PRIMORSKI DNEVNIK

——
JčjSSVSr - Cena 35 lir
Leto XVin. - St. 91 (5175)
t	Tmu \	t. JT ■	w n fr v * ' Jr
Včeraj prvi razgovor Rusk-Dobrinin ^okviru novih pogajanj o Berlinu
M(ic Millan skuša zastaviti ves svoj vpliv, da bi dosegel sklicanje konferen-Ce na vrhu - Komentarji v zvezi z razkritji o novih ameriških predlogih
TRST, torek 17. aprila 1962
S HINGTON. 16. — Nocoj ob 20.35 po srednjeevropskem «ovjeta začela ameriški državni tajnik Dean Rusk in novi titi v veleposlanik v ZDA Dobrinin prvi razgovor o Berli-nove vrste razgovorov s tem v zvezi, kot 4,0vor Je trajal nekaj več lil, aa ° ^o. Dobrinin je izja-til <ja ie bil razgovor «ploden»,
^Sov«00 *me' z Ruskom nov k doua-^aterega dan Je treba lit;1?1«. Omenil je tudi, da vn.?xSaom govorila o «mno-V60ati aSan j ih», ni pa hotel po-v *' o katerih.
k>li, Ja*pFadnih krogih so sporo-v?Hla n 8 Rusk in Dobrinin gojil biol' Po.stoPku in «0 nekate-5thianjiVLenib. vprašanjih ter o 74 ki se obravnavajo v Na j. Zatrjujejo, da si diplo-‘°v. lst& izmenjala dokumen-
W pa'n bo poročal svoji vladi, bo posvetoval s pred-i w n in s strokovnjaki dr-
....m
žavnega departmaja. V diplomatskih krogih v Washingtonu prevladuje vtis, da bodo razgovori v kratkem prešli v odločilno fazo, in da sedaj z omejenega sektorja, ki se tiče Berlina, prehajajo na širši sektor Srednje Evrope.
V Londonu trdijo nekateri listi, da skuša Mac Millan zastaviti ves svoj vpliv, da bi dosegel sklicanje konference na vrhu, ki naj bi bila prihodnji mesec. Po mnenju tiska bi se sestanek na vrhu povezal z novimi predlogi, ki jih mislijo ZDA predložiti Sovjetski zvezi. Baje se Mac Millan trudi, da bi prepričal Kennedyja, zatem pa Adenauerja in de Gaulla o potrebi take konference
neg
Načelnik tiskovnega urada za-
hodnonemške vlade von Eckardt je danes na tiskovni konferenci izjavil, da razume reakcijo, ki so jo v ZDA povzročila razkritja o zahodnih načrtih glede Berlina, da pa ne more razumeti nemške reakcije. Pripomnil je, da razkritja, kakor so bila objavljena, ne dajejo jasne ideje o zahodnih predlogih, «kakršni dejansko so#. Nobena od točk v teh predlogih ni nova za nemško vlado, toda njih navedba po vrsti je morda dala zahodnim Nemcem vtis, da je nekaj novega v njih, skupno z netočno sliko položaja. Von Eckardt je nato izjavil, da za razkritja v zvezi z zahodnimi predlogi «ni kriva zvezna vlada. Način, kako ameriška vlada vodi razgovore s sovjetsko vlado, uživa še vedno vse zaupanje nemške vlade«.
Predstavnik zahodnonemške socialdemokratske stranke Wehner je danes na tiskovni konferenci
""■Hunu,ml||,im,niiiiniiininnniiiijHiiHiiiniitiuiiiiiiiiiiiHiiiitiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitimiitHiiiiiiii
Prvič po letu 1955
Andrej Gromiko v Beogradu
jQnes bo obiskal predsednika Tita in začel uradne razgovore s K. Popovičem
^Of' 7 **“oc** uvpreiiHuu
16. — Sovjetskega Jja . ministra Andreja Gro-N I i* i* prispel danes dopol-) hijt.‘5talom v Beograd, so na ® letališču pozdravili dr-t,N 'k za zunanje zadeve in drugi visoki iNega “‘'J* , jugoslovanskega zu-liSillr. nistr*tva. Sprejema na vfJ|li turie.m .letališču so se ude-i, di«i' d’Piomatski zastopniki
‘Plomatskih misij v Beo-J .dotnj,?.**n albanske, in števil-t 1 'n tuji novinarji. Gro-d'en. izjave, da je zado-ii’.tii v* le ponovno v Beogra-n?^e,l ničesar povedati o [ iarjev° u ku- Na vprašanje no-!, »i hzorl*.*®.J meni o razgovorih n“2l.tvi v 2enevi in kako kratu„te razgovore, je Gromi-vt>f°.°dvrnil, da se želi od h.i°4vis aSania, katerega rešitev i '•dnn--°d Zahoda, za sedaj
| 1 drža,,^fomiko je prvi sovjet-[ N*,,, nilt, ki je po letu 1957,
.....
našega dopisnika)
ko je general Zukov obiskal Jugoslavijo, prispel v Jugo.slavjjo. Gromiko je bil prvič v Beogradu leta 1955, ko je v svojstvu namestnika zunanjega ministra spremljal Hruščeva in Bulganina, ki sta se prišla opravičit predsedniku Titu za informbirojevsko gonjo proti Jugoslaviji.
Uradni razgovori med Gromi-kom in Kočo Popovičem, ki bosta po vesteh jugoslovanskih virov, proučila dvostranske odnose in najvažnejša mednarodna vprašanja, se bodo začeli jutri dopoldne in nadaljevali 20. t. m. po enodnevnem obisku Gromika v Dubrovniku.
Jutri popoldne bo Gromika sprejel maršal Tito, zvečer pa mu bo priredil Koča Popovič večerjo.
Pojutrišnjem bo Gromiko skupno s svojo soprogo obiskal Dubrovnik, v četrtek bo obiskal podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja ter predsednika ljudskega odbora Beo-
,|iiiiii,i„„ii,„,i,„,iii,„„......
DANES
•fancoska vlada, ki jo Je »lttii ses,av'l Georges Pompi-
V ,"* n.^Pub!ikanskem gibanju r-JUdi „?Visnih republikancih, i N" nek-1, :tnatnejših sprememb k1 Vtu,. erih novih ministrov, Un/iJd. 'Jj1 sla bivša predsedni-
I i!?.t » f,vni minister za sodelo-
&(>siV!*<le'r?‘ sla bivša predsedni-I V1 Ofžsv P«l“nlin, ki je i a*fv“i minister za sodelo-C.flte IJ^sKimi državami, in 6ri'sit«r ?'hun*snn, ki je državni I lisi, t>rcds»rt„"aCrtovanJe in razvoj MJ # ClVo vanistvu vlade. Napredni n »i* iinta*!0 Kritizira in poudar. ILN v.f . °Pravka z demokraci-| ‘tia "oče iJ^Kor Debrejeva vlada, saIJP>e,i de Ganile ob svoji J* Dcdn0„ *velikega tehnika«, ki l a,en P°ro R°isi hiliove banke. h'3 rJ Pa so fašistični oasovci i^jk bivstga generala i	pokazati, da? so še
C » u1 ‘l' so v nedeljo za i it 'ttnral*nu za pet ur telefon-'tt?ri*ln"i?’ tut*i danes dopoldne (testnim,0 n,očnih spopadov z lo % hT1 stiami. Več atentatov lO^ZiiU 5 'udi v Alžiru. Vse C« tjši, *’ ds dosedanja akcija te t ki h’ i™ ni dala tisiih uspe-i V»ni *)o Jih m°rala. Obenem pa i|yjt ižvrsn tud' dosedanje delo-
»tt,1? par.,e oblasti pod predsed-i*v., eri i-*Sa ni zadovoljivo, ker U sUJt]o "n^tski funkcionarji ne
števila primernega osebja Iz nevtralnih držav; v primeru spora ali v dvomljivih primerih naj bj se izvršila inšpekcija na ozemlju sumničene države; taka država bi se morala posvetovati, da pride do razpršitve dvomov, sodelovati bi morala tako, da bi olajšala komisiji njeno delo. Sovjetski delegat je poudaril, da je razočaran, ker izvenblokovski dokument ne vsebuje predloga, naj se vsaj med sedanjo konferenco ne izvalajo jedrski poizkusi. — Včeraj se je nadaljevala razprava o splošni in popolni razorožitvi, med katero Je Zorin prebral odgovoro Hruščeva Mac Millanu; razprava se bo na-
grada Neoričiča in si bo ogledal Beograd. V petek se bodo razgovori med Popovičem in Gromi-kom nadaljevali in končali. V soboto dopoldne bo Gromiko odpotoval iz Jugoslavije.
Danes popoldne je Gromiko položil venec na grob Neznanega junaka na Avali.
Predsednik republike maršal Tito je danes v imenu CK Zveze komunistov Jugoslavije, jugoslovanske vlade in svojem osebnem čestital za rojstni dan predsedniku vlade SZ Hruščevu in mu želel srečo in zdravja, «2elim Vam mnogo uspeha v naporih za ohranitev miru na svetu in vsestranski napredek prijateljskega ljudstva Sovjetske zveze,« poudarja maršal Tito v svoji brzojavki.
B. B.
Izjava argentinskih nepomirljivih radikalov
BUENOS AIRES, 16. — Poslanci stranke nepomirljivih radikalov so objavili izjavo, v kateri obraz-ložujejo naslednje točke: 1. Dr. Ar. turo Frondizi ie še vedno predsednik republike. 2. Poslanci stranke nepomirljivih radikalov bodo še dalje zavzemau svoje sedeže v parlamentu, da zajamčijo ustavno življenje republike in da izpolnjujejo «zahodno in krščansko« koncepcijo programa, ki ga je predložil Frondizi, ko je 1 .maja 1858 prevzel oblast. Poslanci se bodo borili, da zaščitijo parlamentarne ustanove «tn da preprečijo, da bi dežela padla v diktaturo ali v a-narhijo«. 3. Poslanska zbornica jč razsodnik glede volitev. Kar se tiče veljavnosti mandatov raznih poslancev, izjavlja skupina nepomirljivih radikalov, da ne bo sprejela in dopuščala nobenega vmešavanja v pravice poslanske zbornice. 4. Skupina nepomirljivih radikalov vsestransko proučuje reformo zakona o nasledstvu.
ostro obsodil namerne indiskreci-je, ki so jih zakrivile nekatere nemške osebnosti v zvezi z zahodnimi predlogi. Wehner je opozoril javno mnenje, naj ne dela prezgodnjih zaključkov na podlagi nepopolnih vesti, kajti jasna presoja možnosti, ki nastajajo glede prihodnje ureditve Berlina in Nemčije, je mogoča samo s proučitvijo celotnega besedila »delovnega dokumenta«. Zatem omenja Wehner, da so o teh predlogih dolgo razpravljali v štiristran-skem delovnem odboru za berlinsko vprašanje, v katerem je zastopana tudi Zahodna Nemčija. Razen tega so se zahodni zavezniki eno leto posvetovali z izmenjavo številnih diplomatskih not. Pri tem sta sodelovala prejšnji zunanji minister von Brentano, sedanji zunanji minister Schroe-der in tudi parlamentarna opozicija.
Tik pred sestankom Deana Ruska z Dobrininom pa je povzročila novo razburjenje novica v listu «Washington Posl«, češ da so ZDA predlagale svojim zaveznikom, naj se število zahodnega vojaštva v zahodnem Berlinu zniža od 12.500 na 9000 mož. Ameriški državni departma je danes popoldne to odločno zanikal. Funkcionarji državnega departmaja pa pripominjajo, da objava te novice prav gotovo ni okrepila ameriškega položaja ob začetku novih pogajanj.
Angleški list »Guardian« piše, da bo samo konferenca na vrhu lahko omogočila rešitev glavnih aktualnih vprašanj in premaknila ženevsko konferenco z mrtve točke. List pravi, da zahodni predlogi o Berlinu pomenijo dejanski napredek in da do neke mere priznavajo Vzhodno Nemčijo. Laburistični «Daily Herald« pa je mnenja, da kljub neprijelnim in-diskrecijam v zvezi z Berlinom je še vedno možnost napredovanja.	■
Med številnimi komentarji za-hodnonemškega tiska se zdi najbolj realističen komentar lista uBonner Rundschau«. List pravi med drugim: «Nemčija ni še plačala zgubljene vojne, toda srdai se ji predložu.ie račun, da ga poravna. To bo lahko presenetilo tiste, ki so hoteli sedemnajst let ignorirati resnico in so se obnašali kakor noji ter skrivali glavo v pesek. List dodaja, da bo de.; lovni dokumen) z ameriškimi,pred. logi zdramil politične sanjače in tiste, ki so si delali utvare. Dalje pravj list, da ameriški predlogi niso novi, toda nikoli prej niso bili predloženi nemškemu ljudstvu tako jasno. Združitev je odložena na daljno prihodnost toda »ali je res mogoče, da bi kateri koli politik mogel verjeti, da bi se mogla združitev doseči v kratkem, ne da bi se odpovedali svobodi?«
Ameriško stališče pa se v Wa-shingtonu v zvezi z vsem tem o-značuje takole: 1. Z Dobrininom se ne bo diskutiral noben predlog, ki ga ne bi prej odobrili v Bonnu. 2. Noben morebitni ameriški predlog «ne bo prekršil dveh načel«: zavezniške navzočnosti in svobodnega dostopa v zahodni Berlin. 3. Ameriški predlogi, o katerih je bilo govora, ne predstavljajo »paketa«, t. j. niso del enotnega besedila, podrejeni drug drugemu v celotnem načrtu. Gre samo za ideje, ki so se že upoštevale v preteklosti med pogajanji s Sovjetsko zvezo in ki zargdi tega ne vsebujejo nič novega.
t: sfstfpl’'
V soboto je bila — kot poročamo na drugi strani našega dnevnika — v Celovcu veličastna enotna spominska proslava 20. obletnice nacifašističnega nasilnega izseljevanja koroških Slovencev. Na sliki vidimo nad 300 pevk in pevcev združenih pevskih zborov Prosvetne zveze in Zveze pevskih zborov, ki so nastopili v najlepši celovški koncertni dvorani.
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimn
Manifestacija v Genovi v zn k solidarnosti s španskim narodom
«Franca in njegovo tercijalsko trinošivo je treba politično in moralno izoIirati»
v
Vse vlade bi morale prekiniti odnose s Francovo Španijo - Segni odpotoval v Pariz na konferenco zunanjih ministrov držav evropske skupnosti - Glasilo PRI o odnosih med vlado in sindikati
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Mednarodno srečanje «za svobodo španskega naroda« se je zaključilo včeraj v Genovi z mogočno protifašistično manifestacijo, ki se je je udeležilo okrog 20 tisoč ljudi. Manifestacijo so otvorili s čitanjem pozdravnih brzojavk univerzitetnih profesorjev in predstavnikov kulture, navdušenje množice pa se je zlasti stopnjevalo, ko je predsednik kubanske akademije znanosti Nunez Jimenez začel svoj govor z besedami: »Prinašam vam pozdrav prve socialistične dežele
daljevala pojetrišnjem.
im um IIIIIIIIIIIIIIIIIUIIII milil mn lil lil Hilli Iiiittiii IIIIII mn miti IIIII um m ll   iiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili
Nobenih znatnih sprememb v novi francoski vladi
p >i!
__
(t vedno ukazov izvrsilne-i«f'’ !j 'hiMliirir, Kaže, da se razme-,pllM NuJOg, ni1 Kijub evianskim spo--„1^1 i/Nle Nčo tako kmalu nor-
O"0** m
S Kfrtl	'Shodom in Zaho-
^ K%ri D^Ujejo po eni stram
«1 '"J if|iii«Vel«D^rna- Huska S sovjet-P rtlllNiN „ J“n,Kom v ZDA Do-I^h^^dlozi berl'nskem vprašanju vlQil 15'tnr.^v '„ osm,h izvenblokov-pP/d v\na razorozltveni kon-rrvi	^ >1)	Slede atomskih
L	S	ko - kot poro-
'toiH \ Cr*V:t‘lk - hoče Mač MU-.4 * i St,.ve ln*,.5enevsKo konferenco %
VI lvN z Prih°dnJi .............
td ji 1 % s, NteriL^Sovori Husk-Dobri-S j^VnovE’ Je slednji zadovo-|0',|i J?	in% Pnšlo do nesoglasij
>V?s4 >s‘avn.Jl?<>dno Nemčijo, to „n °Vl	vfe-ni.lc zahodnonemške
va' izavil, da nobena d." Vj\ Nj iNshj« Predlogih. o katerih tbfN]atndar‘ uUrt razpravlja, ni bu. pJ kv»vV* prič. Je do novega raz-
Bidaul* se je priključil fašistični OAS - Oster protest cOdbora stotih> proti zlorabljanju imena odporniškega gibanja - Novi zločini fašistov v Alžiriji - 24. t. m. bo usoda Jouhauda - Faresove težave s francoskim osebjem
znana
V '.te	konference
se trudi, da bi na
i* t včeri• - zahodnonemške ? v v 1 'zavil, da nobena n'j«kS. v*shin„Pred*OKih, o katerih
A\ fekniat|><l»r“ unurt razpravlja' n'
-^4 h7*v» a Drio Je do novega razbiti i,*)*> vestjS*udi včeraj zaradi ;0f Vd	Ki so jo v ZDA
SVOlini tCS da S° ZDA rtjsfjl ^'>d«."'> Zahort"* zaveznikom, naj >7] * 9(d> Babpdnega vojaštva v
V	iC’	nu z"iža Od 12.500
VSetit
i V S? VsebJ^enblokovskih dr-
"^l4Hk^t0tk'Vkate:
A 55,**Ihih/n^ K.Suh„„ „	,
C/ i*V,aih dPrs‘venih mrežah v
V	M '10 še HaVah' la"Ko pa se
"S ' Hu^dn^erLdruge nadzorstvene
VnW*Urr|no; ustanovi naj ' s*staviu nadzorstvena ko-‘zena jg omenjenega
zahteva: naj
PARIZ, 16. — Georges Pompi-dou je včeraj sestavil svojo vlado, ki je imela danes popoldne prvo sejo. Pozneje pa je Pompi-dou predstavil svojo vlado predsedniku republike v Elizejski palači.
Dosedanji predsednik vlade De-bre je izročil oblast svojemu nasledniku davi in bo v sredo odpotoval na počitnice. Prevladuje vtis, da se s tem zaključuje samo prva iaza Debrejeve kariere, številni opazovalci namreč sprejemajo tezo, 'da je de Gaulle izbral Debreja za svojega naslednika.
V novi francoski vladi ni znatnejših sprememb, vsaj kar se tiče važnejših ministrstev. De Murville je še vedno ostal zunanji minister, Rcger Frey notranji minister, Pierre Messmer minister za vojsko, Valery Destaing pa finančni minister.
Tudi za alžirske zgdeve je še vedno ostal minister Louis Joxe. Od novih sta v Pomoifloiijeyo vlado prišla: Pierre Pflimlin ža državnega ministra ža sodelovanje z afriškimi državami, Mauri-ce Schumann kot državni minister za načrtovanje in razvoj pri predsedništvu vlade, ter še nekateri drugi.
Pompidoujeva vlada sloni torej na golistični Zvezi za novo republiko, na katoliškem Ljudskem republikanskem gibanju in na neodvisnih republikancih. Pompidou je skušal doseči tudi sodelovanje radikalov, s tem da bi se v vlado vključil Edgar Faure, toda ti so sodelovanje odklonili.
Današnji pariški »Liberation* pi-
še, da Pompidoujeva vlada »nima opraviti z demokracijo nič več kakor Debrejeva vlada«. »Ministrska kriza ni nastala niti zaradi volitev niti zaradi parlamentarne debate, temveč samo po volji monarha. Ker je alžirski list obrnjen, hoče imeti de Gaulle ob svoji strani za novo fazo svoje akcije »velikega tehnika«, ki predstavlja v njegovih očeh dvojno prednost, da uživa podporo velike banke, ne da bi bil povezan na katero koli politično formacijo. Brez posebnih formalnosti torej odslavlja Debreja s pridržkom, da ga spet pokliče pozneje, da mu n. pr. — po spremembi ustave — poveri mesto pod predsednika republike«.
V zvezi z obsodbo bivšega generala Jouhauda se bo vrhovni sodni svet sestal 24. t.m. pod predsedstvom de Gaulla. Sele tedaj *e bo ..torei zvedelo, ali bo Jou-haud pomiloščen ali ne. Dokonč ha beseda o pomilostitvi pririče de Gaullu.
OAS pa je v Alžiru danes potrdila, da je bivši predsednik vlade Georges Bidault prevzel vodstvo »narodnega sveta odpora v metropolitanski Franciji« in da se je stavil pod oblast bivšega generala Salana. To sporočilo je povzročilo ostro reakcijo »Odbora stotih«. Odbor združuje bivše člane odpora, ki pripadajo najrazličnejšim političnim tendencam Objavil je izjavo, s katero odločno protestira še posebno proti imenu »narodni svet odpora«, ki ga OAS daie svoji novi tajni organizaciji. V svoji izjavi obsoja
odbor Bidaultovo »sleparijo — skrumbo (ki je bil, na žalost, na: slednik Jeana Moulina na vodstvu narodnega sveta odpora proti nacizmu), s tem da zlorablja začetnice CNR, da pokrije zločine novih nacistov, s katerimi se je združil«.
»Francoska vojska, nadaljuje izjava, ni nemška okupacijska vojska; morilci in izdajalci OAS niso restavratorji zgubljene svobode. Ideal pravičnosti, svobode in miru je neločljiv od Francije. To je ideal evianskih sporazumov, o-stane ideal odpora. Rasizem je vedno njegov sovražnik«.
V Oranu pa so fašisti razglasili protestno stavko proti obsodbi bivšega generala Jouhauda, ki je bil rojen v Oranu. Davi je Oranu prišlo do močnih spopadov med pripadniki OAS in varnostnimi silami. Oasovci so začeli streljati proti odredu orožnikov z oken in s streh. Varnostne sile so odgovorile, s tem da so uporabljale tudi strojnice. Spo padi so se začeli okoli 10.30 in okoli poldne so bili še srditejši. Varnostne sile so obkolile Trg zmage, kjer se običajno zbirajo oasovci. Med spopadi je bil ubit en pripadnik varnostnih sil, dva pa sta bila ranjena; razen tega so odpeljali v bolnišnico osem civilistov. Včeraj so fašisti v O-ranu zasedli telefonsko centralo v središču mesta. Nato so potegnili bodečo žico okoli poslopja. Okoli 19, ure so poslopje zapu-sMli in se pomešali med množico.
Tudi danes so v A'žiru izvršili (Nadaljevanje na 2. strani)
španskega jezika« (njegovih besed ni bilo treba prevesti); tudi njegove nadaljnje besede je množica spremljala s ponavlja-; očim se ploskanjem.
Prisotne, ki so se odzvali pozivu mednarodnega protifašističnega gibania. so pozdravili; Smirno/. bivši poveljnik španskega republiškega letalstva; Belgijka Isa-belle Blum; podpredsednik poljske vlade Szyr; bivši poveljnik armade na Ebru gen. Juan Mode-sto: bivši francoski minister Bil-loux; v imenu italijanskih proti-fišistov pa so govorili Longo, Ga-rosci, Marzocchi in Fausto Nititi. Longo je v svojem govoru poudaril med drugim, da so v Španiji našli zatočišče fašistični kriminalci, ki jih je ljudstvo izgnalo iz evropskih dežel, kakor tudi OAS, ki tam pripravlja svoje zločinske načrte. Garosci je podčrtal, da je treba Franca izolirati politično in moralno, okrog njegovega samo-drštva pa je treba »dvigniti zid protifašističnih sil in zaničevanja vseh narodov: taka je danes naloga demokratov Italije, Evrope in vsega sveta«. Marzocchi pa je dejal med drugim, da je treba prisiliti vlade, da prekinejo odnose s Francovo Španijo.
Po manifestaciji se je po mestnih ulicah razvila povorka; pred spomenikom padlih partizanov so z molkom počastili spomin padlih in položili venec cvetja.
Jutri bo seja vlade, na kateri bodo sprejeli prve ukrepe v korist kmetijstva, ki so omenjeni v programski izjavi vlade in ki jih je Fanfani potrdil v svojem govoru na kongresu demokristjan-ske kmečke organizacije. Med temi ukrepi bo tudi zakonski osnutek o davčnih oprostitvah in podaljšanje zakona o hribovitih predelih, katerega veljavnost zapade letos. Hkrati bo ministrski avet odobril zakonski osnutek, kt ga je načelno odobril že na prejšnji seji, in na podlagi katerega bo prepovedano odpuščati ženske-de-lavke samo zaradi tega, ker se poročijo.	, ,	.
Fanfani se je danes sestal s Se-gnijem, ki potuje v Pariz, kjer se bo jutri udeležil konference zunanjih ministrov držav evropske skupnosti. Segnija bo spremljal poslanik Cattani, glavni tajnik zunanjega ministrstva. Pred tem je Segni priredil kosilo v čast poslanikov 29 afriških držav, ki so a-kreditirani pri italijanski v'a.d1; To kosilo so priredili ob priliki dneva Afrike. V svoji napitnici je Segni podčrtal, da Italija lahko »bolje kot druge dežele razume vprašania. ki jih morajo nove a-friške države rešiti v tej fazi svoje zgodovine« in dodal, da Italija gleda s simpatijo na napore teh dežel, da bi dosegle večji gospodarski in socialni razvoj in čim večje blagostanje za svoje narode, in da jo veseli, da more pomagati pri teh naporih.
Po izstopu odv. Orsella, predsednika leve struje, v liberalni stranki ki se zbira okrog gibanja »liberalna demokracija«, je iz liberalne stranke izstopil danes še njen podpredsednik inž. Domeni-co La Cavera, ki je med ustanovitelji liberalne stranke na Sicili-i leta 1944, in ki je bil več let
nava vprašanje odnosov med vlado in sindikati ter pravi, da nobena centristična vlada ni nikoli zahtevala in ne bi mogla zahtevati neposredne podpore sindikatov, da pa je danes položaj drugačen, ker »vlada in koalicija levega centra moreta danes vprašati sindikate, ali delavske sile zanima ali ne zanima politika reformira-nj.i struktur, ki vpliva na nekatere bistvene pozicije gospodarske konservativnosti in privilegija«. Uvodničar zastavlja neposredno vprašanje: »Ali sindikate zanima osrednja točka te programske obveze, namreč načrtna politika, ali pa je treba dopuščati, da se govori, da medtem ko podjetja gledajo daleč, sindikati ne vidijo drugega kot trenutne koristi?«
Nato «La voce repubblicana« polemizira z «Unita», ki je postavila zahtevo, naj italijanska vlada — namesto, da se obrača na sindikate — zavzame podobno stališče, kot ga je Kennedy zavzel nasproti »baronom jekla«, in zatrjuje, da je v Italiji prišlo do načrtovanja in nacionalizacije, kar ZDA še ne obstaja: »Gre za mnogo bolj obsežno bitko, na več sektorjih, ki naleti na mnogo močnejše odpore; v tem je glavno o-pravičilo za to, da se obračamo na politične in sindikalne sile, ki so zainteresirane na politiki strukturalnih reform; v tem je razlog, zaradi katerega zahtevamo njihovo pozorno oceno, njihovo zrelo razumevanje zgodovinske narave vprašanj, ki so pred nami, in, končno, njihov pogumen prevzem odgovornosti in njihovo podporo.«
Potem ko je- zanikalo, da bi zahteva po podpori pomenila poskus omejevanja avtonomije sindikatov, ker je sindikat tisti, ki mora samostojno odločiti, kaj mora storiti, da bi podprl politiko strukturalnih reform, glasilo PRI zatrjuje, da «zahteva po največji m*zdi, ki se je je moč mirne duše znebiti s tem, da se strese na potrošnika s povečanjem cen, ne le, da ne vključuje nujno nove porazdelitve med mezdo in profitom; ne le, da ne vpliva nujno na realno vrednost mezde, ampak teži, končno, k povečanju neenakomernosti v razvoju med različnimi vejami industrije, med industrijo in kmetijstvom in med razvitimi in zaostalimi področji«. «La voce repubblicana« se na koncu sprašuje, »kako more sindikalna akcija določati ali pripravljati ali sodelovati z akcijo gospodarske politike, katere namen je doseči najglobljo reformo strukture italijanske družbe?«, in zaključuje; »Ce sindikati hočejo imeti odločujočo vlogo; če hočejo dejansko doseči povečanje svoje kontraktualne moči in če so zay interesirani na politiki ferofm, si morajo postaviti to vprašanje in ga rešiti.«
----«»----
Čucnlajev program v desetih točkah
PEKING, 16. — Ljudski kongres kitajskega ljudstva je zaključil danes svoje zasedanje.
Ob zaključku zasedanja so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da je Cuenlaj podal poročilo o delovanju vlade.
Izjavil je, da je Kitajska razvila «svoje prijateljske odnose ter medsebojno pomoč in sodelovanje s Sovjetsko zvezo in z drugimi bratskimi socialističnimi državami«. Dalje je izjavil, da kilajska politika teži po »miroljubnem so-
žitju z nekaterimi državami z različnim političnim sistemom na podlagi petih bandunških načel«, ter podpira revolucionarne borbe narodov in borbo zatiranih narodov proti kolonializmu in imperializmu.
Cuenlaj je nato govoril o težavah, ki jih je morala Kitajs’ a premagati v zadnjih treh lelih «zaradi nekaterih naravnih nezgod«, ki so zelo škodile kitajskemu gospodarstvu. Toda prav sedaj se začenja gospodarski položaj Kitajske boljšati. Poudaril je potrebo nadaljevania poltike «skokov naprej« ter politiko ljudskih komun tn je pripomnil, da bo vlada v prihodnjih letih osredotočila svoje napore na ureditev kitajskega gospodarstva in na okrepitev doseženih rezultatov.
Zatem je obrazložil program desetih točk, ki je program varčevanja in ki predvideva predvsem zmanjšanje ritma novih industrijskih investicij, povečanje kmetijske proizvodnje, predvsem žita, bombaža in semenskega olja. Odvečno število mestnega prebivalstva naj se odseli na deželo »s prepričevanjem*. Uvede naj se boljše ravnotežje med težko in lahko industrijo. Ugotovi naj se obseg državnega bogastva, zato da se bo bolje uporabljalo, in končno naj se izboljša politika načrtovanja.
Zatem je Cuenlaj sporočil, da namerava kitajska vlada nadaljevati »dolgoročno politiko sožitja na podlagi medsebojnega nadzorstva« z drugimi demokratičnimi strankami, ki so zaveznice komunistične stranke. Prav tako bo vlada nadaljevala politiko »sto cvetov« do intelektualcev. Da omogoči »patriotičnim elementom narodne buržoazije«, da se prevzgojijo ih prilagodijo režimu, bo vlada podaljšala do konca leta 1965 plačevanje obresti bivšim lastnikom podjetij, ki delujejo sedaj kot mešana podjetja.
....milili............■•m.......
Nov poziv osmih nevezanih držav trem državam atomskega kluba
Delovni dokument v šestih točkah s pozivom na sporazum o opustitvi jedrskih poskusov • Začetek razpravo o drugem člena razorozitvene pogodbo
ŽENEVA, 16. — Brazilski delegat je v imenu osmih nevezan nih držav predložil danes skupen dokument, ki poziva jedrske države, naj nadaljujejo prizadevanje, da pride do sporazuma o ukinitvi jedrskih eksplozij.
Po pripombah, ki so jih podali predstavniki ZDA, Velike
član glavnega odbora PLI, dokler ni bil »suspendiran«, ko je Mala-godi zahteval njegovo izključitev iz PLI. Cavera je od leta 1959 generalni direktor SOFIS (Sicilske finančne družbe). Bil je tudi član predsedstva in izvršilnega odbora Confindustrie, a je leta 1959 podal ostavko na svoj položaj, ker se ni strinjal z njegovo politiko in 1 astrializacije Juga.
Glasilo republikanske stranke
Britanije, Italije in Sovjetske zveze, so na seji začeli razpra-vo o drugem členu sovjetskega načrta splošne in popolne razorožitve.
Dokument osmih nevezanih ar-žav pravi med drugim: «Brazilija, Burma, Etiopija, Indija, Mehika, Nigerija, Švedska in ZAR so zelo razočarane, ker ni bil še dosežen sporazum o ukinitvi poizkusov z jedrskim orožjem, in pozivajo jedr. ske države, naj nadaljujejo svoje napore, da pride čimprej do sporazuma, ki naj za vedno prepove jedrsko orožje. V prepričanju, da govorijo ne samo v imenu osmih nevezanih držav, udeleženih na konferenci, temveč v imenu vseh narodov sveta, ter zaskrbljeni zaradi obnovitve poizkusov, in ker so ugotovili, da so kljub nesoglasjem glede prepovedi poizkusov nekatere skupne točke, predlagajo predstavniki osmih držav v proučitev konferenci naslednje točke:
1. Določi naj se sistem opazovanja in dejanskega nadzorstva na podlagi znanstvenih načel. Ta sistem bi lahko temeljil na sedanjih nadzorstvenih mrežah v posameznih držav.ih ki pa bi se lahko
»La voce repubblicana« objavlja izboljšala, s tem da bi jih opre-dines uvodnik, v katerem obrav- mili z bolj popolnimi aparati ali
pa Če bi se adelo primerno, z u-stanovitvijo drugih nadzorstvenih postaj na podlagi skupnega sporazuma.
2.	Ustanovi naj se mednarodna nadzorstvena komisija, sestavljena iz omejenega števila primernega osebja iz nevtralnih držav, ki bt imela nalogo proučiti in pretresti vse podatke, ki bi jih dobivali od nadzorstvenih postaj držav udeleženk pri pogodbi, in ki bi lahko pozvale komisijo v primeru spora ali v dvomljivih primerih, naj izvrši inšpekcijo na njihovem ozemlju-
3.	V primeru dvomljive ugotovitve bo komisija obvestila prizadeto stranko, da je na njenem o zemlju ugotovljen sunek, ki morda ni potresnega izvora temveč jedrski in bi se moi-ala s to posvetovati ter najti način, da pride do razjasnitve z nekaterimi u-krepi, ki naj bi razpršili dvome, med katerimi tudi »ugotovitev na kraju«. Prizadeta stranka bo v celoti sodelovala, da olajša komisiji njeno delo. Po proučitvi dejstev bo komisija obvestila pogodbene stranke, kaj je ugotovila. Tedaj bodo stranke lahko svobodno določile svojo akcijo na podlagi dobljenih pojasnil.«
Na koncu poziva dokument osmih držav jedrske države, naj
proučijo te predloge ter naij storijo, kar je potrebno, da rešijo človeštvo pred nevarnostjo novih jedrskih eksplozij.
Dokument ne govori o novem pozivu treh držav atomskega kluba, naj spoštujejo moratorij med sedanjo konferenco, kakor je bil predlagal na prejšnji seji indijski delegat. Sovjetska delegacija je po. udarila razočaranje zaradi pomanjkanja tega poziva.
Italijanski, ameriški in britatiski delegati so izjavili, da je treba do kument skrbno proučiti v podrobnostih in ga nato temeljito predis-kutirati .
Razprava o tem se bo nadaljevala jutri, in zahodne države bodo verjetno podrobno obrazložile
svoje stališče.
Sledila je razprava o drugem členu pogodbe o splošni In popolni razorožitvi, ki ga je predložil sovjetski delegat Zorin. Najprej je prebral odgovor Hruščeva Mac Millanu, nato pa je v podrobnostih obrazložil sovjetsko stališč* glede nadzorstva in glede ustanovitve mednarodne nadzorstvene organizacije, ki bi jo sestavljalo osebje iz vzhodnega in zahodnega bloka ter nevtralnih držav. Njen* naloga bi bila izključno tehnična, medtem ko bi imel varnostni svet OZN nalogo sprejemati politične odločitve. Razprava o tem se bo nadaljevala pojutrišnjem, medte** ko se bo razprava o jedrskih poizkusih in o uvodu pogodbe nadar ljevala jutri.
POLJSKA
IN SKUPNI TRG
Odločitev v Bruslju da bo Skupni trg prešel v drugo obdobje integracije z izvajanjem skupne agrarne politike, je še posebno prizadela tiste države, ki so na enem zahodnoevropskem tržišču prodajale pretežno kmetijsko-prehranske proizvode. Med prizadetimi je tudi Poljska.
Ce izhajamo iz ugotovitve, da gre približno četrtina celokupnega poljskega izvoza v države Skupnega trga in Združenja za svobodno trgovino (EFTA), potem ni težko razumeti, zakaj je pred nedavnim govoril predsednik državne planske komisije Sternn Jedrychovski o • resnih ovirah*, ki jo pomenijo zaščitne carine za kmetijsko blago na področju »konvertibilne valute*. V poljskem izvozu znaša izvoz 38 odstotkov; od tega izvažajo 80 odstotkov v države Skupnega trga (Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska. Luksemburg in pridružena Grčija) in EFTA (Velika Britanija, Avstrija, Norveška, Švedska, Finska, Švica in Portugalska). Poglavitni kupci so bili doslej Velika Britanija, Avstrija, Švedska, Švica (EFTA) ter Zahodna Nemčija in Italija (Skupni trg).
Kmetijska politika Skupnega trga je namreč legalizirala grami protekcionizem in prak tično z zaščitnimi carinami za prla to področje za uvoz kme tijsko-prehranskih proizvodov Po prvem juliju so napovedali za uvoz v države Skupnega trga nove carinske tarife, ki bodo znašale za nekatere kmetijske proizvode od 3 do 9 odstotkov. Na primer za uvoz ribjih konzerv se bo povečala carina za 7.5 odst., govejega in telečjega mesa za 6 odst., za svinino in jagnjetino 7,4 odstotka, govedo za klanje 4,8 odst., zaklana živina 5.4 odstotka, konji za klanje 3.3 odst., suhe slive in marmelada od 5.4 do 9 odst.
To pomeni, da tretje države izven Skupnega trga v ' prihodnje ne bodo mogle več prodajati tega blaga na tem tržišču, ali pa bo uvoz zelo omejen. V luči teh številk si ni težko zamisliti, koliko bo zahodnoevropska integracija prizadejala zunanjo trgovino Poljske.
Proces integracije zahodnoevropskih držav ni samo trenutna nevarnost, ni prehoden pojav, temveč tudi v prihodnosti ogroža razvoj gospodarskih odnosov Poljske z zahodnoevropskimi tržišči. Zaradi tega nastajajo že sedaj težave. Poljska zato z velikim zanimanjem spremlja vse, kar se dogaja v zvezi s Skupnim trgom. Se posebej se zanima, kakšno rešitev in obliko za sodelovanje s Skupnim trgom bodo našli evropski .nevtralci* (Avstrija, Švica, Švedska). Te države skušajo najti rešitev na podlagi obojestranskih gospodarskih interesov ter sprejeti tako obliko sodelovanja, da ne b; bilo okrnjeno .načelo nevtralnosti* ter držav. Nadalje se še vedno ni odločila Velika Britanija — poglavitni poljski kupec na Zahodu — ki se prav sedaj pogaja za vstop, kot članica Skupnega trga. Prav tako se še niso države in med njimi tudi ZDA, ki tudi računajo na gospodarsko sodelovanje, kar • naj bi bil samo prvi korak v smeri tesnejšega povezovanja s Skupnim trgom. Od izida pogajanj teh držav s Skupnim trgom je precej odvisno, v kolikšnem obsegu bodo v prihodnosti te države lahko še sklepale bilateralne trgovinske pogodbe s Poljsko.
Res je sicer, da bodo zaščitne carine državam Skupnega trga prinesle začasne koristi. Toda koliko časa? Ali ni to .politika bumeranga*? Ce tretje dr-žave izven Skupnega trga ne bodo mogle prodajati državam Skupnega trga, potem tudi kupovale ne bodo. Tretje države tudi ne bodo mogle ostati prekrižanih rok ter bodo morale poiskati druge trgovske partnerje in nova tržišča. Ta preusmeritev se bo kmalu čutila pri izvozu držav Skupnega trga, ki bodo tako postopoma izgubile tradicionalna tržišča.
Gospodarski razvoj Poljske je precej odvisen od zunanje trgovine,* je poudaril Jedryhovski in napovedal spremembe v načrtu investicij, da bi se prilagodili .potrebam zunanje trgovine*. Poglavitno vprašanje na področju mednarodnih gospodarskih odnosov, s katerimi se zdaj ukvarjajo v Varšavi, je, kako zmanjšati škodo, ki sa jo zeča-li povzročati poljski zunanji trgovini diskriminacijski ukrepi držav Skupnega trga. Poljska ima še vedno veliko nesorazmerje med uvozom in izvozom. Leta 1961 je bil uvoz za 5 odstotkov večji, izvoz pa za 6 odstotkov manjši, kot je bilo planirano. V sedanjem petletnem načrtu pa imajo namen povečati izvoz za 59 odstotkov, medtem ko se bo uvoz v istem obdobju povečal za 29 odstotkov.
V sedanjih razmerah pa ne bo lahko izpeljati operacijo »zunanja trgovina*. V težnji, da bi premostili težave je opaziti dvoje: prvič, usmeritev na nove trgovske partnerje in tržišča in drugič, doma so sprejeli vrsto ukrepov da bi spodbudili proizvodnjo za izvoz.
Opaziti je, da so začeli posvečati veliko pozornost gospodarskemu sodelovanju z nerazvitimi državami Azije, Afrike in Latinske Amerike. Poljski izvoz na ta področja naglo napreduje. Leta 1955 je Poljska izvažala v te države 6.2 odstotka celotnega izvoza, leta 1960 7,3 odstotka, leta 1961 pa že več kot 10 odstotkov. Njihov petletni načrt do-
loča nagel razvoj trgovine s temi državami in računajo nanje kot na vedno pomembnejše trgovinske partnerje v prihodnosti. (Marca letos so v Varšavi ustanovili Društvo prijateljev Afrike, ki naj bi bilo pobudnik za sodelovanje Poljske z afriškimi državami).
V tem okviru se Poljska še posebej zanima za aktivnost ne-blokovskib držav in za to, kakšne ukrepe bodo le-te sprejele, da bi se zavarovale pred posledicami Skupnega trga.
Na splošno je gospodarski interes Poljske, da se čim širše poveže s svetovnim tržiščem. Poglavitno tržišče za Poljsko sicer še nadalje ostane področje SEV, toda glede na gospodarsko perspektivo samo to tržišče ne u-streza več njenim potrebam. Po petletnem planu nameravajo zgraditi velike industrijske objekte in nakupiti investicijsko opremo. Zato je v interesu Poljske tudi gospodarsko sodelovanje z visoko razvitimi kapitalističnimi državami. V tem so Poljaki zelo elastični ter se dosledno držijo načela, da politična pripadnost »socialističnemu taboru* ne sme biti ovira za povezovanje s svetovnim tržiščem, ter so pripravljeni trgovati z vsako državo na enakopravni podlagi.
Hkrati s tako usmeritvijo na mednarodnem področju pa so sprejeli več ukrepov, da bi zboljšali zunanjo trgovino, na svetovnem tržišču pa konkurirali s kvalitetnimi izdelki in večjo izbiro. Trudijo se, da bi povečali izvoz industrijskih proizvodov, predvsem strojev. Industriji, ki dela za izvoz, so dali dodatne investicije in posebne privilegije (krediti, kadri, ekonomski stimulant itd.). Ustanovili so posebne skupine, ki bodo nadzorovale kvaliteto izvoznega blaga in ugotavljale, če ustreza sodobnemu o-kusu, potrebam kupcev itd.
Vse te ukrepe in novo usmeritev bi lahko že prištevali med prve odgovore na diskriminacijo Skupnega trga. Toda uspeh na novem tržišču in prilagojevanje novemu položaju, bo zahteval daljši napor, predvsem pa sodelovanje tistih držav, ki imajo osnovni interes, da se branijo pred diskriminacijo zaprtih tržišč
STANE LENARDIČ
S spominske proslave ob 20. obletnici izseljevanja koroških Slovencev
Koroški Slovenci proti ustvarjalcem
zahtevajo
nacionalne
ukrepe
mržnje
Na proslavi je govoril tudi deželni glavar Wedenig - «Koroški Slovenci bomo vedno pripravljeni storiti vse, da se časi nasilnega izseljevanja nikdar več ne bodo povrnili»9 je dejal tajnik Zveze izseljencev
že včeraj smo na kratko poročali o spominski proslavi ob 20. obletnici izseljevanja koroških Slovencev, ki je bila preteklo soboto v Celovcu. Toda po svoji važnosti zasluži ta proslava obširnejše poročilo ne samo zaradi tega, ker gre za tako važen in pomemben dogodek v zgodovini naših koroških bratov, kakršen je bil poskus njihovega popolnega iztrebljenja, temveč tudi zato, ker so spo-
minsko proslavo organizirali in priredili koroški Slovenci složno in enotno z nastopom govornikov in pevskih zborov o-beh organizacij koroških Slovencev: Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev.
Pred spominsko proslavo je bil občni zbor Zveze slovenskih izseljencev v Modri dvorani celovškega Doma glasbe. Na občnem zboru je o delu Zveze poročal njen tajnik Rado Janežič, zborovalce
Ferdinand Wedenig, koroški deželni glavar
pa so pozdravili: dr. Franci Zwit-ter v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Jože Dekleva v imenu Neodvisne socia-'istične zveze iz Trsta in Slovenske kulturno gospodarske zveze Slovencev v Italiji ter predstavnik izseljencev iz sosednega jeseniškega okraja, kjer so nacisti u-porabljali iste metode kot na Koroškem. Končno je občni zbor izvolil vse dosedanje odbornike v nov- odbor Zveze izseljencev. Na podlagi tajnikovega poročila in izvajanja predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, je občni zbor soglasno sprejel resolucijo, ki jo je naslovil na avstrijsko zvezno vlado in na koroško deželno vlado. Resolucija vsebuje pet točk.
1.	«Z zadovoljstvom ugotavljamo, je rečeno v resoluciji, da so bile z dodatkom k zakonu o oskrbi žrtev nacističnega izseljevanja vključene v krog upravičencev končno tudi slovenske izseljenske žrtve nacističnega nasilja. Upravičeno zahtevamo, da se spričo dejstva, da Izseljenci še nismo prejeli nobene podpomiške odškodnine, izseljencem takoj Izplača zadevni delež.»
2.	«Ni treba poudarjati — nadaljuje resolucija — da se škoda, ki smo jo utrpeli, materialno ne da popraviti. Tu gre zlasti za ogromno škodo, ki je bila prizadejana naši mladini in celotnemu našemu ljudstvu na področju šolstva in jezika. V tem pogledu nj bilo z dosedanjim šolskim in sodnijskim zakonom še nič storjenega, da bi se te velikanske krivice popravile. Zato ponovno opozarjamo vlado, da reši šolsko vprašanje in vpra-
šanje enakopravnosti slovenskega | sprotnim trditvam in drugačnim
jezika v zadovoljstvu po nacizmu hudo prizadete manjšine.«
3.	«Na Koroškem vedno bolj odprto rovarijo nacistične organizacije proti pravicam slovenske manjšine. Slovenski izseljene; vemo iz lastne izkušnje, da so podobnim besedam pred izselitvijo sledile izselitve pregoni z domov in vse druge oblike genocida. Zato zahtevamo od vlade končno u-činkovite ukrepe proti vsem organizacijam, ki hujskajo proti Pavicam koroških Slovencev in u-stvarjajo nacionalno rnržnjo.«
4.	»Po obsegu je izselitvena akcija točno začrtala jezikovno in narodnostno mejo na Koroškem. Zajela je v celoti tisti del Koroške, kjer prebivajo Slovenci in kjer je še danes kljub vsem na-
Dr. Franci Zvvitter

