B od 20.30 do 22.00. SUPERMARKET Pasaža na Ajdovščini — LJUBI,JANA Odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure USNJENA KONFEKCIJA ♦ moški suknjiči in hunterj! z usnjeno podlogo ♦ damski plašči iz svinjskega ali kozjega velurja in napa usnja KRZNO ♦ krzneni plašči lz plemenitih krzen ♦ bovice lz nerca v različnih barvah, iz kune ln dihurja KRISTAL IZ ROGAŠKE SLATINE ♦ vaze od 8 do 25 cm visoke ♦ vaze unikati ♦ servisi za kompot, liker, vino ♦ kozarci za vino. vodo. liker. whisky tn šampanjec PORCELAN KOBALT ♦ Jedilni servisi ♦ servisi za belo in črno kavo ♦ skodelice za črno in belo kavo GOSTIŠČE PRI ODDIHU SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete, rojstne dneve itd.) ,, Konkurenčne cene gotajska SALAMA za izlete in narezke AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA !~ f ir V Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo Izredni popust. Vsak večer godba s plesom. Q LEV PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna «Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna (Zvezda* razen torka in barski program telefon 21-239 DERTHONA - PADOVA Zacchetti MARZOTTO — LECCO Martinelli MONFALCONE - TREVIGLIESE Baciucchi PRO PATRIA - ROVERETO Lattanzi SEREGNO — LEGNANO Stagnoli SOLBIATESE - NOVARA Ciacci SOTTOMARINA - TRIESTINA Rodomonte TREVISO - BIELLESE Levrero UDINESE — VENEZIA Sgherri VERBANIA - ALESSANDRIA Crista RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici trna vedno na razpolago Izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Hobi I, K V 1 Ljubljana VOŠNJAKOV*] TELEP. 310 5» Telegram LEVHOTEI Te!ex 31351) KATEGORIJA «*» Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase clng kavarna Zabavni W artistični program pi*8 na glasba Aperitiv bat Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne tj* konferenčne Ivorane d‘‘ talnica Frizerski salon Menjalnica Taks) služb« Lasten parkirni prostor Prlstajališče za nellkopti Je Boksi za pse H’4, dilnlca za divjačino. SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno ■ potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: •SPLOŠNA PLOVBA« Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vseir. svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73470 do 73-477 Hotel SOČflv “f, Moderno urejen hotel - Pristna kuhinja s specialitetami no žaru — domača postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba ln ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna. >€EIITMlRIVIfRflpcwoKi Moderne sobe, mednarodna kuhinja, «G1RL BAR« i mednarodnim programOlO odprt vsako noč PIRAN vas vabi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE HOTEL SLOKI LJUBLJANA n TUVA UL. 10. TEL UD 20641 DO 20645 nOUMMTTM • SireilM OPATIJA A B c/zfgM&zpjfa Hotel z modernim konrortom • Priznana mednarodna kuhinj® In narodna restavracija • Nočni bar c mednarodnim artisti** nim programom • Kavama • Blstrd i delikateso, ekip«** som, snack baroni in slaščičarno • Klubski prostori in banketna dvorana • Aperilfvnl bar PORTOROŽ PORTOROSE imUl.KTTK CH KIVI IN DE FE H HAM.AHA V HOTELU cPALACE* PORTOROŽ Odprlo vse letu KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko tvojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU R0ART BRADF0RD Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških tračev 32. «Gospod,» je zaklical, «tu ležim kak,>r l.azar na smetišču in mučijo me turi. Gospod, dal