SPOMNITE SE SWVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMERIŠKA ' AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 1 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 2, 1947 Rekord, kot ga nima noben drug ameriški Slovenec pri bratskih organizacijah Leta 1906 je bil na konvenciji KSKJ v North Chicagu, III., wicutwta«, ", . * ! mlad delegat od društva sv. Jožefa št. 12, iz Forest City Pa ,. ' AontNGTON — Predsednik Truman j^ v soboto s pro- \X75£ ±S -- * sedanji porotni odbor. 0 , Dve leti kasneie to ie leta , • •,tem P* uradno še ni končano “nevarno stanje," katero je ton« 1! , , ,ZJavl> P«*«lnik Roosevelt, predno so šle Zed .Ur ža ve v vojno. 908.’..P * b * izvoljen na kon- t0 bo napravil kongres, kateremu bo predsednik priporočil naj vencui v Pittsburghu, Pa., za gl. izjavi konec vojnemu-stanju. tajnika KSKJ m potem zapore- s predsednikovo proklamacijo, da sit uradno zaključene so-doma na vsak. naslednjih enajst vražnosti opoldne v soboto, je bilo izbrisanih takij 18 zasilnih po-konvencij. , stav, dočim jih je ostalo na knjigah in polnomočhih še 33, katere To je naš vrli sobrat, odli- b°do postale neveljavne v 6 mesecih ali pozneje.; čen Slovenec, fin organizator, Ena postava, ki je postala mrtva s predsednikovo proklama- izboren družabnik in pravi tip C‘J°' Je tista, ki je dajala vladi oblast, da zaseže iaaebna podjetja dobrodušnega Notranjca — JO- in rudnike, kjer med lastniki in delavci ne pri* do sporazuma. SIP ZALAR. I Tekom šestih mesecev, ako v tem kongres ne napravi kake druge Torej je te dni preteklo 40 Pos^ave- mora vlada vrniti premogovnike lastnikom nazaj, ki jih let, odkar je Mr. Zalar član gl. zda-i obl'atuje. . odbora KSKJ in 38 let, odkar je1 S ‘° Predsednikovo proklamacijo bo odpravljenih tudi več .njen glavni tajnik. To je rekord, Ilaznib davkov, ki so bili v veljavi tekom vojne. To mora biti iz-kakršnega nima danes nobenj 'j1*™0 v teku 6 mesecev ali do L julija. Takrat bodo odpravljeni drug ameriški Slovenec. , ! f. 1 na razlle vstopnice, ki so zdaj obdavčene za 207, ; odprav- immmm----------~-------- Brez vprašanja je, da si C! ljen bo voini davek'ia zlatnino in kožuhovino, ki tudi znaša 20r/r ; v teku teh dolgih let dela pri jednoti iztekel nebroj zaslug za 1odprav!ien bo vf’inl davek za razno opojno pijačo: žganje, pivo in jednoto. Vedno je gledal in računal, kako bi izboljšal stanje I 'Z°' *J do Ma K*lono- Davek »* vino ■*> zmanjšan pri jednoti, kako bi isti pomagal do napredka. Veščak v za-i ’ nu i , . . , , , . , rssr rb"s * t in “ "H** e&esžsst ” *** ‘* >\ >ih držav,' v kaUrih"ira^KS^svojo"poslov-rdco ° T TaO 1 ” ‘™’ =SlSS J"1""11 1,1 i”MI"1 'lnl° l"ll"li,i V l-t; —s- 1 -l - —j 1 • i . % , . .... t 18 vojnih postav je zdaj mrtvih WASHTMfyrnw rn__ ■ : . , ___ _ bolj važno delo pri vsaki bratski organizaciji, ker države ved- n j • i vi (no več zahtevajo in vpeljujejo, vedno nove in ostrejše zakone. fOrdOVl USlUZDeUCl ne Mr. Zalar je lahko ponosen, da je KSKJ pri vsaki državi tako bodo VeČ N!VPStirilll" V obro zapisana, ker je to v prvi vrsti njegova zasluga, to pajp j >• , • •(ded njegove neprestane pažnje na vse. rOfflOV-I pOUjCtja \ Naj °*> 40-letnici neumornega dela za našo slavno KSKJ %mi čestitamo Mr. Zalarju in pa obenem Jednoti, ki ima . d'obro moč v gl. uradu,, Bog Va^ živi. Mr,'' Zalar! LETO XLIX-VOL. XLIX Razne drobne novice iz Clevelanda in te 1947 okrog $700,000,000. , .. Za popolno odpravo racionirgnja sladkorja in riža ter kon- okolice trolo najemnine, bo moral napraviti kongres posebno resolucijo. Vse jima je zgorelo— Sedanja vladna kontrola cen bo končana 30. junija 1947, ako kon- V stanovanju mladega zakon-gres drugače ne ukrene. Racioniranje sladkorja je pa še do 31. skega para Mr. in Mrs. William marca 1947, ako kong'res drugače ne ukrene. J- Jančar, 14914 Sylvia Ave. je S tem, da je predsednik Truman izdal to proklamacijo in od- nastal včeraj ogenj, ki je uničil pravil iSadno oblast na gotovih stvareh, še v letu^916, je skra.i- absolutno vse. Rešila sta sf ko-šal vladno garancijo cenam farmarskih pridelkov za eno leto. Gla- maj golo življenje. Ob 4:18 se je som postave mora vlada garantirati cene farmarskih pridelkov zbudila žena Mildred, ki je zadu-dve leti po končanih sovražnostih. Torej bo to v veljavi še 1947 hala dim. Zbudila je nato moža in 1948. Ako bi bil pa Mr. Truman to napravil šele v 1947, bi bila m zatem svoja dva brata. Alfre-pa ta vladna garancija veljavna še vse leto 1949. da in Johna, nato pa še svoje S to proklamacijo je tudi določen termin, do kdaj morejo do- starše v pritličju. Skušali so biti veterani vladno podporo. Veterani brez dela, na primer, do- ogenj zadušiti, pa ga niso mogli, bijo vladno podporo še do konca 1948, za šolo in drugo treningu Šele požarna hramba je mogla gre podpora že do 31. dec. 1955, posojilo dobijo veterani še do t° storiti, toda takrat je pa ogenj konca 1956. pri Jančarjevih že uničil vse. Mnogi pravijo, da je predsednik s to potezo vzel kongresu Strica išfe_ iz rok lepo priliko, da bi se bil prikupil narodu. Ako bi predsed- Potočar Martin, sin Jožeta nik tega ne bil storil, bi bil kongres gotovo in dobil kredit za to. Potočar iz Gorenje Brezovice 7, Poslanec Knutson iz Minnesote, ki bo v novem kongresu na- išče strica Jožeta Turk. Njegov čelnik odseka za davke, je izjavil, da predsednikova proklamacija zadnji naslov je bil v Shebor ne krije dovolj davkov in da bo kongres zmanjšal še druge, ki so ganu. Naj mu piše na naslov: bili naloženi narodu tekom vojne, kot davek na cigarete in cigare, Potočar Martin No, 9, DPRSO igralne karte, avtomobile, truke, dele za popravo istih, avtna ko- Center, Senigallia (Ancona), lesa, radije, ledenice itd. Te davke bo kongres precej oskrbel, je Italy, rekel Knutson, ki zagovarja idejo, da se zniža dohodninski davek ,, ,.,20', Naslov tace— DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE Detroit. — Ford Motor Co. je naznanila, da pd' 31. jan. 1047 uslužbenci n<( Nvto *«e DOKTOR BO IMEL TUKAJ MALO DELA Sandusky, O. — Prebivalci otoka Kelleys, ki leži v jezeru Erie kakih' 15 milj od tukaj, iščejo zdravnika, ki bi bil stalno nar n!; on Tax. GbzriM v-t-r.c Vlada čaka, da pograbi, kar bi dobili delavci od svojih tožb (Došle preko Trsta) SRBSKI ČETNIKI. - Ker mislim, da je dobro, da vaši čita-telji dobe resnično sliko razmet v Jugoslaviji, se mi zdi prav, dr včasih povem tudi kako je v drugih delih Jugoslavije in ne same kako je na Slovenskem. S smrtjo Mifiajloviča ni bil zlomljen odpor srbskega naroda pkoti komunističnemu režimu, še vedne so četniki po Srbiji, še bolj po Bosni in Hercegovini. Ti napadajo razne državne naprave, kjer mislijo, da bodo komunistom škodovali, razderejo tu in tam kako železnico, povzroče eno ali drugo škodčfz ognjem ali bombami. Tako so v Nišu zažgali dve skladišči tobaka in poškodovali železniško delavnico, v okraju Mlava so pobili 15 komunističnih voditeljev itd. Kadar vjamejo posebno, navdušene komunistične agitatorje jih prisilijo, da morajo požreti peterokrako partizansko zvezdo, ki jo nosijo kot svoj znak. • MAŠČEVANJE OZNE. — Ali imajo taki nastopi pravi smisel je drugo vprašanje, zlasti, ker se OZNA maščuje nad prebivalstvom, ki ga smatra za prijaznega četnikom. Tako je OZNA v juliju pobila blizu Sarajeva v Bosni 75 kmetov iz maščevanja, ker so četniki razdrli železniško progo. Kako postopa OZNA proti takim, ki se ne uklonijo, priča slučaj kmeta iz bližine Stalaca. Ta se je predrznil zavpiti vpričo polic'je, “živijo kralj.” OZNA je prišla po noči ponj in ga tako pretepla, da je čez teden dni od tega umrl. HRVAŠKI KRIŽARJI. — Tudi režimu, narja v Fordova podjetja, Sar je bil vpeljal pred 20 leti Henry Ford. Tisti, ki imajo vložen svoj denar v Fordovih podjetjih, lahko po 1. januarju predlože pri vodstvu svoje certifikate, nakar bodo dobili izplačano vse, kar imajo vloženega. Po starem načrtu je mogel vsak Fordov uslužbenec vložiti v podjetje eno,četrtino svojega zaslužka vsak plačilni dan. Za investicije $50 ali več so dobivali po 4 in pol odstotka obresti na leto in povrhu še even-tuelne dividende. V zadnjih 20 letih je izplačal Ford takim dč-lavoem že $20,000,000-Koliko denarja imajo delavci vloženega danes ni znano. Toda ob koncu 1941 je bilo več kot 16,000 takih vlagateljev, ki so imeli vloženega .več kot 18 milijonov dolarjev. VAŠKEM. — Poročilo iz Slavo-j „ T °’------------- nije, ki ga imam pred seboj, pri-ronarejene ameriške Cit .’Stat oznaJ e«?rLcte, prihajajo zdaj katere šef je Mato Filipovič, | V CehOSlOVaSKO njegov namestnik pa “kapetan” i Svetozar Jordič. V ječah te taj-| Pra£a- — Ponarejene ameri-ne policije so posebne celice, kiške cigarete, ki jih izdelujejo (Dalje na 2. strani) I menda na Poljskem, prihajajo , _____ | zdaj na črno borzno na Ceho- j slovaškem. Te cigarete so v gli več investirati svojega de- glede tega na Ohijsko zdravni- propagandno. Tako je v vas Be rak pri Vinkovcih v Slavoniji prišla skupina “križarjev” in odpeljala s seboj partizanske funk-fijonarje. Toda za take stvari se OZNA tako maščuje, da pobija ie v naprej določene talce. Zato se ‘križarji’’ omejujejo bolj na propagando, česar ljudje ne zvedo iz časopisov, ki so vsi v komunističnih rokah, zvedo iz letakov. ki jih razširijo križarji. Zlasti zagrebški dijaki so spretni pri razširjenju takih vesti med hrvaškpjjudstvo. Vse tč podtalne organizacije ačividno preveč računajo s tem, da bodo zapadni zavezniki nastopili proti komunizmu na Balkanu z orožjem. Bati se jo, da nastopi kasneje veliko razočaranje. KAKO DELA OZNA NA HR- J Pred tovarno v West Allis,prav takih zavojčkih’kot 30 ško zvezo in na državni zdravstveni urad. Na tem otoku je samo >40 družin. Zdravniku bi zgradili moderno hišo in urad, mu plačali $3,000 na leto in kar bi dobil od bolnikov posebej. Zdravnik bi imel torej malo dela in bi lahko dosti ribaril, če bi ga to veselilo. Iz raznih naselbin Chicago, 111 — Božič smo praznovali pri sv. Štefanu z največjo radostjo. Cerkev pri polnočnici je bila nabito polna naroda, kot še nikoli poprej tako. Dolga vrsta faranov je pristopila k mizi Gospodovi. Ko-lekta je bila dobra, saj znaša dozdaj že nad $3,100. — Nesreča nikoli ne počiva. Dobro poznana in blaga žena Mrs. J. Tursich, sestra č. p. Zakrajška, je hotela preko ceste, ko jo je nepreviden voznik zadel z avtom tako nesrečno, da ima zlomljenih več reber. Nahaja se v bolnišnici pri sv. Antonu. Želimo ji ljubega zdravja in sko-rajšen povratek k svoji družini. — J. Mlakar, zastopnik- Midway, Pa. — Dne 13. dec. je po 15-dnevni bolezni umrl John Nagode, star 80 let doma MILWAUKEE DOBI NAJBRŽE PRIZNANJE ZA VARNOST ... ... , ,i Ameriška mesta se vsako le- naslov: Hudoklin Franc, No. 9, Washington. _ Vlada rado- L, ])otegl,jej0i kaU„-0 bo pl0.(DPRSC Center, Senigallia, najbolj varno. Tol (Ancona), Italy. J Hudoklin Franc išče naslov I Franceta Lozar. Hudoklin je j doma iz Gorenje stare vasi 6, ip Št. Jernej na Dolenjjskem. I Imenovani Lozar bo najbrže v Youngstown, O. Naj piše na iki^ tajnik, si'pOutra'davke, iako se bodo iztekle tožbe de-avskih unij CIO, ki, jih vlagajo pri federalnih sodnijah za ;adurno delo od leta 1938 naprej, ali takozvane “portal-to-.Kirtal” zahteve. V kongresu se že govori, da jo kongres napravil postavo, da xii, nui ou,‘z Hotederšice na Gorenjskem.1 prave ameriške cigarete, skoroj opušča sina Franka in tri po- Kot- smo že poročali smo z .