Nenavadne količine snega
Snežni plaz vzrok smrti dveh delavcev
Minister Trabucchi je moral pustiti avtomobil in nadaljevati pot peš V Avstriji odnesel plaz tri mladeniče
BOČEN, 16. — Z obronkov La Giogaia di Tessa se je utrgal plaz, ki je ubil dva delavca, in sicer Pietra Mussolija iz Comi-gliana in Domenica Marina iz Marostice, zaposlena pri gradnji nove hidroelektrične centrale v Val di Fosse,
Hidroelektrično gradbišče se nahaja na planoti, visoki okrog 1.600 metrov, ki jo obkrožajo visoke gore, na katerih je prejšnjo noč zapadlo od 70 do 80 cm novega snega. Tudi na gradbišču je zapadlo okrog pol metra snega.
Skupina petih delavcev je začela včeraj odstranjevati sneg izpred novega predora, da bi omogočili prevažanje materiala z vozički. Inženir Costa in vodja gradbišča Carbonari sta pravkar prišla na planoto, ko sta zaslišala strašanski grom. V nekaj sekundah je ogromna gmota snega navalila na skupino delavcev, ki so se v trenutku zatekli v predor. Plaz ni nikogar neposredno zadel. Pritisk zraka pa, ki je uničil vse, kar je bilo pred predorom, je Mussolija silovito vrgel na tla, kjer je obležal mrtev. Ma-rinija pa je izsrkalo iz predora in je končal v gmoti snega. Domnevajo, da je nadaljeval pot skupno s plazom še nekaj sto metrov v globino do potoka Fosse, kjer se je plaz ustavil.
Ostali delavci, zaposleni na gradbišču, so takoj odšli v dolino, da bi izkopali svojega tovariša. Na žalost so morali delo takoj opustiti, ker je pretila nevarnost, da bi se z obronkov gore utrgali še drugi plazovi. Iskanje ponesrečenega delavca so odložili za danes v upanju, da bo pritisnil mraz in da bo sneg v gori zmrznil. Dejansko pa se je že včeraj zvečer začela odjuga in se iz obronkov gore neprenehoma trgajo novi plazovi, ki drvijo v dolino. Tudi planinska reševalna skupina, ki je včeraj odpotovala iz Val Senales, da bi iskala ponesrečenega delavca, ni mogla priti na kraj nesreče zaradi plazov.
Slabo vreme in snežni viharji so zajeli tudi apeninsko področje in celo obmorske kraje v Toskani. Okrog Masse Carrare je po dveh dneh neurja zapadel sneg po gričih, ki obkrožajo mesto. V Firencah pa se je po dveh dneh slabega vremena spet pojavilo sonce. Kljub temu pa je še vedno zelo hladno.
Sneg, ki je zapadel na hribih okrog Verone, je prisilil ministra za finance Trabucchija, ki je bil na obisku v Erbezzu, da je moral napraviti dva kilometra peš po snegu, ker so njegov avto in avtomobili spremljevalcev obtičali v snegu. Ministru in njegovemu spremstvu so prišli on pomoč gasilci, ki so jih odpeljali v Verono.
V bocenski pokrajini je preteklo noč zapadlo največ snega v tem letu. Po dolinah ga je nekaj čez 10 centimetrov, v višjih predelih pa od 1 do 1,5 metra. Bren-nerski prelaz je pokrit z več kot metrom snega. Avtomobili lahko vozijo le z verigami. Ostali prelazi v Dolomitih pa so še vedno blokirani.
Sneg je napravil kmetijstvu v bocenski pokrajini ogromno škodo, ki jo do sedaj niso še mogli oceniti. Vso preteklo noč so kmetje v Adiški dolini kurili kresove, da bi preprečili zmrzal, ki jim bi lahko še bolj uničila cvetoče sadovnjake.
DUNAJ, 16. — Skupino mladih Nemcev iz Stuttgarda je na izletu v salzburških hribih presenetil plaz. Štiri je potegnil sneg s seboj. Enemu je uspelo, da se je sam rešil. Ostali trije, od katerih imata dva po 19 let in eden 17, so izgubljeni. Iščejo jih reševalne skupine s helikopterji.
Proces v Messini se nadaljuje
Propadla je
spletka obrambe
Sodnik mora kapucinskega patra opozorili, naj govori resnico . Bivši karabinjerski maršal, ki se {ničesar ne spominjaj)
MESSINA, 16. — Proces proti sedmim obtožencem zaradi dogodkov v Mazzarinu se je danes nadaljeval, potem ko je bil teden dni prekinjen zaradi stavke sodnih zapisnikarjev. Ob tem, kako je bil proces prekinjen, je hotela o-bramba splesti pretvezo za razveljavljenje dosedanje razprave in za odgoditev procesa. Na ta na-
novnem »se ne spominjam* eden od odvetnikov dejal: «2e razumemo, vi se ne spominjate ničesar več*. Potrdil pa je, da mu je znano, da je bil stražnik Stuppia vsak dan pijan. On sam je aretiral tudi njegova dva sinova, katerih mlajši je bil obtožen majhnih tatvin. (Stražnik Stuppia je med zaslišanjem v bolnišnici, kjer
čin bi se zgodilo, da bi obtožen- se nahaja, izjavil, da je svoje su-
Sava pri Beogradu samo še 20 cm do vrha nasipa
BEOGRAD, 16. — Reka Sava, katere nivo stalno vsako uro raste za 1 centimeter, je danes popoldne dosegla 652 centimetrov. Na desni obali Save manjka samo še 20 centimetrov do vrha nasipa. Odbor za obrambo je danes sprejel nujne ukrepe za zavarovanje in utrditev nasipa. Sava je do sedaj v predmestju Beograda na Cukarici, v Ostružnici in Umki poplavila šest stanovanj, iz katerih so stanovalci evakuirali.
Tod podrtim dimnikom 11 oseb mrtvih
BOMBAY, 16. — V prvih jutranjih urah se je podrl 18 metrov visok dimnik in treščil na neko hišo, ko so ljudje še spali. Nesreča je zahtevala 11 mrtvih in več ranjenih. Med mrtvimi sta tudi dva novoporočenca.
ci dočakali v zaporu dve leti, nakar bi jih morali izpustiti. Spletka pa ni uspela, ker je sodišče zahtevo obrambe zavrnilo ter odločilo, da se proces nadaljuje.
Danes so bile zaslišape tri priče, katerih izpovedi bi lahko marsikaj pojasnile. Vendar so se priče zelo varovale, da bi povedale vse, kar vedo.
Najprej je bil zaslišan p. Gu-glielmo, ki je sedaj gvardijan v Ferli, Ta je bil gvardijan v Mazzarinu s presledki v času od 1945 do 1959. On je leta 1947 najel Lo Bartola za samostanskega vrtnarja, in to na nasvet drugih patrov, med njimi tudi p. Carmela, najstarejšega med obtoženci. P. Gu-Guglielmo je ostal v prijateljskih odnosih z Lo Bartolom, tako d? mu je še nudil zatočišče leta. 1959, ko se je Lo Bartolo umaknil iz Mazzarina po napadu na stražnika Stuppio, boječ se, da ga za-pro. Vendar beg Lo Bartolu ni pomagal in so ga vseeno aretirali ter odvedli v zapor, kjer je potem napravil samomor. Prej pa je še priznal, da je delal za palermske bandite. -
me povedal maršalu, a se ta zanje ni menil.)
Jutri bo zaslišana vdova Lo Bartola ter nekateri karabinjerski častniki, ki so prvotno vodili preiskave v zvezi z izsiljevanji in umorom Cannade.
Krompir na Angleškem zelo dragocen
RIM, 16. — Na cesti Pontin! je neki avtomobilist podrl in ubil pastirja Angela De Luca. Po nesreči je cestni pirat, zbežal. Policija je takoj začela s preiskavo. Zaradi nesreče je prišlo med drugimi avtomobili do verižnega trčenja. Na avtomobilu, ki ga je vozil 34-letni Pasquale d’Antonio, je bilo sedern ranjenih, ai so jih odpeljali v bolnišnico. Na srečo
P. Guglielmo je potrdil izjave, ki jih je dal preiskovalnemu sodniku, a zanikal je, da bi mu bil p. Agrippino dal neko izjavo. Sodnik ga je opozoril, naj govori resnico, vendar je p. Guglielmo vztrajal pri današnji izpovedi.
Potem je pričal p. Graziano, ki je bil gvardijan v Mazzarinu od 1951 do 1955. Tega je Lo Bartolo prosil za dovoljenje, da postavi v bližini samostana gojišče prašičev. »Toda nekdo je razširil glas, da so prašiči bolni in tako jih m bilo mogoče prodati*. P. Graziano je večkrat videl nekega zavaljenega človeka, ki se je na vrtu pogovarjal z Lo Bartolom; izključil pa je, da bi ta človek bil kRteri od navzočih laičnih obtožencev.
Sledilo je zaslišanje bivšega karabinjerskega maršala Natalizie. Ta je vodil karabinjersko postajo v Mazzarinu v času prvih izsiljevanj m je tudi vodil preiskavo po napadu na p. Agrippina v njegovi celici. Sodišče je imelo ves ta napad za izmišljen. Natali-zia je potrdil izjave, ki jih Je dal med preiskavo, nato pa je odgovarjal na nekatera vprašanja. V njegovih odgovorih so pogosti «se ne spominjam*, »mi ni zna-
so vzi dobil’ lažje poškodbe, i no», tako d* j« ob nekem po-
LONDpN, 16. — V Veliki Britaniji postaja krompir, ki je sicer eno najosnovnejših živil angleške kuhinje, zelo dragocen. V zadnjih časih se je cena zvišala na 175 lir kg. V Manchestru je neko podjetje postavilo pred skladišče, kjer hranijo 600 ton krompirja. dva psa čuvaja. Policija se boji, da bi lahko skupine tatov vdrle v skladišče in odnesle krom. pir. Pomanjkanje krompirja sta povzročila predvsem dva faktorja: vladna politika, ki je preteklo leto odsvetovala kmetom, naj ne sadijo preveč krompirja, in slaba letina. Sedaj pa je vlada primorana uvažati večje količine krompirja, da prepreči nadaljnje zvišanje cene.
številkam področje s slovenskim in mešanim prebivalstvom. Slovenski izseljenci zaradi tega odločno odklanjamo kakršno koli u-gotavljanje manjšine, ki po hudih posledicah nasilne izselitve in ostalih oblik genocida in ob ponovnem hujskanju ne more biti demokratično sredstvo za znosno reševanje manjšinskih vprašanj*.
5. »Koroški slovenski izseljenci ne zahtevamo maščevanja niti hočemo odpirati starih ran, pač pa želimo tako zakonsko ureditev sožitja med sosednima narodoma, da se nikdar več ne bi povrnili časi, podobni tistim, ko smo bili izseljeni iz domovine in pregnani z domače zemlje samo zaradi tega, ker smo bili in smo hoteli ostati Slovenci!*
Vse te misli In zahteve vsebujejo tudi govori, ki smo jih slišali takoj zatem na spominski proslavi, ki je bila v prelepi občinski veliki dvorani celovškega Doma glasbe. To je najlepša koncertna dvorana v vsej koroški deželi in je na razpolago tudi koroškim Slovencem, kadar zanjo zaprosijo, kakor je na razpolago tudi celovško gledališče za nastope slovenskih gledaliških ansamblov, kadar pridejo v Celovec na gostovanje. Vse to poudarjamo zaradi tega, ker Slovenci v Italiji še nikoli nismo mogli nekaj podobnega doseči ne v Trstu ne v Gorici. Mnogo bolj znosen odnos deželnih oblasti do ko-roških Slovencev je prišel do izraza zlasti z navzočnostjo deželnega poglavarja Wedeniga, ki je, kot smo že v nedeljski številki poročali, na proslavi tudi sam govoril. Na vsesplošno odobravanje je naletel zlasti tisti del njegovega govora v katerem je poudaril, da je dolžnost vseh poučiti o nacističnih grozodejstvih predvsem današnjo mladino, kajti le na ta način bo zajamčeno, da se taki zločini ne bodo več ponavljali. Iz vsega njegovega govora so poslušalci lahko zaključili, da ne more biti s strani koroške deželne vlade pač nobenih ovir več za resnično izvajanje vseh pravic koroških Slovencev tako kot jih določa člen 7 državne pogodbe. Zato so glavarjeve besede nekoliko v protislovju z vsem tistim, kar za izvajanje narodne e-nakopravnosti še ni bilo storjenega in kar je tako jedrnato našteto v resoluciji Zvezo slovenskih izseljencev, ki smo jo zgoraj objavili dobesedno.
Vse te zahteve so obrazložili na spominski proslavi vsi trije govorniki:	Janko Ogris v ime-
nu izseljencev, dr. Valentin Inz-ko kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dr. Franci Zvvitter kot predsednik Zveze slovenskih organizacij.
V poročilu tajnika Zveze izseljencev je med drugim rečeno, da so prav v zadnjih dneh neka-
»ede, ki jih je izrekel na občnem zboru Zveze izseljencev njen tajnik, ki je ob zaključku svojega poročila dejal: »Kljub nasilju, preganjanju in trpljenju koroški Slovenci še živimo in bomo vedno pripravljeni napraviti vse, da se časi nasilnega izseljevanja 14. in 15. aprila nikdar več ne bodo povrnili 1»
CAGLIARI, 16. — Ob prisotnosti vladnih predstavnikov ter državnih in deželnih oblasti je bil v Cagliariju pogreb poslanca Antonia Maxie, bivšega ministra za pošto in telekomunikacije, ki je včeraj zjutraj umrl zaradi kapi, ki ga je zadela prejšnji teden.
Ni znatnih sprem^ v francoski vladi
(Nadaljevanje s >■ s,rj!l
več atentatov. Do 17. ure >° šest ljudi, šest pa ranili- ^ Do večera so faststi »lijrri' vsej Alžiriji 22 ljudi <»	«
in tri Fiancoze), 39 pa,.ioV nili (16 Alžircev, 19 Frane 4 vojake).	zt,ril'