si md množico ovac in krav, pa si mi jih vzel. A jaz msen niti črhnil, samo kamen# sem rekel. Gospod, dal si mi veliko mezgov in konj, pa si mi jih spet vzel. Toda jaz nisem zinil, samo rekel sem «amen». Meni in moji ženi si dal kopico lepih otrok, a si mi jih zopet vzel. In jaz sem spet rekel «amen». Gospod, poslal si mi nešteto turov in, če se ne boš domislil, da bi jih od mene vzel, vem, da boš tako storil in jaz zopet ne bom rekel nič drugega kakor «amen». Gospod, potem si md poslal tega dedca Bildada, da bi me nadlegoval s svojim čvekanjem, pa si ga spet posla! proč ln jaz sem blagoslavljaj tvoje ime. Torej vidiš, Gospod, naj pošlješ dobro ali zlo, ja2 rečem na vse samo «amen», ker vem, da sd pravičen. Ne pritožujem se, Gospod, bog ob vari! Toda ko sem bil še mlad, sem šel v dolino in tam sem te našel ter začel hoditi za teboj. Včasih kajpada se spotaknem, Gospod, kdaj pa kdaj tudi padem. Ampak vsakokrat spet vstanem in grem za teboj. In če pridem do jarka izkušnjave, ga preskočim, ako morem, Gospod, in če ne morem preskočiti, ga prebredem. Toda preskočiti ali prebresti, to md je vseeno — grem kar naprej za teboj ta ndikold ne vprašam, čemu ta zakaj, ter nikoli ne kličem na pomoč. Gospod, ko sd mi poslal prvi tur na koleno, nisem prenehal hoditi za teboj. Nato si mi poslal drugega na hrbet, jaz pa še zmerom za teboj. In potem sd md enega prilepil na ramo ta jaz sem potrpežljivo držal. Nato še enega prav na čelo ta Jaz sem samo zamižal ter nadaljeval pot za teboj. Toda, Gospod, ko je prišel poslednji tur zadaj na vrat, sem že začel kričati SOS. Nisem mogel več vzdržati. Dalje to ne gre, Gospod, saj se še ganiti ne morem več. Zato te lepo prosim, Gospod, pridi k meni in mi podaj roko ter mi pomagaj!« In gospod Bog je stopil k smetišču ta rekel: « Vidiš, Job, ali ti nisem rekel: Kadar ti bo najbolj hudo, pokliči ta prišel bom. In tukaj sem. Torej kaj bd želel?« Job je s prstom pokazal nazaj na vrat. «Tale tur, Gospod,« je rekel. «Tam ne vidim nobenega tura,« se je nasmehnil gospod Bog. Job Je segel za vrat in se zasmejal. «Saj si mi ga že vzel, Gospod,« je veselo zaklical. ((Tisočkrat hvala! Much obliged!« «Seveda, Job,» je dejal gospod Bog. «Vzel sem tl vse ture in sem ti nazaj prignal tvoje krave ta ovce ta privedel otroke ta sploh vse. In tu M dajem povrh še lepo cigaro. In zdaj se vmd domov ta lahko zopet pridigaš.« «Hvala ti, Gospod!« Je odgovoril Job. «Samo še to bd rad vedel, Gospod, ali imaš že koga, ki bo zdaj predsednik verske občine?« «Kaj Ra s« Je zgodilo z bratom Bildadom?« se je začudil Gospod. «Ko sem bil zadnjič tukaj, je bil vendar predsednik še on.» «Bil, pa ni več,« Je odgovoril Job. Gospod Bog se je nasmehnil. «Ne smemo biti z Bildadom preveč strogi,« Je rekel. «On je ali right. Jaz sem ga takrat- k tebi poslal. To je bil del mojega načrta, po katerem ravnam svet. Bildad je ali right.« MALI DAVID Včasih so se Izraelci stepli s fillstejci pa filistejed z Izraelci. Toda nobena stranka ni marala nikoli priznati, da je bila tepena. Končno se je gospod Bog naveličal biti vedno pripravljen ta pomagati izraelskim otrokom. Zato je postavil nekega moškega, z imenom kralj Savel, da bi kraljeval Izraelskim otrokom. «Kralj Savel,« je rekel gospod Bog, «ti skrbi za izvoljeno ljudstvo ta ga vodi, jaz pa pojdem ter malo pogledam, kaj delajo moji angeli.