—».i..., . . •• ’ jj ročene hčere — Mrs. F. Koren,1 novim letom prevzeli vse na- kjer se vrši stavka, ne [perfektna reprodukcija ameri-1 r°čene hčere — Mrs. F. Koren,1 novim Iet,om Prevzeli vse na-smp hiti nad m1r«tAV 1skih cigaret. Toda čim kadilec ‘Mrs- J- Petač in Mrs. J. Jane- ročnike, ki jih je imel Jugoslo-luui av Jimeiuv i potegne prvi dim, bo videl, da shek, kakor tudi sestro Ano Tav- vanski Obzor v Milwaukee, Milwaukee, Wis. — Državni je bil osleparjen, če je mislil, v Meadowland.su. žena mu je Wisconsin. Kdor je imel Ob- delovni odbor je odločil, da pred l!a ie kupil amerjške cigarete.' lmrla pred šestimi leti. zor naprej plačan, bo dobival tovarno Aiiis-Chaimers v West Da je ameriške Vigarete tako Nanticoke, Pa. — Dne 12. dec. Ameriško Domovino toliko ča-AUis, ne sme biti nikoli več kot lahko ponarediti, to se pravi •|e v Bethlehemu umrl vsled ra- sa, kolikor znaša njegov kre- 20 piketov. Vrhu tega ne sme obliko zavojčka, je vzrok ta, ka -Anton Supan, star 62 let, do- dit pri Obzoru. postaviti unija CK), ki je tukaj ker jih dobijo ameriški vojaki n!a iz Sevnice pri Brežicah. ] y naročnikov ------------ _ na stavki, pri nobenih vratih več “d doma brez davčne znamke I ------o----— sak teh novih naročnikov o hrvaških “upornikih” ppoti kot po 2 piketni straži, Najvišje __________0______ i Rekordna vročina za bo vldel Pn »vojem naslovu iimu, imenovanih "križarji” sodišče države Wisconsin je od- Guvprnor Wi............•! 1 zaznamovano, do kdaj ima ninoin) sliši. Razume se. da ločilo Ha ima In n*o<.i<.A ______SCOnilllft j praznike A : Ust plačan. Potem pa, če se sc mnogo sliši. Razume se, da ločilo, da ima ta odbor pravico tudi njihovo delo ne more proti to določiti in unijo tirati pred strojnim puškam začeti resnične-^ sodišče, če se temu ne pokori, i maoison, wis. — Guverner-!1' Končala dan starega leta”—7 --------------------------- ga upora. Nastopajo križarji Unija CIO je tukaj na stavki Goodland je ostro napadel Tho- 1946 z rekordno vročino Top- nar0Čnin° °bnovi pri našem zlast: po Slavoniji, po nekaterih že od aprila meseca. Unija za- masa, podpredsednika avtne uni- lomer je kazal v torek 93 7 sto-1zastopniku Mr- staut« v Mil-de ih Bosne in v Gorskem kotar-; hteva zaprto delavnico in druge ie fin eeknz ____„i„i ' i waukee. , Obisk iz III.— J V spremstvu nečakinje Mrs. Berlin— Iz povsem zaneslji- (,fde Jazbec iz 7305 Myron Av. vih virov se zatrjuje, da bodo liils J’e obiskal zastaven rojak Zed. države na prihodnji seji v Matt Novak iz Carlinville, lil. Moskvi zahtevale, da se revidira Bil je tukaj za nekaj dni na mejo med Poljsko; Nemčijo, pro- obisku pri Jazbečevih. Mr. Novinci Pomeranija in Branden- vak ima v Carlinville svojo burg, ki jih ima zdaj zasedene klavnico ter mesnico na debelo Poljska, naj bi se zopet priklju- in drobno že 29 let- Prej je ži-Belgrad. — Ljudsko sodišče čili Nemčiji. Poljska naj pa ob- vel v La Salle, lil. za okraj Doboj pri Sarajevu je drži polovico Vzhodne Prusije in Druga obletnica— obsodilo v smrt 6 Jugoslovan- Gdanjšk ter si obdrži tudi vso v petek ob 6:30 bo darovana skih državljanov, ki so bili spo- šlezijo. v cerkvi sv vida maša za po_ znam krivim masnih aretacij Na zapadu se bodo Zed. države kojnega •v°iaka pfe- Anthony i umorov tekom nemške oku- upirale Francijk da bi si priavo. L. Primc ob priliki 2. obletnice pacije. Eden izmed obsojenih, jila nemško porenje Tu(U Re,_ njegove smrti na bojnem po- nek, Anton Kostanjšek, je bil gija in Nizozemska bosta morali '-lp- označen kot menarodni krimL dokazati, da so prebivalci kra- -------o------- nalec, ki je leta 1932 izropal jev, ki si jih lastita, absolutno za Hotel je baje razdreti neko pariško banko,,, >v to, da se odcepijo od Nemčije, j Sueški prekop Pariz. — Tukaj so aretirali 61 let starega Pavla de Lesseps, ki je vnuk gradilca Sueškega prekopa Obtožen je, da je ho-likor so ga imeli pri Obzoru, tel tekom vojne prodati zem-na naši naročnini, ljo Nemcem, ki jo lasltuje v Vsak četrtek bomo posvetiti Turčiji. Tukaj bi imeli Nemci eno stran naročnikom v Mil- baze, odkoder bi izvršili napa-waukee in tam okrog, tako no- Je na Sueški prekop. On pa to vice, oglase in drugo. Te stva- zanika in trdi, da mu dolguje ri nam bo pošiljal Mr. Staut, Francija 40 milijonov frankov kateremu jih vi sporočite, da 'n (la se hoče vlada zdaj iznebi-bo stran bolj zanimiva. Tako '*eEa dolga s tem, da mu žabo tista stran (4) nekako na- p'en’ Premoženje pod obtožbo, daljevanje Obzora. da ie 6il izdajalec. Na 4. strafii bomo poslej tu- • ------------'°- Milwauški OBZOR je postal z današnjim dnem priloga Ameriške Domovine in a 4. strani Domo poslej tu- ---------------- di priobčali 2 koloni raznih za- Truman bo na 6. jan. go-nimivosti, kjer bo dobil vsak voril kongresu napada Thomasa. I p .. , mu bo Ameriška Domovina do- ......—, *jc. uu i prave ameriške cigarete, skoro DOKTOR BO IMEL TUKAJ MALO DELA Sandusky, O. — Prebivalci otoka Kelleys, ki leži v jezeru Erie kakih' 15 milj od tukaj, iščejo zdravnika, ki bi bil stal-»t r\ * *%*.. fss-*sc glede tega na Ohijsko zdravniško zvezo in na državni zdravstveni urad. Na tem otoku je samo (40 družin. Zdravniku bi zgradili moderno hišo in urad, mu plačali $3,000 na leto m kar bi dobil od bolnikov posebej. Zdravnik bi imel torej malo dela in bi lahko dosti ribaril, če bi ga to veselilo. Iz raznih naselbin Chicago, 111. — Božič snto praznovali pri sv. Štefanu z največjo radostjo. Cerkev pri polnočnici je bila nabito polna naroda, kot še nikoli poprej tako. Dolga vrsta faranov je pristopila k mizi Gospodovi. Ko-lekta je bila dobra, saj znaša dozdaj že nad $3,100. — Nesreča nikoli ne počiva. gobro poznana in blaga žena Mrs. J. Tursich, sestra č. p.^akrajška, je hotela preko ceste, ko jo je nepreviden voznik zadel z avtom tako nesrečno, da ima zlomljenih več reber. Nahaja se v bolnišnici pri sv. Antonu. Želimo ji ljubega zdravja in sko-rajšen povratek k svoji družini. — J. Mlakar, zastopnik Midway, Pa. — Dne 13. dec. je po 15-dnevni bolezni umrl John Nagode, star 80 let doma Vlada čaka, da pograbi, kar bi dobili delavci od svojih tožb Washington. — Vlada radovedno čaka, to ae pravi zaklad-:ii»M uijoifc,- ki■ puuia'davke, iako se bodo iztekle tožbe de-avskih unij CIO, ki jih vlagajo pri federalnih sodnijah za ladurno delo od leta 1938 naprej, ali takozvane “portal-to-portal” zahteve. V kongresu se že govori, da jo kongres napravil postavo, da ve tak iztože^ denar za zaostalo plačo obvdači in postavi pod dohodninski davek. Ta davek bi oil tako velik, pravijo kongresniki, da bi pobral večinoma vse, zar bi unije iztožile od kompa-nij. Dozdaj vložene tožbe zahtevajo od kompanij že nad poldrugi bilijon dolarjev. MILWAUKEE DOBI NAJBRŽE PRIZNA-NJE ZA VARNOST Hudoklin Franc išče naslov Franceta Lozar. Hudoklin je doma iz Gorenje stare vasi 6, V Jugoslaviji so jih 6 ob-f sodili v smrt ip Št. Jernej na Dolenjjskem. Imenovani Lozar bo najbrže v Youngstown, O. Naj piše na Ameriška mesta se vsako le- naslov; Hudoklin Franc, No. 9, to potegujejo, katero bo pro-,DPRSC Center, Senigallia, -------- •. ivfiRinn lir*m— mestu je bilo tekom leta najmanj prometnih nezgod. To določi Narodni varnostni koncil vsako leto. Kot se sliši, bo šlo to priznanje za leto 1946 mestu Milwaukee v državi Wisconsin. M države bodo za revizijo nemških mej na vzhodu Nemčije . ružfeii\ Cvetijo Jz Žirov bi rada zvedblk ža naslov Jakoba Jensterle iz Davč. Naj piše na naslov: Družina Cvetko, No, 9, DPRSC Center, Senigallia (Ancona), Italy. Zaduinica— V soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Rudy Nosse. Mašo so naročili sosedje iz Bonna Ave. Obisk iz lil— V spremstvu nečakinje Mrs. Josie Jazbec iz 7305 Myron" Av, iz Hotederšice na Gorenjskem.1 . Zapušča sina Franka in tri po- smo poročali smo z j perfektna reprodukcija ameri- rožene hčere — Mrs. F. Koren,1 novlm letom Prevzeli vse na* ških cigaret. Toda čim kadilec ‘Mrs- J- Peta« in Mra- J- Jane- ročnik«, ki jih je imel Jugoalo- Pred tovarno v West Allis kjer se vrši stavka, ne sme biti nad 20 piketov jpotegnTprvi dtaTbo'vidd'da 3hek. kakor tudi sestro Ano Tav- canski Obzor v Milwaukee, Milwaukee, Wis. - Državni’je bil osleparjen,’ če je mislil, žel Meadowlandsu. žena mu je Wisconsin. Kdor je imel Ob-delovni odbor je odločil, da pred ^ je kupil amerjške cigarete. lmrla fed totlral leti- zor naprej plačan, bo dobival tovarno Allis-Chalmers v West Da je ameriškeVigarete tako Nanticoke, Pa. — Dne 12. dec. Ameriško Domovino toliko ča- Allis, ne sme biti nikoli več kot lahko ponarediti, to se pravi Je v Bethlehemu umrl vsled ra- 3a. kolikor znaša njegov kre- 20 piketov. "Vrhu tega ne sme obliko zavojčka, je vzrok ta, ka Anton Supan, star 62 let, do- dit pri Obzoru. postaviti unija CIO, ki je tukaj ker jih dobijo šmeriški vojaki ma iz Sevnice pri Brežicah. j yflak te.h novih naročnikov na stavki, pri nobenih vratih več od doma brez davčne znamke. ! ——°-------— bo videl pri svojem naslovu kot po 2 piketni straži, Najvišje ------o----- 1 Rekordna VTOana za i zaznamovano do kdai ima režimu, imenovanih “križarji” sodišče države Wisconsin je od- Guverner iz Wisconaina , praznike 'list plačan. Potem pa, če se napada Thomasa. I „______________ ., , ,, I mu bo Ameriška Domovina do- Berlin. — Iz povsem zanesljivih virov se zatrjuje, da bodo naa ie obiskal zastaven rojak Zed. države na prihodnji seji v Matt Novak iz Carlinville, 111. Moskvi zahtevale, da se revidira Sil je tukaj za .nekaj dni na mejo med Poljsko, Nemčijo. pro- obisku Pri Jazbečevih.' Mr. Novima Pomeranija in Branden-vak ima v Carlinville svojo burg, ki jih ima zdaj zasedene klavnico ter mesnico na debelo Poljska, naj bi se zopet priklju- in drobno že 29 let- Prej je ži-Belgvad. — Ljudsko sodišče ' čili Nemčiji. Poljska naj pa ob- vel v La Salle, III. za okraj Doboj pri Sarajevu je drži polovico Vzhodne Prusije in Druga obletnica— obsodilo v smrt 6 jugoslovan- Gdanjfk ter si obdrži tudi vso. v petek ob 6:30 bo darovana skih državljanov, ki so bili spo- Slezijo. v cerkvi sv. Vida maša za po- znani krivim masnih aretacij Na zapadu 8e bodo M \kojnega .vojaka Pfc. Anthony .n umorov tekom nemške oku- upjrale Pranciji) da bj prisvo. L. Primc ob priliki 2. obletnica pacije. Eden izmed obsojenih, jj|8 nemSko porenje. Tudi Bel- 11JeB0V« smrti na bojnem po-neki Anton Kostanjšek, je bil gjja jn Nizozemska bosta morali 'lu- označen kot menarodni krimb dokazati, da so prebivalci kra-( .