danes so se . vršilne oblasti
14 alžirskih PV^litu ir
se najprej udeležili
delovni
funkcionarji visokega
riata, popoldne pa je . tP šilni svet skupno s pre>
Kakor poroča tunizijskl^jjil

vo sejo.
poroča tunizu*
svet težave s francosko upr ( ,i
«Jeune Afrique», ima
svet težave s irancoa*" ■ <t j Alžiriji, ker člani te ui ^ izvršujejo vedno ukazom . ..)
nega sveta. Da bi prP.pre^!|,jjrf burjanje duhov, je Fares
s,«
svari javnost pred slct,?ih nO'f lahko prinese širjenje	m F ,
Na koncu izreka optimi 4> l de uspešnega dela izvrS lasti
Za razjasnitev vsega <eSa določen sestanek Faresa u|Wf stavniki vlade in z de ° S .»

v Parizu. V Parizu so r . P' čakovali prve dni tega te
BRIDGEND, 16. — V bolnišnici v Bridgendu sta umrli še dve pacientki za kozami. Tako je število žrtev te bolezni naraslo na deset. Obe pokojnici sta imeli čez 60 let.
PUIUVV OH frsa TV. v»*»»	. J	11
nes pa so sporočili, da “ itl J ta teden v Pariz. Zatrjuj*.j*# je nameraval Fares Pre,'ea i!: Gaullu obračun dosedanje* izvršilne oblasti, ki nl gi t ljivo sDričo_ raznih yarj’etni>
ustvarjajo Francozi. • bil Faresov odhod v PaJ,a(jj, o
... ________ ...	vladi'
žen zaradi sprememb ^, ne0[
splošno pa ugotavljajo opazovalci, da je alžirsk nie zelo zapleteno in g",
nje zelo zapleteno moč rešiti tako naglo- 3tj oblast bo morala prem številne ovire.
Izvif1« !‘č"n

knjige ^ glodalLiče ^
✓VAA/
glatsbn ^ blikuhbtvo


Knjiga o medvedu v Sloveniji
Knjižnica Priroda in ljudje pri 2atožbi Mladinska knjiga se je obogatila z lepo in zanimivo novo knjigo Medved v Sloveniji. Daši gre za strokovno monografijo, knjiga nikakor ni tako utesnjena, da ne bi bila privlačna tudi za nestrokovnjake in, recimo, nelovce. Pri izdaji knjige je namreč sodelovala tudi Lovska zveza Slovenije in je zato pomembna razen za prirodopisce zlasti za lovce, sa i je znaten del njenega prostora posvečen prav lovu na medveda. Avtor Lado Švigelj je obdelal medveda z vseh plati, pri čemer je posegel tudi v prazgodovino (najdbe). Vrednost njegovega dela je v tem, da je izpopolnjeno z lastnim opazovanjem v naravi. Knjiga predstavlja pomembno izdajo v tovrstni, ne posebno obsežni slovenski strokovni literaturi.
ki ne ljubi glasbe,	ir
oseba. Navado ima, ko^. jp,f
jal Barberju, da se PreC . i*'1
haja po parku, pri če^0. *' seboj svoj prenosni fot'
,slit!iio f,r
neki priložnosti )e rUjno a! sovjetsko avantg“ra
mu baje pomaga nv ob
naša!
ziko in Hruščev je moralo potem dopnVe^(0
v popravilo. Več
da ni nič kriv radio komponist.	jj(
Trenutno d<*'ato v
tri italijanske ti101
Tri italijanske /tl,,ie.„ fifi'
trenutno v Jugoslaviji: nFurius, uničevalec b“„,
eCa-irav ter «Fra DiaV0. c0, J film (režira Sergio Gn ^ F stopajo pa v njem: G«s jo, Barbara Steel, Stil** „,i ' Mario Petri, Fred Wt^4 d*
(Notranjost žive celice*
Prav tako v knjižnici Priroda in ljudje je izšla knjižica Notranjost žive celice, ki jo je napisal Anglež J. A. V. Butler, prevedel pa dr. Hubert Pehani. V primeri s prejšnjo je ta knjiga gotovo bolj ozko strokovna, vendar ni rečeno, da ne bi mogla najti dovolj bralcev tudi iz-
teri že prejeli odloke koroške de-1 ven vrst strokovnjakov, V njej
želne vlade o priznanju odškodnine, ki znaša 359 šilingov za vsak mesec, ki ga je posameznik preživel v izseljeništvu. Pozneje so nam nekateri izseljenci take odloke tudi pokazali in priznana vsoia presega komaj 12 000 šilingov za vsa dolga leta trpljenja v izgnanstvu, torej ne doseže niti 300.000 lir.
so poglavja, ki vsakogar zanimajo, n. pr. poplaoje o raku pa tudi druga. Dandanes bo ver. jetno vsakdo rad prebral poglavje o življenju v vesolju. Delo priporočamo zlasti profesorjem in dijakom.
KARAČI, 16, — Dva mladeniča
Enotno voljo, da se vse te zahteve izvedejo, da se vse te zahteve uresničijo, pa je simbolično dokazal nastop združenih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze in Zveze pevskih društev. Nepozab-n je bil prizor, ko .ie okrog' 300 pevcev In pevk začelo spominsko proslavo z žalostinko «ZrtvHm* pod vodstvom pevovodje Foltija Hartmanna ter proslavo zaključ-lo s Prešernovo »Zdravljico* pod vodstvom znanega slovenskega koroškega pevovodje Pavia Kerniaka. Tudi nastopi moških zborov in mešanih zborov obeh omenjenih zvez so dokazali, kako koroški Slovenci ljubijo slovensko besedo in pesem in s tem hkrati tudi, kako globoko občutena in resnična je trditev, ki so jo izrekli govorniki na proslavi: da koroški Slovenci — kot v preteklosti, kljub nacističnim zločinom — hočejo tudi v sedanjosti in prihodnosti o-stati Slovenci.
Končno je potrebno poudariti,
. i _______ i da je bil na spominski proslavi
lz Turina, ki sta potovala z mo- 1 , .. .
•	w i—a n n	o.....	navzoč kot častni gost tudi jugo-
,torjr‘žlvHna Proti Quetti, sta |	^,i^n ri V Ce
lovcu Boris Trampuž, poleg nje-
torja z nekim policijskim avtom.
NEAPELJ, 16.	— Prodajalec
bencina Enzo Pirozzi je dobitnik tretje nagrade loterije aAgnano« v znesku petih milijonov.
ga pa še honorarni francoski konzul v Celovcu, predstavnik celovškega nadškofa in drugi ugledni predstavniki celovškega javnega življenja.
Vsa prireditev pa je potrdila be-
Zagrebškg. filharmonija na beneškem glasbenem festivalu
Na letošnjem petnajstem beneškem mednarodnem festivalu sodobne glasbe, ki se je začel 10. aprila, bo nastopila tudi Zagrebška filharmonija pod vodstvom Milana Horvata z naslednjim programom: 21. aprila bodo izvajali Stmfonieto za godala B. Papandopula, Dvojni koncert za klavičembalo, klavir in šestnajst instrumentov Elliota Carterja in 1. simfonijo D. Šostakoviča; 22. aprila pa bodo na koncertnem programu Zagrebške filharmonije Rondo Ragtime Carla Prosperija, Skolion Milka Kelemena, Koncert za violino in orkester Pavla Dešpalja, Gibi D barvah Iva Malca in Simfonija v treh stavkih Igorja Stravinskega. Oba koncerta bosta v Teatra Fenice.
Hruščev in avantgardna glasba
NEW RORK, 16. - Ameriški skladatelj Barber je pripovedoval, da je Hruščev poslal svoj prenosni radio v popravilo — misleč, da. je za glasove, ki so prihajali iz radia, kriva kaka okvara — ko je poslušal sovjetsko avantgardno glasbo. Dogodek je Hruščev sam pripovedovat Barberju, ki se je kot opazovalec udeležil kongresa sovjetskih skladateljev. Na kosilu po kongresu je Hruščev pripovedoval, da zelo ljubi glasbo tn da se mu zdi, da je vsak državnik,

Zvestoba v vsake i primeru
VERONA, 16. — Dva zvesta zaročenca sta si v 519 dneh pisala drug drugemu nad 610 pisem in 1580 razglednic, v času ko je bil mladenič pri vojakih. Zanimivo je, da je Adriano Foltronieri od prvega dne, ko je oblekel vojaško suknjo v vojašnici v Cesanu pri Rimu, ostal vedno v vojašnici in je ves prosti čas izrabi! za pihanje pisem, razglednic, brzo. javk in ekspresnih pisem svoji zvesti zaročenki, Takoj po kon-
čanem vojaškem roku sta se Gra-zielia Filippini in Adriano Pol-tronieri poročila. Toda smola je hotela, da je prav v tistih dneh Adriano zbolel in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Zena, ne bodi lena, je šla z njim v bolnišnico in prebila ob njegovi postelji vseh 10 dni bolovanja.
LECCE, 16. — Dva mladeniča sta se na motorju vračala z nekega izleta, ko sta se na nekem
križišču zaletela v neki avto #bel-vedere«. Eden od njiju se je takoj ubil, drugi pa je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico; oba sta imela 20 let, V avtu je bilo pet oseb, ki so bile laže ranjene.
HELSINKI, 16. — Most na reki Torne na meji med Finsko in Švedsko se je deloma zrušil in v ledeno vodo je padlo kakih 40 ljudi. Ena oseba je mrtva, okrog 30 pa ranjenih.
Franco Gentile. Drui

ra Giovanni Brass, i0rfl^j0, jjj
pre za dokumentarni žiser tretjega filma j« , „jji Savana, ki je v Juli0 # . mnogo delal. Pri nW°sel mu nastopajo Tony K j^fj ya Harareet, Claudia Amedeo Nazzari.
»Pregled« lta-liJan5I*‘it'-rj»t(0. v milanskem Piccolo _ ,«■

Milanski Piccolo
tri 'in,
v aprilu in maju. t 'h.
pisuje abonma za i	rto%
dela, ki bodo na rep,; V.,
ali
Kralj
sledeča tri dela: Arl“J e«f* kot školjka Lugiin /tll^t
• Zattere* sbel'. Balduccija tn Vrv z® „ ffJ
Posadka
ga sina Antona Gaelš
dija. Aboniranci ntio i h|
na predstavo določene^,:■ *
da le
svoj abonma j( j jo v pruih 15 dnem ^
lo na sporedu. Om«»l ^ J dela bodo režirali	V1
cobbi, Raffaele Orla'1 ’ mo Puecher.	,^1
Na nevropsihiatrični sodelavka ameriške »e (<|K
RIM, 16. — Neko P* 0?, U
televizije s°ihiat^j
ameriške spraviti na nevrops 1 kliniko, ker je ko2"1" t».
neuravnovešenosti tn r (j'1 f skozo okno svojega P* ‘ ft11 f

.1 n,uszu vrv nu ocujv j-	■ ■■«,
4l-letno Mario Mered „«•' k
.. .	....... m j* .»« iz-
vil iz Filadelfije.
njena v nekem Penzl°,l^fal1\i
sisttni. Zalotili so j o „o „ čer agentje javne vaLič<‘l,,(f ^
Ul. Nazmnale, ko ie s li'j0 »L, motila javni mir. Ko s° ^ jlj
tan> J
vili v bolnišnico ,>° p f vili, da bo «azdravala» gl0 dneh, ker ji je škod',
Ko se je vrnila v sVx'!«čita jo je znova zgrabila *	z«,
za, tako da je svojega 1' jt . la skozi okno, nato Va • i> J tein še sama vreči * . |jf'l Poklicali so takoj člde jo spravili na kliniko-
Tudi v Taornii
MESSINA, 16.
.luč. in «voJ» ^
K/
dališču v Taormini s“c’„)>.
predstave »luči in 2I,<’ ./O ni del je preveden ^ prt1 j
francoščino in nemšči'to- ^jji ,, va se imenuje rimske igre» ter ima	jtj
Prvo obsega prave T'*‘ ,;ij- J odlomke iz grških tr°9. je pa ožiolja b::rbe ",e mi in gladiatorji.
Med koncertom s'r0i , klavirju odpadli P ^ fft^
MIAMI BEACH, lS-vndna nezgoda se	lj,
wo°.vj4
je. ny
pianistu Rudolfu ^er^i.n imel koncert pred
ci. Odigral je že več	,iy
V. Beethovnovega ko",	\(
nenadoma klavirju
dali. Dal je ustaviti zaprosil za pomoč. ^,innir'
iz orkestra mu je ,>0’’ t',lj>
sta dala pedal zopet nakar se je koncert
(
(
im
C
”1*
tl,
Iv,
N
»m
t
ti.
S
S
K
— 3 —
17. aprila 1962
l|P
v°!
s*
v
n
od’!
f*
ji
*
^morski
DNEVNIK
SfSUKE SKUPINE V BORBI PROTI IBICORASU
Gvatemalska situacija jozoreva v revoluciji
Nad 70 odstotkov ljudi nepismenih in isto število neobutih
kit npi,Postav'š na krmilo de-Vsln e*B dru6ega generala, '*L °ne8a, ki da se ni izka-?• Gvatni*a'tor n' ukrep, ki si k'1 etnala v tem trenutku
H ^oma v nobenem pri-^ogio , to’, kar bi učinkovito "taie težkPr'nest' k ozdravitvi "Hici ij .e notranje situacije. V l!8a; „ Je Potrebno nekaj dru |H avica, svoboda in suve Sitjo zdr»vila, ki bi ji z go « lll(iiPomagala. Istega mnenja ki jllitvnM, “Sledni gvatemalsk i, H , in esejist Louis Car \«t Hirai k0,“ K° je nedavno ko '»linjih Vzr°ke in razvoj sko Hi .spoPad°v v tej največj H jaednje Amerike, je
!%Žni delavec. ki živi Hs0„'i Pnudaril, da se prot
- ._________. _ _
H |j ,V| dlktaturi ni dvigni
• * t G m	Irro rttpntnm ni
liuH *emveč vse gvatemal t. ustVo. Ril
ji Nest UpS|^|0' je to odločen
H
napovedanim ukre lovnih ' 'n zainteresiranih i" »»itien'14 ogov’ da bi enostav 'H	idigorasa zaustavi
^'•ltiPkv. ad’kalnejši obrat na so-
Stin 'r,„5°spodarskem in poli
H Podro6ju, kakor tudi šir H., ar>jega »upora bosono
*Upor K
H nn °son°Sih». kot so ne vinarji imenovali stav
»1)0
'*le , SVerilsko gibanje Gva

'k Se ®v Prebivalstva te de-jt j,* |0l» Dl obulo čevljev, Hn0..e; d' februarja. Nekaj ,-ii »"“kov, ki so jih vodili “Pitona ‘“'ki, je zavzelo dva H lSav. d'Sorasovih čet v o-Hem , e“e. z zaplenjenim o-Hknjjj 0Premo so se zatem H , v planinske predele •o 0ns ^inas. [n med tem, i“H j1. tu začeli napadati o-? itifj *tatorjevih sil, je ka-gvju'sece kasneje, polkovni tai.j a*ske vojske, Carlos H, J!d». odprl
bolj kopičila. Tako je bilo nad 100.000 kmečkih družin pregnanih z zemlje, ki jim jo je z agrarno reformo dodelil režim Jacoba Arbenza. Obenem pa se je nekim tujim, se pravi ameriškim petrolejskim družbam dalj v koncesijo zemljišča, ki obsegajo nad 4.6 milijona hektarov (skoraj polovico vsega gvatemalskega teritorija), čeprav še vse do danes ni povsem jasno, ali se bo Gvatemala na ta način res lahko uvrstila med pe-tiolejske proizvodnike. Po drugi strani so investicije ameriških pridobitnikov v Gvatemali od leta 1954 do leta 1959 porasle za 22 odstotkov in se danes cenijo na 200 milijonov dolarjev.
Politični opazovalci, razumlji-vo, jemljejo pri proučevanju položaja v poštev vse te elemente. ker menijo, da so obenem tudi bistvene važnosti za določitev poti, ki bi pripeljala iz >,e situacije. Voditelji idigoristične stranke pa so vtem intervenirali v VVashingtonu, da bi dose-gji ameriško vojaško intervencijo v Gvatemali, češ, da je to nujno potrebno zaradi tega, da bi se v Gvatemali preprečilo gibanje Fidela Castra. Kadar se v zapadni hemisferi omenja ime Fidel Castra, se pri tem misli na komunizem. In, kakor je v
19. stoletju »strašilo* komunizma pripravljalo ob pamet vso evropsko buržoazijo, tako, se zdi, je ta epidemija strahu danes na široko razširjena na severnoameriškem kontinentu. Tako vidijo tu zdaj že v vsakem poizkusu resnične nacionalne in demokratične afirmacije posa-i meznih še ne svobodnih, ali majhnih oziroma zaostalih ter revnih narodov skrite razdiralne namene mednarodnega komunizma. Ali pa se samo delajo, da tako vidijo, oziroma, da tako mislijo, da se tako lažje in z dovolj »utemeljenimi* ter pre-prečljivimi razlogi postavljajo proti osvobajanju in napredku omenjenih narodov, katerih težnja za svobodo in napredek je v popolnem nasprotju z nameni ter interesi, ki jih na njihovih nacionalnih teritorijih skušajo uveljaviti velike ameriške družbe.
Vsekakor pa je zelo realno mnenje Louisa Cardonose Ara-gona, da se glede bodočega razvoja Gvatemale samo z »odstav-ljenjem generalov« ne bo doseglo ničesar. In morda prav v tej luči je treba tudi gledati na povratek predsednika prvega demokratičnega režima Juana Jose Arevala v politično življenje Gvatemale.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Zigaina v «La Cavana»
Čeprav je znani furlanski slikar Giuseppe Zigaina, kot osemnajstletnik, prvič razstavljal vprav tu v Trstu, je njegova sedanja razstava njegovih del v galeriji «La Cavanas vendarle njegova prva osebna razstava v našem mejtu. Umetniški vzpon Zigaine je bil namreč tako nagel, da ga je že s 24 leti predstavila zahtevna beneška galerija «del Cavallino« in nato še druge prvorazredne galerije,
Od tedaj razstavlja na vsaki Biennali in na skupnih razstavah italijanskega slikarstva v inozemstvu, kar mu je prineslo mnogo nagrad, tako da je danes med vodilnimi slikarji in njegova dela srečujemo po raznih muzejih in galerija h širom države. So to večinoma velika o-tja, prežeta s socialno tematiko v luči nove realistične izraznosti.
Vsega tega pa danes ni več v Zigainovih slikah. A to je le navidezno res, ker je umetnik še vedno zvest svoji zemlji. Sklonil se je le niže k njej, da jo bolje vidi v vsej njeni elementarnosti. Podobe, izvršene z redko tekočo voščeno barvo, ki so na ogled v galeriji «La Cavanar, ustvarjajo sicer abstrakten videz, so pa povsem figurativne, v kolikor predstavljajo izruvane drevesne štore, katerih korenine se v zraku obupno prepletajo, kot nešteto rok utapljajočih se brodolomcev.
Umetniški razvoj Zigaine je v poslednjih letih šel vzporedno z izločevanjem iz slik oseh onih oblikovnih sestavin, ki ni-
so nujnostno potrebne za izva-nje onega plemenitega stanja duha, emocije, ki naj jo slika sprošča v gledalcu. Tako ne vidimo v podobi »Smrt na asfaltu« nikakih podrobnosti okolja, in glavni predmet te cestne nesreče je žival, morebiti povoženi pes, morebiti pa tudi mačka, ker je pregaženo telo že ne-poznavno izmaličeno. S tem, da se je umetnik izognil sandistič-nemu realizmu pri ponazoritvi te anonimne tragedije, je nje obseg prenesel na vsa bitja, ki množično ginejo na žrt veniku naše civilizacije. In tako slika postaja nekaj več kot samo slika; postaja obtožnica manj srečnih, izkoriščanih po srečnejših. Vse to doseže Zigaina, kot rečeno, z omejevanjem barv in trt svojega barvnega spektruma le na one barve in črte, ki so, kot pri spektralni analizi prvin, edino značilne za vsebino obravnavne slike.
V tem pa tudi ždi nevarnosti, da manje občutljivim gledalcem ostanejo neke slike hladne in neme, čeprav se slikar vestno trudi pri svojem izločevalnem postopku. Kar dobro pri kazu-je pet študij za sliko »Umorjena žena«, v kateri označujeta e-rotično ozadje zločina le dva kroga ženskih grudi. Pri toč-nejšem pregledu	Z igainovega
ustvarjalnega dela bomo prišli do spoznanja, da ni spremenil svojega slikarskega napeva; zamenjal je le izrazno glasbilo, da sedaj ta njegov napev zveni marskikomu morda še bolj pretresljivo kot pa kdajkoli prej.
MILKO BAMBIČ
Akademija Glasbene šole GM v soboto zvečer v Avditoriju
uiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMmimuM
na področju cus, 70 kilometrov
t^ad G,
P° vsej deželi iz-
Hltra,. Gvatemale, novo fron-
sn	___:
J, Si v iS'avke dijakov, železni-'t»joči ^avn'b nameščencev.
‘"»Cin
zahtevali odstop a - sestavo vlade, ki bi
Hh .	° ved>ne ljudstva.
H i„'2redni vojaški mobili-
S (P Proglasitvi izrednega