« Kralj Savel je bil kar znosen kralj, če je šlo za bojevanje, a kar se je tikalo samo navadnega, vsakdanjega kraljevanja, ta mož ni bil dosti vreden. Dokler je pač fili-stejcem dajal po grbi, je ljudstvo z njim držalo. In tedaj si je začel Savel domišljati, da je povsem imeniten kraljič. «Glavno, česar kralj potre- >•<>•<«( >■•., >4frn«Bn»n»n«n«04ko«»n^, >«»»«»o4»< >«ne»n«n»i buje,» je pravil, «je to, da ima okrog sebe vedno mnogo muzike.« V ta namen je poslal svoje ljudi ta ti so mu pripeljali majhnega dečka, ki so mu pravili Mali David, da bi igral v kraljevem taboru kralju na harfo. Mali David je bil eden Izmed tistih živahnih dečkov, ki znajo skoraj vse, na kar se spomnijo, ta sicer prav dobro. A če je bilo treba, je skladal tudi pesmi ta peti je znal bolje kot karkoli drugo. Učenje pa mu ni šlo tako kakor pesmice. Vselej je zložil kako pesmico ter jo potem igral na harfo ta zraven pel. Skratka — bil je prima harfist in pevec hkrati, še ko je pri očetu ovce pasel, je jemal harfo s seboj, sedel na hribček ter začel peti; «Ko bi hotel, ko bi smel, rad. bi stal na tisti skali, kjer je Mojzes rad sedel. Mali David, zaigraj zdaj na harfo, alelujah> In ko je tako prepeval, Je nenadoma prišel velikanski medved ta ukradel ovco. Mali David je moral poskočiti in teči za njim bogvekam ter se boriti z njim za ovco, dokler mu je ni iztrgal iz krempljev. Nato se je vrnil to zopet pel: «Stari Jozue, preslavni knez zmagal je v vseh bojih nikdar ni pobegnil. Mali David, zaigraj zdaj na harfo in zapoj: Aleluja, alelujah> Pa je prišel spet lev ter u-kradel drugo ovco. Mali David ga je moral zopet loviti. «Takole ne gre več,« si Je mislil. ((Naveličal sem se že preganjati venomer te tatove, ki mi hodijo ovce krast. Skrajni čas je že, da si oskrbim nekaj, kar bi letalo namesto mene.« Sezul se je. Izrezal iz čevlja jermen ta naredil fračo. Nato je spet sedel ta pel: «Stari Jozue na grič je sedel in zamahnil s palčico čarovno nad drhaljo filistejsko soncu je ukazal pa je sonce stalo — Mali David, zaigraj zdaj na harfo, aleluja! ” U' Kmalu je prišel volk ^ j, krade] ovco. Toda zdaj v*d} du še ne misel ni prišl°vgf bi vstal in tekel za njim- **f kamen je pograbil, ga d®> j fračo, jo zasukal dvakrat n,e glavo ta bumf! Volk 86 i zgrudil in sd trapeč misbL je udarila vanj strela. v#j Ko pa je stari kralj S® poslal po Malega David*’ ... vzel David s seboj ne le JLi fo ampak tudi fračo. N dne, ko je sedel zunaj P $ šotorom kralja Savla, P®1 igral, se je kar na lepe111 je čelo temniti in zemlja 86 začela tresti. m «Kaj je t0 kralj Savel"” L vprašal Mali David. «T° „ij stari Goljat,« je rekel KI Savel. «Kdo je to?« «Največjd filistejski ta pretepač,« je odgovoril * Savel. «Pa kaj hoče?« ((Pretepati se hoče.« (Nadaljevanje sledt> UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 8, 11, TELEFON 63-808 to 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - T«!«rnr> « tih h* hm maihi^mim a “ ^Tlir a vnaprej. Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1900 starih dinariev) lernn um mn nnmi ~ NAROČNINA: mesečno 800 tljl* Trat 11-5374 - Za SFRJ: ADIT DZS, Ljubljana, Start trg 3/1, telefon 22-207, teko« račun pri Narodni banki\ LjubTani - ^^/l' - OGLAS. Cena ogi.LfVa vTak mmTmTenZ ____________________beseda - Oglasi za tržaško to gortško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ..Societš Pubbllcitk itaiiana« - Odgovorni urednik sianisiav rknko - Izdaja to u^a zaSm tiita Trlt ^