---------------«------- nalec, ki je leta 1932 izropal jev, ki si jih lastita, absolutno za1 Hotel je baje razdreti neko pariakobanko^, ^ to, da se odcepijo od Nemčije, j Sueški prekop i**i_ »i • Ana An . f j Pariz. — Tukaj so aretirali Milwauski OBZOR je postal z današnjim dnem ‘6i iet starega Pavia de Lesseps, priloga Ameriške Domovine ki je vnuk Kradilca Sueškega sc mnogo sliši. Razume se, da ločilo, da ima ta odbor pravico tudi njihovo delo ne more proti to določiti in unijo tirati pred * j guenos ^ires. strojnim puškam začeti resnične- sodišče, če se temu ne pokori, i Madison, Wis. -- Guverner to končala dan starega leta . . .... ga upora. Nastopajo križarji Unija CIO je tukaj na stavki Goodland je ostro napadel Tho- 1946 z rekordno vročino. Top- m °'l Pf‘ zlasti po Slavoniji, po nekaterih že od aprila meseca. Unija za- masa, podpredsednika avtne uni- iomer je kazal v torek 93.7 sto-128 ,pnlKu Mr &tautu v Ml" de'ih Bosne in v Gorskem kotar- hteva zaprto delavnico in druge je CIO, rekoč, da odprto poziv- pinj. led Karlovcem in Reko. Tu- ugodnosti. Skozi piketne straže lje k anarhiji in nasilju, kar preti napadejo tu in tam partiza-j gn mk dan mnogo delavcev na prečuje, da ne pride do anorazu- n S ■MM ! prekopa Obtožen je, da je ho-likor so ga imeli pri Obzoru, tel tekom vojne prodati zem-na naši naročnini, ljo Nemcem, ki jo lasltuje V Vsak četrtek bomo posvetili Turčiji. Tukaj bi imeli Nemci eno stran naročnikom v Mil- bi»ze, odkoder bi izvršili napa-waukee in tam okrog, tako no- de na Sueški prekop. On pa to vice, oglase in drugo. Te stva- zanika in trdi, da mu dolguje ri nam bo pošiljal Mr. Staut, Francija 40 milijonov frankov kateremu jih vi sporočite, da in da se hoče vlada zdaj iznebi-bo stran bolj zanimiva. Tako ti'tega dolga s tem, da mu žabo tista stran (4) nekako na- Pleni Premoženje pod obtožbo, daljevanje Obzora. da to bil izdajalec. Na 4. strani bomo poslej tu- _ ' —~—°“---------- di priobčali 2 koloni raznih za- Truman bo IW 6. jan. go-nimivosti, kjer bo dobil vsak voril kongresu Argentina padja 'bomo "prav veseli, "če čitatelj kaj kori3tl»e«a in za- Washington. -1 Predsednik '"‘“’° mmivega — za vsakega bo na- Truman je izbral pondeljek 6. kaJ- januarja, ko bo govoril nove- Upamo, da bodo novi naroč- mu kongresu svojo niki zadovoljni z listom, kot so ali naročilo. Ni pa i ki *o biUjtiMferl drugi. Mi bomo sku- če bo stopil ] ‘ aukee. Tr s is r - \ mrm AMBBlSRA DOMOVINA, JANUARY 2, 1947 AMERIŠKA DOMOVINA1 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER IJAMM pEIHVfcj, Miter) mi M. CUlr in. Published dally cict| CMm M« Cleveland 1, Oblo :pt attiirdkyi, Sunday« ood Holiday« (UaOČNlNA: b Ameriko na leto (IM; m Olenland In Kanado H poM a eno leto W OO. b Ameriko pol leta HOD; «a Cleveland In Kanado po poiti pol leta HM. b Ameriko te trt Ma HM; a Cleveland In Kanado po potu tetrt leta W 78. ' -~m........... b Cleveland In po---------- celo leto 17.00. pol leU HOO. > nate« nat »ar O. 8. HM for 11 O. K HM ttr 11 Vlit. and Panada by man HM par year. sssscsr.s Cleveland and nbgria by Carrier 1748 per year. 84 00 for • month«. HM for • month« ■ntertd u teeood-claa« Cleveland, Ohio, under the KM. at the Poll Office pi ■>88 No. 1 Thurs., Jan. 2, 1947 Zvezda mednarodnega miru Naša prva misel v tem novem letu je. mir, mir po vsem svetu; pravičen mir in trajen mir. Ta mir je pa možen samo v tem pravcu, kiga navajamo v naslednje«!: Zvezda Kristusovega evangelija ima najprej namen voditi. vsakega posameznega človeka d<> njegovega nadnaravne^ čilia, to ji do neminiljivega življenja v srečnem združenju z Bogom. A napačno ()i bilo reči, da zuto katoliška vera nima nobenega pomina za mednarodno življenje na svetu. Vera je, prjvatna zadeva, ki se konča na pragu zakristije! Tako pravijo nasprotniki katoliške Cerkve, kadar čutijo, da še ne smejo odkrito udariti po njej. Toda tako gojenje je v nasprotju s krščanskim naukom. Je res vera človekova privatna zadeva, a je tudi medna- rodna zadeva. Kakor mora vera voditi človekovo zasebno življenje, tako bi moraiii voditi tudi življenje narodov in njihove medsebojne odnose. Le v tem primeru smemo upati, da bodo ti odnošaji dobri, da bo torej zavladal na svetu mir. Take in podobne trditve nikakor niso pretveza za tako imenovani politični klerikalizem ali vtikanje Cerkve v politiko. Ta načela so edino pameten zaključek, do katerega pridemo, če se spomnimo na to, da je Kristusova vera in Cerkev katoliška, vesoljna, to je za vse ljudi na svetu, bodisi da ji vzamemo kot poedinci bodisi, da jih gledamo kot narodne skupčine. Katoliška Cerkev oziroma katolicizem, je po svojem bistvu nekaj, kar mora obseči ves svet in ima pravico in dolžnost razširiti se nad ves svet in vse njegovo življenje prekva-siti z razodeto božjo resnico., Skrivnost božjega praznika nam priprosto, a vendar do- volj očito napove to bistveno potezo in nalogo vere, ki jo bo oznanjal novorojeni Odrešenik, in Cerkev, ki ki jo bo ustanovil, da bo to vero oznanjala skozi vsa stoletja nepokvarjeno. ----Slava n!l višavah m na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji! Ta nebeški slavospev je v pesniški obliki iz- ražen program Kristusove vere: Dajati Bogu dolžno čast, a dajati tudi človeštvu na zemlji brez razlike jezika ali rodu mir, to se pravi notranji mir, ki ga daje človeku nravno življenje, a tudi zunanji mir v družini, mir v državi, mir med narodi, mir in lepo sožitje, ki bo zavladalo na svetu, če bodo ljudje urejali svoje odnose Bogu po volji, v skladu z božjimi zakoni, ki so zapisani deloma že v človekovi vesti, še bolj popolno pa v božjem razodetju. In ko izredna zvezda na nebu zbudi pozornost učenjh in uglednim mož tam na vzhodu nekje in jih privede pred novorojenega Odrešenika sveta, ali ne smemo v tem videti tudi jasen dokaz božje volje, da so odrešenja in njegovih blagodejnih učinkov deležni vsi ljudje? Po takratnem gledanju se je človeška družba delila na izvoljeno ljudstvo in na neizvoljene narode, kratko označene z izrazom “gentes” t. j. narodi, pogani bi jim rekli danes. In pred jaslicami* vidimo zastopnike obeh razredov: pastirje kot zastopnike judovskega ljudstva, modre može z vzhoda kot zastopnike drugih narodov. Vsem je Bog razodel, da je prišel čas odrešenja za vse človeštvo. Zato je stari Simeon v jeruzalemskem templju po vsej pravici zahvalil Boga, ko je držal v rokah Začetnika krščanske vere; “Videle so moje oči tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov; luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.” Tako se torej že ob Kristusovem rojstvu razodeva bistvena naloga krščanske vere, voditi vse narode k miru in sreči, naravni in nadnaravni. V božično skrivnost je vpletena zapoved, ki jo je Kristus tako odločno naložil svoji Cerkvi, preden je zapustil ta svet: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal. Če gledamo v luči teh dejstev na našo vero, ne bomo rekli, da je to samo zadeva privatnikov, brez vpliva na svetovne dogodke. Katolicizem je javna, svetovna zadeva, poklican da vodi s svojim od Boga razodetim naukom tudi življenje narodov. Načela, ki jih podaja ta nauk, pa niso rtič drugega kot načela miru. Zato ker so načela pravičnosti in ljubezni. Menda tega ni treba dokazovati. Samo vprašajmo se prav preprosto, če bi bil Hitler in Mussolini in še kdo drugi uravnal svojo politiko po načelih, ki jih podajajo že samo desetere božje zapovedi, ali bi bil pognal svoj narod in ves svet v to tako uničevalno vojno, kot je bila zadnja? Gotovo ne. In tako bi se lahko vprašali še v tisoč drugih primerih.. Pa bi dobili isti odgovor, Po načelih krščanstva bi se lahko rešili na miren način vsi mednarodni zapletljaji. In kadar se ti zapletljaji rešijo z mečem, je to samo dokaz, žta se ta ali ona stran ni držala Kristusovega evangelija. In tako bo v bodoče, do koJica časov. Iz tega pa končno lahko napravimo še ta zaključek, da kdor dela za utrditev in razširjenje Kristusove vere in Ce kve, dela na najboljši način tudi za mednarodni mir. Misijonarji, ki delajo za utrditev Cerkve tudi v deželah, kjer še ne stoji, so najodličnejši delavci za mednarodni mir, dasi jim tega svet najbrž ne bo priznal in jim ne bo prisodil Noblovo nagrado. Zato pa, če hočemo delati za trajen mir med narodi, storimo po svojih močeh vse, da bo zvezda evangelija čimprej in v čimbolj polni luči svetila v nas samih in med vsemi na- rodi. V čim več takih in med čim več narodi bo zavladalo, Slovencih: “To ljudstvo je bilo Kristusovo duhovno kraljestvo, t. j. katoliška Cerkev, tem brez morilcev, tatov, brez slabih mmm' ‘ " ! ljudi, mogel si, kakor pravi be- ugodnejši bodo pogoji za svetovni mir. Kajti tc je "kralje, stvo pravice, ljubezni in miru." / JAMAR: Ameriški Domovini za novo leto Stara slovenska navada je, da de, ki so Ni prostovoljno v svet, človek pide Za* novo leto voščila svojim znancem in prijateljem in jim v novem letu Zeli vsaj sreče in blagoslova. In zakaj bi mi begunci ne želeli te sreče in blagoslova naši “Ameriški Domovini,’ ki je postala tako ljuba našim srcem kot naš najboljši znanec in prijatelj, naš obiskovalec v naši največji bedi, po katerem prejemamo telesna in duhovna dela usmiljenja. Nage oblačiti, preganjancem dajati zaščito, tolažiti jetnike, popravljati krivice, izgnancem prinašati dih po domovini, braniti pravično in sveto stvar — a)i niso to najvrednejša dela našega časa? In tisti, ki jih opravlja, ali ki daje vso Zaščito njim, ki se za to potegujejo, ali bi ne bil naš najboljši znanec in prijatelj? Nam, ki živimo v taboriščih brez doma in predani čakanju na usodo, ki nam jo bodo drugi merili in kakor jo bodo odmerili za to, ker smo zvesto stali na braniku slovenstva in vere, je ta prijatelj “Ameriška Domovina.”' Da le vidite veselje, kp pride pošta iz Amerike! Naslovljenec se vleže na svojo slam-njačo — in vse ure ga ne premaknete, dokler ni “ves teden” prebran. In potem gre od rok do rok — in kakšna zamera je, če list ne pride cel nazaj naslovljencu, ki ga shrani; saj je v njih toliko naše usode, vsega tistega, kar smo že preživeli strahot v domovini in izven nje, da bomo ta list nosili s seboj, kamor koli nas bo pognal veter... In naj bi mi sedaj pozabili za novo Jelo na .