H
h«
te/ Po**c'jske ure, Idigo-aDn.lni. “* uspel uničiti niti Hi. Hb»nia't0 oporišče. Gverilci1 2Huj«i'e n®daljuje, dijaki pa 4 iH .A® 8 Stavko do Idogora-jHu S*opa- Takšen položaj.
itJ
d
re,rf,
Ittl Rn:' anca je 33 mrtvih ll^Ciji jg ranJenih daje celi
/. liPrav Poseben pečat, -i ^ t, Ha ' da se je v Gvatemali. „ k» voinaPra,y zadela državljan-...' V vrstah desnice se
S; s a* «*•« M-*-
<	vladne koalicije
V
L \ «boSn ;	— *vz v------- -
i Ihs [ Itn/108**1« vse pregloboki,
it S .^šenkoli taktični ma-
ll'
1° Otekle za Idogorasov H n. °da dobri poznavalci
' ' tfateT... ^"so ‘vzroki^u-
!r^;;iB/eSe.ta-ičidigomr:
0 J kin°zirorn=nCe> m°gel zaustavi-rniŠko R • °dpraviti nastalo , '»v*. Spanje.
J ♦ »Va. «'0
A	se
--.ločlli spremeniti struK-tMT tl, a - 70, S katerim je L/ C' je d° °^fna situacija, pri “f/j	Gvatemali 70 od-
•“ i Hi? °v‘eBrV,.Gvatemali	™-
t,.’ 70 0 . ebivalstva nespisme-
C?
i« ,(i
ne uživa no-pomoči in prav neobutih. Zatem °v prebivalcev, ki
", o	Sd, Sa'no','yih' ali pa razP°la'
V,f^	2 Radostnimi go-
^ • n	m°žnostmi, letni
^0 JI,	Prebivalca znaša
3*
i’	je
!>“ ji «»;o ^“nbenih,
'"li C1'4 j» f,°larjev, 70 odstotkov
i 'Odi,01 UDn;KSen simbol tega, 'bkH oh n‘ki že>e" menjati.
olS.*' 50 objavili svoj
G'J/ »bi
.V« obo^‘ Zeleli menjati, »"h n»meni ze.nega upora, ka-" V en.. »P gledišča so
ilro,!rBm m pozvali Sli. d k h &«._ a Se nri/t,.„3l .....
fl" f,|l
£
|I*V pr«“ii
vJ/
ti,y
t.

RESNE PRIPRAVE »VESOLJCEV« ZA VELIKI SKOK
Morda bo Sovjetska zveza pred drugimi tudi na Mesecu
Najprej še en daljši polet okrog Zemlje, zatem okrog Meseca, nato pristanek na njem - Ustvaritev pogojev za težnostno silo v sami vesoljski ladji • Poostreni kriteriji v pripravah za kozmonavta
(Naš poseben dopis)
MOSKVA, aprila — Cilj trenutnih sovjetskih a-stronavtskih priprav je, kot zdi, dokončno določen, ta cilj je — Mesec. Toda prvi sledeči polet v vesolje ne bo še usmerjen proti našemu tajinstvehe-mu sopotniku, marveč bo prej opravljen še podaljšani let o-krog Zemlje, zatem let okrog Meseca in šele nato, v tretji etapi, polet na sam Mesec. Pred samo »operacijo Mesec* mora sovjetska kozmonavtika — kot je razumeti iz govorov in pisanja učenjakov ter kozmonavtov, ki so o tem pred samim praznikom dneva kozmonavti-ke precej govorili in pisali —
rešiti še nekatere probleme tehničnega in človeškega značaja. V tehničnem pogledu je treba vsekakor preizkusiti dolgotrajnejši let na poti, katere elipsa bo mnogo bolj oddaljena od dosedanjih. Končne podatke za takšen polet še posebej kar zadeva vprašanje kozmičnega žarčenja, pravkar zbirata oba satelita, »Kozmos I.» in »Kozmos II.», ki krožita o-krog Zemlje. Njun perigej od nad 1000 kilometrov je nekako na višini, kjer bi se moral pomikati »Vastok III.»
Z astronavtičnega gledišča bo tretji sovjetski kozmični polet prinesel kvalitetno novost: z vesoljsko ladjo bo pretežno
"".j 'u ln r°kah maloštevilnih »i, , »6tk0v tui*h latifundistov, Hitovi,, KVatemalske zuna-P« ie vezanih na
U fe S “*Hš,kratka števil°70

PREDAVANJE V GREGORČIČEVI DVORANI
Z dr. Sardočem po domačih in tujih planinskih poteh
J*"/ ,C	Se Pridruži
S"'1 geL?m-° i li* Nh»*nat'o Jala Idigorasa je, " d1'' ki V’sde 6k,akSen podalšek
S	DrišP? kovnika Arma-
' S p°leip . e , na oblast leta
'e. f JkljHtll °,ie P« uspeli za-"	V0pre!akcnit0 vlado in
'» “W'o 7 ds®dnika Arbenza.
:	»h, “h . °bdobje diktature
i v h 'r *' *
; N^udstvc. To 1e samo “°tranja nasprotja Nnfe Ar|pa “ ukrepi pod re-
»• M W ‘ »amo fln IdiEorasa so
^ in 0 to, da so se ta
naPetosti čedalje
Naj povemo kar takoj v začetku, da je bilo predavanje dr. Sardoča minuji četrtek v Gregorčičevi dvorani za tržaške slovenske planince pravi planinski dogodek. In to ne le zato, ker je dr. Sardoč med nestorji našega planinstva, pac
pa zato, ker je za gotovo najbolj vztrajen, najbolj zvest in predan, skratka naš nprvi planinec*.
n.akor smo pncaKooait, je ouo njegovo predavanje res prava izpoved planinca, planinca v naših razmerah. Čeprav se je v uvodu dotaknil teoretičnih razmišljanj o nagibih, ki vodijo ljudi v planine, je povsem potrdil svoje nasprotovanje vsakemu teoretiziranju, ker so pri njem bili nagibi povsem svojevrstni, osebni in izvirni, kot pač odsevajo naše posebne razmere med obema vojnama, tja do začetka narodnoosvobodilne borbe, saj je v oni dobi planinaril ob vsakem lepem času, ob vsaki tudi nočni uri in velikokrat v snežnem metežu preko planin, preko «kitajskih zidov» fašistične meje. To pa se ie zaključilo, kot je
znano, z zaporom ter na procesu »proti 72» tudi z obsodbo na smrt, ki se je zadnje ure spremenila v 30 let zavora.
Svojevrstna, zanimiva izjemnost glavnega dela predavanja je bila v gledanju na njegovo planinarjenje z vidika zdravnika. To je dalo predajanju svojevrstno zanimivost z neprisiljeno zdravstveno — vzgojno noto na številnih anekdotskih primerih o značilnih planinskih boleznih, kot so mišični krči zaradi prevelikega napora, šibkosti ali slabosti po prečutih nočeh, srčne napake, omotica, bolezni na prebavilih itd.
In te anekdote so nas podile od Karavan k, Julijcev in Kamniških Alp tja v zahodne alpske velikane Mont Blanca m Matterhorna.
*».j uo temu, aa predavanja tokrat niso spremljali diapozitivi, je Gregoričeva dvorana, ki je bila polna prijateljev planin, z napeto pozornostjo sle-ana izvajanjem, kt se boao,
kot upamo, še letos nadaljevala tokrat s spremljavo slik.
","l|ii"iii|„l|,|„„||||||||||U|,„|||||,|||||,l||||,IHI|l||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"n|iuuiii»iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
m*
V’ 'U srefT1®ga. Zdravje
fejj} pr.2,1.4- do 20.5.) Vaši >•* ,e ‘k p«)boi]j. °8i bodo sprejeti
- O bNo^HsteJ^6 P°zab!te sta-,fif'j*	, j Zdravje dobro.
'	lod 21.5. do 22.6.)
fe* •p0a
tuj* 0b°ri “*peh* za Ul
>5	V,0 v° ke'- Družinske —
VV *dtavje Ir° čustvenemu
rf" I'	(od 23« “ervozn°st-
‘ 4 V»l	do 22.7.) z
■ ji dov, V„aiPo J,j0 boste naglo
Vi Sk PovPrsaŠanie- Brzdai'
'/■	POVrSnost. Zdravje
01ldpf 23/?. do 23.8.) Samo sl°vni osnovi vam
umet-za-
je zagotovljen uspeh. Ne računajte preveč na dane obljube. Zdravje nespremenjeno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dosegli boste odličen^ poslovni uspeh, skupno z vašimi sodelavci. Razširite krog vaših prijateljev. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Držite se vašega načrta in ne ozirajte se na to, kaj govore ljudje. Prijeten večer. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Veliko zadoščenje vsled ne-priča ovano dobro opravljenega posla. Majhen nesporazum z
drago osebo. Zdravje zelo dobro.
STRELEC (od 23.11. do 20,12.) Ne sodite prestrogo manjših napak vaših sodelavce.v. Razumevanje v drtižini Zdravje odlično.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dopustite, da bi se manjši nesporazum spremenil v pravi prepir. Načrti za bodočnost. Zdravje zelo ugodno.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne lotite se zahtevnega posla, ne da bi bili nanj pripravljeni. Z optimizmom boste pozabili na storjeno krivico. Zdravje dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sreča je na vaši strani, uživali boste zaupanje prepostavljenih. Sprejeli boste važno odločitev za vašo bodočnost. Zdravje nespremenjeno.
upravljal neposredno sam pi-lot-kozmonavt. Avtomatične komande se bodo uporabile samo v svrho kontrole in v primeru potrebe. Let na Mesec bo namreč zahteval takšne navtične operacije, ki se zanje smatra da tih v določenem trenutku natančneje ter ustrezneje opravi pilot, kot pa radio-komandni center na Zemlji. Zaradi tega bo pri sledečem vesoljskem poletu dana pilotu ne samo naloga, da osebno upravlja z vesoljsko ladjo, marveč da v večdnevnem kroženju na veliki oddaljenosti od Zemlje tudi večkrat menja smer poti ter da se povrne v orbito šele preden bi se imel spustiti na Zemljo, oziroma, točneje, v saratovski okraj, ki je posebno opremljen za pristajanje sovjetskih vesoljskih ladij. Na ta način bi se rešil glavni navtični problem poleta na Mesec, Na povratku s poleta na, oziroma okrog Meseca, bi se vesoljska ladja na osnovi pidoSevega manevriranja pri* bližala Zemlji, bi jo nekajkrat obkrožila, nakar bi stopila v njeno »pravo* orbito z določeno smerjo spuščanja na Zemljo. Zaradi tega se na o-kretnost vesoljske ladje in pa na sposobnosti pilota, da z njo sam upravlja, polaga v zvezi z »operacijo Mesec* največja pozornost.
Glede na to, da bo ta podaljšani let, ki se o njem v SZ pravkar mnogo razpravlja, trajal več, morda kar celih sedem dni, predvidevajo mnogi, da bo v njem več kot en sam kozmonavt. Potrdilo za to naj bi bil nudil sam Radio-Moskva, ki je v emisiji v zvezi s pripravo novega poleta poklical pred mikrofon kar pet kozmo-navtskiih kandidatov,
Polet Germana Titova je bil postavil še neki veliki človeški, fiziološki problem. Titova sta namreč v teku poleta mučili vrtoglavica in morska bolezen. V breztežnem stanju se je namreč njegov aparat ravnotežja pokvaril zaradi nestabilnega položaja »kamenčka*, ki v tem aparatu določa občutek za ravnotežje. S tem v zvezd se postavlja vprašanje: ali je to posledica individualne organske konstitucije Germana Titova ali je to fiziološka motnja, ki ji bodo podvrženi vsi vesoljski piloti.
Pri tem se ni moč opirati niti na Gagarina, niti na Glen-na, ker sta oba krožila okrog Zemlje mnogo manj časa od Titova. Na vsak način so zdaj v priprave vesoljskih pilotov na njihove bodoče polete vključili tudi mere za organsko krepitev organa za ravnotežje, ki se nahaja v ušesu. IJove^ano je na primer število vrtoglavih krogov na centrifugi, kakor tudi poletov z reaktivnimi letali, pri čemer, leteč z nadzvočno hitrostjo v paraboli, se pilot na neki določeni točki naenkrat znajde kakih petdeset sekund v breztežnem stanju. V primeru, da bi se v teku teh in takšnih priprav opazile pri
kandidatih za vesoljske polete podobne motnje, kot jih je imel Titov, se sovjetski učenjaki že pripravljajo,, kako bi v vesoljski ladji mogli ustvariti umetne pogoj«' težnostne sile, čeprav znatno manj učinkovite od one na Zemlji. Teoretično je vprašanje že rešeno
Na vsak način so danes v Moskvi in v vsej SZ ljudje povsem gotovi, da bo po proslavi »dneva kozmonavtike* prvi kozmonavtski glas prišel iz Baj-komura, sovjetskega vesoljskega vzletišča, nahajajočega se vzhodno od Kaspijskega morja.
FRANE BARBIERI
********®**®*®i*****®***nnmMtfmm-inmniti ■■■■ ti,,,, ki
Biti slaven ni vedno prijetno
Sloviti italijanski pevec Mario Del Monaco bo letos v avgustu prišel v Pulj, kjer ima na programu koncert v puljski Areni. Ob tej priložnosti pa se bo srečal z — Mariom Del Monacom, to je z nekim Italijanom iz Pulja, ki se imenuje prav tako kot on, ki pa ni nikak pevec, pač pa živi od svoje pokojnine. Kakšno bo njuno srečanje, ne vemo, ve se pa, da ime slovitega pevca puljskemu upokojencu ni prineslo kdove kake sreče, ali kaj podobnega. Nasprotno. Večkrat mu je zadalo tudi kako skrb, ali vsaj nev-šečnost.
Ko je pred leti, ko je bil še v službi, po telefonu rezervi, ral v Zagrebu sobo, je oil kaj neprijetno presenečen, ko so mu v hotelu dali na razpolago zelo lepo, hkrati pa tudi zelo drago sobo, ki je njegova dnevnica ni zmogla, pa čeprav se mu je z druge strani zdelo imenitno, ko so se mu v hotelski veži v Zagrebu klanjali, misleč, da gre za velikega pevca.
Drugič pa je bila zadeva veliko bolj resna. Nekoč mu je na Poti postalo nenadoma slabo. Z avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico in ko se je zavedel in so ga vprašali, kako mu je ime, je s komaj slišnim glasom rekel, da se imenuje M. Del Monaco. Bolniško osebje je menilo, da gre za človeka, ki so mu možgani odpovedali in odpeljali so ga v oddelek za duševno bolne, kjer pa je ostal le do prvega zdravniškega pregleda.
Sicer pa ni Mario Del Monaco — upokojenec edini Puljčan, ki mu je »slavno« ime v napoto. V Pulju živi tudi neki Mano Lanza. Ko je pred časom pevčev soimenjak odpotoval čez mejo, so se obmejni funkcionarji začudili, kako da ima sloviti pevec jugoslovanski potni list. Vest, da je «pevec» na poti, se je naglo razširila in ko je puljski Mario Lanza prispel na prvo železniško postajo, čez mejo, ga je tu čakal cel trop reporterjev.

V soboto zvečer Je Glasbena šola tržaške Glasbene Matice priredil a v Avditoriju zaključno akademijo, pri kateri so sodelovali orkester, solisti, združeni mladinski zbor in moški pevski zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel. O uspehu te akademije smo že poročali. V nedeljo popoldne pa Je GM spored ponovila v dvorani na Kontovelu. Tudi tu Je bil uspeh prireditve zelo velik. Na slikah od vrha navzdol: Združeni mladinski zbori pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča; združeni mladinski zbori in orkester pod vodstvom dirigenta Oskarja KJudra; moški zbor prosvetnega drušiva Prosek-Kontovel s l*e
vovodjem Ignacijem Oto

| ///////A
2 '//////M
ffe...
Torek. 17. nprlla l»tt«
Radio Trst A
7.00:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30; Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12 30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00:	Ansambel Carlo
Pacchiori; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00; Sola in vzgoja; 18.15; Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja; 19.00: Pisani balončki; nato A-ameriški motivi; 20.00:	Šport;
20.30; Izbor domačih in tujih motivov; 21.00: Martelanc »Sarajevski preludij«; 21.30: Pianist Claudio Gherbitz: 22.00; Obletnica tedna; 22.15; Plesna glasba; 23.00; Piero Umiliani in njegovi solisti.
Trst
8.30: Omnibus; 10.30; Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00; Najnovejše; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Toti Dal Monte in Beniamino Gigli; 15.15: Poje Nico Fidenco; 15.30:	Te-
čaj angleškega jezika; 15.55: Vreme na ital. morjih:	16.00:
Oddaja za najmlajše: 16.30: John Brown:	osvoboditelj sužnjev;
17.40; Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Marino Marini in njegov orkester; 18.30; Orkester Arman-da Sciascie; 19.00; Oddaja za delavce; i9.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Jean de Hartog: »Zakonska postelja«; 22.45; Dogodki doma in v svetu: 23.00: N. Rotondo in njegov orkester.
ku; 10.15: Izberite melodijo tedna!:	11.00: Trije rodovi; 11.15:
Napredujte v angleščini; 11.25: Želimo vam dober tek; 12.05: Vaški kvintet: 12.15; Kmetijski
nasveti; 12.25; Melodije:	13.15:
Obvestila: 13.30: Od Triglava do
12.25; Tretja stran; 14.20:	Eno
uro v diskoteki; 15.20; Amedeo Tommasi Trio; 15.40: Glasbene šole in dirigenti
Koper
II. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: Revijski program; 11.00; Glasba za vas, ki delate; 14.00; Naši pevci; 15.00: Album pesmi; 15.45; Najnovejše plošče; 16.00; Program ob štirih; 17.00; Romantična
Ohrida; 13.50; Klavir, petje in violončelo; 14.05; Radijska šola: 14.35; Arije iz Puccinijevih oper; 15.20; Harfa in orglice; 15.30; V torek na svidenje; 16.00; Vsak dan za vas; 17.05:	Izboor iz
Čajkovskega; 18.00; Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Za mlade ljubitelje glasbe; 18.45:	S
knjižnega trga; 19.00; Obvestila; 19.05: Veliki orkestri; 20.00; Ob 50-letnici skladatelja Slavka Mihelčiča; 20.30:	Radijska igra;
21.30: G. F. Haendel: Sonata v c-molu; 21.45: Pevec Frank Sinatra; 22.15: Uvod v glasbo 20. stoletja; 23.06; Zadnji ples; 23.45; Melodije za lahko noč.
Ital. televizija
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Simfonični orkester RTV-Ljubljana; 1200; Glasba po željah; 13.40:	Mali ansambli;
14.00; Zabavne popevke; 14.30: Sola in življenje; 14.50; Pionirski orkester iz Sofije; 15.30; Italijanščina; 16.00: Melodijev iz
medigra; 17.30:	Vaš juke-box;
sdr
20.30:	Glasbeno ndgradno tek-
movanje; 21.45; Večerna glasba.
III. program
filmov; 16.30: Tretja stran; 16.45: Iz Verdijevih oper; 17.40: Orke-
ster Lehn; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Adriano Celentano;
1700:	Vivaldijev! koncerti;
18.00: Novoafriški pripovedniki; 18.30:	Filmski pregled; 18.45:
Schubertove skladbe; 19.45: Gospodarske vesti;, 20.00; Vsakove-černi koncert; 21.30: Ital. zgodovina 1915-1946; 32.15: Srečanje med glasbo in poezijo! 22.55: Vsak po svoje.
8.30, 14.00 in 15.:»; TV šola; 17.30:	Program	za najmlajše;
18.30; Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno: 19.15; Umetnostna oddaja; 20.20: Šport; 20.30; Dnevnik; 2105: Film; «Duša in obraz«; 22.50; Knjige za vsakoga; 23.20: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
19.30; Prenos RL; 22.15: Pri klavirju Joe Sullivan; 22.35; Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
10.30: Milanski velesejem; Radio in TV za šport; 21.10; Caro-sone pripoveduje; 21.55; Dnevnik; 22.15:	V svetu znanosti;
22.35; Deset minut z Antonello Stegni; 22,45: «1 musicisti«.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih;
Slovenija
5.00; Dobro jutro!; 8.05; Zenski vokalni kvartet: 8.25; Naš zabavni kaleidoskop; 8.55; Radijska šola; 9.25; Leskovic: Domovina, simfonija v enem stav-
Jug. televizija
Zagreb 20.00; Ekran na ekranu —- filmski mozaik. Beograd 20.45; Festival zabavni melodij »Beograjska pomlad« — iz dvorane Doma sindikatov.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.8, najnižja 4.1, ob 19. url 8.8; zrač. ni tlak 1008.2, veter 38 km severo. vzhodnik, posamezni sunki 63 km, vlage 35 odst., padavin 26.9 mm, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 8 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 17. »PtllJ
Riudolf	«t
Sonce vzide ob 5.17 in zato 18.53 Dolžina dneva 13.36' vzide ob 16.20 in zatone
Jutri, SREDA, 18. aPr"*
Konrad
S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta
S L majem povišanje cen električnega toka
Po podatkih trgovinske zbornice
Marca še Kar zadovoljiv promet tržaškega pristanišča
Pomorski promet prvih treh mesecev dosegel 1.288.919 ton, železniški pa 652.694 ton
V enem letu bodo potrošniki plačali Acegatu nad milijardo lir več kot doslej
Z 28 glasovi proti 22 je tržaški občinski svet sprejel sklep o povišanju električnih tarif, ki bo stopilo v veljavo 1. maja letos. Za povišanje so glasovali demokristjani, socialdemokrati, republikanci, liberalci in svetovalec Tolloy; proti pa so glasovali svetovalec NSZ dr. Dekleva, svetovalci KPI, PSI, MSI in svetovalec dr. Simčič (SIL).
Po končanih vprašanjih je
odbornik za občinska podjetja Babille v daljšem odgovoru skušal opravičiti povišanje električnih tarif na osnovi sklepa medministrskega odbora za cene. V ta namen je dejal, da je odbor storil vse, da bi prepričal vladnega komisarja dr. Mazzo, naj prekliče veljavnost zakona
0	zvišanju električnih tarif za naše področje.
Toda vse zaman. Vladni komi-■ar je odgovoril županu in predsedniku Acegata, da tega ne more storiti, češ da si ne more prevzeti odgovornosti za izgubo, ki naj bi jo imelo občinsko podjetje Acegat, če ne bi uveljavilo nove tarife. Nato je govoril o težavah, ki jih ima Acegat s podjetjem Selveg, ki mu dobavlja elektriko in ki zahteva višjo dobavno ceno za več let nazaj.
Odbornik Babille je dejal, da je odboru uspelo doseči, da se nove cene električnega toka u-veljavijo s 1. majem in ne s 1. septembrom, kot to določa zakon. S tem, je dejal odbornik, tržaškim potrošnikom ne bo treba plačati zaostankov za osem mesecev nazaj, Acegat pa je zgubila okrog 700 milijonov lir.
Kot torej vidimo, bodo potrošniki električnega toka z novimi cenami v enem mesecu plačali okrog 87 milijonov lir več kot do sedaj, v enem letu pa nad
1	milijardo lir. Zato je razumljivo, da so svetovalci opozicije glasovali proti takemu povišanju, ki bo prizadelo zlasti revnejše prebivalstvo, obrtnike, male trgovce in mala industrijska podjetja.
Nato je socialdemokratski svetovalec Puecher hotel predložiti popravek, ki naj bi ga vnesli v sklep odbora. Na osnovi tega popravka, naj bi odložili zvišanje tarif obrtnikom, dokler ne bi u-pravni svet Acegata to vprašanje ponovno proučil in določil za te obrate nižje tarife. Njegov predlog je večina svetovalcev zavrnila.
Pred glasovanjem so vodje skupin podali glasovalno izjavo. Izjava, ki jo je prečital svetovalec KD Stopper in v kateri je zagovarjal ne samo 'delovanje odbora, ampak tudi upravičenost poenotenja električnih tarif, ki za Trst in mnoga druga mesta pomeni znatno povišanje cene, je izzvala med svetovalci opozicije številne medklice ^n ostre kritike proti demol-nčstjanom, ki skupno s strankami konvergence upravljajo občino.
Dr. Jože Dekleva je v svoji glasovalni izjavi poudaril, da je nameravano zvišanje električnih tarif povzročilo med prebivalstvom veliko zaskrbljenost in to zlasti delavcev, obrtnikov in malih trgovcev. Nove tarife bodo močno obremenile že itak nizke dohodke delavskih družin. Trst ni mogoče postaviti na raven Milana, Genove, Turina in drugih velikih bogatih mest. Njegovo gospodarstvo propada. In prav zato je zvišanje električnih tarif v najvišji meri, ki jo določa zakon, krivično za naše mesto in ga je treba zavrniti. Zato je dr. Dekleva dejal, da bo glasoval proti predloženemu sklepu.
Nato je podal glasovalno izjavo komunistični svetovalec Braun, ki je zelo na kratko obrazložil stališče svoje skupine, ki je proti zvišanju tarif, in dejal, da bodo glasovali proti predlogu odbora. Svetovalec Puecher (PSDI) pa je v svoji izjavi ostro kritiziral odbor, češ da ni storil vseh korakov pri pristojnih oblasteh, da bi preprečili zvišanje tarif v Trstu. Dejal je, da so demokristjani. ko so se o tem vprašanju razgovarjali z vladnim komisarjem. povedali dr. Mazzi, kako veliko izgubo bi imelo občinsko podjetje Acegat, če se ne uveljavi zakon o novih električnih tarifah. Razumljivo je, je dejal dr. Puecher, da je vladni komisar na to obrazložitev zavrnil predlog o preklicu ukrepa za Trst Zato ni imelo nobenega u-speha socialdemokratsko posredovanje pri dr. Mazzi in na pristojnih ministrstvih v Rimu, kjer jih demokristjani niso hoteli podpreti Kljub temu pa je socialdemokratski svetovalec izjavil, da bodo glasovali za zvišanje električnih tarif, češ da je bitka za preprečitev zvišanja izgubljena.
Svetovalec Teiner (PSI) je poudaril, da bi moralo biti posredovanje pri dr. Mazzi in v Rimu enotno; v delegaciji bi morali biti predstavniki vseh strank občinskega sveta. Potem ko je dejal, da ie zvišanje električnih tarif krivično in da bo prizadelo predvsem revno prebivalstvo, je napovedal, da bodo svetovalci PSI glasovali proti sklepu. Tudi mi-sovski svetovalec Guerrieri je izjavil, da bodo glasovali proti sklepu odbora.
Svetovalec dr. Simčič (SL) je dejal, da bo zvišanje električnih tarif škodovalo mestnemu gospodarstvu in hudo prizadelo delavce in male obrate. Zato je napovedal, da bo glasoval proti zvišanju cene električnega toka. Zadnji je govoril svetovalec Tolloy, ki je prav tako kot demokristjan Stopper zagovarjal zvišanje tarif z izgovorom, da je treba nuditi Acegatu ustrezna sredstva za njegovo delovanje.
Pred glasovanjem sklepa o zvišanju električnih tarif je svetovalec dr. Pincherle (PSI) predložil predlog o suspenziji zvišanja, z namenom: da se vnovič skuša doseči pri vladnem komisarju ali pa pri pristojnih ministrstvih v Rimu preklic dekreta o zvišanju cene električnega toka v Trstu. Zupan je dal ta predlog na glasovanje. Za suspenzijo
je glasovalo 22 svetovalcev (NSZ, KPI, PSI, SL in MSI), proti pa so glasovali svetovalci konvergence in Tolloy.
----«»---
Proglas ob «Tednu za avtonomno dcželo»
Deželni koordinacijski odbor Zveze demokratičnih občin za ustanovitev avtonomne dežele je izdal proglas, s katerim napove-
duje «Teden za avtonomno deželo«, ki bo od 25. aprila do 2. maja. Proglas poziva vse regiona-listične sile, naj z javnimi pobudami in v najbolj enotni obliki izrazijo demokratično voljo prebivalstva po čimprejšnji ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina.
* V spremstvu konzula Velike Britanije Nevilla Terryja sta včeraj dopoldne obiskala žuipana dr. Franzila predsednik in tajnik londonskega kluba «Clty Llvery», James Ha rman In Stanley Bell, katerega člani imajo vsako leto navado obiskati nekaj tujih pomembnih mest. Angleška gosta sta županu sporočila, da ima ta klub letos v programu obisk Benetk ln Trsta in da bo v ta namen prišlo 31 maja kakih 150 članov kluba.
Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je pomorski promet tržaškega pristanišča dosegel marca 432 009 ton, medtem ko je znašal marca 1961. leta 425.673 ton in februarja letošnjega leta 422.782 ton. V pristanišče so po morju pripeljali 304.832 ton blaga (lani marca 333.907 ton) in odpeljali 127.177 ton (lani marca 91.766 ton). Rezultat pristaniške ga prometa marca je ugoden, saj so se ta mesec še čutile posledice dolgotrajne in ostre stavke pristaniških delavcev in je kljub temu pristaniški promet nekoliko narasel.
Zadovoljivi so tudi podatki o pomorskem prometu tržaškega
| stvaren rekordni promet, ki bo odgovarjaj splošnemu napredku pomorskega prometa po svetu.
i Tržaški Lloyd je sporočil urnik odhodov in prihodov svojih ladij
pristanišča v prvih treh mesecih letošnjega leta, ko so prepeljali skupno skozi pristanišče 1.288.919 ton blaga, medtem ko so ga lani v istem razdobju prepeljali 1.241.186 ton. Nekoliko se je znižal obseg izkrcanega blaga (letos 923.333 ton, lani 964.932 ton), medtem ko so se občutno povečale količine vkrcanega blaga (letos 365 586 ton, lani 276.254 ton).
Neugoden pa je bil železniški
promet letošnjega marca, saj je dosegel le 199.362 ton, medtem ko je marca lanskega leta znašal 232.060 ton. V prvih treh mesecih je železniški promet dosegel letos 652.694 ton, medtem ko je lani 577.948 ton.
Celotni podatki o pomorskem in železniškem prometu prvega četrtletja letošnjega leta so zadovoljivi, čeprav niso presenetljivo visoki .Na tej osnovi tržaški gospodarski krogi utemeljeno pričakujejo ,da bo tržaško pristanišče lahko letos nadoknadilo zaostanke preteklih let in da bo dosežen
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po dobrih dveh tednih policija razkrinkala kriminalno tolpo?
Pričakuje se uradno poročilo o izidu preiskave proti iašističnim atentatorjem
Misovski hierarh Morelli večkrat zaslišan? ■ Preiskava na sedežu jamarskega društva GEST, v katerem so so združevali Fabbri in pajdaši - Zaloge razstreliva so bile pripravljene za nove atentate
Včeraj so odpeljali v Koroneo še tri obtožene neofašiste
Verjetno že danes, ali kvečjemu jutri, bodo preiskovalni organi izdali poročilo o izidu preiskave glede atentata na prof. Schiffrerja, ki je tudi omogočila, da so razčistili oziroma pojasnili atentate na krožke pri Sv. Jakobu in v Ul. Madonni-na. Iz poteka in zaključkov preiskave pa bo tudi mogoče pokazati s prstom na krivce raznih prejšnjih atentatov na slovenske ustanove.
To pomeni, da so preiskovalni organi zaključili preiskavo in dobili v roke dovolj elementov, da so pripravili obtožnico, ki jo bodo izročili, če je že niso, namestniku drž. pravdnika dr. Pascoliju. Kakor smo že poročali, je glavni osumljenec in obtoženec Ugo Fabbri že nekaj dni v zaporu, te dni pa so pridržali še drugih sedem pobalinov, ki so zelo osumljeni.
Včeraj so s kvesture pripeljali v zapor tri osumljence, kar
pomeni, da so jih že aretirali in izročili sodišču. O obtožnici na njihov račun se ne ve še ničesar. Do sedaj so torej v zaporu skupno štirje fašistični pobalini.
Po dobrih dveh tednih so torej preiskovalni organi odkrili krivce fašističnih atentatov in s tem zadali hud udarec njihovi organizaciji. Upati Je, da bo to služilo kot opomin tudi drugim pobalinom, ki tokrat niso prizadeti, a so se sukali v družbi neofašističnih raz-
zgrajačev in teroristov ter so bili I pa jim ni uspelo in so si spekli
pod njihovim vplivom. Glavni u-darec je dobilo društvo GEST (Gruppo escurslpnisti speologi triestini), v katerem je imel glavno besedo Ugo Fabbri in kateremu pripadajo skoraj vsi priprt' Policija je te dni napravila preiskavo tudi na sedežu tega društva, a pravijo, da ni našla ničesar sumljivega. To n; nič čudnega, saj je policija našla v raznih jamah in skrivališčih precej orožja in nad 15 dinamitnih sveč. Prvi dve so našli v okrasnem vodnjaku pr, Oberdanovem spomeniku, zadnjih pet pa te dni v nekem malem vodnjaku.
Kakor kaže, so fašistični teroristi imeli dobro zalogo razstreliva in orožja ter so nameravali izvršiti še druge atentate in so baje celo že določili, kje in proti komu naj bi te atentate izvršili. Tokrat
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tretji dan stavka v podjetju Taurus
Delavci so zavrnili poskuse kriviinega razlikovanja mezd
V ladjedelnici Felszegy so stavkali delavci, zaposleni pri ladijskih trupih ■ Jutri stavka v vseh ladjedelnicah
Stavka v podjetju Taurus še vedno traja. Gre sicer za malo podjetje z majhnim številom delavcev, toda njihova borba je važna, saj gre za obrambo važnega sindikalnega načela. V začetku namreč ni hotelo podjetje sploh zvišati delavcem prejemkov ter jim sploh ni odgovorilo na njihove zahteve.
Ko je videlo, da delavci ne-------------------
marajo popustiti, se je vendarle toliko »ponižalo«, da je odgovorilo njihovim predstavnikom. V prvem razgovoru, ki je sledil, pa je pristalo samo na rešitev nekaterih manj pomembnih, obrobnih zahtev, kar pa se zvišanja mezd tiče, je podjetje zahtevo zavrnilo.
Ravno z načinom te zavrnitve pa se krši splošno sindikalno načelo, da je treba urejati prejemke delavcev s pogodbami, pisanimi »črno na belem« in podpisanimi; to je s pogodbami, ki jih sklenejo sindikati' ali delavski zastop-
niki v podjetjih sploh in Jd morajo veljati
torej za vse delavce Vse kaže”, da pa podjetju to ne gre v račun in da hoče uravnati svoje odnose z delavci na paternali-stičen način, tako zviška, kakor da bi jim delilo kakšno milost, ne pa pošteno in težko zasluženo mezdo. Ko je podjetje videlo, da delavci niso klonili in da so strnjeno stavkali, je ponudilo nekaterim delavcem poviške in še pri tem delalo krivične razlike, sai je ponudilo nekaterim po 30, drugim po 25, drugim zopet po 20 lir poviška na uro in vse talko nekam pod roko.
Toda podjetje se je tudi to pot Di
uštelo. Delavci so pokazali globo ko sindikalno zavest in solidarnost in se temu uprli. Ko so se zbral' na skupščini, so s tajnim glasovanjem to ponudbo zavrnili, saj sta od vseh delavcev samo dva oddala beli glasovnici, vsi ostali so glasovali proti, pa čeprav so bili med njimi taki, ki jim je podjetje po-nudlo povišek. S tem so delavci jasno pokazali, da zahtevajo sklenitev pogodbe, ki bo priznala poviške vsem. Najboljši odgovor na te poskuse je bila dvodnevna stavka v soboto in včeraj. Ker pa je
podjetje še vedno gluho za delavske zaht
„<,..teve, so na včerajšnji skupščini sklenili, da bodo stavko podaljšali še danes ter da se vrnejo na dela šele -jutri. Od delodajalca bo sedaj odvisno, ali se bo spor uredil, ali pa se bo stavkovna borba nadaljevala. Delavci se bodo ponovno sestali na skupščini, v soboto in sprejeli sklepe o nadaljnjem ravnanju na podlagi tega, kako se bo vsa stvar razvila.
V ladjedelnici Felszegy se je spor ponovno zaostril. Na zadnjih skupščinah so sklenili, da ne oodo delavci, ki so zaposleni pri gradnji ladijskih trupov, opravljali tistega dela, ki pritiče pravzaprav varilcem. Pri gradnji trupov so nekoč spenjali plošče varilci, sedaj pa je navada, da opravljajo to delo delavci, zaposleni pri trupih, sami. Toda v drugih ladjedelnicah
jim dajo za to delo dodatke, v ladjedelnici Felszegy pa ne. Zato so včeraj ti delavci opustili to opravilo. Ravnateljstvo pa jih je hotelo v odgovor na to suspendirati z dela. Zaradi tega so ob 9.30 uri vsi delavci, zaposleni pri ladijskih trupih, zapustili delo in ves dan stavkali.
V	ladjedelnici «Giuliano» so varilci pred kratkim zahtevali poviške, na kar ua niso prejeli nobenega odgovora. Zato je sindikat posredoval in podjetje je obljubilo, da bo na zahtevo delavcev odgovorilo. Včeraj so se delavci sestali na skupščini in so sklenili, da bodo za sedaj počakali na odgovor.
V	skladu s sklepom laidjedelni-ške komisije FIOM v Genovi bo jutri zopet stavka ladjedelniških delavcev FIOM po vsej državi.
----«»-----
Skupščina delavcev gradbene stroke DZ
Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice sporoča, da je bi-
la v nedeljo skupščina njegovih članov v pripravi na peti kongres Zbornice. O splošnem položaju stroke je govoril vsedržavni tajnik FILCA - CISL Messere, o delu sindikata v Trstu pa njegov tajnik Mario del Conte. Predvsem je orisal pogodbeno dejavnost sindikata, ki je med drugim rešil 233 delovnih sporov, kateri so se tikali 425 delavcev. Nadalje je sindikat razpravljal o povečanju števila nesreč na delu.
Glede bodoče akcije so sklenili, da bodo zahtevali čimprejšnjo odobritev zakona o dopolnilni blagajni za gradbeno stroko, zagotovitev letne mezde, skrčenje delovnega urnika, sklepanje dopolnilnih pogodb v podjetjih, boljšo zaščito proti nesrečam na delu itd. Na koncu so začeli voliti novi odbor in delegate za omenjeni kongres. Volitve bodo trajale na sedežu do četrtka.
«»
Včeraj dopoldne je 17-letni Sal-" ch
vatore Vecchio iz Ul. Guardia 11 povozil z motorjem v Ul. R. Manna 12-letno Ano Marijo Starc s Konkonela štev. 282, ki je tam prečkala cesto. Deklica se je pri tem pobila po glavi in nogah ter je zgubila spomin, zaradi česar so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrološki oddelek. Zdraviti se bo morala tri tedne.
jiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiii
Od 21. aprila do 1. maja
Pomorska postaja v cvetlični obleki
Nekaj cvetlic je že dospelo - Festival filma s cvetlično tematiko
V prostorih tržaške pomorske postaje so le v polnem teku dela za ureditev letošnje mednarodne cvetlične razstave, ki bo odprta od 21. aprila do 1. maja. Na razstavi, ki jo lahko uvrščamo med največje tovrstne prireditve ne samo v Italiji, ampak v Evropi sploh, bo letos sodelovalo veliko število cvetličarjev in cvetličarskih podjetij iz tridesetih držav s petih celin cveta.
Nekatere redkejše cvetlice so že prispele v Trst, ostale pa bodo prispele v četrtek.
Medtem ko bomo v prihodnjih dneh podrobneje opisali razstavo samo, naj za danes omeni mo, da bo v okviru številnih manifestacij tudi ('Tretji festival filma s cvetlično tematiko». Festivala se bodo udeležili režiserji in produ-
centi osmih držav, ki bodo na njem prikazali 16 filmov. Poleg Italije se bodo festivala udeležili še Nemška zvezna republika, Ka-
nada, Velika Britanija, Ceškoslo-
-	~.......... -f/i "
vaška, Kitajska in Združene države Amerike. Med najboljše filme bodo razdelili nagrade, film, pa, ki bo zasedel prvo mesto, bo dobil uVeliko nagrado cvetlične razstaven
Žirijo, ki bo filme ocenjevala, sestavljajo dr. Vittorio G. Cenn,
Tino Ran ieri, Tullio Mainardi, prof. Renato Mezzena1, Bruno Natti in Guglielmo Caropresi.
Večina filmov je že prišla v Trst. Vse kaže, da bo največje zanimanje za češkoslovaški in kanadski film, saj oba obravnavata
UliU»IV[ j (Vlil,. HUJ	i
tematiko alpske flore Vse filme bodo tudi brezplačno predvajali v dvorani tržaškega Avditorija.
prste ter končno padli v roke pravice.
V teh dveh tednih so karabinjerji in funkcionarji političnega oddelka prerešetali vse fašistično usmerjene organizacije ter društva in poizvedovali po vseh lokalih, kjer se fašistična sodrga zbira. Fašistični pobalini so se zbirali v raznih organizacijah kot člani ali pa simpatizerji športnih, kulturnih, študentovskih, jamarskih društev. Nekateri so člani, drugi pa se niso nalašč vpisali, da bi imeli bolj proste roke in ne bi kompromitirali svojili organizacij. Zato se nismo nič čudili, ko smo te dni brali demantiranja nekaterih skupin in društev, češ da o-sumljenci niso njihovi člani. Mladi fašističnj razgrajači so se igračkali z orožjem. Neki pobalin je pred časom hotel prodati brzostrelko #Sten» za 15.000 lir, drugi pa je ponujal pištolo za 6.000 lir. To orožje seveda niso imeli na sedežih svojih organizacij, pač pa skrito na varnem, zlasti v kraških jamah. Zaradi tega so pač tudi ustanovili svojo jamarsko društvo.
Vse kaže, da je Ugo Fabbri eden izmed glavnih obtožencev, ki so ga prvega aretirali. Fabbri je bil že obsojen zaradi papirnate bombe v občinskem svetu. Obsodili so ga tudi zaradi tega, ker je nekemu policaju vrgel v obraz škatlico barve, ko ga je zasačil med «ma-lanjem« pred sedežem Slovenske prosvetne zveze v Ul. Roma. Razen tega je bil obsojen, ker je žalil in udaril nekega agenta med fašističnimi demonstracijami proti dvoježičnosti. Bil je na začasni svobodi, ker je razsodba še na kasacijskem sodišču. Kdor je opazoval razne šovinistične in fašistične demonstracije v našem mestu, je Fabbrija lako videl vsakiknt na čelu razgrajačev. Razen tega pa pojasnjuje njegovo politično o-predelitev dejstvo, da je bil tržaški dopisnik osrednjega fašističnega glasila «1! secolo dTtalia«, za katerega je pred nekaj meseci poslal obširne reportaže o ((slovanski penetraciji« v Trstu, v katerih grobo je potvarjal dejstva in si izmišljeval nemogoče stvari, da bi hujskal italijansko javnost proti Slovencem.
Mimogrede naj še omenimo, da so preiskovalni organi v teku te preiskave šestkrat zaslišali tudi tržaškega misovskega federala Alfia Morellija.
Uspeh slovenskih dijakov v Milanu
Na tekmovanju elna-Touringn za slikarstvo dijakov višjih srednjih šol v Milanu, je bilo izmed 5000 razstavljenih risb izbranih 28 7 del. Med temi izbranimi deli so tudi dela osmih slovenskih dijakov, in sicer štiri z Držav, učiteljišča in štiri z Višje realne gimnazije. Vsi so učenci prof. A. Černigoja in pridejo v poštev za denarno nagrado. Z učiteljišča so hiti izbrani:	Darija Grobovšek,
Milcva Martelanc, Majda Pertot in Vera Zerjul, z Višje realne gimnazije pa: Miran Dolhar, Barbara Gruden, Simon Kralj jn Andrej Saksida.
Razstava vseh i zbranih del bo v Milanu v prostorih Circolo della Slampa od 24. aprila do 4. maja.
Padec z motorjem: pridržana prognoza
Sinoči okrog polnoči so s pridržano prognozo sprejeli na I. kirurški oddelek 17-letnega Clau-dia Ardita iz Ul. Beccaria 17. ki se je hudo ponesrečil z motorjem pri Sv. Andreju. Ardito se je z veliko brzino peljal z motorjem, ki mu ga je baje posodil neki njegov prijatelj, od Sv. Andreja proti Elizejskim poljanam, na ovinku pred železniškim nadvozom pa je zadel z vozilom ob rob ceste in treščil med tramvajske tračnice. Pri tem si je zdrobil čeljustno kost, ter se hudo ranil po čelu in v levo sence.
v prihodnjih tednih. 19. aprila bo iz Trsta odplul parnik «Duino», ki vozi na trgovski prog; proti Indiji in Pakistanu in na katerega, sedaj nakladajo obsežnejše količine raznega blaga iz zaledja. 4. maja bo priplul v Trst parnik «Per-la», ki je na trgovski prog; z Ben-galo in ki bo pripeljal tovor jute (za avstrijske potrebe), kokosovih orehov, kave in gumija. «Perla» bo odplula 12. maja.
Nekaj pred prazniki bo priplula motorna ladja «Nino Bixio» iz Južne Afrike. Ladja bo tukaj odplula na isti progi. Prve dni maja bo odplula ladja «Caterina Co-sulich«, ki jo je Tržaški Lloyd najel, da okrepi progo proti Vzhodni Afriki. Proti Kongu bo odplula 5. maja motorna ladja «Rosan-dra«, od koder bo priplul 6. maja parnik »Astra«, ki bo pripeljal ob-
sežne količine tropskega lesa drugih tropskih pridelkov.
Od 10. do 15. maja letos
Prva deželna univerzi tetna razstava
Univerzitetni umetniški center tržaške univerze bo skupno s tribuna, ton priredil od 10. do 25. maja letos »Prvo deželno univerzitetno razstavo«, katere se lahko udeležijo ne le študentje, ki so vpisa-ni na tržaški univerzi, Dač pa sploh vsi študentje s področja Furlanije in Julijske krajine. S to prireditvijo se bo zaključilo drugo leto aktivnosti U-nlverzltetnega centra, obenem pa bo ta prireditev nekak izraz propagand, nega prizadevanja centra z univerzitetnimi razstavami v baru Monceni-sio
Razstava, ki bo v prostorih tržaške univerze, ne določa nobene te. me in na njej lahko sodelujejo študentje vseh tendenc in smeri pod e-dinim pogojem, da so vpisani na u. metnostnlh akademijah. Vsak umetnik bo lahko razstavil največ dve deli, ki m-e bosta smeli biti v osnovnici daljši od enega metra.
Namen razstave je pritegniti pozornost univerzitetnih kulturnih kro. gov na Trst v njegovi novi vlogi kulturnega središča v nastajajoči deželi. Žirijo bodo sestavljali ugledni kritiki in priznani slikarji različnih tendenc. Pravilnik razstave je na razpolago na trlbunatu v Trstu ali pa na univerzitetnih sedežih v ostalih središčih na -področju dežele.
Prireditve in objave
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v ponedeljek 23. aprila t.l. v Ljudskem domu v Križu ob 17. uri komedijo
Dario Fo
«ARHANGELI IN AVTOMATI*
Komedija v treh dejanjih
Prevedla: Lelja Rehar-Sancln Scenograf: Jože Cesar Kostumograf:	Ružiča Fanelll
Glasba: Fiorenzo Carpl
Režiser; Anton Marti, k. gost
Prodaja vstopnic v cvetličarni pri Danili.
Gledališča
VERDI
Danes ob 21 uri drugi simfonični koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Laszla Somogyja. Program obsega sklidbe: Mozart — Simfonija št. 35; Fuga — Zadnja pisma iz Stalingra. da (novo za Trst); Dvorak — Simfonija št. 5 «Iz novega sveta«.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO Danes ob 2.1. uri za red F ponovitev Giacosove trodejanke ((Klavrne ljubezni«. Režija; Sandro Bolchl.
Pri gledališki 'blagajni in pri centralni prodajalni se nadaljuje proda, ja vstopnic.
-----«»-----
Nezgoda oficirja na nemški ladji
Na I. kirurški oddelek so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 53-letnega Fritza H-aeglera, pomorskega oficirja raa nemški ladji «Vormann», ki je te dni zasidrana v industrijskem pristanišču. Nadzoroval je raztovarjanje železniških tračnic, pa ga je tovor zadel in mu polomil rebra ter verjetno • povzročil notranje poškodbe. Delavci in kolegi so mu takoj priskočili na pomoč, nato pa so ga odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico.
V filobusu sta se poškodovala
Včeraj proti večeru sta se 6-letna Elizabeta Požar iz Ul. Sinico 64 in 56-letna Lucia D’Ago-stini por. Vascotto iz Ul. Doda 1 peljali s filobusom proge štev. 11. Šofer filobdsa je namreč nenadoma pritisnil na zavore, da bi preprečil trčenje z avtom, ki ga je vozil 19-letni Paolo Novak iz Ul. Fabio Severo 98. Zaradi tega sta padli in se nekoliko poškodovali. Dekletce se je pobilo po glavi in se bo moralo zdraviti dva dni; ženska pa si je verjetno zlomila gleženj leve noge in se bo morala zdraviti dober mesec.
niiiMiiiiiiimimiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiuiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
6. predavanje «30 let italijanske zgodovine*
Odgovornost demokratičnih držav za razvoj fašizma in nacizma
Predavatelj Leo Valiani je podrobno orisal krizo evropske demokracije in njene zle posledice
O predavanju znanega, antifaši stičnega publicista Lea Valiani ja o krizi evropske demokracije smo že na kratko pisali ter omenili, da je predavatelj predvsem poudaril, da so bile vlade zahodnih demo. kratičnih držav mnogo krive, da sta se fašizem in nacizem utrdila na oblasti in pognala končno ves svet v vojno. Zahodno-evropske -države so namreč pred fašistično in nacistično napadalnostjo stalno popuščale ,za kar so bili najbolj jasen primer najprej zasedba Porenja, nato Avstrije in končno za-sužnjenje Češkoslovaške. Pri tem je Leo Valiani zlasti nazorno prikazal politiko angleških konservativcev, ki so dolgo časa oba diktatorja celo občudovali, ter omahljivo politiko vlade Leona Bluma, ki je zaradi napačno razumljenega pacifizma menil, da je treba vedno popuščati, da se ohrani mir.
Demokratične države so bile tudi odgovorne za zadušitev demokracije v Španiji, saj je Blumo-va Francija zaradi pretiranega pacifizma prekršila pogodbo s Španijo, kateri bi morala dobavljati orožje. Kasneje pa so sklenili pogodbo o nevmešavanju v španske notranje zadeve, ki so se je držali sami Francozi, medtem ko je poslala nacistična Nemčija v Španijo svoja letala, da so se vadila s pobijanjem civilnega prebivalstva za bodočo vojno. Po drugi strani pa je fašistična Italija, poslala v Španijo ogromno število letal in topov in porabila takrat dve tretjini vsega svojega proračuna za finansiranje španske državljanske vojne.
Vse to pa je bilo tudi s fašističnega stališča popolnoma odveč, saj je bila tudi angleška konservativna vlada solidarna s Francom in si želela njegove zmage, ker so imeli angleški kapitalisti naložene v Španiji velike kapita-le. Po predavateljevem mnenju se je ob tej priliki najbolj pokazala Mussolinijeva lahkomiselnost, saj je trošil v Španiji svoje glavne sile in pričakal drugo svetovno vojno vojaško nepripravljen.
Kar se pripravljanja vojne tiče, je naprtil predavatelj glavno krivdo Hitlerju, oziroma konservativnim silam v zahodnih demokratičnih državah, ki so mu dajale potuho. Hitler sploh ni do zadnjega verjel da bo Anglija držala svojo obljubo do Poljske in da bo napovedala vojno. Končno pa so se demokratične množice nenadoma zbudile ter se najprej moralno uprle proti nacistični napadalnosti in prisilile vlade, da so morale menjati svojo politiko popuščanja. S tem se je položaj popolnoma spremenil in končno je ponovno zmagala demokratična misel z uničenjem nacizma in fašizma.
Valiani je v svojem predavanju v glavnih obrisih prikazal v podkrepitev svojih tez dogodke od konca prve svetovne vojne do za-
četka druge. Takoj v začetku je poudaril, da so zmagovite demokratične velesile napravile prvo napako, ko so naložile Nemčiji tako ogromne reparacije, da jih sploh ni zmogla, ter s tem povzročile v Nemčiji hudo gospodarsko krizo. Kar se Nemčije tiče, je že Marx ugotovil, da preživlja krizo zaradi zamude v industrijskem in s tem v kapitalističnem razvo-jo, kar je veljalo še v večji me-
ri za Italijo. Zaradi tega je bila
-------	‘	' ‘	' :h ‘ '
tudi demokracija v teh dveh državah vedno le šibka in krhka ter ni zato nič čudnega, če se je v obeh razvil fašizem oziroma nacizem. Zaradi inflacije v Nemčiji in ogromnega števla brezposelnih se je zato nacistično gibanje močno razmahnilo, k čemer je pripomoglo tudi - nasprotje med socialdemokrati in komunisti, ki niso e-notno nastopili, da bi zajezili nacistični val.
Sele leta 1934, ko je nastala tudi v Franciji nevarnost, da se skrajna desnica polasti oblasti, so se tamkaj vse levičarske in demokratične sile združile ter ustanovile Ljudsko fronto. Vse to pa ni moglo več zavreti naraščajoče napetosti in zaleta fašističnih sil v Evropi, ki so bile prepričane, da jih ne bo mogel nihče več ustaviti.
Razstave
Obveščamo, da b0 na željo obiskovalcev, odprta razstava mladega slikarja Roberta Faganela še do srede 18. t.m. dnevno od II. do 20. ure.
PISANICE ali PIRHI
so v Bell krajini barvana, okrašena velikonočna jajca s katerimi razveselite naše malčke.
TRŽAŠKA knjigarna
Ul. sv. Frančiška št. 20 vam nudi pirhe po zelo ugodni ceni.
Nazionale 14.30 «Robinzon a ^ | gusarjev« (Robinson nt,wJnild* JI corsari). VVa-lt Disney. 1 i
John Mills.	, (Mo11*1!
...tlit* »
Fenice 15.30 »Pasji svet# ne). Technicolor. Jac01^«:ril j Rj lefilm. Prepovedano	I Ji
Excelsior 1G.00 «Zivi	t,, J1'
go vlvo), Gabriele Seberg.
. cOflC* . i®
Grattacielo 16.00 ((Levi na pl J go
IU 1U.UV	... tr
(L.roni al	sole). Technl'	gg|6	jjk(
ca Valeri,	Fhilippe Le	4	"bj>n
Vergano.	.	(Il*|	['iti
Arcobaleno	16.00 »Ljubim*'	wj)	ta
tenuto). Ugo Tofn.ojJ^ jj.
lini. Prepovedano	~ n|m ^7«
Supercinema 16.00 <‘par„,„U	- 01
parigine). Francoise
Arno"1, !vt
povedano mladim.	dolin1'
* C
Alabarda 16.00 «Ursus J “jel * p
vov« (Ursus nella val .n u ni). Technicolor.	|(i5’
& (
Aurora 16.30 »Mačkica ora del g-a-tto).
ora del gauo).	po ", ^
Cr-stallo 16.00 »R-azporj« |a„,|. g l jansko« (Divorzio a*1 prepoff 1» Marcello Mastroianni.	f?}i
no mladim.	, ri J1?
Garibaldi 16.30 «Grdl časi j(f , «,
.like« (Tempi bruttl Pef 'i). Andy Griffitti.
Capitol 16.00 »Tisto (Quell’estate meravis*---nicolor. Kenneth Moor
krasno ^ ‘til,
igliosa)* §[%
nicolor. Kennern	'o<j,
Impero 16.30 «Zajtrk Pn pr^ il. (Colazione da	^ ^
S
dano mladini.	.toj,
Italia 16.00 «Mož» (II mar nic >lor.' Alberto Sordi. rJfc,Ka Massimo 16.00 «Krasoticc
(Bellezze sulla spia£8‘a}’ Kai/
Na platnu ((Danijel ^v , Jledei &
(Daniele nella gabbia Zadnji dan.
Astoria 16.00 uSissI,	^

Astra 16.00 »Pristaniška
(Fronte de! porto).	m,
Vittorio Veneto 15.00 «im 6v,iitlb S«, premaganci« (Vln-citorl * J P, ^ Burt Lan-caster, Montlt° ajaj« i \ Ideale 16.00 »Velikani oSI	"t ■
ljo» (I giganti invadono pod, W Marconi 16.00 »Prepovedal ,,r	>(
(Colpo proibito). Anne	JOOj)
Sterling Hayden.	a5vfj H
Abbazia 16.00 »Zorrovo n gledi t t
(La rl Vinci ta di Zorro). 3 kanica v technlcolorJJK'
Odeon 16.00 »Pokol v G«t'n.
tLa strage dl Goten
Haren)'

poR'
ROJSTVA, SMRTI IN st
1962 5 p, if,,,
Dne 15. in 16. aprila •-r,0 Trstu rodilo 15 otrok.
27 °seb-	Mar|aJ(<

loc Sandra Mondaini. "	. |,
Vianello.	„iasben* Nu
Moderno 16.30 Komično-« * tei,
— i ja <(Nude...volissimevo*Jj(j K(J (1 n
,0*f
w C| Sl
t *];
t5!
UMRjLI SO: 92-letna ria Nostro vd. MorabL’ M-argherita Valentich f>°'irsi*1'/ 89-letna A-nna Klun v<J'fiueWj'J letni Pietro Fragiacomo.	|
seppe Fornasaro, 50-letn' gcarl>,,| nario 64-letni Costantino rci>-. letni Paolo Cerma della letni Salvatore Vatta’,*jeWiJ^ Y
Zottich vd. Fioret-to. 71yet>,rl,i‘) Gregori, 57-letnt Uulg^ 54!^
vi, 48-1-etni Leo Germani, ^ 8 , rio Korošec. 62-letni Fed'L P f 2 dni stari Marzlo M'ar* gs-ietjjijd
IVA10 vmi»» TP111 n \rA ftr>eCk» . Qr J
Maria Furlan vd. Speck, ^ y
r/vmo TAmin#7 nOT.	f!
loma Tominez por. M-ari* Nico-16 Bartole, 54-let-na
pa n el la por. Brivitello, ^ 911 rV
rS-kf!
resa Rossi por Maria Bitežnik por.
8mal'V*V'
Bekar vd. Gomisel, 8l-ie“ po-
letni Pietro Ferl-u-ga,
delil, 83-letna France*« letna Ines Cappellari.
NOČNA SLUŽBA
»rs»ja rfcšrts**
Trg Goldoni 8- dr. a.v bi 19; De Colle, Ul. P- n
r. ’ Ro^Sif'11
»t
Izlet v Cankarjev sl°vepiit
ve-_ _ J____na * ..rl
Ker odpade izlet na dn«v»U A, zera, priredi SPDT en v C J <1^ v ponedeljek dne 23-.i. ^od jev slovenski paradiž- g^ofjd pod Rovtami v Žiri in ,|, Povratek skozi Ljubija"3- a r Vp-sovanje v Ul. dnevnih urah.
Prosvetno društvo **1,{ia"e|(
perle« priredi za svoe J-na Plitvička jezera, ki ^ J
junija t.l. Vpisovanje "jelsK^ stadionu «Prvi maj«. • t,in.
7, danes 17. in Jutri
do 22. ure.
„ f,:
PRI MAGAZZINU	J'«1 It1!
Ilca Carduccl 41,	|j|t[h||r t *
moške in otroške tWŽJJjce "[}>•'	'
de, hlače, jopiče in vrst in znamk po naju1"
s- 111!
VESPAGENZIA, Trst,	4
ceaco 44, tel. 28-940.
n
čltev VESPA GRAND DEL 1962 skupno z Te.m * som in VESPE 125 in 1 ge M stornim sedežem. Na 0 lra "[(P pred-plačila. VePka lZ,pedn>^
In MOTO rabljene z >Z1 ji plačevanja.	o^n V
PRI VAŠIH NAKUPI** „» ^ govino «MAGL1ABELL[1 r.nrihniRi 11 marriCf«1'*

Postreženi boste v s 1? Proti izrezku tega najmanj 500 lir vredno#
ZA H V ADa ^ /j ^
14. t. m. smo sPreblJa ^ pot našega predrage® očeta
Petra Perica
.Pi«
Isikreno se zi

ki so z nami sočust^tili *
kakršen koli način P°
spomin.
ŽALUJOČA
pf»'
Sesljan, 17.4.1962

t
V
Ni
S

&
»o
V N
K
'L
H
Cri
4 f

/
S
— 5 —
17. aprila 1962
10 JURSKI
dnevnik
S sinočnje soje devlnsko-nabresinskega občinskega sveta
okriljem SELAD naj bi izvedli ^32.300.000 lir raznih javnih del
Jlavtiem predvideva načrt ureditev raznib občinskih poti, popravilo ^stnih zidov in jarkov ter izkopanjo jarkov za vodovodno napeljavo
ti
.	seii devinsko-nabre-
rV ESk Drao1 n?kega sveta ie od‘ ieV f	Ul*° ^cgiša opozoril ob-
i „	j0i.tVO' da je nosilni tram
’ ‘S slabem Pt0sl<>pja v.M?dii
i,	” | r*bn0	stanju in bi bilo
■ F Uveden Pre8ledai° Pri-n0»* J k Ujot„ n,cl- Svetovalec Grgič ■ $ Etilne Vl1’ da je pot, ki vodi S1* ki ' cesf V PraProtu do pokra-* S sta!,,Pr.oti Trnovci v zelo (II®! ,?lr*ti t.n u In bi jo bilo treba ** 5« ta, r e^eltirati. zlasti še . o!®*, Zhn' 1te,r je pot zelo proti j nU t»ko?aJe, ugotovil, da bo
j.	" iNft,fl Poskrbela glede stre-I lh*,z’ z J!?* ?pia v Medji vasi,
1" f 'Ij® 'not?6 deial- da je uredi-
ivs
j |M4aBn delo za razširitev ce-io f ?® ia b„ V kratkem na dražbi, na)-. '5. letu cestišče urejeno še v
Vprašanjem svetovalca
✓KS
pok1! d® le lj.',rania rešiti tako, kot li? s8al fs 1 v drugih občinah. i^:,ninih Postavitev posebnih im a, let ;.esk PO vseh vaseh ob-iref kHli j navedel tudi tarife.
Ef>l, da Pravi ie Občinski svet , v V®* t9 i ** ustanovi občinska , t,1 tVe,| P^enje lepakov ter je , / H itH^0oblastil upravni odeti^ liuP*n j e ® Ustrezni pravilnik, aii/ jL*> jiu Pa poročal o predlo-,	• V 7J« Pripravil občinski
itUl a, Nilj	k deli, ki naj bi
„lt> S^eia p,°d okriljem Selad v V ll^leva ,letP 1962-63. Načrt / i’Jti čela »-300.000 lir raznih , »ih ?*r, naj bi 24,300.000 ts*',	plaiil0 delovne sile,
tel. ■	m‘r Pa za nabavo po-
S <leriala', Načrt pred-
4* inJS«*v dnja dela:
Hi^Pli ti e v Naoreznu -
i>v„0 “•obrok 5,500.000 lir
'®W VOSle v Nabrežini v»l*i hS,,. 0brok 5.500.000
f^al:d^nj^od y *>0 li. do stavbe Toennisa
*a del° ‘o 7003300"Tir
y	volir-edl[ev poti v De'
,xV V.Z dov °:3asn,,ct ter popravilo R'n pločnikov po dru-UJ » li6'°09.OCO lir za delo in
f ”, TUt
'	1 ljN „,2a material; izkopa-
11> •OOo n v°dovodne napelja-i« J Ptater ^ za delo in 200.000 jlCtiv« te ort 1 !• obrok za grad-,g(r 1 h,?* ce.i ko'e v Devinu do
'1 14 5 V* tiiarto' p°
, 9> !t j ‘1, Dev:)a na področju Ses-
V	V	3,000.000 lir -
iA P >®vT;hr za material.
1» ;riPor0L.)e svetovalec Ban-I «.!«<«» i?1- naj bi v okviru j',< Od1* d0 Predili pot od držav-IViMi ,v0Ve biše Metlikovca. <1	o » t je tudi odobril
r£Mi' ®lt ‘Jm B p°l)sko-čuvaiski služ-
V	Si^tpan a bila seja Žaklju-'.11* ni Vos-., Je še vsem sveto-
, t ^itel'60^.00 .lir
%
Oj
^ !s(|
za mate-Poti in stez turi-
preizkusno letalo, ki jih vodijo po zraku in v katerem ni bilo človeške posadke.
Danes v Ljudskem domu
Razpravljanje o deželi
Avtonomna tržaška federacija KPI prireja danes 17. aprila ob 20. uri v Ljudskem domu v Ulici Madonnina 1 predavanje z diskusijo o deželi ? posebnim statuatom Furlanija-Julijska krajina. Uvodno poročilo bo podal vodja komunistične skupine v pokrajinskem svetu Mario Colli, predsedoval pa bo vodja komunistične skupine v občinskem svetu odv. Giuseppe Pogassi.
----«»---
Tribunal prireja razpravo o deželi
Spričo bližnje ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom in po uspešni razpravi o tem vprašanju v dvorani liceja »Dante«, ki se je je udeležil prof. Diego De Castro, je tudi tribunat kot predstavniški organ študentov tržaške univerze, sklenil, da priredi «0-kroglo mizo« o tem važnem vpra-
šamju, ki je pereče tudi za tržaško univerzo. Za »kroglo mizo« bodo razpravljali o temi: »Dežela in univerza«. Predsedoval bo prof. Diego De Castro s turinske univerze; poročila pa bodo imeli profesor tržaške univerze Giorgio Bonifacio, tribun Zanetti in vsedržavni svetnik UNURI Ezio Mar-tone. Sledila bo javna debata.
To zanimivo srečanje bo danes ob 21.' ur; v veliki dvorani Kulturno-umetniškega krožka v Ulici S. Carlo 2. Vstop je prost za vse.
----«»---
Razširitev ukrepov proti črnim kozam
Pokrajinska turistična ustanova obvešča vse lastnike hotelov, gostišč, penzionov, oddajalcev sob, parkirnih campingov in ostale, da so od 12. t. m dalje raztegnjeni preventivni ukreji proti črnim kozam tudi na osebe, ki prihajajo iz Penybonta v Južnem Walesu (V. Britanija). Zaradi tega morajo osebe iz tega kraja obvezno pokazat; potrdilo, da so bile v zadnjem času cepljene proti kozam, v nasprotnem primeru pa jih je treba takoj prijaviti občinskemu zdravstvenemu uradu.
...........................Hlinili..
Po stavki kanclistov zopet redne razprave
Padel Je v živo apno in nmrl zaradi opeklin
Trije begunski tatiči - Žena bivšega siamskega generala obsojena zaradi navajanja k prostituciji
S^Ui\
ili*>tli .v*sele praznike ter C51a’sda.b° prihodnja se-Ptsmenim vabilom.
25,	----
8° 2*. t. m. v Trstu
ftiCavni
^ o,, n*$ke radifthiftlnči
;fd^e radiobiologijc
O^ria28- t. m. bo v Trstu Nio^ioloi'. kongres zdravni-C>Wg‘]e- To bo sestanek ^ lUk?) ria _na visok; znanstve-'•'*( la zdi-o0k>udo Italijanskega n 5>v„.N Bayni*ke radiobiologi-
“ •*» Pokroviteljstvom Vse-ra za jedrsko ener-cn i.-rrn. J® sestanka in važ-
■ bioloj2anost’ na zdravni-
P,,ri'fu 0n,erpnol.a V Sred° "a
4j Ac' bo v komisija poslanske
fV Nlt^0noda;atlcern razpravlja-v	Osnn!?em zasedanju o
i9 Sil; ki ptku. da se vključi
t-l1' kSii. regUuavlia italiianski r jke trn e,r■ tudi predstav-CSu !°Vinske zbornice. V ke 0 sedaj zastopa-
Ne> Jb°rnice Genove,
2-Ji -tAj Pt),
SESLJANU
’< N

v morje X brez pilota
padlo v morje
» ir i i vodpn« Jr PaQio v morj^
iffiK ^ k	letalo, ki je od-
A	Ts
»Jtf wPosla, Za nesno nesrečo e®’ . ®'k!!aSilef. „P«roti Sesljanu na J S. ^slu 1, *Audax», vendar S’ V """........ Vedeli, da gre za
tj* (J	^ """.......................................iiimiii...........................
i*	v
^ -^c^5anjei ki bo prizadelo mnoge...
ti
i^vceraj 5 lir več
i«
5°žirek črne kave
», JSL .Jlfjjj ^	-
<pf» \	dneh postopna podražitev ostalih pijač

eaPlja. " ~«»-
Po enotedenski stavki kanclistov se je delovanje sodišč vseh stopenj včeraj normaliziralo. Normalizacija pa seveda ni dokončna, ker še ni znano, če bodo pristojni organi sprejeli zahteve kanclistov. če se to ne bo zgodilo, potem se bo stavka zelo verjetno nadaljevala po velikonočnih praznikih.
Včeraj se je pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli, o-bramba Morgera) zagovarjal 62-letni Pietro Pitacco iz Ul. Petro-mo 20. Obtožen je bil, da je nenamerno zakrivil smrt delavca Ni. cola Deliseja, ker ni zavaroval po predpisih dostopa do apnenice, kjer so gasili živo apno.
Do nesreče je prišlo 24. oktobra 1959 okoli 15. ure popoldne. Deli-se se je povzpel na rob apnenice na nekem gradbišču v Ul, Gam-bini ter je začel mešati apno z dolgim drogom. Po nesreči se mu je spodrsnilo in padel je v živo apno. Čeprav so ga zelo hitro rešili iz apnenice, je vendarle za-dobil opekline tretje stopnje po vsem telesu ter je naslednjega dne umrl v bolnišnici.
Včeraj pa ni prišlo do razsodbe v zvezi s tem dogodkom, ker ni bil prisoten obtoženčev zagovor tik. Odv. Morgero je namreč včeraj zjutraj sprejel vladni komisar dr, Mazza, verjetno v zvezi s problematiko splošnih bolnišnic, ker je dr. Morgera predsednik u-pravnega sveta bolnišnic.
* * •
Pred istim sodiščem bi se morali zagovarjati včeraj trije jugoslovanski begunci, ki so zagrešili več tatvin v decembru lani. Gre za I9-letnega Henrika Herleja, 19-let-nega Janeza Hradličko ter 17-let-nega Stjepana Sakača. Mladeniče so obtožili, da so okradli razne begunce v begunskem taborišču pri Sv. Soboti ter se polastili dveh skuterjev.
Ob prijavi tatvin se policiji ni posrečilo prijeti krivcev. Izsledila jih je nekoliko pozneje, medtem pa je pristojna komisija zavrnila njihove prošnje za politični azil v Italiji, zaradi česar so jih Italijanske oblasti izročile jugoslovanskim.
Kljub temu je kazensko sodišče včeraj obsodilo Herleja na 1 leto in 4 mesece zapora ter 40.000 lir globe, Hradličko na 1 leto in 5 mesecev zapora ter 50.000 lir globe, Sakaču pa je prizaneslo zaradi njegove mladoletnosti,
* • *
Isti sodniki so sodili tudi 56-let-ni Antoine Fides, ženi nekega bivšega siamskega admirala, iz Ulice Orispi 26, ter 49-letni Jolandi Mar. tincich por. Gaggi*. tudi iz Ulice Crispi 26.
Obe ženski so obdolžili, da sta navajali ženske k prostituciji, Fi-
Goriško^beneški dnevnik
,»r»»n'*'4./rV44i
Sestanek predstavnikov štirih strank v Gorici
center in socialisti
glede avtonomne dežele
Ustanovitev dežele s posebnim statutom še v tej zakonodajni dobi! - Koordinacija raznih predlogov ■ Upoštevanje posebnih zahtev Trsta kot mednarodnega tržišča
Levi
enotni
desovo pa še posebej, da jim je oddajala v najem sobe za ljubezenske sestanke.
Policijski organi so prišli na sled tej umazani trgovini v novembru 1958.
Sodniki so spoznali Fidesovo za krivo ter jo obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora, 80.000 lir globe ter 8000 lir denarne kazni. Martin-cmhevo pa so oprostili zaradi pomanjkanji dokazov.
* * *
Pred porotnim sodiščem se je zagovarjal včeraj 44-letni delavec Giovanni Lena iz Ul. Carpison 1, ki je bil obtožen, da je nenamerno povzročil smrt nekega svojega delovnega tovariša.
Do nesreče je prišlo 13. marca lani na gradbišču v Rocolu. 47-letni Nicolo Ramani, ki je sicer delal na žerjavu, je zaprosil Leno, naj mu prepusti lopato, da bi se z delom na balkonu 4. nadstropja, ki ga je bilo treba očistiti, nekoliko ogrel. Po nesreči pa se je lopati ročaj zlomil in Ramani je padel iz 4. nadstropja, ker je izgubil ravnotežje.
Na obravnavi prve stopnje so sodniki obsodili Leno na 4 mese. ce zapora ter na plačilo 3 milijone lir predujma zasebni stranki.
Prizivni sodniki pa so sklenili, da dejanje, ki ga je Lena zagrešil, ni kaznivo.
iiiiiiiiimiiitiiniiiiiimmtiitHiiiiMitiiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMHHMiiiiiiiiiiiiiiMMiiimniinMiiiiiiiiiiiimii
V
Avto jo je podrl na Scmpetrski cesti
Ženica je obležala s prebito lobanjo
Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je zvečer podlegla poškodbam
Na sedežu KD v Gorici so se sestali predstavniki deželnih pokrajinskih tajništev KD, Italijanske socialdemokratske sran-ke, Italijanske republikanske stranke in Italijanske socialistične stranke, da bi proučili vprašanje uresničenja avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom.
Predstavniki štirih strank so izrazili enotno voljo, da se še v tej zakonodajni dobi odobri posebni statut dežele na podlagi neposrednih in proporcionalnih volitev vsega prizadetega prebivalstva.
Predstavniki KD, PSDI, PRI in PSI so se obvezali, da bodo posredovali pri svojih osrednjih organih, da se takoj koordinirajo razni predlogi o statutu, ki so bili predloženi parlamentu. V tem smislu bodo tajništva strank sporočila svoje predloge in navodila, ki naj o-lajšajo dosego tega cilja.
Se prav posebej pa poudarjar jo, da mora bodoča dežela nastati v enotni obliki, razviti ter okrepiti mora skupne ekonomske interese severovzhodnega področja države ter izpopolniti sedanje ugodnosti, ki nam jih je dala država. Zbrani so priznali nujnost, da se država obveže sprejeti vse tiste ukrepe in pripraviti vsa tista sredstva, ki bodo zadostila posebnim zahtevam Trsta ob upoštevanju njegove funkcije državnega in mednarodnega tržišča.
Vrhu tega so poudarili nujnost ureditve ustroja bodoče dežele, da bi se odpravila vsaka oblika birokratskih preprek, s pomočjo upravne decentralizacije.
---«»----
Podvoz pri Krminu zaprt za promet
Ker bodo začeli z deli za razširitev železniškega podvoza «Sal-darini« pri Krminu, je pokrajinska uprava odredila, da ostane ta podvoz zaprt za ves promet,, za dobo trajanja teh del in sicej od polnoči dne 18. aprila pa do polnoči 30. junija 1962.
Ves promet proti Krminu in na čedadsko cesto bo ta čas usmerjen po občinski cesti Ul. Banca-ria. Pokrajinski tehnični urad bo postavil potrebne cestne znake za urejevanje prometa.
Ošpice v Ločniku
Pretekli teden so zabeležili nekaj primerov obolenj za ošpicami v Ločniku. Čeprav ta bolezen ne
t>/ J ..
,>rj	Veij-i
ij hc*ne v tržaških ba-'i{%6°drazUikond.elice kave, ka-* tiknji °d 40 na 45 lir.
I	ka°draz»i tudi za 10
J a 10 ut ki jo nosijo na r Va	Vae pijače, ki
-hiiiOD,, Podražitev je i ‘v.	za _°atrih komentar-
\ Sipina P°dražitev potroš-»-alriCVe S* občutno pnza-
UrJvžin -£roračune večine *!' CV 0Yendar P« ni pri-Vik* vje-ganizirane proti-*N Tb skor!aj Potrošnja ka-6®^ ' tJNu hda^i n‘ spremenila, V h Vfl Uk« ,6 , za malenkost . V ®CV. 5° lpdi skoro ni bi-
i^iSh b*rl oh"n'l‘
;»«*!«!!
J®i )ikPer iivov, žganih V ia> 4 Prodaiajo V ba-
\S> llikPa'l104ali’ Prav‘i" ®CS*‘i ob QV’ da so pri-vej ?®ho kave, ker i-Matkov in zlasti,
ker se je znatno povečalo število lokalov, tako da odpade na posamezen lokal vedno manj klientov. Vse kaže, da so v resnici vsi gospodarski zakoni prt trgovini na drobno postavljeni na glavo, saj bi morala ostrejša konkurenca privesti do znižanja cen. Dogaja pa se prav obratno, da zaradi ved-no večjega števila lokalov (kar še zlasti velja za bare in podobne lokale) odpade na posamemi obrat vedno manj klientov in da zato dvigajo ceno ,da bi zmogli rastoče stroške. ^__________
V nedeljo zvečer sl je 20-letni Mario Tinta z Lonjerske ceste 171/3 hotel vzeti življenje in si je v ta namen v nekem baru prerezal žile na levi roki. Imel je pač srečo, ker so ga pravočasno zapazili in poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral 6 dni.
V nedeljo okrog 19.30 je prišlo v Gorici, v Ul. Vittorio Veneto do prometne nesreče, ki je zahtevala eno človeško življenje.
Ob tisti uri je vozil svoj avtomobil Fiat 600 po tej cesti v smeri proti središču mesta 51-letni Virgilio Zotti iz Gorice, TJ1. Mi-chelstaedter 6. Blizu hiše št. 73 je hotel mimo nekega Fiat 500, ki je bil tam ustavljen. V istem trenutku pa je skušala čez cesto z njegove leve strani 61-letna Mar-gherita Delpin, iz Gorice, Ul. Ba-iamontl 16, ki jo je vozilo Zottija zadelo od strani in jo treščilo po tleh.
Takoj so poklicali avtomobil Zelenega križa, ki je nesrečno ženico še nezavestno odpeljal v civilno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da si je Delpinova pri padcu prebila lobanjo ter dobila tudi druge poškodbe, zaradi katerih so jo pridržali na opazovanju. Zvečer ob 22. uri pa je
ženica podlegla poškodbam.
Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija in napravila zapisnik.
----«»---
Dva usodna padca
Sinoči okrog 19.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 16-letnega Antonia Devettija iz Gradiške. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve noge in rano na levem stegnu ter so ga zato pridržali na zdravljenju za 30 dni. Devetti je povedal, da je dobil navedene poškodbe pri padcu n« cesti.
Približno ob isti uri so pripeljali v goriško bolnišnico tudi Candido De Pascalle iz Gorice, Ul. Ascoli 5- Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da ima verjetno zlomljeno desno nogo ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Pascalle je izjavila, da se je poškodovala pri padcu z vespe.
predstavlja kakšne posebne nevarnosti za otroke in tudi ne za odrasle, saj včasih kdo niti ne ve, da jih ima, pa utegnejo postati nevarne za ženske, ki so v prvih mesecih nosečnosti.
Zato se je kakih 20 takih žensk javilo na občinskem zdravstvenem uradu v Gorici, kjer so jih podvrgli zdravljenju z gamma-blobulinom ter tako odstranili vsako nadaljnjo nevarnost.
V ostalem pa je tudi v Ločniku ta bolezen že skoraj popolnoma izginila ter ne predstavlja več nobene nevarnosti.
bodo imeli predavatelji iz Trsta po naslednjem razporedu;
GORICA: s pričetkom ob 20.30 bo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1/1. znani fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna pripovedoval »O svojem potovanju po Španiji« ter pr; tem prikazal okrog 100 barvnih diapozitivov, ki vam bodo prikazali lepote in posebnosti te dežele.
STANDRE2: s pričetkom točno ob 20.30 bo v dvorani prosvetnega društva «0. Zupančič« predvajal Srečko Merlak svoja barvna filma »O slovenskih narodnih običajih« med katerimi prikazuje tudi zanimivo kmečko ohcet tz Bohinja s krasnimi narodnimi nošami in »O lepotah Plitvičkih jezer«.
PEVMA; s pričetkom točno ob 20. urt bo v dvorani tamkajšnjega prosvetnega društva prof. Tone Penko predavaj o ponarejanju živil.
Vabimo k obilni udeležbi!
Zaključna resolucija
pokrajinskega kongresa C IS L
Zahteva za takojšnjo ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina ter za podvzem ukrepov za gospodarski dvig naših krajev
Na zadnjem pokrajinskem kongresu CISL so izvolili naslednji izvršni odbor: Angelo Miarinello, Antonio Coprivez, Luciano Michel-li, Giorgio Padovan, Giovanni Pa-dovan, Achille Colautti, Sergio Pasiolo, Narciso Manzin, France-sco Furlan, Angelo Furlan in Ezio Bottegaro.
V zaključni resoluciji se ugotavlja, da razvoj v državi ni odpravil zaskrbljujoč gospodarski položaj v goriški pokrajini. Neučinkovitost krožnega sklada preprečuje nadaljnji razvoj in investicije kapitalov, ki so v višini kakšnih 10 milijard, naloženi pri go-riški hranilnici.
Upravljanje proste cone in njene koristi, o katerih je mogoče razpravljati, je na številnih področjih industrijske proizvodnje zaviralo razvijanje novih pobud. Zavlačevanje pri ustanovitvi industrijske cone v Tržiču pa je zaviralo gradnjo novih industrijskih objektov in s tem tudi zaposlovanje delovne sile, ki je bi-
Predavanja na Goriškem danes, 17. aprila
Prosveitna društva na Goriškem, ki so včlainjena v SPZ bodo pripravila tudi za danes 17. t. m. vrsto zanimivih predavanj, ki Jih
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Ob številni udeležbi ljubiteljev zborovskega pot ja
Prijeten koncert zbora «Lira» v prosvetni dvorani v Gorici
Peli so tuje ter domače pesmi • Društvo letos slavi 80-ietnico obstoja
V nedeljo popoldne je bil v prosvetni dvorani v Gorici koncert moške pa pevskega zbora -Lira* iz Kamnika. Z njegovim nastopom se je delno izpolnila vrzel, ki se je pojavila na Ijudsko-prosvet-nem področju, kjer v tej sezoni skoraj ni bilo predstav, ki bi našemu človeku nudile razvedrila in kulture. Prav zaradi pomanjkanja te programske politike je bil včerajšnji koncert dobro obiskan, in to kljub slabemu vremenu, ki je marsikateremu ljubitelju petja preprečil odhod z doma.
Dvorana je bila skoraj popolnoma zasedena, kar še enkrat potrjuje staro resnico, da goriški Slovenci ljubijo zborovsko petje.
Koncert je obsegal tri dele. V prvem so peli pesmi tujih narodov, in sicer v angleščini, italijanščini in ruščini. Prireditev pa so začeli s skladbo Gallusa, ki so jo zapeli v latinščini. V drugem delu programa so peli slovenske in jugoslovanske umetne pesmi. V zaključnem delu pa slovenske narodne in prirejene pesmi. Program je bil sestavljen z velikim okusom, in so ga pevci dobro izvedli pod vodstvom pevovodje Vremška. Morda najbolj pa je občinstvu ugajal zadnji del, v katerem so nastopali tudi solisti, ki jih je v zboru kar precej in so neverjetno povzdignili prireditev. *
Ob zaključku se jim je v imenu zamejskih Slovencev zahualila z a prijeten umetniški uiitek gojenka Dijaškega doma ter jim podarila šop nageljnov.
Pevski zbor «Lira» je letos proslavil 80-letnico svojega obstoja. Nastal je iz odpora slovenskega prebivalstva Kamnika in njegove okolice proti ponemčevanju. Za tako pomembno obletnico je pripravil skrbno izbran program pesmi, s katerimi je najprej nastopil o domačem mestu, po Sloveniji, slovensko besedo pa je ponesel tudi med rojake na Koroškem, Triaškem in Goriškem.
OSLAVJE
Umrl je Damijan Primožič
Včeraj popoldne smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Pevmi mladega fanta z Oslavja, ki ga je bela Sena smrt pobrala na pragu življenja.
V nedeljo zjutraj je namreč u-mrl na Oslavj u. Ul. Madonnina St. 1, Damijan Primožič, iz znane in zavedne slovenske družine, ki bi prav jutri dopolnil komaj 17 let. Pokojni Damijan je že dalj časa bolehal za srčno napako in pred časom so ga poslali na zdrav-
ljenje tudi v Turin, kjer pa ga niso mogli operirati, ker je bil prešibak. Prav zaradi te bolezni je moral opustiti tudi študira-nje, potem ko se je vpisal na slovensko srednjo šolo v Gonci, pa čeprav je bil zelo nadarjen ter je čutil veliko veselje do študija.
Tudi vsa poznejša leta, ko je živel doma, je strastno prebiral knjige in časopise ter črpal iz njih tisto, kar ni mogel dobiti v šoli. Tako si je pridobil precej znanja ter se preko njega priklepal na življenje. Bil je tudi član domačega prosvetnega društva ter kljub bolezni pomagal po svojih močeh pri prosvetnem delu.
Zato ni bilo prav nič čudno, če so dobrega in znatiželjnega fanta imeli radi njegovi vrstniki in vsi, ki so ga poznali ter bodo občutili vrzel, ki je nastala za njim. Včeraj so Damijana spremili v lepem številu na njegovi zadnji poti; člani društva sNaš prapor» so nosili v sprevodu lep venec, sledili so venci prijateljev, družine, sorodnikov itd.
Hudo prizadeti družini izrekamo ob tej izgubi naše iskreno
sožalje, prerano ugaslemu Damijanu pa želimo miren počitek v domači zemlji.
Nesreča telovadke
Včeraj ob 16.45 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 15-letno Rito Calligaris iz Foglia-na. Pridržali so jo na zdravljenju za dvajset dni, ker si je v športni palači na Rojcah zvila levi gleženj.
Nezgodi na delu
Včeraj ob 15.30 se je na delu v goriški livarni Safog urezal v desno podlaket 24-letni Francesco Concina iz Moše. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so mu zdravniki rano obvezali ter ga poslali domov. Okreval bo v šestih dneh.
Ob 18. uri so nudili prvo zdravniško pomoč šoferju, 40-letnemu Vitioriu Balabenu iz Ul. Mazzini 3, ker si je pri delu na tovorniku v Novi Gorici porezal tudi vse sindikalne organizacije, levi mezinec. Okreval bo v de- ter zahteva, da se o tem razmetih dneh.	I pravlja na prihodnji seji.
la prisiljena emigrirati. Kmetijstvo zavira huda kriza, ki nastaja zaradi starega ustroja, preživelih in neekonomičnih odnosov do delavcev, kar povzroča beg mladine iz Brd in s kmetij, ki se naseljuje v mestu ali v drugih krajih pokrajine. Zaradi slabih možnosti razvoja mehanizacije se naše kmetijstvo ne more prilagoditi potrebam Skupnega evropskega tržišča.
V	resoluciji nadalje ugotavljajo, da se je s politiko levega centra ustvarila možnost naglega vzpona življenjskih pogojev delovnih ljudi in uresničitev vladne obveze, da se ustanovi dežela Furlanija-Julijska krajina.
V	programskem delu resolucije želi takojšnjo ustanovitev dežele, okrepitev delovanja IRI v naši pokrajini, večji poseg zasebnega kapitala v tržiško pristanišče, gradnja mednarodne ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana, gradnja metanovoda ter ronškega letališča, ki naj gradeško kopališče čimbolj približa Srednji Evropi.
Nadalje se zahteva prekinitev del na gradnji železniške proge Krmin - Redipuglia, vzpostavitev mednarodnega vlaka, ki naj vsaj v poletni sezoni vozi na progi Gradež - Ronke . Gorica - Trbiž -Beljak - Dunaj, ter vzpostavitev neposrednih vagonov iz Gorice čez Tržič v Rim.
. Nadalje zahteva municipalizaci-jo in provincializacijo javnih u* slug na splošno in še prav posebej prevozov v mestih in med posameznimi središči.
Kontingenti proste cone naj se v prvi vrsti nakažejo (istim operaterjem, ki bi v Gorici razvili svojo dejavnost. Poiščejo naj se primerna sredstva za okrepitev kmetijstva v okviru »zelenega načrta«. V okviru predlogov konference o kmetijstvu naj se zgradita vsaj dve zadružni kleti za pridelovanje tipičnih briških vin.
Glede organizacijskega dela. aktivnosti na posameznih sektorjih, zlasti pa kar se tiče sindikalnih odnosov, bo CISL nadaljevala dosedanjo politiko za sklepanje tovarniških pogodb ter pritegnitev delavcev k dvigu proizvodnje, da bi se zboljšali njihovi življenjski pogoji.
---«»----
0 izplačilu predujma pokrajinskim uslužbencem
Pokrajinski svetovalec Bergo-mas je opozoril predsednika pokrajinske uprave dr. Chientarol-lija na upravičeno pričakovanje pokrajinskih mezdnih delavcev, da se jim izplača predujem v znesku 10.000 lir, ki so ga podprle
lllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||llM|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lll|||||||l|t|||||||||lll||||l|llllll,|l„|,l|||||||||,l,l,1|)|||,l||,l||||||||||(l,|l||||||||||
Goriški nogomet
)uventina-Mortegliano 0:2 na igrišču v Štandrežu
Tudi mladinci so doživeli poraz v Krminu - Sovodenjci so zapustili sredi tekme igrišče v Šlovrencu
Pevski zbor (Lin* lz Kamnika na soriškem odru
Juventina je tudi nedeljsko tek-j mo na domačem igrišču izgubila z rezultatom 2:0 v korist gostov iz Mortegliana. Domači igralci in deloma tudi njihovi navijači so mnenja, da bi se tekma končala vse drugače, če bi bila Juventina tista, ki bi zabila začetni gol, ne pa gostje. Dejstvo je namreč, da začetni uspeh zelo spodbujevalno vpliva na domačine, neuspeh pa jim odvzame dober del borbenosti.
Ze v začetku igre je šla Juventina v napad, vendar pa na mokrem in blatnem terenu ni mogla razviti svoje igre in tako so gostje, ki so bolj vajeni blata in težkega terena na splošno, že v 16. minuti prešli v vodstvo ter to svojo prednost v 30. minuti prvega polčasa podvojili. Pri rezultatu 2:0 so se gostje zaprli v obrambo in napadalcem Juventi-ne ni bilo mogoče predreti njihove obrambe, čeprav so zlasti ves prvi polčas vztrajali v napadu.
V drugem polčasu so domačini precej popustili, vendar sta imela Petejan in Laurenti krasno priliko za realizacijo, ko sta pripeljala žogo prav pred nasprotna vrata, pa žal zaradi težkega terena, ki se je spremenil proti koncu igre v pravo močvirje, nista mogla prehiteti nasprotnega vratarja.
Za Juventino so nastopili naslednji igralci:	Devetak, Briško,
Gaiotto, Ferfolja, Paškulin, Petejan, Nanut, Konjedic, Zanuttini, Ledri in Laurenti. Sodil je Za-nolla iz Tržiča. — V nedeljo gostuje Juventina v Oasarsi.
* * #
Naraščajniki Juventtne so se v nedeljo vrnili iz Krmina ne samo praznih rok, ampak niso dosegli niti častnega gola, medtem ko so Krminčani kar petkrat potresli njihovo mrežo. Sicer se je predvidevalo, da štandreški igralci proti močnejšemu nasprotniku ne bodo uspeli, k še večjemu neuspehu pa je pripomoglo tudi slabo vreme. Vsekakor bo to srečanje služilo naraščajnikom Juven-tine kot šola, da se je treba še
kos tudi močnim nasprotnikom.
# # #
Tudi Sovodenjci so imeli v nedeljo v Šlovrencu zelo slab dan. Skrajno neugodno vreme, saj je dež spremenil igrišče v pravo močvirje, je narekovalo potrebo, da bi prekinili in odložili igro. Zlasti bi bilo to potrebno za igralce iz Sovodenj, ki so imeli le lahke majice na sebi ter so se tresli od mraza.
Morda bi celo prišlo do take odložitve igre, dokler je bil rezultat na igrišču še neodločen. Ko pa so domačini kar zaporedoma napravili dva gola, saj se gostje v takem položaju niso mogli niti braniti, so nadaljevali z igro, dokler je niso v drugem polčasu gostje sami prekinili s tem, da so zapustili igrišče.
Prav bi bilo, če bi tudi vodstvo CONI upoštevalo, da v takih pogojih ni bilo mogoče nadaljevati z igro in da je več vredno zdravje igralcev kot pa končni rezultat. To velja zlasti v primeru tako mladih diletantov, ki jih j« treba ločiti od profesionistov, ki imajo na razpčlago boljšo opremo in boljšo kondicijo.
Spel sc je zmaja nasmehnila Uršiču
Vsi včerajšnji športni časopisi v Italiji ter radijske postaje so objavile vest o izrednem podvigu kolesarja Jurija Uršiča v kraju Romano Lombardo, kjer je ta naš slovenski mladenič premagal najboljše italijanske, belgijske, francoske in jugoslovanske dirkače. Ker še ni dopolnil 20 let, lahko šele spoznamo, kaj pomeni njegov uspeh.
Uršič Je prevozil 150 km dolgo pot s povrečno brzino 43 km na uro. Vsi ga poznajo kot dobrega vozača na ravnih cestah, toda v nedeljo je pokazal, da se dobro znajde tudi na valovitih cestah in da zna presenetiti tudi v final-temeljito vežbati, če hočejo biti nih sprintih. Med to tekmo so ga
že vpisali v seznam tekmovalcev, ki bodo v skupinah tekmovali n« kronometer na prihodnjem svetovnem prvenstvu,
CORSO. 16.30: »Madam iz San Genea«, S. Loren in R. Hossein. Italijanski barvni film v cinema-scopu.
VERDI. 16.00; «Eden, dva tri«, J. Cagney, H. Puchhols, P. Tsstn. Ameriški črno-belj film. VITTORIA. J7.15: »Moškj s tremi kolesi« (L’uomo a tre ruote), P. Cowl in J. Claude. Francoski barvni film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Zakon me obtožuje« (La legge m'inco!pa), F. Tozzl in L. Bourdln. Francoski črnobelj film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UD1NE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
---«»---
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 14,8 stopinje ob 16. uri, najniijo 2 stopinji nad ničlo ob 6. uri Povprečne dnevne vlage je bilo 62 odst.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je včeraj ponoči preminila v starosti 79 let naša ljubljena mama in stara mama.
JUST^A TOMAŽIČ
vd. FAJT
Pogreb drage pokojnice bo danes popoldne ob 16.30 Iz hiše za-loslj na domače pokopališče.
Žalujoči:
otroci ter ostali sorodniki
Sovodnje, dne 17. aprila 1982.

Presenečenje tudi v zaključnem zavrti ja ju A lige
Milan -
AZ.1GA
IZIDI ‘Catanla-Mantova Atalanta-*Fiorentina •Inter-Lecco Roma-*Padova •Sampdorla-L.R. Vlcenza Milan-*Spal •Torino-Palermo •Venezla-Juventus •Udinese-Bologn* (prekinjena)
LESTVICA
2-1
1»
3.0
3-0
3-0
3.0
3-0
3-0
prvak 1961-62 Internazionale
na drugem mestu
Milan	34	24	S	3	63	?6	5.3
Inter	34	19	16	S	39	31	48
Fiorentina	34	19	1	7	37	32	46
Foicgna	33	19	6	1	36	40	44
Roma	34	11	9	1	61	35	44
Atatenta	34	13	12	9	40	31	38
Torino	34	12	12	19	42	40	36
Palermo	34	13	•	12	30	35	33
Mantova	34	12	1	14	42	42	32
Sampdoria	34	9	12	13	32	40	30
Catanla	34	9	12	13	30	43	30
Venezia	34	1	13	13	35	41	29
Juventus	34	19	9	13	48	33	2«
Vicenza	34	1	11	13	29	43	27
Spal	34	9	9	16	39	30	27
Padova	34	7	9	11	29	49	23
Lecco	34	6	11	17	3«	33	23
Udinese	33	6	4 23		36	62	1«
B
IZIDI
•Aiessandria-Catanzaro Modena-'Brescia •Como-Cosenza •Lazio-Parma •Messina-S. Monza Genoa-*Napoli •Novara-Verona •P. Patrla-Sambenedettese 2-1 Bari.'Prato	2-1
2-0
1-0
2-1
3-	0 1-0
4-	1 0-0
•Reggiana-I.uccheje						l-t	1
LESTVICA							
Genoa	31	20	7	4	34	20	47
Veron*	31	13	19	1	32	17	36
Lazio	31	11	14	7	33	19	34
Pro Patria	31	12	19	t	32	21	34
Modena	31	12	11	9	21	27	34
Messina	31	11	11	t	44	36 33	
Napoli	31	11	16	11	34	33	32
Brescia	31	12	7	12	21	26	31
Lucche-e	31	13	S	13	40	42	31
Alessandrla	31	19	9	12	36	34	29
Sambened.	31	t	13	19	22	30	29
S. Monza	31	9	11	12	30	37 29	
Pralo	31	g	13	11	29	36	29
Regglana	31	1	12	11	31	33	28
Parma	31	6	16	9	18	21	28
Como	31	g	11	12	27	34	27
Pari	31	n	10	1«	35	30	2«
Novara	31	■	10	13	21	39	26
Catanzaro	31	6	14	n	28	44	26
Cosenza	31	S	9	14	20	36	25
Prihodnje tekme (22.4.1962)
Genoa-Brescia, Prato-Como, A-lessandrla-Cosenza, Pro Patria. Lazio, Catanzaro-Luechese, Barl-Messina. S. Monza-Napoll, Sam-benedettese-Novara, Modena-Par. ma, Reggiana-Verona,
V Športne	stave	
* -|	—ir . i	—		
		
Caiauia-Mamova	(2-1)	1
Fiorentina-Atalanta	(6-1)	1
Inter-Lecco	(3-6)	1
Padova-Roma	(4-3)	2
Sampdoria-Vicenza	(3-0)	1
Spal-Milan	(6-3)	2
Torino-Palermo	(3-0)	1
Udinese-Bolocna	(Neveljavno)	
Venezla-Juventus	(3-0)	1
Napoli-Genoa	(1-4)	2
Prato-Bart	(1-2)	2
P. Vercelll-Triestina	(1-2)	a
Potenza-Foggia	(1-0)	i
Brescia-Modena KVOTE:	(4.1)	a
Na navečer zadnjega kola italijanskega nogometnega prvenstva A lige, s katerim se je turnir zaključil, bi nihče ne mislil, da se bo vse skupaj tako zavrtelo kot se dejansko je, ampak je bilo pričakovati le mirnega «sprehoda» do končnega sodnikovega žvižga. Toda niti to pot se niso uresničila predvidevanja. Poleg domače-
ga poraza Fiorentine po Atalanti, kar predstavlja senzacijo, presenečajo tudi visoko izražene zmage, katerih že dolgo nismo bili vajeni.
Novi državni prvak, Milan, je svojo letošnjo nalogo opravil povsem v svojem slogu in na način, ki je lasten samo vrhunskim moštvom njegovega kalibra. Moštvo Spala je sicer poskušalo, da bi presenetilo goste, računajoč na dejstvo, da bodo le-ti igrali
i. —	1.	Nldiace	X
—	2.	Lilium	2
2. —	1.	skupaj na cilju	i
		Liuzza In Frlfla	i
3.	—	1.	Or ato	X
—	2.	Beato	X
4.	—	1.	Galca	X
—	2.	Bantana!	1
3.	—	1.	Babyluna	1
—	2.	Polito	1
1. —	1.	Prince Paddy	X
—	2.	Nulvl	1
KVOTE:			
11 — 603.279 lir 10 —	30.474 B
ležerno kot tisti pač, ki nima nič ne izgubiti ne pridobiti. Toda Milančani se niso dali presenetiti, s čimer so še enkrat dokazali, da jemljejo svoj posel resno kot zgledni profesionalci. In čeprav domači niso niti najmanj popuščali, so Altafini in tovariši slavili pravo zmagoslavje.
Enako čisto in visoko izraženo zmago je slavil tudi njegov »bratranec* Inter, ki se je s tem dokončno odtrgal od Fiorentine in si polastil častno drugo mesto. Lecco, obsojen na izpad, ni mogel narediti mnogo več kot se hrabro upirati, dokler je bilo mogoče, nato pa se ukloniti sili močnejšega. Cisto drugače se je od svojega občinstva poslovila Fioren-tina, saj je s porazom proti Atalanti prišlo tudi nazadovanje na tretje mesto. Gostje so bili ves čas v jasni terenski premoči in to kljub temu, da so ji manjkali nekateri stalni igralci, medtem ko so se domači predstavili s svojo redno postavo.
Tudi Roma je uspešno zaključila svojo letošnjo nalogo z ui-soko zunanjo zmago v Padovi nad istoimenskim moštvom. Domači, ki smo jih bili v preteklosti vedno vajeni visoko ceniti zaradi njihove vloge močnega moštva, so dali v tej zaključni predstavi poudarka vsej revščini in nebogljenosti, kar jo stane obstanek v	eliti	najboljših.
Enako visoko zmago je slavila doma tudi Sampdoria nad Vicen-zo. Z	enakim izidom	je	Torino
odpravil goste iz Palerma, ki niso nikoli pokazali, da mislijo resno,	pa	čeprav so	se	precej
trudili,	da	bi njihova	igra tekla
na običajni višini. Pravi junak dneva pa je bil vendarle en sam igralec in to levo krilo domačih, Crippa, ki ne le da je igral izvrstno, temveč je tudi sam dosegel vse tri gole, ki so domačim prinesli zmago. Precej težja, čeprav zaslužena, je bila zmaga Catanie, ki je v poslovilni predstavi na stadionu »Cibali« nadvladala bojevito moštvo iz Mantove.
Tri gole, kar predstavlja zanjo letošnji rekord, je dosegla tudi Venezia in to nič manj kot nad bivšim prvakom, turinskim J u-ventusom. Njena zmaga je bila sad velikega truda, ki ga je vložila v to srečanje, medtem ko je bila za slavne Turinčane še ena prilika več, da pokažejo, kako so v pretekli sezoni skoraj vse zgrešili. Tekma Udinese • Bologna je bila zaradi neuporabnosti igrišča prekinjena pri 1-0 za domače. Tekmo b odo ponovili v sredo.
tefclem kolu in to sredi Neaplja proti moštvu, ki ima za napredovanje velike ambicije. Njihova igra je preprosta, a hitra in učinkovita brez nepotrebnih fines, toda praktična kot jo zahtevajo okoliščine te skupine, kjer je borba na nož za vsako točko in kjer je važen predvsem številčni izid. Na častnem drugem mestu je še Verona, ki je uspela prinesti točko iz Novare, potem ko se je le s težavo branila vseh besnih pa tudi neurejenih napadov domačega moštva.
Kar tri moštva si delijo tretje mesto: Lazio, Pro Patria in Mo-dena. Imela so tisa tri ugodno priliko za zmago in to so tudi dosegla, pa čep ra niso imela enako težke naloge. Lazio je doma z lahkoto pometel s Parmo, ki ni niti za trenutek predstavljala resne ovire. Precej težja je bila zmaga Pro Patrie, ki je imela za nasprotnika borbeno ekipo iz San Benedetta del Tronlo. Poleg tega pa je zaradi poškodbe izgubila še enega svojih najboljših mož, zaradi česar je morala igrati v desetih. Toda kljub temu je našla, dovolj moči, da je z zmago tudi i za vnaprej ohranila nedotaknjene upe za napredovanje. Enaki so ti ostali tudi za Modeno, ki je nepričakovano prinesla ves izkupiček iz Brescie, ki je bila tudi sama resen tekmec za častni plasma in za Messino, ki je odpravila Simmenthal.
Izmed kandidatov za izpad sta zmagala Como in Bari, Catanza-ro je izgubil v Alessandrii, Reg-giana pa se je z Lucchese sporazumela za remi.
gib.
ZA SKUPNI TRENING
Imena
32 nogometašev za Čile
RIM, 16. — Tiskovni urad FI GC je objavil imena 32 nogometašev, ki se bodo od 24. t.m. pripravljali v S. Pellegrino Terme za svetovno prvenstvo v Čilu.
Seznam izbrancev je sledeč: ATALANTA: Maschio BOLOGNA: Burgarelli, Janich, Pascutti, Perani, Tumburus FIORENTINA:	Albertosi, Ca-
stelletti, Malatrasi, Marchesi, Milani, Petris, Robotti INTER: Buffon, Corso JUVENTUS: Mora, Sivori MANTOVA: Negri, Sormani MILAN:	Altafini, David, Mal-
dini, Radiče, Rivera, Salvadore, Trapattoni PALERMO: Mattrel ROMA:	Lojacono, Losi, Meni-
chelli, Pestrin TORINO: Ferrini.
Vsi tj igralci morajo biti od danes naprej na razpolago tehnični komisij; za državno reprezentanco in ne bodo smeli nastopiti v nobeni ne uradni, ne prijateljski, ne trening tekmi. Ti bodo morali dobiti dopust in se bodo morali predstaviti v torek, 24. t. m. ob 11. uri v hotelu Excelsior Gallia v Milanu, odkoder bodo nadaljevali pot v S. Pellegrino Terme.
Tudi goriški gasilci žrtve Bora
Po odlični igri jasna zmaga s
3:0
Uspeh tržaškega ONOG v Vidmu
Kolikor so odbojkarji Bora razočarali v tekmi proti videmskemu moštvu PAV, toliko so v nedeljo, ko so v Miljah nastopili proti goriškim gasilcem, prijetno presenetili, Igra Borovih predstavnikov je bila odlična in vse kaže, da so končno le prišli v formo, ki jim bo pripomogla, da bodo z vedno večjim uspehom in elanom nadaljevali povratni, gotovo najnevarnejši del prvenstva C lige.
Goriški gasilci so bili brez moči proti Boru. Posebno v prvem in tretjem setu, ko so obstali pri drugi točki. Samo v drugem setu so nekoliko zaigrali in si nabrali devet zadetkov. Napredek, ki so ga Borovi igralci pokazali v nedeljski tekmi je dobro znamenje, še posebno, ker čaka šestorko športnega združenja v prihodnje najtežja in predvsem odločilna tekma prvenstva s Poli-sportivo Friuli, ki bo v Čedadu.
Moštvi sta zaigrali v sledečih postavah:
BOR — Jurkič, Šušteršič, Mijot, Cej, W. in S. Veljak, Orel,
Drasič in Vitez.
GASILCI — Vssai, Coniediz, Hullar, Bielig, Trampuš, Cassani in Bizjak.
IZIDI:
BOR — GASILCI 3:0 (15:2, 15:9, 15:2)
ONOG — PAV 3:0 (15:7, 15:13, 15:10)
POL. FRIULI — AGI 3:2 (16:14, 14:18, 16:14, 11:15, 15:13)
Jugoslovansko nogometno prve*5
Presenetljiva poraza: Partizan in Crvena zvez
Novogoričani klonili Murski Sol
V nedeljo so imele vodilne enajstorice jugoslovanske!?8 <t| metnega prvenstva prvfe lige črni dan. Partizan je i*1® ’
beležiti svoj drugi letošnji pora z. Poraz pa je utrpe ^ Crvena zvezda in to na njenem igrišču. Igralci Partizana ^ nili Hajduku v Splitu, medtem k o so nogometaši Crvene
proti vsakemu pričakovanju izgubili v mestnem derbyju z Beogradom z rezultatom, ki jasno kaže premoč drugih na igrišču.
Sploh je bil 19. zavrtljaj tega prvenstva poln presenečenj. Naj omenimo najprej uspeh Ri-jeke v Banja Luki, ki je na račun Borca obogatela za dve točki, dajje nepričakovani remi Sarajeva v Novem Sadu na igrišču Vojvodine ter poraz zagrebškega Dinama v Mostarju. Tudi Novi Sad je moral kloniti predzadnjemu v lestvici, s čimer se je položaj novosadske enajstorice še poslabšal.
Varteks. V tem Prven
Zeljezničar še vedn0„,a# stvu, toda malo je "Lep da ne bi prvo mesto r ( Slobodi, ki pa je za ram „ čenega izida v Za*?re"^ vela delni, a zanjo	Olj
spodrsljaj.
***	-■ (#V,
V slovenski conski rfj jj pija nadaljuje svojo uspešnemu zaključku PJ j, Gorica je v nedell8* ff kolu prvenstva zamil®1" ^	..
nnut rln na račun ^ . lM . 1»
ko,
V drugi zvezni ligi je slovenski predstavnik Maribor u-spešno zaključil gostovanje v Varaždinu, kjer je po izredni igri prisilil na kolena domači
ASR urlNACI
TRIESTINA
Biellese
Mestrina
Fanfulla
Savona
Varese
Vittorlo V .
Maržo tto
Sanremese
Casale
Cremonese
Pordenone
Lecnano
Ivrea
Treviso
Pro Vercelll
Saronno
Bolzano
LESTVICA
2« 14 10 4 37 20 31 20 14 10 4 42 27 30 20 13 10 3 44 26 36 20 11 14 3 30 19 36 20 11 11 6 32 21 33 20 10 11 7 34 24 31 20 11 0 6 33 23 31 2« 7 16 S 20 29 30 20 0 14 6 23 31 30 20 10 0 10 29 27 20 20 10 3 13 36 34 23 27 9 7 11 31 29 23 20 0 7 13 27 31 23 20 6 11 11 20 30 23 20 6 11 11 16 29 23 20 0 16 14 31 42 22 20 3 10 13 16 29 20 27 7 0 10 12 46 10
IZIDI
*Blellese-Cremonese •Casale-Vittorio-Veneto ‘Fanfulla-Saronno •Ivrea-Mestrina •Legnano-Sanremese TRIESTINAAP. Vercelll *Savona-Trevlso •Varese-Marzotto
2-1
1-0
2-1
2-1
3-1
2-1
1-0
2-2
•Bolzano-Pordenone (prek.)
Prihodnje tekme (22.4.1962)
Marzotto-Biellese, Saronno-Bol-zt.no, TRIESTINA-Casale, Cre. monese-Fanfulla, Treviso-Ivrea, Vittorlo V.-Legnano, Pordenone. Pro Vercelll, Sanremese-Savona, Mestrina-Varese.

................................................................................mili ...........................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiimu
Zopet uspešno gostovanje
T riestina z 2:1 odpravila Pro Vercelll
Frigeri in Mantovani strelca za goste
STRELCI: v 27’ p.p. Piccioni; v d.p. v 6’ Frigeri, v 27’ Mantovani.
TRIESTINA: Toros; Frigeri, Brach; Szoke, Merkuza, Sadar; Mantovani, Trevisan, Santelli, Sechi, Risos.
PRO VERCELLI: Dejaco; Vellano, Angelelli; Donarini, Peretta, Ciocchetti; Bosoni, Galimberti, Piccioni, Marchioro, Possanzini, SODNIK: Soravia iz Ancone.
B LIGA
V B ligi se je atmosfera nenavadno segrela, saj je tudi tu opaziti, čeprav manjka do njega še sedem kol, da gremo počasi proti koncu. Dotlej pa se lahko še mnogo pripeti, zaradi česar je pričakovati precej zapletljajev, ki utegnejo povzročiti marsikatero spremembo Prvo mesto drži trdno v svojih rokah z razliko rekordnega števila enajstih točk Ge-noa, za katero bo preostali del tekmovanja le miren sprehod proti prvi ligi. Svojo nadmoč, ki jo postavlja visoko nad vse njene partnerje, je pokazala tudi v pre-
KOTOV: 6:3 za Triestino.
Triestina je v nedeljo pokazala, da lahko upravičeno upa na promocijo v B ligo. V Ver-celli je odpotovala z geslom »zmagati« in v Trst se je vrnila z dvema točkama več, ki sta izredno važni, ker je tudi direktni tekmec Tržačanov Biellese praznoval zmago.
Tržačani so vsi brez izjeme zaigrali na igrišču nekoč slavne Pro Vercelli morda kot še nikoli poprej. Sli so v napad, uspešno zadrževali tu pa tam razigrane domačine in končno, ko so bili gotovi zmage, so se izkazali še s pravcato akademijo lepega nogometa. In vendar so bili Tržačani že na tem, da klonijo. To se je zgodilo po Trevisanovem golu, katerega sodnik ni hotel priznati. Zanj je bil offside in vse pritožbe Tržačanov so bile zaman. V 27’ pa so domačini po kazenskem strelu prišli do gola in vodstva. Kljub temu se lahko reče, da
je Triestina zaigrala v prvem polčasu naravnost odlično, toda zaradi smole (glej razveljavljeni Trevisanov gol) in delno zaradi odličnih posegov domačega vratarja, ni mogla premoč pokazati v zgoditkih.
Kar pa ni dosegla v prvem delu igre, je pokazala v drugem, ko so Tržačani takoj šli v napad in množično oblegali vrata Pro Vercellija. Gostje so kot besni valovi navalili na o-brambo tekmecev in na vratarja, katerega so z vseh strani spravljali z močnimi streli v nevarnost, Vratar je naredil kar je mogel, toda v 6’ je moral končno le kloniti. Po streljanju četrtega kota se je Frigeri polastil žoge in jo silovito poslal v mrežo. Triestina je tako izenačila, toda s tem rezultatom ni mogla biti zadovoljna in se zato ni niti sprijaznila.
» Priložnost je bila izredna še
posebno, ker so se v vrstah domačinov pojavili nevarni znaki utrujenosti. Tu pa tam so tudi domačihi nevarno napadali, toda v tržaških vratih je Toros budno pazil in se ni pustil več presenetiti. V 27’ pa je Triestina prišla do upravičene nagrade za borbenost in odlično igro. Tokrat je akcijo, ki se je končala z golom, začel Szoke, ki je po nezavarovanem prostoru napredoval vse do kazenskega prostora. Ker ga ni nihče oviral, je krilec Triestine silovito streljal. Vratar domačinov je žogo po sreči prestregel s prsi. Usnje se je odbilo od vratarja in padlo pred Mantovani-ja, ki ga je brez oklevanja poslal z močnim strelom neubranljivo za hrbet vratarja domačega moštva.
Po tem dosežku so vsi pričakovali tretji gol. Domačini so se namreč že predali, kar se je videlo v njihovem obnašanju: bili so brez volje, niso tekli več za žogo in so le redkokdaj skušali ustavljati razigrane goste, ki so se še bolj sprostili in navduševali prisotne gledalce s prikazom hitrega in lepega nogometa.
Planinsko-orientacijski pohod
V dežju in snegu ekipa SPDT prva
Ekipi Roda modrega vala na častnih mestih
Čeprav vreme ni bilo najbolj primerno za športno udejstvovanje, je v nedeljo napovedani planinsko - orientacijski pohod, ki ga je priredilo planinsko društvo iz Trsta, potekal po določenem načrtu in tudi ob zadovoljivi udeležbi ekip. Število teh bi bilo prav gotovo večje, če ne bi sobotno slabo vreme marsikoga prisililo, da se je že vnaprej odpovedal udeležbi na tem zani-
mivem pohodu Od devetih prijavljenih ekip so se le štiri predstavile na startu, ki je bil pri spomeniku bazoviških junakov. Pot je ekipe vodila mimo Bazovice po kolovozih nedaleč od Padrič in Trebč, po grebenu od Drašce (Razklani hrib) na obmorsko stran preko Banskega hriba do Openskega vrha (Obelisk), od koder so morali prijavljenci čez Trste nik do cilja, ki je bil v prosvetnem društvu v Barkovljah. Naj še dodamo, da je do sredine pobočja Kokoši ležal sneg, proti opoldnevu pa je udeležence motil tudi neprijetni dež.
Največ točk si je nabrala ekipa Slovenskega planinskega društva v postavi Milan Hrovatint Jožko in Pavle Morelj, ki je osvojila prvo mesto pred ekipo Tabornikov Roda Modrega vala, ki je zaostala le za dve točki. Na tretjem mestu najdemo tudi ekipo Slovenskih tabornikov, medtem ko je tretje moštvo istega društva v postavi Saško Ferluga, Radovan Fučku in Vilma Čampa-gnoli zašlo in ni prišlo niti do cilja.
Izid nedeljskega planinsko - o-rientacijskega pohoda je sledeč: 1. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — Miran Hrovatin, Jožko in Pavle Morelj
MllllllllItlMIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItlllllllllllllllMl
NAMIZNI TENIS
BOR-Soffilta
Danes ob 21. url bo v prostorih v Ulici Mcn'e Cenglo prijateljsko srečanje v namiznem tenisu BOR-Soffitta. Socrlm združenje BOH bo nastanilo v sledeči postavi:
E. KOŠUTA, B. KOŠUTA in B. MILIC.
—14 točk
2.	ROD MODREGA VALA — Edvard Bolč, Sandi Renko in Radojko Starc — 12 točk
3.	ROD MODREGA VALA — Lucijan Bogateč, Emil Bole in Igor Dolenc — 5 točk.
nost, da na račun ‘”I0f|to J1 bote obogati vsaj za.,„s0’ -E Gostje iz Nove G°r’cajBej(
prišli v vodstvo, a
IZID1
I,	ZVEZNA	LlO\	,|l	tl#
Veiež-Dinamo	Ij	(f	* 1
Vojvodina-Sarajevo	F,	.A
Hajduk.Partizan	..4	“
Crvena Zvezda-Beograd	‘	f
Vardar-Novi Sad	, j	(T	.
Borac-Rijeka
II.	LIGA VzAHOD) g V
Cellk-Proleter
Slbenlk-Borovo
Varteks-Maribor
Lokomotiva-Split
Trešnjevka-Sloboda
Zeljezničar-Karlovac
S C L
Slovan-CelJe Kladivar-Rudar Sobota-Gorica Kovinar O.-Krim Ljubtjana-lltrtja Ollmpija-Trlglav
srs ks i
je prinesel Murski &	0 * J?*
zmago v spomladanske,	,
prvenstva. Ta rezulta 01 M, ča o premoči domači"0 $ bili vseh 90 minut Y ps« Gostje pa so skušajo ,j£l
J?..
v« uoi/ju pa c»v/	"*••	. -	3.1 ki
vrata Sobočanov sam"
«i>iiif«ikiiiiiMMMiiiiai«i>iMiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiaiiii>>1
KOLESARSTVO
Nino Defilippis zmagovalec dirke po Laziu
FROSINONE, 16. — Nino Defilippis, ki je že pred dvema letoma oblekel majico italijanskega dr. žavnega prvaka, je v nedeljo postavil hipoteko na letošnji naslov. Defilippis je namreč zmagal v kolesarski dirki po Laziu, ki je veljala za prvo preizkušnjo za dodelitev naslova 1962.
Za zmagovalcem sta se z istim časom uvrstila na drugo in tretje mesto Ronchini in Carlesi, medtem ko je Cribiorj zasedel s 50” zaostanka četrto mesto.
Vrstni red na cilju XXI. dirke po Laziu je sledeč:
L DEFILIPPIS NINO (Carpa-r.o), ki je prevozil 239 km v 6 urah 54’40’’ s povprečno hitrostjo 34,571 km:
2.	Ronchini Diego (Ghigi);
3.	Carlesi Guido (Philco);
4.	Cribiori Franco (S. Pellegrino) z zaost. 50”; 5. Mealli: 6. Pel-legrini; 7. Baidini: 8. Trapč.
napadalci, kar P" " i:nof ' k>{ dobro obrambo don>8 malo.	J ton
....",X «!,<
Za tekmo z Uru6v*^ [tj.
Denis Law v Škotski
i?

reprezentanci
s*0***' tr
GLASGOW, 16. — s d,l» gometna zveza je iavil8’za ^ 'vj( prosila vodstvo Tori"8 (C)Ž *>ij Lawa, ki bi nastopil v^v,j^ IjJjj maja v Glasgowu z
* * * r
Da"88
ia na letališče Ling*e gi ^
TENIS
,NEW DELHI, 16, — Indija in Filipine, ki sta praznovali v polfinalu vzhodne cone za Davisov pokal nad Iranom in Japonsko, se bosta v finalu azijske cone spoprijela 28., 29. in 30. t. m. v New Delhiju.
MILAN. 16. na letališče	...
nogometna enajstoric8«	Ik,
sredo zvečer nastopil®^*’ h zentanca Sofije proti
BOKS
HELSINKI, 16. — z‘,ie srednjetežke katei.^jji
Kokkonen je nocoj P^Lfst* v prvi rundi Nemca ,>0 ja. Med isto priredi' k evropski prvak mušic j pi Risto Lukkonen Pr?£!aiic .1 kah v 10 rundah *r rarda.
* * *
It 1°
NEW YORK, 16. " , it d v°b.°A K
no bo boksarski
svetovnega prvaka t*^ V?
je med Pattersonom
17. ali 26. septembra Yorku.
IVO ANDRIČ
WWWWWiA
Travniška kronika
W.% fff§, AWWWWWWliW
KONZULSKI ČASI
lišp In se skoraj vsi po vrsti lepo oblačijo. Videl je na moških široke svilene pasove in hlače, polne svilenih obšivov, na ženskah feredže iz težkega sukna, obraze pa zakrite s tančico, vezeno s pravim zlatom; to ga je dražilo, ker se je zaman mučil z razlago, kje vsi ti ljudje staknejo denar, kako kupujejo tako dTage in nepotrebne stvari in kako jih nadomeščajo, ko se vendar tako jadrno obrabijo in uničijo. Kar v glavi se mu je vrtelo od teh nerazvozlanih računov. In če Je v razgovoru kdo branil Travničane in trdil, kako lepo jih je videti v čaršijl čiste in vedno lepo oblečene, mu je Baki zalajal pod nos:
črtil Je bogatine, ker veliko imajo in ker trošijo in zapravljajo, in strastno je sovražil tiste, ki nič nimajo, to zoprno in večno beračijo, zmaja z milijoni nenasitnih ust. Kadar so ga v Konaku hoteli razkačiti, je ta ali oni šel k njemu in v pogovoru, s pretirano potrtim obrazom in žalostnim glasom rekel o kom, da zasluži pozornost, «ker je siromak*. Zanesljivo kot kak mehanizem je Baki skočil s svojega stola, se spozabljal in kričal s tankim glasom:
«KaJ ti mar siromak? Kaj se obešaš na berače? Pusti jih, naj jih voda nosi, kamor se Ji zljubi. Ali sem jaz Bog, da bom berače spreminjal v bogatine? še on tega več ne počenja! še on se je naveličal!*
Sklonil je glavo in žalostno znižal glas, oponašajoč sogovornika :
«’Ker Je revež!’ In kaj zato, če je revež? Od kdaj je pa to neka čast, biti revež, ali titula, ki daje kakšne pravice? 'Revež je!’ Kakor bi rekel ’hadžija je’» ali 'paša je’.»
Nato je povzdignil gias, se napihnil od jeze in bruhnil človeku v obraz:
«Zakaj pa žre, če je revež? Nihče ne pogolta toliko, kakor reveži. Zakaj ne varčujejo?*	,
Hvalil je Bosance, ker so preprosti in zmerni in ker tukajšnji revni svet ni nestrpen; ne terja in ne napada, kakor to počno carigrajski in solunski reveži, ampak molče, potrpežljivo tolče revščino. Travničanov ni maral, ker je opazil, da ljubijo
«Naj bodo čisti! Ampak kje dobijo denar za take obleke? No? Od kod denar v tem kmetiškem mestecu, te vprašam?*
Muslimanski božjepotnlk; romar v Meko.
In če je ta njegov sogovornik nalašč še naprej hvalil Travničane in opravičeval njihovo razkošje v oblačenju, se je haz-nadar čedalje huje razgreval. Njegove modre oči, zaskrbljene in hkrati nepremagljivo smešne, so na lepem postale nevihtno vijolične, zlobne in bleščeče. Kakor obseden derviš je poplesoval na majhnih in nevidnih nogah, vraščenih v salo, in mahal s kratkimi rokami. Naposled se je znašel sredi sobe, razkoračen, z iztegnjenimi rokami in razčeperjenimi topimi prsti, pa vreščal strupeno in sikajoče čedalje hitreje, tanjše in ostreje:
«Od kod denar? Od kod denar? O kood deenar?!!*
In pretkanec, ki je prišel le zato, da haznadarja zdraži In razbesni, je sedaj lepo odšel in pustil obupanega Bakija brez odgovora sredi sobe kot brodolomca brez upanja in pomoči na podivjanem oceanu nepreglednih stroškov in nerazvozljivihračunov tega norega in nesrečnega sveta.
Haznadarja je najbolje poznal in največ vedel o njem povedati bolehni vezirjev zdravnik Ešref efendija. Od njega Je Davna največ zvedel o tem blagajniku.
Sedeč na soncu z iztegnjenimi nogami v krznenih škornjih, je efendija držal na kolenih dolge, suhe roke, polne žil in brazgotin, pa pripovedoval s svojim globokim in ohripellm lovskim glasom:
»Seveda, sedaj je smešen in precej shiran, še pujsek bi se
ne hotel počohati obenj. Toda morali bi ga poznati nekoč. Pa tudi danes ga ne smemo podcenjevati. Pravite, da je porumenel, da se mu treso roke. Prav res. Vendar bi bilo napak sklepati iz tega, da možak ne bo več dolgo živel ali da ne bo škodljiv in nevaren za vse živo okrog sebe, kolikor bo le mogel. Res, rumen je kot uvela melona, ampak on sploh nikoli ni bil drugačen; že rodil se je rumen. Nad petdeset let lazi to človeče po božjem svetu, kašlja, kiha, stoka, puha In piha na vse strani ko prešpikan meh. Od prvega dne, ko je prvič onečedil podnl-co, na kateri ga je mati rodila, svinji vse okrog sebe in boleha. Pol življenja mu je poteklo v dolgotrajni, trdovratni zapeki, druga polovica pa v strahotni driski in tekanju čez dvorišče s počepačo v roki. Ampak vse te nadloge ga niso motile, kakor ga ni motil večni zobobol, nespečnost, izpuščaji in krvavitve, da se ne bi kotalil kot sodček pa s kačjo brzino in bikovsko močjo prizadeval zlo, vsakovrstno zlo, vsemu in vsakemu-Jaz prav tako ugovarjam, kadar pravijo o njem, da je skopuh. Ne, to je žalitev za skopuhe. Kajti skopuh ljubi denar ali vsaj svojo skopost, pripravljen je. da zanj veliko žrtvuje, naš Baki pa ne ljubi ničesar in nikogar razen sebe, sovraži pa vse na svetu, žive ljudi in mrtve stvari. Ne, on ni skopuh, temveč rja, in sicer tista najhujša rja, ki razjeda železo.*
Ešref efendija Je zaključil svoje pripovedovanje s hripavim smehom:
«0, jaz ga pa poznam kot le kdo, čeprav meni nikdar ni mogel storiti zla. Veste, jaz sem vedno bil samo lovec, svoboden človek in take, kot je on, sem lahko vedno zataknil za pas.*
Davnu se je posrečilo, da je razen teh izrazitih oseb nadrobno spoznal tudi druge pomembnejše uradnike in o njih poročal konzulu.
Tu je bil črni, maršavi tefter čehaja Ibrahim efendija, o katerem so govorili, da je nepodkupljiv; molčeč vase zaprt, človek, ki je skrbel le za svoje številne otroke in za vezirjevo dopisovanje in arhive, življenje mu je potekalo v boju z zabitimi in brezvestnimi pisarji, kurirji in poštarji in z vezirjevimi listinami, ki jih — kot uklete — nikoli ni mogel spraviti v red. Dneve je preživljal v poltemnl sobi, polni skrinj in pre-
A
dalov. v nji je vladal čuden, le njemu znan red. terjal prepis kakega dokumenta ali kako staro P1’ Ibrahim vselej razburil, kakor da se dogaja nekaj nepričakovanega in nezaslišanega; planil je, obsta 8 i se zgrabil za glavo in napenjal spomin. Njegove °”Laii! ma postale škilaste in «gledal je hkrati na dve vsaka na drugi strani*, kakor je govoril Ešref tl&Otg/r* je potiho in nepretrgoma brundal ime iskanega doKu $T dalje hitreje, čedalje krajše in nerazločnejše, dokle ^p. spremenilo v zateglo brenčanje skozi nos. Potem }• je ’ n ljivo brundanje na lepem prenehalo, tefter čehaj® ^ kakor bi lovil ptiča, in z obema rokama posegel v v^gl, ( \
no pismo je navadno res bilo notri. Ce pa se je spet vrnil na sredo sobe in spet začel napenjati čati skozi nos; nato je znova skočil k drugemu P*c je ponavljal, dokler pisma ni našel.
Komandant, vezirjeve «garde» je bil veseli W ’a jp 6 Behdžet, človek neuničljivega zdravja, rejen in rdf,,c»t»a toda nepoboljšljiv kvartopirec m lenuh. Tista dva Ir, in konjenikov, iz katerih je bila sestavljena	L
garda, Behdžetu nista povzročala posebne skrbi ih ? t(FJ ™ je bila urejena tako, da se Behdžet ni bogve Ft V gardiste, oni pa ne zanj. Kvartopirili so. jedli in sund^‘'
in najtežje delo tega ’------’—*•- *-	*--J - v,aZ‘1 •*
kijem, kadar je bilo čo ali kak izredni izdatek zase zavračanja. Takrat so se
“u iiunj.	I	iu nu, jcuii	nllPp l 1*1
tega komandanta je bil boj s h . ajA jjn bilo treba izvleči iz njega mesečni	?l
ni izdatek zase in vojake, brez z® ^ v. ■caviouauja. ianrat so se dogajali neverjetni Pr,„ ‘liji dlakocepnostjo »n zlobo je haznadar razdražil cel<’^o JJl jj(|‘ ga Behdžeta, da je potegnil bodalo in zapretil. $'i % skopuškega haznadarja razsekal na koščke «kakor * pij* \ J« i In boječi, slabotni Baki je v obrambo svoje blagaJ’‘ Pj i”)
boječi, slabotni Baki je v obrambo svoje »/»»o— ^	^
golo Behdžetovo bodalo, slep od sovraštva in	\*
čutil do tega potratneža; rotil se je, da bo pred *istUf še videl Behdžetovo glavo nataknjeno na kol na■	p V
nad pokopališčem, kjer izpostavljajo odsekane Sld /
(Nadalieva^ J %
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 ltr. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodnj banki v
IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 -20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založnišivo Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene Ofiasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Odgovorni urednik:-STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
%
-<£1 L•
---------------------------------------- f ’ V
Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. " -g, *y tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. V* i>P Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročaj" v
l