“Ameriško Domovino?” Ne, nikoli! Zato to voščilo! Ali se Ameriška Domovina in vsi tisti, ki so nanjo naročeni in jo berejo, zavedajo, da je zdaj to edini slovenski dnevnik na da ponesejo s seboj v srcu vse tisto, kar je v domovini preganjano in obsojeno na životarjenje. Oh, in tega je tako veliko, neizmerno veliko, in mi smo te narodne dediičine tako bogati, da ne vemo, kam z njo. Z nami gre vsa tista preteklost, ki je doma tlačena in zapisana smrti: to je firs Katoliška zavest, povezana s Cerkvijo z vsem dejanjem in nehanjem, z vsemi" o-bičaji in moralnimi načeli, z vso borbenostjo, urejati svet po načelih Cerkve, naše učiteljice in z vso vero v vrednost človeškega življenja, ki je “tempelj sv. Duha.” Z nami gre torej vse tisto vrednotenje človeka in človeškega urejanja pod “vidikom večnosti,” ki je tako neizmerno različno od današnjega, v domovini uveljavljajočega se vrednotenja pod vidikom “razrednega boja.” Tu je razlika kakor med Duhom in Snovjo, med Bogom in Satanom. Ali ni že radi tega vredno, da človek zapusi domovino in gre v svet, da se vrne domov s priborjeno zmago zopetne veljave duhovnega gledanja na svet, kakor je bistveno slovenskemu narodu, kakor so nam ga zapustili dedje in očetje in bi mi radi, da bi z našimi očmi gledali tudi naši sinoyi. Prav sedaj v božičnem času preživljamo pomen človeškega rojstva Boga — Njega, ki je prišel na svet, da bo kralj kraljev! Zato smo zapustili domovino, ker smo hoteli, da vlada med nami ljubezen in ne sovraštvo, nasilje in umqr. Tisoč dvesto let je ^venski ijarod katoliški — zdaj pa naj pljujemo v lice svojim očetom in njihovi veri in gremo za njimi, ki to vero preganjajo, rujejo iz src in ji jemljejo vsako ceno v človeškem življenju, ko pa ji pritiče po le-prvo mesto! nečanski pregovor, teh šestero ilirskih pokrajin prepotovati z denarjem na dlani. Bil je to narod, ki smo ga skoraj morali šele učiti rabiti ključavnico in zapah, ki pa je z neomajljivo neustrašenostjo odklonil giljotino; sploh najboljša družba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na zemljo; sredi med njimi bi si želel umreti." In potem piše dalje, da so kljub preprostosti bili “izobraženi v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave sreče in prave slave narodov.” In osem let pozneje — 1821 — je zapisal, da “je Kranjec zmeren v svojih nagnenjih, revolucija, politična vrenja in celo hipni neredi so mu neznani: v Ljubljani se po cela leta ne čuje o zločinih. . . ” Da, tako je bilo pred sto leti, tako je bli v splošnem moralni čut razvit prav do zadnjega, ko je OF sklenila, da “mora pre-ustvariti slovenski značaj, razviti aktivni tip Slovenca.” In ta aktivni tip je pomen: zbolj-ševizirati ga z revolucijo, ropi, požigi, umori, s preganjanjem vseh tistih, ki so “odklonili giljotino" kot politično sredstvo, ki so odklonili sodelovati — kot ;e Velikonja rekel — “z malikovalci zločina,” s tistimi, ki so ljubljanske ulice omadeževali z več umori na dan! Kaj bi rekel danes ob vstopu v leto 1947 o slovenskem narodu podobni član okupacijske armade (kot pred sto leti Nodier) ;ec:mo kakšen ameriški častnik, si odkopava jame na Primor-,kem okrog Svete Gore in po Krasu?! O, vsa Slovenija je gora mrtvaških lobanj, je zbirali' šče samih slabih ljudi, ki so pridi na oblast, je staja volkov, med katerimi si niti Slovenci ?ami ne žele — “niti umreti.” Zato smo šli ml v svet, kpr. nočemo med temi volkovi živeti, nočemo niti grobov v tako one-Jaščeni paši sveti zemlji! Kdo je izdal to svetost te naše blagoslovljene svete zemlje? Mi ne, ki jo nosimo s seboj, oni pa, ki 30 jo napojili s krvjo, ki so trpljenje čutite tu- nije doma in v tujini, ki je zedi- eno, da naše trpljenje čutite tudi vi, zbrani okrog nje, da nas vsaj skušate razumeti in nas razumete ter nam pomagate * besedo in denarjem. Naša odsekana veja z domačega debla se je prijela kot živ cep na vaše sicer usihajoče drevo v tujini in verujemo: zelena odsekana veja bo zaživela, in usihajoče drevo bo dalo nov cvet, jesenski cvet, ki je še bolj zaželjen in lep. . . Sokovi se že pretakajo skozi obe skupnosti, življenje se oglaša v obeh, budi se povezanost v koreninah in prvi živi cvet je prav “Ameriška Domovina” ... Zato je “Ameriška Domovina” naša in bo naša, tudi če bomo svo-'jo novo domovino ustanovili kje daleč od Amerike, kje pod tečajnikom ali v afriški puščavi: “Ameriška Domovim"'bo šla z nami in bo vezala dve emigraciji z domovino in med sabo. In za novo leto ji samo to želimo, da naj nam ona - postane centralni izseljeniški list, ki bo predstavljal svojo ameriško e-miaracijo in našo novo, zraven pa s\vse tisto, kar smo prinesli kot deAjščino e seboj, izraz naj bo vse naše slovenske in katoliške vzgoje... In, še vei: izraz naj bo tudi vsega našega naroda, ki trpi doma in tam ne pride do besede; v tem listu najde svoj glas in svobodno izpoved, postane naj tako izraz resnično “Zedinjene Slovenije” — Slove- njena preko meja in vkljub mejam po svojem duhu, ki je — pravi duh slovenskega naroda! In ko be nasilje v domovini prenehalo, ko se bo narod zopet smel svobodno vladati in odločati o sebi in svojih — tedaj, g. urednik — bo “Ameriška Domovina” dobila gotovo priznanje, kakor ji gre, izraženo najlepše z besedami starih'rimskih pohval: “Bila je zaslužna za domovino.”. Zaslužna v času naj-hujšega osamljenja in trpljenja njenega najboljšega dela, zaslužna tedaj, ko je bil edini glas vpijočega v svetu o naših krivicah in tragedijah in trpljenju. Ali se Amerikanci zavedajo, kaj imajo v “Ameriški Domovini?” Mi ubežniki vemo, kaj imamo v njej; ivoj odomovino! In zato za novo leto ne smemo manjkati pri čestitkah, želeč srečo in blagoslov uredništvu in vsem, ki imajo pri njej besedo, listu pa razmah in uspeh v borbi za pravo obličje Slovenije, iz-krvavljene, mučene in držane v strahu, pa zmagujoče, kot zmaguje vsaka pravica nad krivico. Bog naj bo z listom in z vami, ki ga berete in z nami, ki šele nastopamo pot v svet, in z vsemi, ki v naši skupni domovini čakajo vaše pomoči in naše vrnitve! DROBI VESTI IZ SLOVENIJE (Dofile preko Trsta) (Nadaljevanje > 1. efcranl) ce v Makedoniji. Tam je bilo so napravljene tako, da v nje meseca, oktobra zastrupljenih 43 t puste do pol metra visoko vodo.! partizanskih oficirjev. Vsi so na V takih celicah morajo “trdo-1 tem zastrupljenju umrli s kuhar-vratnejši zločinci” proti režimu';em vred. Zdravniška pomoč? ’ prebiti po več dni, da jih “omeh-j je bila takoj poslana z letali čajo.” To je znano mučilno sred- stvo ,ki so se ga boljševiki naučili od Kitajcev in sedaj zanesli po vseh državah, ki so odvisne od Rusije. Razen tega imajo po celicah napravljene posebne omare, ki so zgrajene tako, da je v njih mogoče samo stati, ne more se niti poklekniti in niti sesti. Po nekaj dnevih, ki jih mora žrtev policijt preživeti v tej omari, je živčno in telesno ta- svetu, ki govori v imenu naroda s*:v*c' vrednot svobodno besedo o trpljenju Zdaj naj se poklonimo — u-pred komunistično totalitarnost- j moru, ki ga je šele Satan posve-jo med okupacijo in po njej?) til za politično,sredstvo >" i< Res je, da izhaja v Gorici še "Primorec,” pa je tednik in izključno verski list, ki posega v sedanje dogajanje na Primorskem in doma v kolikor se zadeva v naše katolištvo; toda dnevnik, ki edini brani postopanje velike večine naroda med vojno in ijjegovo trpljenje sedaj, je e-dino — Ameriška Domovina. V njej je našel zopet svojo besedo narod, ki je moral zapustili domovino pred azijsko krvoločnostjo \slovenskih brezbožnih komunistov. 20,000 izbrancev je to bilo, cvet naroda, izobražen-stvo in kmetstvo in tretjina veh slovenskih duhovnikov! In koliko bi jih še šlo čez mejo, da jim je bila dana možnost in sreča! Tako pa so ostali doma in gledajo na nas kot izbrance uso- in je bilo pri nas tako vporabljeno. Kdo v sto letih slovenskega političnega boja od leta 1848 do 1941 ve samo za en umor iz političnih razlogov? Danes jih pozanmo na desettisoče samo v letih med 1941 do 1945 — do konca sovražnosti in okupacije, a na desettisoče tudi v miru, ki jih Kajn ne more z ničemer o-pravičiti, samo s krvoločno sovražnostjo do bratov drugačnega — miroljubnega — mišljenja! Poglejmo, kakšen je bil nekoč slovenski narod in kakšen je zdaj! V Zgodovini slovenskega naroda, ki jo je izdala Mohorjeva družba, beremo, da je med francoskimi vojskami v Ljubljani živeči pisatelj Nodier pozneje (1818) takole napisal o ko izčrpana, da prizna vse, kar sankcionirali umor in zločin kot od nje zahtevajo, naj bo res «li svoje edino sredstvo političnega ne Radi tega 0 0ZNI kroži na boja, prav kot je zapovedal njih Hrvaškem reklo: “Kdor pride v vodja Kardelj: “Streljajte, stre-; 0ZN0 nedoiženi ne prjde jz nje Ijajte vse! ! !” | zdrav, a kdor pride v OZNO Mi smo ušli prostovoljno iz kriv, ne pride iz nje žiy.” tako izmaličene, duhovno po-! dr ivo POLITEO POBEG-kvarjene in nasilne domovine in' NIL. — Poročali smo, da si je iščemo po svetu drugo, da si jo ustvarimo j>o obličju one naše poštene, dobre, plemenite in krščanske, ki jo' nosimo mi in jo nosite vi s seboj v srcu. In na tej poti smo se srečali z vašo — ameriško domovino in videli, da je v nji še nekaj ljudi, ki čutijo slovensko, ki so si postavili za svoje vodnike Barago in Slomška in Gregorčiča in Cankarja, same naše ljudi, ki so hoteli videti svoj narod rastoč iz katoliške vernosti, iz slovenske narodne zavesti in člove-. ške socialne ljubezni do bližnjega. . . Po “Ameriški Domovini” smo začutili, da je ta vez med nami tesna, da smo še vedno — upal zagovornik nadškofa Ste-pinca reči nekaj besed v njegovo obrambo, če tudi ne veliko. Vsak političen obtoženec je v Jugoslaviji že v naprej obsojen. Sodišče je samo izvršni organ v lade. Tudi zagovorniki morajo govoriti samo za režim proti obtožencu. Politeo je naredil nekaj več, seveda brez uspeha. Toda to so mu vzeli tako za zlo, da je mož mislil, da se reši samo z begom. Zbežal je iz Jugoslavije in pribeža v Italijo. Tako poročajo tukajšn: listi. ZASTRUPITEV PARTI Skopija, je prišla prepozno, strupljeni so pripadali štabu proletarske divizije. Kakor moremo odobravati takega i na domače vojske, vendar dogodek kaže, koliko soy kov ira» sedanji režim. ZGODBA RISTA NA. — "Eden izmed begunsKin listov, “Glas Jugoslavije,” prinaša sledeče: Številnim pobeglim Titovim dipohnatom se je sedaj pridružil tudi predvojni salonski komunist dr. Risto Jelačin. Bil je v taborišču El Shat v Egiptu, odkoder se je vrnil domov. Po povratku je bil postavljen za trgovskega atašeja Titovega poslanstva v eBrnu, v Švici. Pred meseci pa je bil odpoklican, da se vrne domov. Smatral je, da to ni pametno in varno. Od sv6-jega svaka Aleša Baeblerja, znanega komunističnega voditelja, je dobil neke dokumente in jo popihal v demokratični svet, na-mestu da bi se vrnil domov. Ko se je to zvedelo, so komunisti dvignili velik prah in' “pomočnik zunanjega ministra” Baebler se je komaj izmazal. Njegova sestra Damijana, Yelačinova žena, pa je dobila od oblasti ukaz, da mora takoj podvzeti korake za ločitev zakona. Kot vestna koi munistka je to baje tudi storila-. Tako je sedaj Risto brez služb* ZANSKIH OFICIRJEV. — in brez žene. Pravijo pa, da 6* Podtalni boj, ki se bije proti režimu označuje zgodba iz Strunu tolaži s tem, da je vsaj glavo rešil. tl VEHJA»¥ AL' PA NE Halo! Vse zdravo v tem letu je prišel do spoznanja, da za mo-Gospodovem 1947! Da bi to-le ja leta niso višave nit kaj pripo-kolonco zdravi brali in pisali — ročljive; se človeku zvrti v glavi, privoščim sebi in vam. ( je rekel, ko pride v leta. Bom pa Ali ste jo našli? Kaj ne, da šel ‘n vprašal, ee bom plačal spo-ste štefnali za njo in jo iskali daj kaj več renta. Dokler bo tam pri vrhu. Kaj se ve, če ni ka- OPA, ne bo nič več, so rekli, po-teri zadrajsal časqpis v kot, mi- tem se bomo pa že zmenili, sleč, da ni kolone. No, dokler se tukaj spredaj Veste, so mi odpovedali tam vrtim, že še gre. Ampak če me gori. Dolgo let sem bil tam pod todo p* enkrat porinili kam za-stražjo, zdaj so me poslali pa v dej, p« ne vem, kako bo šlo. brusite jezikov, češ, kaj pa spet to! Počakajte nekoliko, da se beseda uleti. SaJ*ni rečeno, da moram biti vedno tukaj pri tleh, ker nisem podpisal nobenega “lisa.” Napravili smo kontroht, da imam pravico iti nazaj tje gori v zadnjo kolono, kadar hočem. Majku bom dal eno cigaro, pa me bo preselil. Ako komu ni všeč, da je kolonca tukaj, naj mi naznani. Se reče, saj bom itak napravil, kakdr bom jazi hotel, vendar se človeku dobro zdi, če sliši kako sugestijo. Opazili ste tudi, če ste hoteli, da ima moja glava nov klobuk. Ga pihne, kaj ga ne? Veste, napravil mi jo je na lastno roko naš slovenski umetnik Matt Mlinar, ki ima take lepe reči kar v mazincu. Stara glava se mi ni več dopadla. Kaj vem, kje je dobil naš Majk j tjstega pajaca, ki se reži kot n« bi pisalo. Ampak če kdo misli, da bom zdaj kar planil na Willard, se strašno moti. Pa še ki me ljudje svarijo: le ne prenaglo, se nikamor ne mudi. Basist France iz New-burgha mi je oni dan pisal črno na belem: “Le vleci in raz-pina, ki ne more ne naprej ne jegvaj tisto pot na Willard da If.i d npnmpi) sBmlbom° d,je ia8a bral1- Ta hud0 koč ena reiria: “Da bi se le razčesnil, pola st, nagraužna!” Take nič več, sem rekel Mlinarjevemu. Napravi mi kaj bolj spodobnega, ki se bo pri-šikalo mojim letom. Okej, je rekel in mi namalal visoko svetilko, pod njo pa ubogega tr- nazaj. Kaj si neumen, sem mu rekel, kaj bodo pa ljudje rekli, če se jim v takem stanju predstavim. Ženske bodo vile roke in vpile: “Se ga je že spet nažrl, krava! Uh, če bi ga jaz imela samo en dan, bi ga že izučila in bi ga!” Veš, Matt, sem mu naročal, napravi mi kaj pohlevnega, takole s kakšnim pankeljčkom, si že prestal, ko si se navečer-jal, spal boš tudi v Jolietu, kot vidimo, torej kar lepo počasi in s pametjo.” Torej le počasi! Tam na Willardu so že itak obupali, da bi se še letos videli. Willard-ski gospod so. rekli, da me pred predsedniškimi volitvami 1948 ne pričakujejo tje gori. Sedem let je lezel polž v Višjni gori da ne bom v jezikih in ki sem!na plot, pa je še prekmalu na tudi sam bolj pohlevne sorte.! (Jpugo stran — padel, so rekli. pritličje. Naš Mike, ki postavi črke in vrste take, da so za oko, it se bom držal cigan belemu kruhu ! 'M Pa mi je tole napravil, da sem j Torej počasi, pa gvišno. ga na vso moč pohvalil . še enkrat vsem mojim, ki se Tako imam zdaj nov klobuk tukaj tako fietno pogovarja- ne svoje stope vsaksebi, da je ne- in nov rent. - Ni postajna, da se ‘ mo: Bog živii ■ ujjjjjjM S i-v Ljudske povesti FRANC JAKLIČ r Ta sklep jo je potolažil, da se je obrisala in šla v hišo. Mati je bila žalostna in nevoljna. “Ko bi te svakinje ne bilo, koliko bi bilo manj prepira pri nas! On je že tako nagel, dostikrat g;t pa še ona nahujska. Kaj je bilo treba danes prepira? Da si tako izmisli!” “Ančka, ali te je zelo zabolelo?” vpraša mati hčer sočutno. “Nič!” “Pa so te tako udarili, da si se kar zganila” "Malo maram. Kaj takega se že prebije.” “Da si gredo teta tako izmisliti in tebe in Gornikovega tako skupaj spravljat! Kako so vala in tarnala je: "Kaj bo? Kaj bo? O, Bog se usmili! Kaj bo dejal on, ko izve, da je res?” Lazarica bi se ne bila nič protivila hčeri; naj bi vzela tistega, kogar ima rada. Gorni- kovega Antona; toda vest ji je rekla, da ne sme delati proti volji moževi, ki pa ni imel veselja dati hčer takemu nema-niču. Tudi si ni upala moža pregovarjati, Jter se ni nadejala uspeha. Zato je svarila hčer: “Ančka, ubogaj mene in očeta pa Antona pusti!” “Aha! Potlej bi ga pa druga dobila! Anton je moj!” “Ako ti pa oče ne puste vzeti ga?” “O. saj ne bo zmeraj tako. Liga Katoliških Slovencev v Ameriki ‘Ko je škof Lah šel na bir- vzel to svoje stališče radi mate- JAVA ZAGREBŠKEGA NADŠKOFA DR. STEPINACA Brooklynski TABLET prinaša v angleškem jeziku ves gd-vor, ki ga je imel zagrebški nadškof STEPINAC pred sodnim zborom ob zaključku svoje obsodbe. List pravi v uvodu, da je s tem govorom Stepinac jasno razgalil postopanje komunistov v Jugoslaviji. Tu naj sledi v slovenski prestavi samo druga polovica Ste-pinčevega govora, ki pove komunističnim sodnikom v bnk, koliko je vredna njihova toliko hvalisana “svoboda.” Nadškof Stepinac je govoril: nos?” "Dominikanci so mi poslali neko duhovno knjigo, ki sem jo jaz prevel iz francoskega. Tisk je stal 76,000. Poslali smo jim knjige, prejeli jih niso nikoli. Kdo jim bo povrnil škodo? Ali je to svoboda tiska? Društvo sv. Jeronima, ki je izdajalo katoliške knjige, je moralo prenehati. To je velik zločin nad ljudstvom, da se njegova največja in najstarejša kulturna ustanova tako spravi s poti. "Očitali ste mi delovanje mo- | movanje proko Drave in je bil njegov namen prihoda znan, so ga poslali nazaj in ga zaprli čez noč v Koprivnici. Vaši lastni ljudje, ki so bili z vami v gozdovih, so prišli k meni in dejali: To je nedostojno obnašanje. Protestirali bomo pri oblasteh. In ko je škof Burič bil na birmovanju, so mu metali kamenje skozi okno v sobo. In kakor sem slišal, so tfftli škofa Pušiča obmetavali z gnilimi jabolki, jajci in tako dalje. mogli vendar Gornikovega so-1 Bodo že drugačne volje.” i je dobrodelne ustanove Kari-"In zdaj, kaj je jedro na na- j tas. Toda povem vam v obraz šega medsebojnega nasprotja, j s tega mesta, da je Karitas na-kaj je pravi vzrok za našo uso-j redila nepopisno veliko dobre-do? Zakaj se nismo mogli na|ga za naš narod in za vaše ot-; miren način pogovoriti? Dr- roke.” diti? Je že res: Kjer baba ne zmore, pa hudobec pripomore, da je potem prepir in prekli-njevanje in se dela greh brez potrebe. No, kar tako na celem raznašati, da imaš ti Gor-vega V’ “Mati, ali jaz imam Gornikovega res rada.” — izpove hči pogumno. “Ančka!” zavrisne mati pre- “Nikoli! Nikoli ga ne boš vzela!” “Bom videla! Pustim ga pa tudi ne! Še danes bom vse povedala očetu!” “Ančka! Nikar še! Nikar še danes! Bo že kako!” je dejala mati prestrašena, ker se je bala moževe naglosti. Do večera je vedela vsa vas, staršena in se vsa trese. “An- kaj je bilo opoldne pri Lazar-čka! Prej si pa rekla, da ni'jevih . . Roianka je pravila res!” j na vsa usta, da ni nič res, da bi “Pa je res! Gornikov bo imela Lazarjeva Ančka Gorni-moj!” j kovega, da si je to samo Bar- “Ančka! Oče! Oče! Ančka, bič izmislil. Grozila je Barbi-kaj bo ; ču, da mu bo Lazar uro navil, Mati je sklenila roki v ob-da bo vedel poštene ljudi ob- upu. “Naj- bo, kar hoče, jaz ga - rekovati. vam rada!” “Jej! . . Jej! ička! Molči! maš očeta!” . . Jej! . . Molči,! Saj Ko je bil Barbič izvedel, da mu Rožanka grozi zato, ker je žavnd tožilec je med razpravo j * * • pogosto poudaril, da ni nikjer j “Naj omenim vprašanje verna svetu tako velike svobode j skega pouka v naših šolah. Obvesti kot tu,v naši državi. To-!javili ste te-le odredbe: Verski rej si jemljem svobodo, da ugo-1 pouk je prepovedan v višjih tovim nekatera dejstva, ki do-! razredih srednjih, šol, v nižjih kazujejo nasprotno. ; razredih je pa dovoljen za tiste “V prvi vrsti ponovno izjav-j otroke, ki se sami priglase. Le ljam, da je bilo od 260 do 270 kako morete dati nezrelim ot- “Tako ‘svobodo’ smatramo-mi za farso in nočemo biti brezpravni sužnji. Borili se bomo za svoje pravice z vsemi postavnimi sredstvi in to prav tu v tej državi." “Da vam bo bolj jasno, zakaj še borimo, naj vam, navedem Še tri ali štiri zglede vaše ‘svobode.' V šolah se zdaj uradno uči v nasprotju z vsemi zgodo-vinskimi dokazi, da Kristus ni nikoli živel. Vedite, da je Kristus Bog. Zanj smo pripravljeni umreti. In vi danes, učitfe, da sploh niti živel ni! In če bi kak učitelj trdil drugače, bi prav gotovo izgubil službo. Povem vam, gospod državni tožilec, rialnih dobrin, se motite. Ostal sem trden tudi še potem, ko ste mi vse vzeli. Mi nismo nasprotni ideji, da tji delavstvo dobilo večje pravice v tovarnah, saj to je v s'tnislu zahtev papeških okrožnic. Tudi nismo nasprotni reformam. Toda komunisti naj nam dovolijo eno: Ce je svoboda pri nas za širjenje materializma, dajte nam poteim svobodo tudi za širjenje naših načeli Katoličani so umirali in bodo še umirali za te pravice.” (hrvatskih) duhovnikov pobi-, rokom na razpolago, da se sa- J M^atnTkZkemfaZ bo po njej. tih od strani Narodnega Osvo- mi odločijo za verski pouk ali bodilnega Gibanja. V nobeni proli verskemu pouku, odreka-drugi civilizirani deželi na vsem ie pa to pravico onim v višjih svetu ni bilo toliko duhovni- razredih, ki vendar lažje prč-kov pomorjenih na tak način za sodijo vrednost verskega pou- taka dejanja, kot so se jim očitala. Tako na primer bi bil slatinski župnik Burger kot član Kulturbunda obsojen recimo na osem let ječe. Toda ne pri nas! Ubili so ga zato, ker je po svoji dolžnosti spra- raznesel Lazarjevo Ančko, je'vil na varno' kar ie PriPadal° prisopihal k Rožanki in jo narodnemu božjepotnemu sve- ,vprašal:.“Kaj pa ti govoriš, poznam! Dokler je čas, da sem jaz raznesel Lazarjevo golčala, kadar pa pride punco?” povedala.” “He? Kaj je nisi ti? .Kaj Vnolčal Am po “le bc Mtrme! bodo tepli!” e!” “Ančka! O ti nesrečno dekle!” - Lazarica je bila sedaj res v skrbeh in vsa osupla. Mislila je, da je Rožanka vso stvar iz trte izvila. A glejte, nič ni bi- lo izvitega — ampak vse res- nično . . Ančka je imela Gornikovega Antona iz Kozje repa ■ . Joj! Lazarica ni vedela, kaj bi naredila, samo vzdiho- u. ■r jfe 'ff AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 941» ST.CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugo- slavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Kottanderju boste vedno dobro postreženi. ONE |*| DAY mmivnSiNUKlIiS YOUR BUY WORD nisi? O, nič ne boš utajil! bo že Lazar pokazal!” “Kaj sem pa rekel?” . , , “Kaj si rekel Kaj vem? Ali mar nisi vsega meni povedal?” Ko jo. je pa Barbič trdo prijemal, naj pove, kdaj je nji kaj rekel, pa Rožanka kmalu ni vedela, kje je vso stvar izvedela. Dejala je: “Jaz res ne vem, kdo mi je povedal, pa si moral že ti biti, ki greš tako po vasi.” Selška dekleta so tisti dan kar poskakovale, dirjale sem-intja in se vpraševale: “Ali že veš? — Ali si že slišala? — Joj! — Joj! — Kdo bi si bil mislil! — Zatajila ga je!” Pa so si pripovedovale na dolgo in široko, kako je bilo pri Lazarjevih opoldne, in v mraku so se kar zgrinjale na luži. Nekatere so prinesle plevela in korenja, da ga opero; druge so prišle izpirat umazano oble- tišču. Duhovnik Povoljnjak je bil ubit na cesti kot pes in se mu ni dala prilika zagovora na kaki razpravi. Enako se je godilo obtoženim redovnicam.” • **') “V nobeni drugi civilizirani deželi bi za take reči ne padla smrtna kazen, ampak kvečemu zapor. Ljudstvo vam tega ne bo nikoli pozabilo. To je tista vaša “svoboda.” “Naše katoliške šole, ki smo si jih postavili s tolikimi žrtvami, ste nam odvzeli. Delovanje, naših semenišč ste nam o-nemogočili. Če bi Jaz ne bil dobil sedem vagonov hrane iz Amerike, bi ne bili mogli ničesar narediti za naše stradajoče kmečke otroke. “S silo ste nam vzeli vso imovino naših semenišč. Naredili ste prav to, kar je naredila GESTAPO, ki je zaplenija semenišče v Mokrici. Mi nisnio proti agrarni reformi. Svelta Stolica je celo izdala celo vrsto okt-ožnic o socialnih reformah. Toda, kar ste napravili, bi bili morali napraviti v dogovoru s Sveto Stolico. ka kot mlajši? Naše usmiljenke po bolnišnicah so tudi podvržene nepopisnim težavam in revščini. “Dalje. Proti volji ogromnega števila ljudstva ste uvedli civilni zakon. In zakaj niste te svobode tolmačili tako kot bi si želel naš narod? V Ameriki, ki je modra republika, si vsak lahko sam izbere ali civilno ali cerkveno poroko. To je vse bolj modro. Mi rie trdimo, da ne sme- imeti država nobene Kristus je temelj vsega krščanstva. Vi ste v skrbeh za pravoslavne Srbe. Povejte mi, kako si predstavljate pravoslavno krščanstvo — brez Kristusa? In kako si predstavljate katoliško cerkev—brez Kristusa? To je nesmisel prvega razreda.” “V današnjih šolskih knjigah je rečeno, da je Mati božja «- prešustnica. Ali ne veste, da je Mati božja najsvetejša žena po veri in čustvovanju katoličanov in pravoslavnih? “Uzakonili st« na uraden na- kontrole nad' žertRbami: 'fbda a»-W*-^.;«.wek. izhaja iz naši ljudje imajo velike teža- °pice' No, morda'se v,sam. po. ko, in se druge pa samo noge “Uničili ste nam naša siroti-umivat. Pa so si iemele toliko | Jča. Zatrli ste nam naše tiskar-povedati, kakor Bi se že sedem I ne in niti za eno ne vem, če še tednov ne bile videle. Pripo- obstoji. Nič več nimamo avo-vedovale so si na glas pa tudi jih listov, ki ste jih pred sodi-samo na uho, tleskale z rokami, ščem tolikokrat napadli. Ali ni trkale se po prsih in se smejale, naravnost nesramno od vas, ko NHwpi y— tmi vfciitai N ym 4% fM v«* vftmiM tfc* «r*- Ca* mi Cwwliat la tak*, haatafcal. lack OotA-toy (brand) Malriplt VHwria Capwla contain« ih« Ml M Mr af O* vho- da tafaViauail la Komo wrtrh San kava baaa mallkhd. Taka aaa capatla ovary aomlnf mi ya* kakor bi bile “sekirice našle.” “Jejhata! . . Jejhata! . . Kdo bi si bil mislil . . Toliko časa ga je motila, nazadnje ga pa zataji!” je vzkliknila Koza-čeva Marta. "E, saj m^nda še nič ni bilo med njima!” je oporekala Jer-načeva. “Ančka bi ga bila menda že rada, pa je Gornikov pre-ošaben, ker misli na kako kra-jljičino.” * “O, ti pa nič ne veš! ... . Prav nič ne veš, Jernačka! O, trdite, da nima Cerkev nikjer na svetu toliko svobode kot pri ve s tem, ko morajo najprej skleniti civilno poroko, potem šele smejo v cerkev k poroki, če bi se bili obrnili na nas, preden ste naredili tako postavo, bi vam bili mi dali nasvet v prej oplenjenem smislu.” “Samostani nekaterih redovnikov so konfiscirani. V Bački. Nekaj cerkva v Splitu ste spremenili v magazine. Ne vem, če je še tal^o. Cerkvena posestva ste zasegli brez pogodbe s Sveto Stolico. Sami pa vidite, da ljudje kljub agrarni reformi nočejo sprejemati tiste zemlje. “Toda materialna vprašanja so najmanjši problem. Kar je žalostno, je to: “Niti en škof alt duhovnik mi varen življenja ne ponoči ne podnevi. Na Suša-ku so škofa SREBRNIČA na- tegujete za to čast. Toda kdo je tisti, ki uzakoni tako teorijo kot uradni pouk, ko noben u-čenjak svetovnega' slovesa tega več ne verjame? “Po vašem naziranju je materializem edino vreden sistem in to pomeni, da Boga in krščanstva ne sme več biti. Ako res ni nič drugega kot materija, po tem hvala vam za vašo “svobodo”! Eden vaših vplivnejših mož se jrnekoč ustil, da ga ni človeka v tej državi, ki bi ga ne mogli privleči pred sodišče in ga obsoditi." “Naj nihče ne misli, da jaz hočem vojno med Cerkvijo in dišavo. Na; se sedanje naše oblasti pogodijo s Sveto Stolico. Cerkev ne priznava diktature, toda zato ni nasprotna po- pačili pobalini, ki so jih k na- štenemu dogovoru. To se lahko padu nahujskali vplivni odrasli. Cele tri ure so ga mučili in vdrli celo v njegovo privatno stanovanje, med tem ko je vaša policija in milica mirno gledala. Enako stvar sem sam preizkusil v Zaprešiču, kjer so me napadli s kamenjem in revolverji.” ~ * * *■. napravi. PotenT'-Bodo škofje vsaj vedeli, kaj imajo storiti,' in potem ne bo treba duhovnikov loviti in kazati na njihovo krivdo, kakor se je zgodilo tukaj. “Končno željm nekaj reči na naslov komunistične stranke, ki je koncem konca moja tožite-Ijica. Ce mislite, da sem za- | - "AH j* ffc* M j ta dva sta se imela, imela”, j ugovarjajo vse vprek. MM “Zaključujem: Ako je kaj dobre volje, se lahko pride do sporazuma. Toda začeti morajo sedanje oblasti. Niti jaz niti drugi škofje nismo poklicani, da se spuščamo v razgovore o temeljnih Vprašanjih. To je stvar države in Svete Stolice. Kar se Pa mene tiče in moje obsodbe, jaz ne prosim nikake milosti. Moja vest je čista.’! Te besede veliko pojasnijo. Rev. Alogsius Medic, tajnik. VE( POMOČNIC ZA (AFETEMJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 36 let starosti naj se priglpcijo. $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj MALI OGLASI GEORGE PANCHUR , in SINOVI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramp in dekoriramo 19903 Waterloo Rd. KE 2149 Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo priti obilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company *oba901 700 Prospect Ave. TOOL & DIE MAKERS 40 ur, 6 dni v .tednu Dobra plača od ure Stalno delo Dobri delovni pogoji Bishop & Babcock Mfg. Co. 1286 E. 49. St. (5) MANDEL DRUG 13102 WATERLOO RD. Tapco OS Mo ving £ Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 9680 potrebuje mlade Zenske u Inšpekcijo in delo pH strojili Premija n nočni Sift Zslasite se od 8 «J. do S sv. THOMPSON PRODUC TS INC. ^ 23555 Euclid Ave. Euclid. O. (7) . Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od |1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2.18. each month)' RE-NU AVTO BODT CO. Popravimo ni avto tn prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender Ja. Weldlnal , JOHN J. POZNIH OLenvUle 3830. m M Utni M. East 61st St Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 81st St. HEnderson »Ul ’ Be priporoča sa popravila In barvali te vaten avtomobila. Delo totno In dobro. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St Clair Ave. aminu nu 6« pivo. vino. Kanje In doba prigrizek. Be pripoočamo n oblak. Odprto do 2:30 zjutraj Michael’s Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, ■ " “L kaj pa veste?” ' Vse vemo. O, vemo, zakaj Gornikov ni imel dobre besede za druge; v to Ančko je bil tako zaverovan. Sedaj pa ima, hihihi . , O, sedaj bomo pa še dobre, samo če bomo hotele biti!” “Jaz pa še sedaj mem.” - . 4 * . -'.'saw.—. lastnik Cvetlice za vse namene 6823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) Moški se sprejme Sprejme se mladega oženjenega moškega, najraje Slovenca, ki bi vodil prodajalno s pijače v okolici SR Clair Ave. in 62. cesta. Pošljite pismene ponudbe na upravo tega lista in navedite svoje zmožnosti in priporočila. (D TAPCO Radi razširjenja nate organizacije potrebujemo mlade moške za Inšpekcij« ln delo grl ztrajlh. Ta dela ne zahtevajo nobenega pred-znanla. Prosilci morajo biti pripravljeni delati na kateremkoli Hftu. Izbranim moikim « nudi prilika za napredovanje ln dolga zaposlitev pod Izvrstnimi delovnimi pogoji ta po dobri plači od ure. Premija sa nočni Uft Priglasite se od 8 zj. do 9 zvečer. THOMPSON PRODUCTS INC. 23555 Euclid Ave. EUclld. O. Kraška kamnoseška obrt MALI OGLASI 13425 Waterloo Rd. IVaabae Ml EDINA SLOVENSKA IZDKLOVALNT-OA NAGROBNIH SPOMENIKOV Na zadnji poti: — Bivši luksuzni francoski potniški parnik Normandie, katerem je urm ogenj v newyorškem pristanišču in katerega so z velikanskimi stroški zopet splo-vili, je bil pred kratkem, prodan za staro železo. Parnik je veljal, ko je bil izdelan $62,- VRzai&ttBS* rj?.:aMsy Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Drug i- Rd. Novi fumezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali poro. Resetting »15 - člMenJe «5 premenjsmo stare na plin ali olje Thermoetat r LOKALNE VESTI Mestni davek zvišan za $2.05 Davek na nepremičnine za mesto Milwaukee bo za leto 1947 zvišati! za približno $2.05 od tisoča cčmlne vrednosti po* sestva. Letošnji davek je znašal $25.08, s poviškom $2.05 za lečo 1947 bo torej novi davek $27.13. K temu pa je seveda treba prišteti še okrajni davek, ki je do sedaj znašal $14.10 od tisoča, in ki bo z novim letom gotovo tudi višji, vendar okrajni odbor ni še naznanil svojih številk. Pripravimo se torej lahko kar z gotovostjo, da bomo prihodnje leto plačevali od $4 do $5 več davka od tisoča kot smo ga letos. Mestni očetje jamrajo in opravičujejo to povišanje, češ, naši državi, je bil državni za kon, ki je prepovedoval uvažanje plina oziroma polaganje cevi zanj iz drugih držav. Pri zadnjih volitvah so volivci od-glasovali, da se ta zakon prekliče, vendar pa morajo ta od lok formalno odobriti tudi posamezni prizadeti okraji, odnosno mesta, v katerih naj se naravhi plin., uvede. “Two-Way” radio za taksije V kratkem dobe milwauški taksiji takozvane “two-way” radio aparate, kar bo omogočilo hitrejšo in boljšo postrežbo publiki. S prvimi poskusi je pričela policija in šerifov urad že lansko leto, in ker so se obnesli, jih hočejo zdaj uvesti tudi taksi družbe. Che- zzič'jsiTctiS- s* • * -r sko leto smo imeli kar dva|^a 75 ze pred mesec, ter bo JtnJJca “garbage collector- lza“la , Ji jev,pa tudi aldermani sami”; Njenemu Ogledu sledi so zahtevali povišek, oziroma so si ga vzeli, v svojih mesečnih draginjskih dokladah), torej naravno, da moramo zvišati tudi davek, pravijo. Mestni odbor odobril uvedbo naravnega plina Po burni seji mestnepa koncila za in proti dne 9. dec., je bil končno sprejet predlog s 15.proti 12 glasovi, da se odobri uvedbo, naravnega plina za mesto. Kljub temu, da so vo-, livci v novemberskih volitvah dali takorekoč mandat, da se tudi v Wisconsinu uvede naravni plin, je imela opozicija vendarle še v^dno krepko zaslombo pri mnogih mestnih očetih, ki so govorili proti uvedbi. Glavni boj proti uvedbi so, naravno, vodili premogar-ski interesi, ki se boje, da bodo z uvedbo naravnega plina izgubili dosti “businessa.” Wisconsin je na osrednjem zapa-du edina država, ki nima naravnega plina. Vzrok in glavna zapreka, da ni bil naravni plin že davno uveden tudi tudi Yellow Cab družba, ki pa jih bo inštalirala za enkrat samo 10, nadaljnih 244 pa pozneje tekom leta, kakor hitro jih dobi. Kakor znano,' je bilo treba dosedaj kaj pogosto čakati na taksi včasih po cele ure, predno je prišel do svoje “call-boxe” in od tam na mesto, kamor je bil klican. skie podporne organizacije. Doma je bil iz Ljubnega v Savinjski dolini ter je prišel v Aiqgriko, ko mu je bilo 14 let. Leta 1930 je bil izvoljen za državnega poslanca v Wiscon-sinško postavodajo ter je služil en termin. V politični ori-jentaciji je bil socijalist, vendar ne slovenskega čikaškega kova ter je odklanjal njihove taktike. Pred smrtjo je sprejel verska tolažila in bil pokopan iz tukajšnje slovenske cerkve Sv. Janeza Evangelista na katoliško Holy Cross pokopališče. Domača zabava društva Sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ Društvo Sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ priredi v nedeljo 2. feb. v tukajšnji S. S. Turn dvorani za vrpivše se vojne veterane domačo zabavo, na katero se odbor že pridno pripravlja, da pogosti in počasti svoje člane, bivše vojake v zadnji svetovnkvojni, kakor so to zaslužili. VabljeBo je tudi vse ostalo občinstvo. Zabava se bo pričela popoldne ob 5. uri z večerjo in po večerji se bo raž vil pester program. Vstopnice se bodo v nekaj dneh dobile pri članih društva v predprodaji ter bodo po $1.20, vključno z davkom. Nov grob V torek, 17. decembra je v 47. letu starosti umrl Charles Blasica iz 531 E. State Street, doma iz Gorice v slovenskem Primorju. Bolehal je dalj časa. Poleg sina Charlesa zapušča tu še tri brftte, Romana, Antona in Matta ter v domovini brata Lovrenca, kakor tudi svakinje in več nečakov in nečakinjo. Pogreb je bil na Mt. Olivet pokopališče. — Pokojnemu blag spomin, rodbini pa naše sožalje! OPA distriktni urad za Milwaukee Ta urad bo z 31. januarjem definitivno odpravljen. Vse funkcije, v kolikor jih še ostane in ki jih je do zdaj vodil ta urad za milwauško okrožje, bodo prenešene na lokalne podružnice. V dosedanjih prostorih v Plankinton poslopju na 161 W. Wisconsin Ave. ostane samo urad za rentno kontrolo, in pa državni oddelek za administracijo sladkornih odmerkov. Naloga lokalnih podružnic pa bo rešiti vse nerešene zadeve v zvezi s prejšnjo kontrolo cen, ki z odpravo OPA uradov niso bile prizadete. Poroke Poročili so se zadnje dni: John Otestereicher, 4418 Lisbon Ave., in Olga Ilovšek, 2554 N. 84fh St.; Jacob Ple-sko, 713 W. Wright St., in Pauline Stiglitz, 4958 N. 38th St.; Ernest Paulin, 3761 So. Lenox Ave., in Frances Olszewski, isti naslov; Ralph W Sommers, 2210 So. 33rd St., in Frances Bregar, R. 11, Box 627, West Allis; Arthus Hribar, Box 117, Caledonia, Wis., in Josephine Gerovac, Hale Corners; Jerome Endries, 1908 W. Highland Ave., in Violet Jelich, 1424 W. Mineral St.; Henry F. Krawczyk, 3168 So. 40th St., in Gertrude M. Oblak, 215 W. Walker St. — Novoporočencem obilo sreče,! Classified Business-Directory IMENIK SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV INSERTION RATES: Tm h> four 8 pt lineu—2Jc e Hue por n Ull« column payable with the order. nth. AH insertion* in Y • Tune in... the AMERICAN- JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE A Pruymm of Classical and Folk Music of Slovenia Every Sunday Morning 8:45 to WRJN 9:30 1400 Kilocycles English and Slovene ■Announcements! Počaščenje John Ermen-covega spomina Milwauski okrajni odbor nadzornikov (County Board of Supervisors) je na svoji seji 23. decembra, na predlog nadzornika Leona Szymanskija v 5. distriktu soglasno sprejel resolucijo, v kateri izreka tribut delu pok. Johna Ermenca med milwauskimi Slovenci in daje obenem priznanje tudi Slovencem samim kot lojalnim anffe-riškim državljanom. Odbor je dalje sklenil, da se sprejeta resolucija vključi v uradni zapisnik ter natisne v izdolbenih črkah v obliki spominske tabele v okvirju, ki bo izročena vdovi. — John Ermenc je umrl 29. novembra v starosti 59 let ter je bil ustanovitelj in večkratni gl. predsednik J. P. S. Sloge, tukajšnje lokalne brat- Vile rojenice V zadnjih dneh so se zglasile pri sledečih slovenskih družinah ter jim pustile zdrave hčerke: John W. Gazvoda, 2508 So. 8th St.; Edward Zi-d fr, 1330 So. 92nd St.; Frank Klančnik, 2918 N. Palmer St.; Vincent Stiglich, 520 N. 17th St.; Louis G. Bashell, 1217 So. 61st St. — Sinčka pa so pustile pri družini Ralph Turk, 1448 N. 29th St. — Naš poklon vsem skupaj. , Milwaukee - -West Allis Čevljarji (čevlji po meri in popravila) RIPPLE'S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel.: ORchard 9783. Dentisti Dr. FRANTZ E. C.. 526 W. National Ave. — Tel: ORchard 1370 Dvorane KRALJ F. 6001 W. Madison St. — GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke. Garaže PERKO GARAGE & SERVICE STATION. 426 So. 6th St., tel.: BR 3060. Sinclair Gasoline and Oils. Gostilne in restavracije ANDROJNA MARY. 1008 So. 44th St. Tel.:: ORchard 9759. BEVEZ-KOLAR KRISTINA. 1217 So. 02nd Street—Tel.: GR. 6310. FRANGESH ANTON. 2012 So. Kinnic-kinnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204. KOŽUH LOUIS. 814 South 6th Street — Tel.: ORchard 0720. MARN JOSEPH. 1104 South llth St. Tel.: ORchard 9313. PLESEC ROSE. 1421-3 So. Barclay St. ORchard 6024. STOPAR’S TAVERN. 3403 W. Scott Street. - Tel: ORchard 4043. Grocerije, mesnice in zelenjava LIPOGLAVŠEK FRANK. 3601 West Bumham Street. Tel.: ORchard 5351. MUŠKATEVC CIRIL. 700 South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077. Lekarne BUDNER BROS.. 537 W. National Ave. Tel.: ORchard 1031-1036. Oblačila A. L ERICKSON MEN’S WEAR — TAILORING 1223 South 16th Street TeL: ORchard 2423 Odvetniki GLOJECK ALVIN. 805 South 5th St. (Stump! Bldg.). Tel.: MI. 2706. Res.: 9430 W. Howard Ave. - OR. 3396. glojek Ferdinand a.. 6227 w. Greenfield Ave., tel.: SPrtag 3414; jes.: 5400 W. Hayes Ave.. ML 1728. LUCAS N. F.. 6227 W. Greenfield Ave Tel.: GR, 6158. (Hours 9—5. 7—8.) Res.: 1356 S. 58th St. Tel.:: GR. 3679. Pohištvo HOTZ & MOHAUPT FURNITURE COMPANY Furniture — Rugs — Upholstery Ask Us About Our liberal Terms — Phone: Mitchell 3110 — 816 West National Avenne Premog, drva in olje GORISHEK COAL CO. 733 West Virginia St. — Tel:: BRoadway 2879 Ribe, sveže in prekajene - Pozor, naročniki! Vse naročnike in ostale prijatelje lista še enkrat prosimo, da nam sporočijo eventu-elne novice ali pošiljajo dopise naj poln«je do sobote *ju-traj vsakega tedna, da jih bo mogoče objaviti še pravočasno v prihodnji številki. Zglasite se v našem uradu, ali nas pokličite. PHONE: MITCHELL 4379 H. C. FISCHER * SONS Wholesale 6c Retail Dealers in FRESH AND SMOKED FISH 1426-1430 So. Second Street Milwaukee Soda voda, pivo in mehke • • v pijače SANITARY SODA WATER CO. 14390 So. 69th St. Tel.: GReenfield 3620. SPUR Bottling Co., (Soda and Spring Water). 232 W. Bruce St.; MA. 1152. Strojne delavnice (Tool & Die Works) MEDVED TOOL & DIE OO., 325 W. Florida St. — Tel: MArquette 5896 (Tools, Dies. Jigs. Fixt., Spec. Mach.) Tesarji in kontrakt BRUNK WM.. F. 6c SON. 622 W. Walker Street. — Tel: Mitchell 4460. FIRST FRANK. 1101 South 63rd St.-Tel.: GReenfield 5909. Urarji in zlatarji KOCH RUDOLPH R„ (formerly Well-stein Joe), 1116 W. Natl av., ML 6653.' Žganje, vina in likerji CITY UQUOR DISTR., (Frank Ko-she. prop.). 1229 Bo. 51st St. - Tel.: MI. 3660. (Fine Villa Wines.) SHEBOYGAN Gostilne in restavracije PLESEZ JOHN. 811 Indiana Ave. Tel: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.) Hoteli FALE FRAN. 836 Indiana Avenue. — Tel: 2867-J. PORI WASHINGTON Gostilne in restavracije JANESHEK STANLEY. 112 Franklin Street (>4 block north of Smith's "Fish Shanty”). — Tel.:: 401. HOME OIL CO. For Fastest Fuel Oil Delivery Service in Town Call BRoadway 4421 1629 N. Marshall Street Milwaukee 2, Wis. F. S. ERMENS Že 23 let zanesljivo zavaruje avtomobile, poslopja, itd, INSURANCE AGENCY 6227 W. Greenfield Ave. Tel.: GR 6IS8 Res.: GR 0298 Odsek poslanske zbornice, ki preiskuje protiameriške aktivnosti, bo preiskal nekaj ameriških univerz, kjer so baje profesorji rdeče navdahnjeni in ki dobivajo za to svojo navdahnjenost od bogatih sopotnikov precej bakšiša. «■». » * Iz Bele biše poročajo, da predsednika Trumana skrbi dvoje: Rusija in ameriško delavstvo. Dokler bodo Sovjeti kazali sedanjo agresivno politiko, je svetovni mir samo pena na vodi. In dokler bo ameriški delavec nadaljeval s stavkami za dosego višje mezde, ne moremo govoriti o kaki prosperiteti. Toda zadnje dni je postal Mr. Truman precej optimističen glede obeh zadev. * » • Ko bodo angleški parnik ‘Queen Mary” spomladi spremenili v luksuzni parnik, bodo potniki lahko videli na ograji na krovu vrezanih na tisoče i-nen vojakov, ki jih je ta par-lik prepeljal preko Atlantika .akom vojne. * * • Za vsakih 100 parov nylon nogavic, ki so jih napravili leta 1940 v Ameriki, se jih danes napravi 884 parov. P. ORDANOFF, 1107 So. 5th St - Tel.: ORch 8413: res.: ORch. 7S47-W. VENETIAN BLINDS FAST DELIVERY FREE ESTIMATES PHONE: ORCHARD 2666 M, J. CHARTIER GOOD HOPE CEHEIEKY Albanci, ki še vedno goje krzno osveto, se lahko medsebojno dogovore za premirje, če hočejo delati na polju, če imajo .takšno vanžo kupčijo, ali če prirede domačo zabavo. Ko po-.eče to premirje, so si pa zopet laseh in se zopef pridno koljejo. Daši delavske unije govore, da bodo zahtevale 25% zvišanje mezde za svoje delavce, hočejo v resnici doseči le 12 do 16% zvišanja. Govorjenje o 25% višji mezdi ima samo namen, da se začno pogajati s zompanijami. Unije bodo zahtevale od 23 do 25%, kompanije bodo ponudile od 5 do 7% in sporazumeli se bodo na 12 do 15%. Predsednik Truman bo v svoji poslanici na kongres napovedal prosperiteto za leto 1947 .er svaril kongres, v katerem imajo večino republikanci, naj ne meša položaja, da ne pokvari dobrih časov. Ako ne bo leto uspešno, bo predsednik dolžil tega republikanski kongres. Lekarnar mora imeti kakih 50 kosov razne opreme, kot steklene mere, tehtnice in drugo, da lahko zmeri in določi vsako zdravilo, ki ga mora dati v recept. Odgovoren je namreč, da ni nobenega zdravila preveč, ker bi bilo to lahko pevarno za bolnika. Snežinke se ne nabirajo na perutih letala, kot je to z ledom. Vendar so snežinke tudi lahko nevarne za letalo. Ako brzi letalo s hitrostjo 200 milj na uro in zadeva v snežinke, se producira toliko elektrike, da ca prepreči vsako komunikacijo potom radia. Splošno se je opazilo, da so ^postali ruski državniki nekoliko bolj popustljivi napram za-padnim zaveznikom. Nekateri si to tolmačijo tako, ker so Zed. države izjavile, da ne bodo več dajale svojega deleža UNRRA in tudi nobene ekonomske pomoči Evropi kot: Jugoslaviji, Poljski in Češki. Te so se zdaj že obrnile na Moskvo, naj bi ona nadomestila pomoč iz Amerike. Rusija, ki nima odveč blaga, da bi ga dajala drugim, bo izgubila mnogo prestiža pri svojih satelitih, če ne bo mogla pregovoriti Amerike, naj vendar le pomaga. Nekateri so govorili, da bo imela Rusija kmalu sama a-j1 tomsko bombo. Pa se je najbqf že nekaj pokvarilo, ker je t ruski znanstvenik Kapitza, vak pri raziskovanju atoi sile, pregnan nekam v Ks Zato morda Moskva zadnje čase, da bi poslalj nost atomske sile la združenih narodov. Poznavalci razmer/ si Rusija ekonomsko sama Tabo mogla še dolgo pomagati in da je absolutno navezana za to na zunanji svet, to se pravi na Zed. države. Tudi to je eden vzrokov, da ruski diplomati popuščajo, kadar ameriški državni tajnik Byrnes kaj zahteva in če to dovolj odločno zahteva. * * * Ameriški komunisti so tako zmašeni, kot so bili takrat, ko je Nemčija napadla Rusijo. Prej so morali namreč vpiti, da je vojna proti Hitlerju vojna fašistov, potem so morali pa naenkrat vpiti, da je to vojna demokracije proti fašizmu. Zdaj, ko so ruski diplomati začeli kazati prijaznejše lice napram Ameriki, ameriški sopotniki zopet no vedo, kje so in kaj bi počeli. V Veteransko administracijo skrbijo napolnjene bolnišnice, ki so pod to administracijo. Priglašajo se največ taki, ki niso dobili bolezni ali poškodbe v vojaški službi. Za to je treba veteranu samo podpisati izjavo, da je reven, pa ga sprejmejo. Zadnji mesec se jih je priglasilo 50,000. Od vseh teh jih je bilo samo par sto, ki so dobili bolezen v vojaški službi. * * * Odnošaji med Rusijo in Siamom se že krhajo. Rusija je glasovala, da se Siam sprejme kot članico v organizacijo združenih narodov pod pogojem, da bo Siam javno izjavila, da ji je žal prejšnjega protikomunističnega zadržanja. Siam je bi- la sprejeta k Združenim naro- .._... dom, zdaj se pa protivi dati,1«1; TukaJ lma zdaJ Bel*«a zahtevano izjavo glede Rusije. Zed. države si prizadevajo, da bi prišlo do sporazuma med kitajsko centralno vlado gene-rala Kajšeka in med komunisti. Ako to nc bo uspelo, bo nazadnje dobil vso pomoč iz A-merike Kajšek, nikdar komunisti. Belgijska moška mladina, ki se je pridružila ob času nemške okupacije nemški pancerski diviziji Wallonia, mora zdaj za kazen služiti v Nemčiji in sicer pod angleškim poveljsjtvom v Severnem Porenju in v Westfa- Ameriški državni oddelek bi rad bolj natančno poznal vsebino trgovskega sporazuma med Anglijo in Argentino ter je tozadevno povprašal v Londonu. Kar bi ameriška vlada ra- South 43rd A W. Cold Sprta* Bead — MHwaokw, Wisconsin. Za cene grobUCem in vse druge Informacije pokličite: :MITCHELL 8478. Avtobusna postreibo vsako sredo ta nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča. ■ ' da vedela je to, če dotični sporazum nima kaj zveze z ameriškim posojilom Angliji. Morda smo dali mi denar, da bo Anglija kupovala v Argentini, kar bi se reklo: prijatelj, tukaj imaš cepin, pa me lopni po glavi. 40,000 svojih vojakov.* Ameriški inženir J. L. Savage, ki je napravil načrt za jez Boulder, je zdaj v Indiji, kjer študira načrte za namakanje, kontrolo popjave in za električno silo. Ta projekt bo veljal Indijo $900,000,000. Ameriške vojaške oblasti v Koreji so izdale tiskan recept, ki so ga razdelile med korejske družine. Recept uči, kaj vse se lahko napravi iz koruze in pšenice, ki jo pošilja ameriška vil da v Korejo za relif. LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO j vojaki, opazujoč to gorje: vdo- moral tovor ladje v medkrovu P . . • s , ... .1. __„4- lr, rJI-inlriw. Umirajoči se naj spravijo med seboj, gploh je največja neumnost se med seboj:'pabijati. — Pojdite z nami! Če padem, boste moja naslednica. Vidite, jaz samo tako izgledam; v resnic sem dobra žena in fest kerlc. Le nfč se nas ne bojte.” , Ko je marketenderica umolknila, je žena zamrmrala: "Naši sosedi se pravi Marie Jeanne, dekla pa je Marie Clau de.” Medtem pa je Ratfoub kara grenadirja. ' “Drži no enkrat gobec I Ti s: žensko ustrašil. Pred damami se ne kolne.” “To je pa že malo preveč za poštenega človeka,” se je izgovarjal grenadir, “če vidiš te zabite ljudi, ki so jim tasta pohodili, starega očeta poslali na ga-lero, očeta pa obesili, pa se zdaj, hudič, še zanje pretepajo in pustijo pobijati!” “Mir!” je Zavpil narednik. “Saj bom tiho,” je grenadir začel znova; “toda to nič ne iz-premeni na dejstvu, da sem jezen, če taka dobra ženska riski-ra, da izgubi glavo zaradi teh hudičev.” “Tu-nismo v klubu,” je odvrnil narednik. “Nobenih .govoranc, če smem prositi.” In obrnil se je k ženi. “In tvoj mož? Kaj dela? Kaj e je zgddilo ž njim?” “Nič se ni več zgodilo ž njim, er so ga ubili.” “Kje pa?” “V hosti.” “Kdaj?” “Pred tremi dnevi.” . ijr V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA ' SINA IN BRATA Pic. Anthony L Primc Jr. u le dne 1 januarja 1845 v boju u svcbedo nareior na bajnem polju v Franciji še dareml svobJe na*a*je — moje mlado življenje. It Tam na bojnem polju je potihnil boja grom. marsikateri mladec padel za £e bil ™jizkušenej- Spomladi leta 1793, ko se jc ši vesčak na Jerseyu, Filip Gac-, Franciji, ki je bila od vseh quoil. strani napadena, vršila pretres-1 Kar čutilo se je, da je ladji Ijiva žaloigra padca žirondistov,! poverjena izvanredna naloga, se je okoli otočja v Rokavskem Vrhtega se je bil vkrcal mož, ki zalivu godilo sledeče; v ie izgledal jako nenavadno. Bil Iz male, zapuščene luke Bon- je to visokoraščen starec po nenuit ila Jerseyu je zvečer 1.1 končne in krepke postave tei ; unij a nekako eno uro pred ! strogega obraza. Starost se n solnčnim zatonom odplula kor- j dala določiti, zdel še je obenem ;eta. Bilo je megleno vreme, star in mlad; eden tistih mož, ki je za taka podjetja kot nalašč. Ladja je imela francosko posadko, je pa pripadala angleški flotilji, ki je bila kakor straža stacijpnirana na vzhodnem vrtu otoka. ' Poveljeval ji je knez La Tour-d’Auvergne iz rodbine Bouillon, ki je bil v angleški službi, in korveta je V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN DOBREGA * OČETA Štefana Lunder ki Je u vedno natisnil svoje mile oči 2. Januarja 1937 Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas. do zadnjega je dne? Ždal bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne vgasne. , > Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland.O.. jan. 1947. JSfe odlašajte ! Denar, vložen do 10. januarja 15H7 bo Obnašal obresti od 1. januarja 1947. Vložitfe torej sedaj vaše prihranke na hranilno vlogo v naš zavod, ki plačuje obresti po najvišji meri, da vam je v dobrobit in tudi v varnost. Naša posojilnica pomaga tudi vojnim veteranom za dosego njJh lastnih domov. Do danes je bilo 70 % vseh “G. I.” posojil narejenih-v posojilnicah. Veseli smo, da je imel tudi haš zavod s pomočjo naših vlagateljev priliko pomagati našim zaslužnim veteranom. Naš cilj je pomagati jitn še v večji meri, torej bo vaša vloga v dobrobit vam in naši mladini. n. im mm & loan company 6235 ST. CLAIR AVE. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride ramen, nalogo. Korveta, ki je v ladijskem registru nosila- ime “The Clay mela opasanega preko zlila par kapelj v posodico dala otrokom piti. Starši je pil in se nakremžil, more je bila videti trgovska v resnici pa je bila mlajši pa je izpljunil. ' ladja, “To je vendar nekaj boljše- opremljena za boj. Po njem ga,” je rekla marketenderica. težki in mirni vnanjščini bi so- - ... w « 151 J— ‘ 1..1! +Afln tn “AH je hud?” je vprašal na- dil, da služi trgovini, toda te-rednik. “Seveda; prvovrsten. Pa to je mu ni bilo zaupati. Kajti bila | _ zgrajena z namenom, da šo pač kmetje,” in je kozarec! prevara, in v slučaju potrebe se 'obrisala. |ie umela boriti. To noč se je Narednik je začel iznova. • “Ti boš torej bežala?” “Saj moram.” “Kar naprej, na slepo srečo?” “Naprej tečem, kar me neso noge, potem hodim, končno pa se kam zgrudim,” , “Uboga žena!” je menila na-| to marketenderica. "Ljudje se vojskujejo.” je zajecljala ženska. “Povsod samo streljanje. Jaz ne vem, čemu se tako pobijajo. Ubili so mi moža, drugega ne vem nič.” Narednik je udaril s kopitom v tla, da je zazvenelo, in zavpil: “Hudič vzemi to vojsko!" Žena paje nadaljevala: "Preteklo noč smo spali v du-plju.” , “Vsi.” “Vsi štirje?” “In ste spaH?” “Spali.” “To se pravi stoje,” je dejal narednik. In obrnil se je k vojakom: “Tovariši, ali ste slišali?” “Spati v duplju drevesa, kamor se človek komaj zmuzne! Oni so pa spali-v štirih!” je rekla marketenderica. “In če otroci jočejo,” je dejal narednik, “se morajo pač mimoidoči prestrašiti, ko naenkrat zaslišijo, kako drevo kriči: “A-ta! Mama!” “K sreči imamo poletje,” jej vzdihnila ženska. Cleveland, o. Topo udano je strmela v začudgna nad dogodki, ki li nje vršilk' Molče M Boiler and Furnace \ Immediate Installation VP TO 3 YEARS TO PAY FOR Any size for home or building. Steam heat, Hot water, Gas, Oil or Coal. Gas Burners, Oil Burners, Hot Water Heater, Stoker. Repair Boiler and Furnace — Plumbing. Call STEPHEN M. ROBASH at W. F. HANN & SON 15505 Euclid Ave. MU 4200-01-02 Quick Service! 40 years Serving Cleveland People ALL WORK GUARANTEED OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 7 vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. :imiiiiiimiiiimiiiiiiiitiuiniumiiiiiiii Pokličite KE 5200 DA VAM SČISTIMO FURNEZ ŠE DANES! Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum i čistilcem. Računamo po 64 in več. Adams Healing Service _ SSO EAST m. ST., VOGAL MONTEREY v,v ^HIHIlllHllllinillllHlllllllimillllllllllltllllWMIMHIIHItllllllllllllllliii"i'Hiillliltir: rfiter Malovašič Biea«ta»UBiin.Mi | J os. Zel© in Sinovi 1 1. januarja 1846. I« - PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA nepozabnega očeta in sta- 11 REGA OČETA Počivaj v miru v grudi tei ti oče In stari oče predragi, spomin na vas aa vselej ohranjen nam bo blagi. Žalujoči ostali: STEVE. ANTON. JOHN. FELIX in MAX, sinovi: VNUKI in VNUKINJE. POGREBNI ZAVOD = Avtomobili in bolniški vos redno ln ob vsaki uri na razpolago. 5 s Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postreibo. 2 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 0583 g C O L L I NWO OBS K I DEAD: 5 452 E 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3111 Z ijiniiMiimiutiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiimiiniiiMiiiiiimiimiiiimmiimiiiiiiiimiiiii? Ne tekajte, kadar imate čut da se vas prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo, če vas peče V mehurju, če Imate bolečine v hrbtu. Morda Imate vnete žile. Vse tor so nevarna znamenj,. Pojdite k zdravniku, ki Ima IS 'let uspešne Izkušnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC i . ' 423 CITIZENS BLDG. 850 EUCLID AVE. TELEFON MAin 6016 Uradne ure: 10 do 3 rasen ob sredah in po dogovor« UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA gw' I*.— AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 2, 1947. ,:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii A. PAUL TINCHER. Handwriting Expert Expert, All Questions of Forgeries 2 1 a Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Night«—FAirmount 7545 I GUARDIAN BLDG. MAin 7696 5iimiimuimuiiimuiiitiniiiiiimniiiiininiiiiitiiiimniiiiiimiiiiiiiiuuiiniiiiiiii? NOW UNDER NEW MANAGEMENT AL-MAP'S CAFE 828 East I40th St. Liberty 8580 Beer. — Wine — Sandwiches ALSO BEER AND WINE TO TAKE OUT WE DELIVER A1 and Marie Videtič, Props. CIMETERY MARKERS Business Opportunities AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL r James Koubeck Awning (o. Complete Awning Service Covers — Venetian Blinds And Canvas Specialties WA. 8780 - 3642 East 131st St. Place Your Order Now For Spring Delivery :nu,rK* DISCOUNT ON ANY PURCHASE CALVARY MONUMENT WORKS HN-II MII« An. Ml, Ml7-7141 CALL THAT , JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man yho knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. SERVICE Is Our Motto Sinclair Gu Lubrication • Washing Polishing - Simonizing Tires - Batteries Accessories WATCH REPAIRS RUSHED All Work Guaranteed Diamonds - Jewelry Ted’s Jewelry , 721 Fidelity Bldg. Opposite Vincent 1940 E. 6th St. Please Mention This Ad \ GOLD & SILVER PLATING PRODUCTION PLATING GOLD AND SILVER ANTIQUES & JEWELRY RESTORED QUICK PROMPT SERVICE DuBonnett Plating Co. SW. 0757-11796 Superiot FLOWERS Funeral Flowers—Always Fresh Baskets, Casket Sprays,, Blankets, etc. Flowers of Beauty Personal attention given all orders by Earl McFarland & Sons. Store and Greenhouses 1015 Yellowstone Rd. Cleveland Heights Call EV 0780 Over 35 years in business CONVERSION BURNERS immediate Installation $149.50 COMPLETELY INSTALLED A, G. A. Certified HomeGas Equipment Company SEASON’S GREETINGS JAMES I. CASSIDY Advokat MAin 3105 ' 810 Standard Bldg. % ______________________________________: