MSLOVENECli Kop.Urjevi oL6/111 ^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^ ▼ Upra,« Kop.tar- w J |e»a 6. telefon 2W9 Telefoni nrednl.štva: dnevna al niha aff* — nočna 299«. 2994 la 29M --Izhaja vsak dan sjatraj. raaen ponedeljka ia dneva po prazniku m Nevarno ozračje Na drugem mestu poročamo, da je včeraj zboroval veliki fašistični svet in sklenil toliko časa voditi vojno, dokler ne bo Italija dosegla v Abesiniji ciljcv, ki si jih je postavila. Italija torej hoče v Abesiniji odločilno zmago svojega orožja. Istočasno je zboroval tudi najvišji svet za obrambo dežele in razmotrival nov vojaški položaj, ki je nastal z mobilizacijo zavezniiških brorlovij v Sredozemskem morju. Neka' dni preje je izšel v »Popolo d" Italia« v Mussolinijevom listu očividno od njega inspiriran članek, ki je namenjen dijaški mladini Evrope. V tem članku se s posebnim poudarkom ponavlja staro svarilo, da se hoče iz lokalnega kolonijalmga spora napraviti evropsko katastrofo. Petrolejske sankcije, beremo v članku, bodo nujno vodile do blokade Blokada pa pomenja vojno Kakor znano, je Mussolini že ponovno poudaril, da bo j Italija na sankcije odgovorila s požrtvovalnost- i jo in protisankcijami da bi pa blokada neposredno |x>menjala vojno. Pozneji je petrolejske sankcije označil kot »sovražno dejanje«, in sicer v takem smislu, da se je dii • sklepati, da bi zapora petroleja avtomatično sprožila vojno. Iz včerajšnjih sklepov pa je ra ,v; 'no, da zaporo petroleja Italija ne bo smatrali! za avtomatičen jx)vo.l da prične sovražnosti. Iz tega bi se dalo sklepati da je mobilizacija angleškega in francoskega brodovja v Sredomoriu vendarle dosegla svoj učinek Sicer pa se vedno jasneje kaže, da kakor dosedanje gospodarske in finančne sankcije niso mogle preprečiti nadaljevanja italijanske vojne v Afriki, je tudi verjetno, da si je Italija v teku zadnjega pol leta nakopičila tolikšne množine petroleja, da bi kljub blokadi mogla še dolgo vrditi vojno, i Zdi se torej, du tudi |>etrolojska zapora sama na j sebi ne bo vodila do zaželjenega učinka, da bi i se sovražnosti ustavile. Preteklo sredo se je sestal v Ženevi odbor strokovnjakov in se posvetoval o vprašanju zapore petroleju. Koncem tedna je bilo mnenje strokovn jakov razposlano vladam ki so bile obenem naprošeue, da podajo svoja mnenja Nato se bo sestal odbor osemnajstorice, ki bo končno vel javno sklepul o tem vprašanju Zdi se, da jc v Londonu in v Parizu prevladalo mnenje, da se na vsak način proglasi zapora petroleja, in sicer že sredi februarja, brez ozira na to, ali se bo Amerika tein sklepom pridružila ali ne. Cre namreč za to, da se reši ugled Zveze narodov, čeprav vlada tako v Parizu, kakor v Londonu resen pomislek o tem, da bi zapora petroleja preprečila nadaljevanje vojne. Zanimivo je, da Italiji prijazni krogi naenkrat ceio formirajo petrolej-sko zaporo, ker so prepričani, da Italija z njo ne bo preveč živo zadeta, na drugi struni pa bo tudi /.veza narodov rešena Kljub temu pa se ne da tajiti du je političen položaj dokaj resen. Videti je, da Italija napenja vse sile, dn odnese v Abesiniji popolno zmago. In kaj bo v tem slučaju storila Zvezu narodov? To je vprašanje, ki postaja vedno bolj pereče. Italijansko armadno vodstvo je po no vem letu podvojilo pošiljanje čet in materijala v Abesinijo. Samo med 25. in "it. januarjem je 13 velikih itali janskih prevoznih parnikov skozi Suez prepeljali 17.000 vojakov. Vsekakor so v istem času, torej v dobi enega tedna, zvozili tudi 5000 ranjencev in bolnikov nazaj v Italijo. Toda Mussolini že napoveduje prevoz nadaljnjih 50.000 delavcev v Vzhodno Afriko. Angleški listi s skrbjo poudarjajo, da Italijani posebno koncentrirajo čete na tistih abesinskih mejah, ki meje na britanski Sudan in na britansko Kenvo. Vsaka italijanska divizija pomenja rastočo nevarnost za angleške afriške kolonije Vznemirjenje v evropskih krogih povzroča tudi to, da so Italijani vojaško službeno dobo od 12 mesecev raztegnili na 18 mesecev. Z končanimi žalnimi slovesnostmi v Londonu in rešitvijo pariške vladne krize je pričakovati naslednje tedne, zelo živahnega političnega delovanja v Evropi Kar vzbuja še večjo nervoznost, so pa podrobnosti, ki prihajajo na dan o velikem oboroževanju Anglije. Oboroževalni program, ki je bil te dni predložen angleški spodnji zbornici, je gotovo največji, ki ga je v mirnih časih kdaj Anglija imela. Vojni ministe; ne zahteva nič manj kot 550 milijonov funtov (85 milijard dinarjev), od katerih bodeta dve tretjini porabljeni za zgradnjo novih vojnih ladij. V šestih letih hoče Anglija zgraditi II velikih vojnih ladij oklopnie. 56 velikih križark. 120 ruSileev, 50 podmornic in 5 matične lad je za letala Zadnje mesece se je namreč pokazalo, da Anglija brez izboljšanja svojega brodovja ni več v stanu. da brani svoj svetovni imperij Že sedaj se je pokazalo, da mora Velika Britanija za varstvo svojih najvažnejših obrambnih točk računati na pomoč tujih brodovij, kakor ameriškega in francoskega. Dobro se zaveda, da je tudi njeno gospodstvo v Sredozemlju ogroženo, kar se jc videlo iz strategičnega umika iz Malte deloma na Gibraltar, deloma na Aleksandri jo. Le s pomočjo modernega francoskega brodovja se čuti Anglija še kos Italiji v sredozemskih vodah. Anglija zadnja leta ni korakala z napredkom vojne tehnike. Zato hoče zamujeno čimprej nadomestiti. Največje presenečenje pomenja brez dvoma zgradnja 12.000 velikih bojnih letal. To bo tako veliko zračno brodovje, da bo Anglija imela nesporno najmočnejše orožje v zraku med vsemi državami sveta. V varstvu tako močnega zračnega brodovja ne bo samo zmožna najučinkovitejše obrambe svojega otočja pred sovražnimi zračnimi eskadrami. ampak bo v posesti tudi najbolj učinkovitega modernega napadalnega orožja. Značilno je, da hoče Anglija ravno na Malti zgraditi letalsko oporišče prve vrste. Razen tega bo pa v Sredozemlju in na Daljnem vzhodu zgradila še 50 novih letališč. Do teh daljnosežnih korakov se je Anglija čutila prisiljeno zaradi čisto modernega in prvovrstnega italijanskega zračnega brodovja. ki že mnogo mesecev dela angleški admi-rnliteti hude skrbi. Angleškemu tisku se je zadnje mesece posrečilo prepričati angleško javnost. dn so za zavarovanje svetovnega cesarstva potrebne mnoge žrtve, in tako je vide/, dn so Angleži velikanski oboroževalni proračun spre- Irdi / votllrii^, ra7iiTnpvnnjrvii Predlogi h ne z a-namestnika o zavarovanju varnosti v srednji in vzhodni Evropi Pari*, 5. febr. AA. Radijska postaja son veliko avtoriteto. Ob 14.25 se je nadaljevala razprava proti obtožencem. Razpravi je, kakor dopoldne, prisostvovalo veliko število novinarjev. Predsednik proglasi sejo za otvorjeno. Odvetnik Saint-Auban zahteva, naj sodišče pokliče policijskega komisarja v Lyonu Paolija kot pričo. Predsednik soglaša s predlogom. Predsednik vpraša obtožence, ali vedo za njegov naslov. Odvetnik Saint-Auban zahteva, naj pokliče sodišče kot pričo tudi uradnika bolela • Moderne-Roberta. Predsednik soglaša. Nato izroči predsednik jx)rotnikom dva načrta, eden načrt zarotnikov glede njihovega prihoda v Marseille, drugi pa glede izvršitve atentata v Marseillu. Iste načrte izroči obtožencem. Obtoženci nc ugovarjajo. Predsednik pra-j vi, da izroča [>orofnikoni načrte, da bi jih proučili. Predsednik: Sedaj bomo zaslišali obtoženega Mijo Kralja. Tolmač: Izvolite povediti obtožencu, da bo zasliševanje nekoliko daljše, in da ga zato pooblaščam, da lahko sede, ko bo utrujen. V Berlinu so nervozni Grožnje z zvezo z Italijo in Japonsko Berlin, 5. feb. b. Pariška diplomatična pogajanja, ki so se razvila v pravi mednarodni kongres, ki se ga udeležujejo vladarji, ministrski predsedniki in zunanji ministri velikega števila evropskih držav, so v Berlinu vzbudila nemir. Časopisje je dobilo nalog, da ga na primeren način izrazi. Kakor na povelje so kar trije veliki nemški dnevniki hkrati začeli obstreljevati pariške razgovore s komaj prikritimi grožnjami, ki dovolj Belgija priporoča direktnats sredstva proti Italiji fr Bruselj, 5. februarja, b. Nu seji senata je imel ministrski predsednik van Zeeland velik ekspoze o notranji in zunanji politiki. V tem ekspozeju se je dotaknil tudi italijansko-abesin-skega spora in poudaril, da se dosedanje sank- cije proti Italiji na žalost niso obnesle ter da je zaradi tega potrebno, da se uporabijo direktna sredstva, ki bi prisilila gotove države nn spoštovanje pakta Zveze narodov, s čemer bi se omogočila likvidacija vojne v Abesiniji, Milan Hodža v Belgrad Praga, 5. febr. b. Tukajšnji listi potrjujejo \est, ki se jo pred par dnevi razširila, da bo v kratkem ministrski predsednik Milan Hodža obiskal Belgrad in Bukarešto. — Kdaj bo ta obisk Po vsem tem je eno gotovo: Zaradi silnega oboroževanja vodilnih evropskih držav, kakor tudi prekmorskih je razorožitvena mi«el konč-noveljavno pokopana. Svet stoji v znamenju nujsilnejšoga oboroževanja, ki ga pomni zgodovina. Vprašanje je le. kdo vodi: ali Japonska. Amerika. Italija. Nemčija, ali Anglija? Povsod se mrzlično pripravl jajo na vojno. In to je tisto, kar nstvnrjfl nevarno ozračje. uresničen, še ni za gotovo določeno. Brez dvoma se bo to zgodilo te v februarju in sicer takoj po njegovem povratku it Pariza, kamor pojde dne 10. febrnarja. llodža ho toroj nadaljeval široko-potezno politično akrijo. ki jo je sam sprožil s tem, da je omogočil potovanje avstrijskega zveznega kanclerja v Prago in dal sedanjim pariškim razgovorom šele pravo vsebino. V Parizu bo našel še romunskega zunanjega ministra Titulesca in čislo ozračje. Njegov obisk v Belgradu torej nc bo samo od srca dobrodošel zavezniški državi in njenemu ljudstvu, ampak bo še bolj utrdil zapo-četo delo pomirjenja v Podonavju na podlagi pameti. Iz Bukarešte, kamor pojde i« Belgrada. se ho Hodža odpeljal v Priiitn in bo morda šc v fe-i hruariu vrnil Schusehniscu obisk na Diinaiu. jasno odkrivajo nervoznost, ki je pri nemški vladi zavladala, ko so si evropske države navzlic nemškemu trkanju na prsa, da je Nemčija sedaj velesila, drznile razgovarjati se o usodi Evrope brez njenega dovoljenja in sodelovanja. Nemški lisk bombardira Z največjim topom je ustrelila »Frankfurter Zeitun g«, ki je v dveh zaporednih dolgih člankih obrazložila, kako nespametno dela Anglija, ko se veže na Francijo in celo na sovjetsko Rusijo, ko je Hitler vendar že večkrat obetal, da bo svoje sosede pustil na miru. seveda če bodo tudi sosede Nemčiji izkazovale čast in spoštovanje. Po dolgoveznih sprehodih |>o svetovni politiki, kjer je vse polno bodečih namigovanj na Japonsko, končuje »Frankfurter Zeitung« s komaj prikrito grožnjo, »da bo pač treba spraviti na dnevni red svetovne politike kolonijalno vpraša-n j e«, ko velesile kažejo tako malo razumevanja za gospodarske potrebe Nemčije »Deutsche A 1 i g e m e i n e Z e i t u n g« je drugi veliki dnevnik, ki se je v mnogo bolj razdraženem tonu spravil nad pariške rhzgovore in roti angleškega prvega ministra Baldvvina. naj vendar nekoliko popazi na svojega zunanjega m; nistra Edena, ki z vso silo vleče sovjetsko Rusije v Evropo in to »ko še cvetlice na grobu kralja Jurija niso ovenele ...« Tudi ta list konča svoja izvajanja z zelo jasno grožnjo, »da ima vsaka politika več ptitov pred seboj in da ni treba brezumno stati na cestnem ovinku in se spraševati, kam, če so drugi tisto pot, po kateri smo ho dili, naenkrat brez potrebe z a p r» I Izbrati bo treba pač drugo brez okle vanja...« List pravi, da je sicer bedasto trdi' da sili Nemčija v kakšno zvezo • J a p o n s k in da se zveza z Italijo že pripravlja, tod fe bodo velesile nemški politik eno pol zaprl" bo morala poiskati pač drugo. Nadaljevanje na 2. strani, SI rti n >SU)V+'VK4' ~ tltie G- f<,lt-(,na-rjii 4036 Slov. <10. Tudi »B e r 1 i n e r T a g b 1 a t t« piše — bolj obzirno sicer a razumljivo, da pariški razgovori Nemčijo zopet otespjuiejo in ogrožajo ''Nemčiji pač ne bo preostalo drugega, kakor da potegne potrebne posledice, in da začne oficielno dvpinitr v veliavnost lokarnskih pogodb, ki naj jamčijo za varnost nemško-francoske meje. če imajo velesile c c s namen vplesti sovjetsko Rusijo v evropsko politiko. Nemčija bo te*ko mogla prenesti, da bi. ruska vojaška moč kdaj nastopila v obrambo avstrijske neodvisnosti. Če Nemce sedaj ne poslušajo, naj sc ' povnefo' ne pritožujejo, če bo hodila svoja pota. _ . Iz navedenih posnetkov iz onih nemških" čašo-' pisov, ki jih- mnogo berejo v - inozemstvu -in ki -meio kaj več napisati, kakor ostalo enako usmer-,eno časopisie, je razvidno, da je Nemčijo zajela velika nervoznost, ko je opazila, da je v.sa hitler-ievska diplomatska umetnost v dveh letih dosegla lako rekoč popolno osamljenie Nemčije v osrčju Evrope. Italija in Japonska sla že stavili svo»e pnrn«fi!?e S temi izvajanji je treba primerjati tudi članek ki ga ie v -»Journal des Nations« napisal Pier-re Jeannenet o • oboro/.ev an ju Nemčije in njeni osamljenostih, Člankar prav dobesedno sledeče Danes sta dve di/.avi. ki se v krogu sučeta okrog Nemčije in iščeta njenega prijateljstva, Italija i o Japonska. Nedavno |e moskovska -Pravda- pisala, da ima Italija namen, pustiti Nemčiji popolno svobodo udejstvovanja -z ozirom na Češkoslovaško glede Avstrije pa bi bila pripravljena dopustiti sodelovanje narodnih socia-'istov pri vladi. Nadalje pa zahteva od Nemčije, naj ji jamči njene severne maje ter jo podpira v svojih kolonijalnih zahtevah. Ta informacija se bo nekaterim zdela tendenciozna, toda če le predloge primerjamo s pisanjem Hitlerja v njegovi knjigi Mein Kampf«, bomo odkrili, da se čudovito it|e-majo s Hitlerjevim načelom, da obstojata za Nem- Veiihi fašistični svet zboruje čijo samo dve možnosti, ali da se zveže z Anglijo, ali pa-'?. Italijo- Japonski pr»dloJi so mnogo bolj otipljivi, Japonska vlada zahteva od Berlina, da prizna (de jure) novo mandžursko cesarstvo ki gn do sedai ie iiobt-na-^lrŽaVa, včla njena v Zvezi narodov, ni* hotela priznati. V Berlinu se nahaja tudi Milani japonski general Ho, ki pripravlja vojaskkdogovor med Japonsko in Nem čijo.« . ■. • — --- --- Danes ni mogoče povedati, kako daleč bodo šli vsi ti sporazumi. Toda cuo jc gotovo, da namreč pri vseh revizioništicnih nacionalističnih, torej. Judi jnilitaristčnh državah -opažamo vsak dan nove napore, da združijo ali -.izenačijo« tudf svojo zunanjo politiko na skupnem načrtu. Češhosiovoško-Ner* č a Praga, 5. febr AA. Danes je novi nemški poslanik dr. lirnst Lisenlohr izročil predsedniku.češkoslovaške republike dr. Benešil svoje poverilnice. Novi. nemilti poslanik je v-svojem govori i rekel med drugim: Prihajam ua svoje sedanje mesto v času,.ko.se nahaja, zunanja politika zaradi resnih vprašanj sedanjih svetovnih in zgodovinskih dogodkov pred te/kinii nalogami. Zato je potrebno sodelovanje s poluo vestjo in odgovornostjo ter iskreno medsebojno razumevanje, da bi mogli na ta .način najii pot do mirnega razvoja in blagostanja ljudstev. V švojeni odgovoru je predsednik češkoslovaške republike .dr. Bcueš.izjavil .m«J jdrughn: Z. zadovoljstvom jemljsm na znanje, da ste si postavili..za ■svoje delo v naši državi koX glavno nalogo io, da posvetite vse svoje sile duhu in smerk po kateri se je ravnal vaš. predhodnik.Jo-.je ohranitvi in okrepitvi, dobrih sosedstvenih odnošajev med nemško in češkoslovaško republiko. Soglašam z. vami, da je predvsem potrebna dobra volja vseh ljudstev in vlad. da bi niqgle premagati t.ežkoče sedanjosti ju najti pravilne poti za okrepitev miru in /a zdrav razvoj človeškega rodu v duhu blagostanja in napredka. Spored IV. olimpijade v Ga-Pa Mir šele po popolni zmagi Zapora pe1ro§eta ne bo izzvaia voijne Danes ob II dopoldne bodo IV. zimske olimpijske igre slavnostno otvorjene. Olimpijski odbor i je' piivabil v Garmi«ch-Partenkirchen '28 narodov iu najboljši zastopniki vseh narodov bodo v mirni in viteški borbi merili svoje moči. Vreme, ki je - zadnji čas kazalo, da bodo morale~tiii3i letošnje "zimske igre deliti usodo prejšnjih zimskih olimpijskih iger, se jc izboljšalo ( rg-anizacija je brezhibna, -iu tako bodo te zimske igre v vsakem pogledu dale največ,-kar^je-bilo mogoče videti. .Ves športni svet bo deset dni imel obrnjene oči v Ga-Pa, in vsi naredi bodo z nestrpnostjo čakali na uspehe, ki jih bodo dosegli njihovi zastopniki. V naslednjem podajamo točen program• l. Slalom 2, Proga za teke. 3. Drsališča. 4. Olimpijski smučarski stadion. 5- Drsališče, b. Olimpijski drsalni -stadion, 7. Žična železnica. 8. Organizacijski odbor. 9. Olimp, proga za bob. IO. Stalna proga za smuk (alpska kobiuacija). 11. Žična železnica. 12. Bavarska železnica na Zugsspilze. Spored IV. olimpijade v Ga-Pa. Na IV. zimskih olimpijskih igrah v Ganuisch-I Partenkirchenu, ki se.prično danes ter zaključijo v nedeljo Lb.februarja, bodo službeno zastopane tri vrste zimskih športov: smučanje (všteti so tudi skoki), šport na letu in sankanje. .. Tekmovalo se bo: . . - 1. Smučanje: 18 in 50 km, samostojni skoki ter norveška . kombinacija- (1-8-km-in skoki) štafeta 4X10 km ter alpska kombinacija (smuk in slalom), slednja panoga je tudi »r ženske V vsaki panogi morejo za vsako državo "ipiti štirje tekmovalci, odnosno ena štafeta, 2. V hitrostnem drsanju na ledu na: 50(1, 1500, )OOU in 10 000 ni. Tudi so za vsako državo v vsaki disciplini dovoljeni jxj 4 tekmovalci- 'i Umetnem drsanju na ledu- tekmujejo po-edinci. pbedinke ter mešani pari in sicer v obveznih I iti poljubnih likih .Maksimum je zopte 4 t. j. 2 I para. •< 4 Tekme na bob-sankah obsegajo konkurenco v dvojicah ter v četvoricali ter more vsaka država postaviti po dve moštvi 5. V hokeju"na ledu mo-e postavili vsaka država |)0 eno reprezentanco. ti. Tekme vojaških patrulj in streljanje na ledu (to je bavarski narodni šport) ne sjiadajo v služ- beni program, am|>ak bodo samo spopolnile olimpijski j>rograiii. Časovni razpored tekem: Četrtek, 0. februarja: Ob 11. uri slovesna otvoritev v olimpijskem smučarskem stadionu, ob 14-30 hokej na ledu. of> 21 hokej na ledu Petek, 7. februara: Qb 9. hokej na ledu, ob 11. "Siiiuk za niošl je proučil politične dogodke, ki so se odigral! v mesecu decembru, in ugotavlja, da ti dogodki popolnoma opravičujejo stališče, ki ga je zavzela Italija na~< ta način, da se je že takoj v začetku zavarovala pred Iranco-sko-angleškimi predlogi... Veliki fašistični svet meni, dn. so nedavne italijanske zmage na eritrej-ski ir somaliislci fronti pretežno odločilna dejstva za razvoj pi.cžaja, in izjavlja svojo čvrsto voljo, da nadaljuje borbo dotlej, dokler se ne doseže cilj, zaradi katerega je začela z vojno akčijo( Nato se razglaša v resoluciji, da je veliki fašistični svet proučil položaj na koncu tretjega rn^-r seca gospodarskega obleganja Italije. Potem, ko je ugotovil in s priznanjem pohvalil hladnokrvnost in odpornost italijanskega naroda, je vrhovni fašistični svet ugotov"- in naglasil, kakšna bo proti-akcija Italije v slučaju nadaljnjega poostrevanja sankcij. Finančni minister je naglasil potrebo, da se mora italijan-ka zunanja trgovina čimbolj disciplinirati. V tem oziru je bila sprejeta tudi predmetna odločitev. -—'--—:- ....... Domači odmevi Srnrmi udar po lužiških Srbih Berlin. V lebruarja l(.. Hitlerjev ska vlada je začela načrtno ofenzivo proti lužiškini Srhom, ki jih hoče kol posebno narodnost iztrebiti in jih spremeniti v Nemce V orestolici luži-škik Srbov Bautz.cn obstoja narodnoohiunibno in kulturno prosvetno društvo Domovina , ki mu je bilo te dni od državne policij«- sporočeno, da mora --prejeti društvena pri vila, ki jih je izdelala |io!icija. ali pa se laziti. Domovina se mora odslej iint novati Zveza v e n ti s k o govorečih Nemcev. Cilj in namen di-u-štva ni več, da zastopa narodne inlt-i. s< I u/.i škili Srbov, impuk samo še n e « u j e v e u d s k e navade« Vsi pododseki. tako [ie\ski. telovadni. mladinski, so razpuščeni in se v novih pravilih ne omenjajo več. Priključiti se morajo narodu o-socialistič ni m oi gani/aei.ium. krajevna društva lu/ ških Srhov se ne sinejo več organizirati v mejah verskih občin (župnij), ampak po okrožjih naiodiio-soi-ialisliene mimike, tla je j nadzorstvo lažje .. Predsednik) dnisff-v izgubijo svoje dosedanje ime ler se morajo odslej 'mizi- j vati n a i o d n o - s o e i a l i s t i č n i krožni v o d j e<<. Tako je nemška vlada, ki s sokolskiin očesom zasleduje usodo slehernega nemško" 'gdvo-. rečegu človeka na zemeljski obli iu se pri vsaki priložnosti baba da je narodnim manjšinam naklonjena, sklenila, tla z enim samim zamahom stre ostanke starodavnega slovanskega življa, ki se je skrivalo še v hribovju Lužic in po gozdovih oh obalah Spree. Po italijanskem'zgledu jim je sedaj vzeto edino kiiHitrn« žarišče, ki ger-ninnstvu. ki ga je od vseh strani obdajalo, gotovo ni moglo biti nevarno iu lužišk' Srbi so obsojeni.-.da tonejo v liitleji/.mu Tudi t« dejstvu je treba zabeležili. .. Abesinci mi cesti v Ad.uo Posebni Reuterjev dopisnik poroča z abesinske fronte, da usoda mesta Makale, ki je še zmeraj v italijanskih rokah, še m odločena. Po vesteh iz Addis Abeiie sc tam ne zahteva zavzeije mesta, vendar, fia se |x>ndarja, da tega mesta Italijani ne bodo mogli več dolgo držati Po vesteh iz Wima pa se na erilrejski fronti ni nič važnega pripetilo. Iz abesinskih krogov se izve. da bo Italijanom zelo težko vzeti nazaj Makale. ker se žc vodiio Ii ude borbe južno od Adigrata, ka-lerili s« udeležujejo čete rasa Sejuma. Abesinci še dalje trde, da so v teh horb.?h oni zmagali in da ie v zvezi s tem njihova kolona že presekala cesto \duo-Makale Po teli vesteh so čete rasa Sejuma rrrVrle daleč v severozapadni smeri od Makale. kar -e bilo v Addis Abebi sprejelo i velikim navdušenjem V Addis Abebi prevladuje namreč prepričanje, tla je zavzetje Makale samo še vj>rašan>e nekaj dni Po se nepotrjenih vesteh, se razvija velika bitka v pokrajini Setit in v provinci Kalta. Prav tako se -nzviia velika bitka v bližini liatisiena. Trdi sc. da so Abesinci ob tej priliki« popolnoma iznenadili Italijane in ujeli nekega višjega častnika. Trdi se elo. da je ujet neki italijanski general. Italijanski boinbarderji so zadnje dni leteli nad |iokrajitio God jam. Italijanski poraz na jugu Posebni llavasov dopisnik |x>roča z abesinske troute. da so po še nepotrjenih vesteh čete dedžasa Mercde na južni Ironti prizadejale težke izgube italijanskim četam. Italijani so na tem delu fronte imeli 1700 mrtvih, večinoma vojakov iz oddelkov črnih srajc. Abesinci so ujeli Ih tankov 70 strojnic, i topove in II kamionov. Bivš' italijanski poslanik v Addis Abebi grof de Vinci in bivši voini ataše v Addis Abelu Rndiero sta hila med častniki, ki so poveljevali temu oddelku. Na južno fronto ^o jirišli štirje novi abesinski generali s '75.000 mož iz cesarjeve rezerve- Pariz, 5. febr. b. l udi v Džihutiju .^e potrjujejo vesti, da so abesinske-čete v zadnjih bitkah severno od mesta Negeli odnesle prvo in doslej največjo zmago nad četami generala Grazianija. V teh bitkah je padlo nad 1700 Italijanov, mnogo pa je ranjenih. O bitki ludi -v Džibntt še niso prispele podrobnosti. S severnega bojišča pa prihajajo vesti da se še ne ve, kako bo izpadla bitka, ki se vod: okrog mesta Makale. Poročila prihajajo zaradi slabih prometnih zvez zelo počasi. Belgrad. i. februarja. AA Danes oh II dopoldne jc kraljica Marija obiskala urad za zaščito mater. otrok in mladine belgrajske občine v Lom in i ulici. Zagreb, 4. lebr. Izpraznjeno senatorsko mesto umrlega Petra Tesliča bo zasedel njegov namestnik Vid Djuratek, |xisestnik iz Vrapče, župan občine VrajKe—Kustošija. Dunajska vremenska napoved: Zvedrilo se bo. veter bo nekoliko pojenjal, tudi na v/hodil om robu Al|>. čez dan nekoliko nad ničlo. Debala o zemljarini v finančnem odboru llelgrad. 5. febr. A A. Danes predpoldne je imel .finančni odbor pod predsedstvom predsednika Mite Dimitrijoviča in v navzočnosti finančnega ministra Dušanu Letjce svoj sedmi sestanek. Prvi je dobil bejsedo dr. Mirko Kosif, Ki je v svojem govoru poudaril obljubo kraljevske vlade, da lio vodila realno in iskreno finančno politiko. Govornik je nato začel |iojiisovati valutno in davčno politiko vlade, in je prešel nn obširno izpisovanje davkov na zeniljarino. posebno na zemljari-no, ki se pobira v Vojvodini, kjer so po njegovih trditvah davčne doklade, kadar se odštejejo jiro-izvodni stroški, tolikšne, da česlo popolnoma absorbirajo brutto dohodke žemljica. Zato se govornik zavzema za revizijo čistega katastrskega doprinosa. Nato je povzel besedo Finančni minister Dušan Letiea, da tako. odgovori na pripombe dr. Kosiča. Med drugim je dejal: Pričakoval sem ml g. Kosiča. da bo kol strokovnjak v svojem gtivorii. ko se je ie dotaknil vprašanja zemljarine. podid stvari takšne, kakršne >». in ne obratno. Tu sem mogel pričakovati že zato. ker som imel že priložnost v pieuu-itin narodne skupščine, ko sem odgovarjal g. Doseliti. dokazati, da takšno slikanje stvari ni tečno. G. Kosič mi zameri danes, da i svojem ekspozeju nisem hotel naslikati davčno osnovo davka na zemljišče kot katasiri-ki čisti prinos. Prav v te.in m-ui hit iskren in sem navedel podrobne številke ii tem, koliko znaša čisti priutis, tak«, kakor so Po vodi v katastrskih knjigah. Ne razumem, zakaj se mi polt-ui delajo molki \ lej stvari. I)» je to točno, vam 11 mu jirental lisln, kaj piši- nioj eks- . poze (minister g. Letiea bere dotični del svojega ekspozeja). (iospiid Kosif pravi, ila hi bil moral spustiti , /euiijarino s 150 milijonov nn 400 milijonov dinarjev, drugič pa želi. da se zemljarine v naši j državi izterja okoli «00 milijonov dinarjev. V tem | sem se ujemal ■/, njim. Torej, če zavzamejo stali- | šče. da je treba znižati davek na zemljišče s tiste | višine, kakor se danes izterjava, in če se uje- I mamo. ila se je pobralo okoli 000 milijonov dinarjev. poiem ne moremo iii na 30(1 milijonov dinarjev. ker hi to pomenila znižanje za 5(1%. mi sum pa izdali uredbo, da se zreriucira za 33.3%. : Zato je moj račun točen. Z g. Koslčem se strinjam. da hi tiiogl« hiti iztirjenih tudi 600 milijonov dinarjev ua račun zemljarine leta 1933. Vli se je dejansk« tolik« plačal«, ne vem. v bodoče vem t«, da hnmo izterjali samo 450 milijonov dinarjev po tem proračunskem predlogu. V svojem ekspozeju sum navedel vrednost nacionalnih do Itodkov lak«, kakor s« jih v finančnem ministrstvu strokovnjaki približno izračunali; -To je relativna številka. Vsakd«, ki. se b« s tem ukvarjal, lahko pride ilo svojih številk. V svojem ekspozeju sem priznal in rekel, tla je obdavčenje v naši državi precej ležk«. spričo gospodarske strukture naše države, ila je davčna obremenitev rassmero-iiin visokti. Neizpodbitno je pa. da h« kraljevska vlada ilniala. tla se davki olajšajo, kadar h« to le Illoinn in v kolikor ne bo škodoval« spliišnim državnim interesom, za katere mirtnl iloprinaša žrtve. Nato je. finančni minister g. Letiea primerjal davčno obremenitev kmeta s predvojno obremenitvijo. pri čemer je vzel za osnovo zlato pariteto. Prišel je do zaključku, dn je davčna obremenitev v skladu z obremenitvijo, ki hi.jo bilo v razmerju do zlata jit-ičakovali v primeri s predvojno obre nteiiilvijo. Ne Irilini. je rekel na koncil g. Letiea, da je davek lahek našemu kmetu, pokazalo se je pa, da je kraljevska vlada stremela po tem, ila napravi davke kolikor toliko znosne. Po govoru finančnega iiiinislru Dušami Le-lit-e. še je seja finančnega odbora končala oh 12.311. prihodnja seja bo |iit sklicana za popoldne oh štirih. Poziv čosi>i!?ar'pm Belgrad. 5. lebr. AA. Pozivajo se člani Jugoslovanskega novinarskega združenja, naj pošljejo timprej svoje stare legitimacije zaradi zamenjave Prav lako se pozivajo uredništva dnevnikov, tednikov in mesečnikov, naj pošljejo svoje brezplačne in ugodnostne karte v zamenjavo na naslov tajništva centralne upi «ve Jugoslovanskega novinar-skega udruženja, Fiankopanova ulica šl. 28 v Belgradu. Vlada in hmetski dolgovi: „Interesi vlagateljev zavarovani" Belgrad, 4- februarja. AA. Danes jx>jx)ldne se je sestal odbor ministrov, ki je dobival razne predloge in resolucije zadnjega časa o kmetskih dolgovih. Ko je odbor pregledal ves zbrani materija!, je sprejel načelen sklep, da kraljevska vlada v nobenem primeru ne bo pri iskanju ureditve dolgovnega vprašanja izdala ukrepa, ki bi škodoval stabilnosti in vrednosti naše nacionalne valut*, to je dinarja, in interesom vlagalccv, katerih prihranki se nahajajo na vložinih knjižicah in tekočih računih. § 30 SSKJ , A Kakor smo poročali, je bil dr. Ivo TaflfcgfHa izključen iz sokolškega društva v Splitu? češ, "dtf^e njegovo društveno delovanje ne sklada z načeli Sokola kr. Jug. Tudi drugi listi, ki so o teni pisali, so tako utemeljevali izključitev. Dr. I. Tartaglia je v Dalmaciji znan javni delavec, bivšim avstr.-ogr. oblastem se je prav zaradi svojega preveč slovansko, ozir. jugoslovansko pobarvanega dela zelo zameril. Ob začetku svetovne vojn^je bil zaprt in pozneje interniran. Po vojni je bil 10 let mestni žttjiati v Splitu, nekaj let je bil tudi ban primorske banovine Udejstvoval se je zlasti v Jadranski straži, kateri še danes predseduje. Da bi javnost zaradi njegove izključitve iz Sokola ne bila napačno poučena, je poslal zagrebškemu Obzoru - tiskovni f>o-jiravek, v katerem jiove pravi vzrok izključitve: Uprava sokolskega društva v Splitu je na svoji seji dne 8. jan. v disciplinskem irostojiku iiroti br. dr. I. Tartagliu zaradi izobešanja plemenske zastave na -svojem stanovanju, kar nasprotuje ideologiji jttgosl. sokolstva. razsodila, da se br. dr. L Tartaglia so glasno preglasi, da je kriv storjenega dela in se po S 30 pravilnika za disciplinske prestopke organizacije SSKJ kaznuje z izključitvijo iz društva. Prava zmm pršhaša Zagreb, 5. febr b. Vsi'znaki kažejo, da prava zima prihaja šele sedaj. Proga med Zagrebom in Splitom je že zaprta. Snoči okrog 10 ni mogel naprej tovorni vlak. ki je vozil proti Zagrebu. Obtičal je v snegu med Rndopoljeni in Vrhovino. Na Zrtna-nji divja pravi orkan. Tudi tovorni vlak, ki je vozil proti Splitu, se je v liških Jasenicah z lokomotivo, ki je čistila progo, vred ustavil. Iz Zrmanje poročajo. tla je tam divjal orkan z brzino 110 km na uro. Železniška uprava je nemudoma poslala de lavee. da očistijo progo. Tudi s Sušaka poročajo, da divja huda burja in veliki snežni meteži, ki pa zaenkrat še niso ovirali prometa. Do prometnih ovir pa je prišlo na progi Zagreb -Koprivnica, kjer je vihar |iodrl več tefe-fonskih stebrov, ki so obležali na progi. Ti stebri ležijo v dolžini treh kilometrov in so bili šele davi ob 9.10 odstranjeni. — V Gorskem Kotam močno sneži. PoHtžčvn tsmor v Švici Davos, 5. febr. b. Snoči je bil na svojem stanovanju ubit iz revolverja vodja narodnih socialistov v Švici, \Villhelm Gustlotf. Morilec, ki je hotel govoriti z njim, je bil sjutščen v stanovanje od žene Gustloffa, ki ni slutila, kaj hoče tujec. Ko je stopil v stanovanje, je takoj potegnil revolver tn ustrelil Gustlofla, ki se je mrtev zrušil s stola. Morilec se je takoj sam prijavil jioliciji ter dejal, da je storil dejanje iz |>olifičnih razlogov. Morilec je baje jugoslovanski državljan David Frankfurter, ki je študiral medecino v Bernu. Prispel je iz Berna I v Davos ter umoril Gustloffa. Misli se, da so atentatorja nagovorili /a ta zločin levičarski elementi, socialni demokrati in komunisti, kajti ravno ti dve organizaciji sta Gustloffa najostrejše napadali ter j so socialistični listi ravno včeraj zahtevali od vlade, j da Gustloffa zaradi protizakonitega delovanja iz-| /ene iz Švice. Jutranji socialno - demokratski listi j zanikajo, da bi imeli kakršnokoli zvezo z atentatorjem. ki jim je |>opolnoma neznan. Atentator jc na policiji izjavil, da je svoje delo izvršil premiš-jeno iz političnih, nikakor pa ne iz osebnih raz-[?f?°.v- Pred tremi tedni je kupil v Bernu browning. David Frankfurter trdi dalje, da ni pripadal nobeni politični organizaciji in nobenemu društvu Svoje delo je izvršil zato. ker sovraži sedanji nacionafi-stični režim v Nemčiji, ki preganja krivično Žide. Zid je tudi on sam. železniških zvez Maribor, 5. febr. S tehtno utemeljenimi predlogi se je Tujsko prometni zvezi v Mariboru ter zainteresiranim kopališčem in letoviščem posrečilo, doseči tudi za severni del Slovenije razne olajšave, oziroma zboljšanje prometnih zvez, ki bodo za naš tujski promet gotovo največjega pomena. Veliko bo koristii brez dvoma nov brzovlak, ki bo vozil od 15. 6. do 15. 9.: Praga—Split preko Brna in Dunaja, odhod iz Maribora 21.10, prihod v Split 11.00, odhod iz Splita 18.00, prihod v Maribor 7.50. Vlak bo imel postanek tudi v Laškem in Rimskih Toplicah ter zvezo s Sušakom. V isti dobi bo vozil iz Belgrada nov brzovlak, ki bo imel direktne vagone za Maribor, Rateče-Planico in Bohinj, odhod iz Belgrada 21.00, prihod v Maribor 7 50. v Rateče-Planico 10.35, v Bistrico-Boh. jez. 10.22. Tudi ta vlak bo imel postanek v Laškem, Rimskih Toplicah, Celju, Grobelnem in Pragerskem. Velik korak naprei pomenijo tudi direktni vozovi, ki bodo vozili od 15. maja do 3 oktobra in sicer: Miinchen—Split preko Jesenic (odhod z Jesenic 18.25, prihod v Split 9.00, odhod iz Splita 20.00, prihod na Jesenice 11.10.) Dalje bodo vozili direktni vozovi iz Ljubljane v Slatino Radenci in Ljubljana—Straža Toplice. Odhod iz Ljubljane 7.20, prihod v Slatino Radenci 16.07, odhod iz Slatina Radenci 13.18, prihod v Ljubljano 22.03. Odhod iz Ljubljane 7.07, prihod v Stražo Toplice 10.00, odhod iz Straža Toplice 17.40, prihod v Ljubljano 20.40 Ker so izgledi za našo bodočo sezono z ozirom na politične razmere v Evropi in posebno z ozirom na ugodne cene in veliko kupno moč dinarja pri nas zelo ugodni, bodo tudi prometne olajšave velikega pomena ne le za obisk inozemcev, ampak tudi velikega pomena za razvoj našega notranjega turizma. Upati je, da bodo centralne oblasti odstranile še pred začetkom predsezone ostale težave, posebno glede- nabave plačilnih sredstev inozemcev in glede potnih listov, oziroma vizumov. Te težave so bile predmet skupnega občnega zbora mariborske in ljubljanske tujskoprometne zveze, ki sta predložili vsem centralnim oblastvom in korporacijam obsežno resolucijo. Po volitvah v občini Mošnje Volilni boj je končan, zmaga dobljena. Občani obširne občine Mošnje so na Svečnico svobodno izrazili svoje prepričanje in povedali svoje mnenje, da nočejo več imeti na krmilu občine ljudi, ki so bili »izvoljeni« pri volitvah 15. oktobra 1933 in da ne bodo nikdar več dopustili, da bi se javno mnenje dalo še vnaprej potvarjati, kakor se je delalo doslej. Volilni boj je bil svoboden; svobodne so bile tudi volitve. Nasprotniki, ki so se vsi skupaj združili na edini točki, ki je nasprotstvo proti JRZ, so se nemoteno lahko shajali in sestavljali svojo listo. Nikogar niso preganjali orožniki in za nikogar niso vršili agitacije. Upravna oblast se ie ravnala po zakonu in se je proti vsem vedla strogo zakonito in objektivno. Tudi shajali so se nasprotniki lahko, čeprav niso teh sestankov prijavljali. Javnih shodov sicer niso imeli, ker so jih napovedali na isto nedeljo, kakor jih je JRZ prijavila že 14 dni preje. Pri tako vročem in hudem volilnem boju je obstojala prav resna nevarnost, da bo ogrožen javni mir in red, ako bi se shoda obeh list vršila isti dan v enem kraju. Da je bil volilni boj vroč in oster, dokazuje napad, ki so ga izvršili nasprotniki v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo 2. II 1936 Takrat je •močna skupina nasprotnikov napadla g. Bertonclja, delovnega člana in agitatorja JRZ liste. Ta napad v popolnoma jasni luči prikazuje delo nasprotnikov, ki so hoteli še zadnji trenutek nasilno postopati z j ljudmi, ki so člani JRZ. V volilnem boju so se združeni nasprotniki posluževali letakov in plakatov, ki niso bili resnični, osebna agitacija pa je bila lažnjiva. Nobena laž jim i ni bila odveč. Trdili so, da so oni vladna lista, da je g. Tonejc župan in da ostane župan, da je vlada padla, zopet drugod, da so dnevi te vlade šteti in podobno. Prav tako je bila tudi nedelja popolnoma svo- j bodna. Nikjer orožnikov. Nasprotniki so prihajali | v skupinah na volišče in pred voliščem izzivali, ker | bi bili radi izzvali spor. Med njimi je bilo dovolj I so oddali svoje glasove za združene nasprotnike, i eden med njimi je na vse grlo kričal po Brezjah: Živijo Tonejc! Agitatorji za listo JRZ, sami mladi in korajžni fantje in možje, se niso ustrašili nobenega napora; nobeno delo in nobena žrtev jim ni bila odveč. Z veseljem in polnim razumevanjem so šli na delo. Vse noči so delali in dopovedovali volilcem, da je agitacija nasprotnikov neresnična in lažnjiva Na dan pred volitvami so obiskali še enkrat volilce, poskrbeli za prevozna sredstva in nabili na hiše okrašene plakate. Na dan volitev pa so bili ves dan na nogah, delali so od jutra do večera in skrbeli, da nasprotniki niso nikjer motili miru m svečanega razpoloženja, ki je ves dan vladalo med vo-lilci. Ti sijajni mladi, požrtvovalni, agilni in ne-utrudljivi agitatorji so pripomogli k tako lepi in sijajni zmagi JRZ v občini Mošnje. Zanimanje za volitve in stanje glasov je bilo vso nedeljo veliko. Do 200 ljudi in več je bilo — razen v opoldanskih urah —- stalno pred voliščem. Mošenjski občani so tako v volilnem boju kakor na dan samih volitev pokazali, da se za javne stvari in gospodarstvo živo zanimajo, da niso do javnih vpračanj apatični, marveč da hočejo sami soodločati. Ko je bil volilni izid proglašen, se ie zbranim volilcem zahvalil novoizvoljeni župan g. Pangerc in podžupan g. Marčun, ki sta poudarjala, da je ta veličastna zmaga potrditev in odobritev politike g. notranjega ministra dr. Korošca in da je volilni rezultat zmaga politike JRZ. Volilni rezultati so pomembni, pomembnejši tem bolj, ker kažejo resnično raznoloženje mošeniskih volilcev in občanov. Primeriati ie treba številke iz leta 1933, pa se vidi ogromna razlika. Takrat so delali za JNS listo, ki so jo danes predstavljali združeni nasprotniki, orožniki in ves ostali državni in samoupravni aparat, dočim je proti takratni opozicijski listi nastopal g. Tonejc. ki je klical na pomoč sresko načelstvo, in tudi orožniki ki so preganjali naše ljudi. Kljub terorju ie lista opozicije (sedanja JRZ) dobila takrat 227 glasov in 3 odbornike, dočim je danes g. Tonejc kljub popolni svobodi združil zase le 182 glasov in 2 odbornika. Leta 1933 je za listo JNS delalo vse, pa je dobila kljub temu samo 256 glasov in 15 od': ornikov, leta 1936 pa so volilci sami svobodno, brez sodelo-vania državne oblasti izrekli svoio voljo in dali listi JRZ 298 glasov, ki je dobila 16 odbornikov V teh številkah in ob upoštevanju razmer leta 1933 in 1936 se pokaže šele prava veličastno«! zmage JRZ pri občinskih volitvah v Mošnjah Te številke pa tudi dovolj nazorno pokazujejo brezmoč-nost združenih nasprotnikov, ki vladaio do občinah edinole takrat, ako imajo za seboi Lajonete in silo. Izid občinskih volitev v Mošnjah »za napredni tabor« ni in ne more biti vsekakor časten in zadovoljiv«, ker se resnično razpoloženje ljudstva in volivcev ne spreminja kar čez noč ali zgolj zato, ker je ena izmed predloženih list »vladna lista«. Izid dokazuje, da je leta 1933 vladal teror in nritisk, leta 1936 pa svoboda, ki ie omogočala osebno in pismeno agitacijo nasprotnikov in ki ie pokazala, da ljudstvo ni za nasilje in preganjanje. Nasprotniki so poraženi tako. kakor so zaslužili. Občinski odborniki JRZ prevzemajo težavno zapuščino; sprejemajo jo pa z veseljem in zadoščenjem. ker jim ie ljudstvo v tako veliki meri dalo svoje zaupanje. Delali bodo v korist vseh občanov in vse občine, a pri svoiem delu ne bodo nikdar pozabili, da je treba zvestobo nagraditi. Volilni boj je končan: zdaj je treba na delo v dobrobit občine in občanov. f Gospa Fanica Stermechi Kakor blisk se je razširila v torek zvečer po Celju vest, da je soproga uglednega celjskega velet rgovca Kmelrshi tečaj v Žužemberku ne občine ga. Fuiiica stermecki za vedno zatisnila svoje oči. še pred dnevi smo videli lo krepko žensko postavo na ulici, danes leži nemo na mrtvaškem odru. okrog nje pa plaka užaloščena tlržina, ki je izgubila z njo najboljšo mater, ženo in gospodinjo. Nedolžna angina je bila vzrok, da je v nekaj dneh strla to zdravo naravo, polno življenja in veselja do dela. V torek ob 19.30 je lepo pre-videna s svetotajstvi za umirajoče zatisnila svoje oči in se preselila v enostransko življenje. Prerano umrla ga. Fanica Stermecki je bila doma iz znane Vabičeve trgovske hiše v Žalcu in je bila rojena dne 3. marca 1889. Obiskovala je šolo v Žalcu, nato se pu izpopolnjevala v gospodinjstvu v Mariboru. Dne 4. avgusta 1909 se je |>oro6ila z uglednim celjskim veletrgovcem g. Rudolfom Stermecki jem, kateremu je bila vse življenje desna roka pri njegovem velikem trgovskem podjetju. V srečnem zakonu so se rodili trije otroci. Hčerka Nada je poročena z lesnim industrijalcem g. Srefkom Kobijem v Borovnici, hčerka Vera z zagrebškim zdravnikom g. dr. Vilkom Havranekom, ki se sedaj specializira v Berlinu. sin Ruda pa je dovršil trgovsko akademijo in sedaj služi predpisani vojaški rok. Rodbinsko življenje je bilo neskaljeno, smrt najboljše matere in žene pa je zasekala globoko in nezace-ljivo rano. Pokojna gospa je bila elegantne postave, v občevanju fina in prijazna, do uslužbencev najboljša predstojnica. Imela je tudi mnogo razumevanja za reveže. Živela je samo za svoj dom in trgovino. Opravljala je v redu svoje verske dolžnosti. Blago gospo bomo spremili na njeni zadnji poti v petek, dne 7. februarja ob 15 popoldne iz hiše žalosti. Gregorčičeva ulica št. 5, na mestno pokopališče. Naj sveti dobri gospe Fanici Ster-meckijevi večna luč! Hudo prizadeti družini, gospodu soprogu iu otrokom, pa naše globoko sožalje! Pri slabem teku. zapeki v crevih, poživi čaša naravne Franz-Josefove grenke vode pokvarieno prebavo in čisti črevesni kanal. Ke*;. mo .lini vj,' t»ol m iihi. «lr. 8-br. IM8A, A. V. X5. Pretekli teden smo imeli petdnevni kmetijski tečaj. Sami nismo verjeli, da smo si ga v resnici tako zaželeli. A udeležba je pokazala, da je naše ljudstvo, ki živi v uboštvu, v mnogih družinah tudi v lakoti, ukaželjno in si skuša po svojih skromnih in podpredsed. mest- i močeh pomagati. Seveda je delo za boren vsakdanji -- • kruh v naši kameniti in hribovati zemlji veliko in utrudljivo, pridelki in živina pa nimajo zam skušali predavatelji v strnjeni obliki očrtati, kakšna naj bi bila v sedanjih težkih časih skrbna kmečka gospodinja, žena in mati Tečaj je s prijetno domačnostjo in s polnim razumevanjem naših razmer vodil okrajni kmetiiski referent g. Fr. Malasek. Predavali so tudi drugi gg. iz Novega mesta kakor Filipič, živinozdravnik n šumarski referent ter domači zdravnik in šolski upravitelj. — K zaključku je prišel še okraini pod-načelnik, ki je s svojo udeležbo pokazal, da je tudi upravna oblast pripravljena delati vzaiemno z ljudstvom za njegov dobrobit in njegovo lepšo bodočnost. Naši možje in naše gospodinje pa so s svojo rekordno udeležbo, s pozornostjo in zanimanjem, s katerim so sledili predavanjem, pokazali smisel in popolno raztimevanie za vse dobro in za zboljšanje sedanjih žalostnih kmečkih razmer. — Oblasti, to je razne kmetijske odbore in kraljevsko bansko upravo pa prosimo, da to upoštevajo in z gmotnimi sredstvi podprejo nujno potrebno delo za zboljšanje razmer v žužemberški dolini. Kako je prišel slepar do t5 jurjev Podrobnosti o marih. poštni aferi Kdo je Beno Alter? - 12.000 Din v eni noči Maribor. 5. februarja. Ves Maribor govori te dni o znani poštni aferi, o kateri smo že obširneje poročali. l)o-znali smo o tej stvari še zanimive podrobnosti 1,_4___1. • . .......: I........r- __l-.fi: i • ■ iz katerih je razviden način goljufije, ki jo je masteriozni Beno Alter tako spretno izvršil. Dr. Valter šmid vrača nakaznice ... Ljudje se posebno zanimajo, na kuk način ■ se jc posrečilo spraviti sleparju ponarejene poštne nakaznice v službeni obtok potom poštne uprave. Skraja so mislili, da je moral imeti na pošti kakega pomagača, izkazalo pa se je. da je znal Alter spraviti nakaznice v obtok čisto sain. S presenetljivo bistroumnostjo je skonstruiral načrt, ki sc mu je o polnem obsegu posrečil. Začetkom meseca decembra lanskega leta je ponaredil tri nakaznice, vsako na 5000 : dinarjev ter jih naslovil na ime »Slovnik Anton, akademski sjikar Mariborski dom< Za oddajno pošto je ponaredil žig pošte Suša k z datumom od >0. novembra. Ponaredil je nakaznice lako strokovno, da nihče ni mogel dvomiti o njih pristnosti. Te tri nakaznice je Alter spravi1 v poštni urad nu ta način, da jih je oddal v /uprti kuverti kolodvorski pošti v Maribor • priloženim pismom, v katerem se je izdajal zn dr. Val vinsko pismo, v katero je dal revijo »Prijatelj« | ter zraven priložil obe nakaznici Ijpul je nam- I reč, da bo učitelj Zeilhofer obe ponarejeni na-| kaznioi vrnil pošti ter boste na ta način prišli v obtok. Oddal je pismo v nabiralnik ter se odpeljal v Celje, odkoder je drugega dne telefoniral na limbuško pošto ter se izdal za detektiva Pavloviča in vprašal če jim je na pošti kuj znanega o kakih fulsifikutih. Skuša' se je na tu način prepričati, če so njegove sleparije že odkrite. Ker je dobil negativen odgovor se je vesel naslednjega dne odpeljal v Ptuj ter čakal tam v Osterbergerjevem hotelu na naka/.nni denar. Namesto denarja — policaji .. Po naključju pu so na mariborski kolodvorski pošti, kjer so bile nakaznice oddane, našli v pismu oba falsifikata ter so o tem takoj obvestili pošto v Ptuju. Upravnik pošte Klemenčič se je sam odpeljal v Ptuj ter se s stražniki |>o-dal v hotel, kjer so sleparja izsledili ter ga aretirali. Sleparije je takoj priznal. Kdo je Beno Alter? O sleparjevi identiteti še lunes dvomijo. Navedel je. da se zove Beno Alter, rojen I. maja 1900 v Celju ter po poklicu agronom. Študiral da je srednje šole v Ljubljani agronomijo Klosterneuburgu. Sedaj tla je brez posla Žrtev podivjanosti Črensovci, dne 3. februarja 1936. V današnjih jutranjih urah se je z bliskovito naglico raznesla vest, da je padlo kot žrtev podivjanosti spet mlado življenje, in sicer 24-letni fant Raščan Franc, posestniški sin in nakupovalec iajc in perutnine iz Trnja. Raščan se je snoči mudil v Gomilicah pri Hoz-janu Štefanu, kamor je prišel mimogrede iz Turni-šča in se našel tam s svojimi prijatelji iz Trnja. Istotam je bil Jerebic Martin, 24-letni fant iz Go-milic, kateri je imel s pokojnim Raščanom neke stare račune. V hiši so bili mirni in brez vsakega prepira. Pravijo, da so fantje popivali. Jerebicu in Raščanu se je pri tem kri tako razgrela, da sta hotela stare račune poravnati. Brez vsakega prepira je okrog pol devetih povabil Raščan Jerebica ven, češ da mu ima nekaj povedati, nakar sta čisto mirno odšla ven. Ostali temu niso polagali nobene važnosti. Čez nekaj trenutkov se je pa zaslišal na dvorišču krik. Kako je prišlo med njima do prepira, ni znano, ker sta bila zunaj čisto sama. Ko so ostali fantje slišali krik. so skočili iz hiše, da bi videli, kaj se je zgodilo, a je Jerebic takoj skočil nasproti m zamahnil z dolgim nožem, nakar so fantje odskočili nazaj v hišo. Zunaj je bilo spet vse tiho in so se fantje čez nekaj časa napotili proti domu, misleč da se ni zgodilo nič hudega. Slutili so pa vseeno, da je Raščan moral biti zaboden, zato so ga šli mimogrede domov iskat. Ker ga pa doma niso našli, so se vrnili nazaj v Gomilice, da ga poiščejo. Po dolgem iskanju so ga našli na dvorišču Sobočana Štefana, ki je oddaljeno okrog 100 metrov od Hozjanove hiše, že mrtvega. Raščan te imel več vbodljajev, a največji in smrtonosni vbodljaj pa je imel na vratu, kjer mu je na levi strani vrezana nad 10 cm široka rana. Jerebic si ie oni večer sposodil velik mesarski nož, katerega bi drugi dan rabili doma na kolinah, in se z njim lotil Raščana. Jerebic je takoj po aretaciji dejanje priznal. pa v terja šmidu. stanujočega na Mar:l orskem do- j in brez stalnega bivališča. Poizvedbe v Celju pa mu na Pohor ju in z navedbo, du jt omenjene i so dognale, da je tam ime Beno /Mter popolno nakaznice pomotoma prejel s svojo pošto, ter ; ma neznano. Nikjer niso mogli zaslediti, da bi jih seda j zopet vrača. j bil rojen v Celju in tudi ni nikoli lam stanoval _ ,_______ ,_________ Dne 6. decembra je prišel Aber na mari- Zaradi tega sedaj še poizvedujejo, da se dožene | prošnje gotovo ne bodo odklonili in se ji odzvali borsko glavno pošto ter povprašal pri linici, če ! prava identiteta pretkanega sleparja. Razposlali j vsaj z majhnim prispevkom, da s tem podprejo je že prišlo za Antona Slovnika kako nakazilo. so njegove slike ter prstne odtise na razna v Res je zvedel, da so nakaznice že tukaj. Legiti- jx)štev prihajajoča mesta. Delovanje dispanzerja v Ptuju Dispanzer, ki je začel delovali šele 1. avgusta preteklega leta, je posloval pod vodstvom znanega strokovnjaka za pljučne bolezni dr. Boleslava Oko-lokulaka dvakrat na teden; število ordinacijskih ur je bilo 164, zdravniških preiskav je bilo izvršenih 707, od tega je bilo prvih pregledov 468, ponovnih pregledov pa 239; nadalje je bilo izvršenih 89 preiskav izmečka, 294 preiskav krvi in 143 rentgenolo-ških preiskav z rentgenaparatom v ptujski bolnišnici. K preiskavi se je prostovoljno javilo 113 oseb, po naročilu skrbstvene sestre se jih jc javilo 60. Popolnoma je bilo pregledanih družin s skupno 134 družinskimi člani. Zdravniške preiskave pri 468 osebah, kolikor je bilo prvič pregledanih, so pokazale tuberkulozno infekcijo pri 200 osebah, od tega 194 s pljučno tuberkulozo, 6 pa s tuberkulozo drugih organov; pri pljučni tuberkulozi je bilo 34 slučajev odprte tuberkuloze, pri ostalih jc bila tuberkuloza zaprta. Poleg ugotovljene tuberkuloze je v 6 slučajih obstojala še istočasno tuberkuloza grla. Pri 142 osebah sicer ni bilo tuberkulozne infekcije, zato pa so bile ugotovljene druge bolezni netuber-kuloznega značaja, le 125 oseb je bilo zdravih. V samem dispanzerju se je zdravilo 58 oseb, v zunanje zdravljenje je bilo poslanih 88 oseb. Obiskov na domu je bilo izvršenih 142. Pri prvem obisku na domu se ie ugotovilo, da je le 24 stanovani bilo zdravstveno neoporečnih, ostala stanovanja (29) so bila slaba in nehigijenska. Stanovanjske razmere, ki so se pri tej priliki našle, so zeio poučne; omenimo le nekaj podatkov: Enosobnih stanovanj, ki so hkrati služila kot kuhinja in stanovanjski prostor za vso družino, je bilo med pregledanimi 8, v petih primerih od tega je stanovalo v njih nad 6 oseb, v štirih od njih je imelo bolnika z odprto tuberkulozo; torej v enem prostoru je prebivalo (odnosno še prebivajo) 6 oseb, med njimi bolnik z odprto tuberkulozo. V dveh primerih so našli, da bolnik z odprto tuberkulozo spi skupaj z otroci. — Dispanzer je med svoie oskrbovance razdelil 23 termometrov, 5 pljuvalnikov, za desinfekcijo ie dal 1800 gr lizola in izročil bolnikom 78 komadov raznih zdravil. V bolnišnico je poslal 22, v zdravilišča 7 in drugam 24 bolnikov. Od oskrbovancev jih ie umrlo 11 (8 moških in 3 žensk' Ti podatki zgovorno pričajo o velikem in požrtvovalnem delu protijetičnega dispanzerja v Ptuju in dokazujejo, kako potreben je bil. Njegovo delo je težko in naporno, boriti se mora z boleznijo, ki se bo dokončno mogla premagali edino le takrat, kadar se bodo socialne razmere velike večine prebivalstva korenito spremenile Ptujski protijetični dispanzer trpi na velikem nedostatku: nima namreč svojega rentgenaparata in mora vse svoje bolnike zaradi rentgenske preiskave poslali v ptujsko bolnišnico. To je velika ovira za hitro poslovanje dispanzerja, ker je bolnišnica precej oddaljena, na drugi strani pa to bolnišnico zopet močno obremenjuje. Za uspešno delovanje dispanzerja je torej nabava rentgen-aparata nujno potrebna. Zalo se obrača ptujski protijetični dispanzer na vse, ki so dobrega srca, da po možnosti z denarjem prispevajo, da se dispanzer v Ptuju more izpopolnili v blagor najbednejših. Radevolje sprejema isti tudi prispevke v naravi, ki jih bo razdelil med najpotrebnejše. Vodstvo dispanzerja bo v ta namen razposlalo na župne urade v ptuj-kem okraju okrožnico s prošnjo za podporo, ki mira! se je potem s ponarejeno izkaznico kot Anton Slovnik iz Rač. povedal tudi ime odpo-šiljatel.ja in oddajne pošte ter skupen znesek, ki ga pričakuje in nato so mu izplačali 15.000 dinarjev. Veselo življenje s tujim denarjem S prisleparjenim denarjem se jc Alter podal v Ljubljano. Pričelo se je zan, veselo življenje, ki ga je pu kmalu /nsrreni! ne|>iijetii doživljaj. Alter si je našel v l jubljeni veselo to-varišico. ki mu jc pomagala denar ra/metavati. S Tončko, tako je bilo ime prija'elj'ce. sta se podala v Tacen pod šmarno gor'' Tu je pa Tončko |>obralu noč in z njo vret jo izginilo tudi celili 12 jurčkov. Alter ju ;e ostalo v žepu od vsega prislenarjenega denarja samo še 1000 dinarjev. Tončke si ni upal prijaviti, ker je prebrisano dekle sotovo vedelo, od kod izvira denar njenega prijatelja in tako jc bila varna pred preganjalci. 1000 din Ki so kleparju preostali. je šlo kmalu rakom žvižga in tako je moral zopet misliti kako bi si na luhek način pridobil /opet denarja za veselo življenje. Ker se mu je prvič prevara s pošto tako lahko posrečila. jc poskusil še drugič. Pri terr |>a ni pomislil. da so med tem pri poštni upravi žc prišli goljufiji na sled. kar pa so držali v strogi tajnosti. upajoč, du se bo slepar poiavil / istim trikom še enkrat ter ga bodo no ta neein ujeli. Ujel se je v lastno zanjko... Koncem januarja jc Alter zopet ponaredil dve poštni nakaznici na ime »Ben-dičič Slavko, trgovec. Celje Narodni dom«. No«lov »Celje. Narodni rtom« pn je /opet preč r« V ter napisal zraven »Ptuj. hotel Osterbergerr Nakaznici je vtihotapil nn pošto na ta način da je naslovil na učitelja Zeilhoferja v Limbušu odprto tisko- podprejo človekoljubno delo protijetičnega dispanzerja v Ptuju, ki je itak namenjen vsemu ptujskemu okraju. Fond Vite Zupančičeve za gluhonemo deco Bogzna komu se je tako mudilo, da je poslal Vito Zupančičevo takoj po doteku njenih službenih let v resda zasluženi, toda vendar mnogo prezgodnji pokoj. Naša gluhonemnica, ki jo je jioklicala na delo kmalu po ustanovitvi, je izgubila z njo ne samo odlično učiteljico, marveč tudi materinsko skrbno zaščitnico gluhoneme mladine. Vita Zupančičeva je bila pravi vzor, kako je treba služiti v blagor teh naših najbednejših sirot. S preprostimi pa toplimi besedami, ki so jih dobili iz njenih ust, se je še danes spominjajo iz vseh krajev naše banovine in izražajo svojo otroško vdanost, dasi so mnogi teh njenih bivšiii gojencev in gojenk že zreli možje in žene, ali celo že sami očetje in matere. Vsakemu je ime te njihove velike učiteljice in vzgojiteljice dragocena svetinja, ki jo bo hvaležno nosil v svojem srcu do zadnjega diha. Čeprav močno zaposlena pri najrazličnejših karitativnih in drugih organizacijah ter stanujoča vprav na nasprotnem koncu mesta, je Vita Zupančičeva prišla tudi po upokojitvi še večkrat pogledat v zavod zadnje učence, ki so bili še deležni njenih naukov, kasneje pa tudi novi naraščaj, ki jo je poznal samo še po imenu. Z veseljem je spremljala vsak napredek na zavodu (saj je še danes, ko se bliža sedmemu križu, še vsa vedra na duhu in telesu), prav tako pa jo je tudi bolelo, ko je videla, da je zavod zmerom bolj na tesnem in da se toliko potrebno razširjenje te naše edine gluhonemnice nikamor ne gane. Gluhonemnica v gluhonemnici! Dragoceno oporo je našlo v Viti Zupančičevi tudi pred petimi leti ustanovljeno Podporno društvo za gluhonemo mladino, v katere.ni je pre- vzela zamudne in odgovorne posle blagajničarke, ki jih še danes opravlja z njej lastno vestnostjo in skrbnostjo. Seveda vse za božji Ion, ki si ga je že samo s tem delom obilno nabrala. — V skromno priznanje njenih zares neizčrpnih zaslug za gluhoneme sirote jo na lanskem občnem zboru tega društva izšel v|>rav i/, vrst prvih Vi-tinih gojencev hvalevreden predlog, da naj se iz društvene imovine osnuje poseben fond s temeljno glavnico 10.000 Din pod imenom >Fond Vite Župančičeve«, iz katerega obresti naj bi se na koncu vsakega šolskega leta obdarovali najpridnejši siromašni gojenci in gojenke najvišjega razreda na zavodu. K nedotakljivi glavnici tega fonda, naj bi se stekala v ta namen poklonjena tla rila naše javnosti poleg vsakoletnega prispevka iz društvenega premoženja. Predlog je bil z oduŠev-ljenjeni sprejet, odbor pa je dobil nalog, da ga Izvede in izdela pravilnik za upravljanje. Nn letošnjem občnem zboru, ki se bo vršil v ponedeljek, 10. februarja ob pol 8 zvečer v gluhonem niči in h kateremu so vljudno vabljeni vsi prijatelji naše gluhoneme mladine, bomo čuli med drugimi zanimivimi poročili tudi vse podrobnosti o ustanovitvi tega svojevrstnega spomenika zlati materi naših gluhonemcev. Po pravici pričakujemo, da ta vest ne pojde mimo naše dobrosrčne javnosti brez odziva. Vsi za Fond Vite Zupan Sičeve namenjeni prispevki naj bodo izrecno tako označeni in naslovljeni na Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani. St. jwšt. ček. r:i čuna 15.837. ker bi sicer prišli v dobro ostalim društvenim namenom. Vse prispevke bo društvo odslej javno izkazovalo. V. M. Drobne novice Četrtek, (i. 1!ic«; l it. škof. Koledar fobrunrja: Doroleju, devica muče- Novi grobovi f Inž. Lojze Pikel Ljubljana, dne 5. februarja. V vseh današnjih listih smo čitali poročila o včerajšnjih viharjih in orkanih po Gorenjskem, ki so pa divjali tudi po Hrvatskem Zagorju. Kdo bi bil slutil, da nam te novice prinašajo tudi /alostno vest o smrtni nesreči splošno priljubljenega mg. Lojzeta Pikla P'" L udi predobri Lojze je žrtev viharja. Služba ari Generalnem ravnateljstvu I PD ga je vodila iz jubljane v Krajino, kjer je imel odrediti važna priklopna dela za elektrarno. Lojze se je nahaja v družbi delovodje g. Križnika 111 obratovodje g. ka-loševiča v bližini še nedograjenega hladilnega stolpa elektrarne, ko je silili veter omajal stolp in težak tram je vestnega inženerja Lojzeta zadel na glavo, nedtem ko sta njegova dva spremljevalca srečno odločila. . . Zdravnik je ponesrečenca takoj obvezal in poslal v sanatorij Srebrenjak k prof. dr. Gotthebu v Zagrebu. Tudi pomoč tega slovitega operaterja je bila zaman. Ing. Lojze Pikel je umrl danes zjutraj ob 1.30. , J Ing. Lojze Pikel je zasluzil, da pišem o njem, saj je vse njegovo življenje sama ljubezen do staršev, zlasti matere, bratov in sestra, enako pa tudi ljubezen do dela. Ves svoj trud je pa žrtvoval za to, da je lažje pomagal svojcem. Skoro 48 let stari Postojnčan Lojze je napravil maturo na ljubljanski realki leta 1900, bil nato enoletni prostovoljec in je nekaj časa študiral na dunajski tehniki za strojnega inženjerja. Moral je k vojakom in prav tega ambicioznega in talentiranega človeka so že leta 1912 mobilizirali za Bosno, nato pa je moral zopet v svetovno vojno, tako da je prišel od vojakov šele po prevratu. Nikjer tli bilo sredstev za nadaljevanje študij in vstopil je za strojnega tehnika v službo pri TPD v Trbovljah. Prekinjene študije mu niso dale miAi in zopet se je lotil učenja ler presedel vse svobodne ure nad knjigami. Počasi je seveda šlo, a pred letom je naposled vendar do-:egel diplomo strojnega inženjerja. Svojemu poklicu se je jiosvetil z vzgledno vnemo in je pri I PD vžival ugled najvestnejšega uslužbenca, obenem pa tudi najdobrosrčnejšega kolege. Žalujejo za nesrečnim Lojzetom njegova mlada ženka, gosjia Ljubica iz ugledne Zoretove družine iz Kamnika, dve leti stari Jernejček, očetov ljubljenec, -e pa še ne zaveda, da je izgubil očka. Njegova 76 let stara mati pa bo pokopala svojega zadnjega otroka kakor ji je jetika pobrala že starejšega brata in dve sestri. In boljšega sina je izgubila še redko katera mati! Vse življenje je skrbel za njo in žrtvoval za njo vse, le da ji je pomagal. V svetovni vojni je težko bolan vztrajal v strelskem jarku, da ji je tako lahko več poslal. Stalen spremljevalec ji je bil na izprehodih in vedno jo je spremljal v cerkev ter ž njo pobožno molil. V petek pa bo ona morala spremiti njega ... Lojzetovo truplo pripeljejo v petek dopoldne iz Zagreba v Ljubljano in bo položeno na mrtvaški oder v mrtvaški veži na Vidovdanski cesti št. 9, ob 15.30 pa bomo predobrega prijatelja spremili k Sv Križu. Vsi, ki so ga jioznali, bodo pogrešali njegovo dobro srce, zato pa časten spomin ubogemu 111 tako nesrečnemu zares plemenitemu Lojzetu, njegovim pa najiskrenejše sožalje! -j- V Ljubljani je po dolgem in mučnem trpljenju v torek, dne 4. t. m. ob 6 zvečer po prejemu sv. popotnice umrl znani hotelir in restavrater g. Lojze Dolničar v starosti 60 let. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne pri Sv. Križu. Naj počiva v miru! • Osebne ues« = Enoletno poskusno službovanje za čin voj. pisarja IV. razr. je odobreno peli naredniku vodniku III. razr. Ivanu Uolouhu in peli. narednikom Mirku šušmaku, Franju R a v n i h a r j u in Ivanu Mlakarju. Liudfe, ki lih poleg trde stoike mučijo tudi čiri, morejo za čiščenje črev vzeti zjutrai in zvečer po četrtinko čase naravne f FRANZ-JOSEFOVE grenke vode Rt*. !>o min. soc. pot. ln nar. /,ilr. S-lir. 15-186, A*>. V. 3,*> — Brezposelni delavci pri g. banu. Včeraj dopoldne so brezposelni delavci, ki so se zbrali na Borzi dela, da tam izprosijo nekaj podpore, sklenili, da opozore na svojo revščino g. bana dr. Natlačena. Brezposelnih delavcev je bilo okoli 200, ki bi šli vsi k g. banu, da mu osebno potožijo svoje težave. To seveda ni bilo mogoče, zato je bila pri g. banu sprejeta samo deputacija štirih brezposelnih delavcev, ki so bana prosili, naj bi se zavzel, da dobi Slovenija čim več javnih del, kjer bi brezposelni našli zaslužek, obenem pa so ga prosili, naj bi pospešil in omogočil primerne podpore za vzdrževanje družin brezposelnih. G. ban je pojasnil, da je v interesu vse Slovenije, da dobi čim več javnih del ter bodo za to usmerjeni kar mogoče vsi napori banske uprave. Enako bo banska uprava storila tudi vse, da z razpoložljivimi sredstvi omili bedo brezposelnih družin. Velike zamude belgrajskih vlakov. Na glavni kolodvor so včeraj belgrajski vlaki privozili z velikimi zamudami, lako je imel OSE 150 minut zamude. Dopoldanski belgrajski brzovlak pa celo 3 ure in je jirispel v Ljubljano ob 13.38. Potniki so pravili, da je med Slav. Brodom in Belgradom besnel poprejšnji dan in po noči silen, naravnost katastrofalen orkan, ki je moral napraviti ogromno škodo. Orkan je zlasti poškodoval vse javne telefonske in druge prometne naprave. Zveza z Belgra-doin jc bila včeraj cel dan pretrgana. — Veliko rejsko zborovanje se je vršilo dne 2. iebruarja 1936 ob 10 dopoldne v Grobljah pri Domžalah, kjer so se zbrali rejci malih živali iz kamniškega okraja. Ob tej priliki je bil tudi redili občni ?bor društva -Rejec malih živali, Groblje*, na ka-•erem so podali posamezni društveni funkcijonarji svoja zadovoljiva poročila. Po poročilih so bile vo-'itve in je bil z malimi izjemami izvoljen stari odbor ? predsednikom g. Ocepkom Martinom na čelu. V leku nadaljnega zborovanja se je razpravljalo o ve-iki razstavi malih živali za ves kamniški okraj. Podroben program razstave je razvil urednik lista Rejec malih živali« g. Inkret Alfonz, nakar je bil izvoljen razstavni odbor, v katerem so zastopani posamezni okraji. Razstavo bodo podprle merodaj-*e oblasti in bo otvorjena na dan 21. maja t. I. Raz- stava sama bo verrta slika o delu naših-rejcev malih živali za povzdigo umne reje malih živali v dosego skromnih dohodkov za našega malega človeka. /a |)oskušen vlom 18 mesecev robije. Med narodni vlomilec Vladislav Kaplan, po poklicu monter iz CSR, je že mlad začel vlomilsko kariiero. Ko' tuji lastnini zelo nevaren inozemec je bil lani za vedno izgnan iz lugoslavije. Pa se je kmalu po skrivnih potih vrnil v naše kraje. Lani 15 decembra po noči je poskušal vlomiti v pisarno elektrarn« Mayer v Kranju. Prepodil ga je nočni čuval Jože Krt. Pred malim senatom je včeraj Kaislan zatrjeval svojo nedolžnost, trdeč: »Žejen sem bil, gosjx>d-je sodniki, pa sem hotel iti vodo pit v vežo.« Kaplan e bil obsojen zaradi poskušenega vloma in^povratk;. v Jugoslavijo na 1 lelo, 6 mesecev iii 15 dni robije. Kaplan je sodbo sprejel. Za gospode in dame NAS CAJ na j vzame gospodinja za goste visoke in preproste. — »Vigred«. ženski list, letnik XIV., št. 2, je izšla. Že v 1.. številki smo opazili, da bo letošnja smer tega edinega katoliškega ženskega lista poginoma »vojska. Ce poudarimo, da se je list postavil v službo KA. je s tem dovolj jasno označena pot. Da pa se la smer tem lažje ubere, služijo članki, razprave, povesti in sjiloh ves inaterijal. z veseljem vidimo, da je bila I. številka »Vigredi jipgvečena slovenski družini iu je zaradi lega prinesla vse j k)! no kratkih in daljših člankov iu notic, ki označajo katoliško smer v družini. Tudi 2. številka ima posebno posvetitev, česar do sedaj nismo še nikjer opazili. namreč slovenskemu očetu. Razni članki označajo očeta in njegovo delo in vpliv njegovega dela, pa ludi več pesmi, kar se bo dalo prijetno izrabiti o jiriliki proslave katoliškega očeta, za kar so se že odločila nekatera društvih Pretresljiva je razprava -Pogrebni zvonovi-, ki vsebuje pregled padanja rojstev, ali kakor članek dobro imenuje zlorabo zakona in ubijanje nerojenih. Razprava je podkrepljena z. izjavami cerkvenih in laičnih vodilnih oseh, zelo zgoščena, kar bo možem in ženam služilo v dober preudarek. Zp samo ta članek je vreden, da je Vigred izšla v drugi številki. Da se v Vigredi uvršča ludi še zabavno Mivo. je umevno. Tako ima v letošnjem letu dve |Rivesli (Strma pot, Ko roža cvete...) izpod peresa dveh domačih, do sedaj še malo znanih pisateljic. V prevodu izhaja v - Vigredi dr. Marg. Csaba Dekletova pomlad . razprava, kakršne v Slovencih še nimamo. Da vodi »Vigred tudi ženo pri delu, kažejo rubrike, ki ji označujejo ženske poklice, ženo v delu, ženo v gospodinjstvu, ženo v karilas. Eno željo imamo, da bi vse katoliško žen-stvo osvoiilo »Vigred- kot svoje glasilo in bi se prav vsaka naroČila nanj. Cena Vigredi brez priloge je 25 Din. s prilogo "HI Din letno. (Kakor izvemo, so priloge j»osvečene raznim tehnikam ženskega ročnega dela ter domačemu šivanju in krojenju.) _ ® Rokodelski oder. Vse obiskovalce iger v Rokodelskem domu čaka v nedeljo, 9. t. m. prijetno presenečenje. Ta dan bo v Rokodelskem domu krstna predstava nove veseloigre Kurentova nevesta . ki jo je spisal g. |akob /.van. Za igro je že sedaj veliko zanimanje, zlasti ker je režija v spretnih ro-kali g. |anka Novaka, vse vloge pa bodo igrali prav dobri igralci. Predstava bo v nedeljo ob pol osmih zvečer. 0 Na prosvetnem večeru Salezijanskc prosvete na Kodeljevem drevi ob S bo g. dr. Ivo Bonač z lepimi skioptičnimi slikami predaval o obrtni hi-gijeni. 0 Ženski odsek Sentpeterske prosvete priredi v ponedeljek 10. t. m. ob 8 zvečer v Društveni dvorani skioptično predavanje o sobnih in vrtnih rastlinah. Predaval bo ravnatelj mestne vrtnarije g Lap. . .) Preiskava radi požara v Mahrovi hiši. Ko je izbruhnil požar v Mahrovi hiši, si tako gasilski strokovnjaki kakor tudi policija, niso mogli pojasniti, kako je v podstrešju te hiše sploh mogel nastati požar. Dimnik je ostal cel in nedotaknjen ter iz njega ni mogla priti iskra, ki bi zanetila požar, kratkega stika ni bilo, ostali sta le dve možnosti: da je kakšna stranka postavila na podstrešje zaboj še tlečega pepela, kar bi bila nedopustna malomarnost, ali pa, da je Kdo v podstrešju nalašč zažgal. Policija je uvedla sedaj natančno preiskavo, ker se je izkazala možnost požiga kot edino mogoča razlaga tega požara Predvčerajšnjim in včeraj dopoldne si je ogledala kraj požara ponovno posebna komisija Do-sedaj ni bilo še nobene aretacije, pač pa je policija že temeljito zaslišala nekaj oseb. Pričakuje se, da pride vsak čas do neke aretacije. Ako se izkaže, da je šlo pri požaru za požig, potem je bil ta požig skoraj gotovo izvršen iz maščevanja. Ni idealnejšega sredstva za otroke, starejše ljudi in rekonvalescente (po operacui, porodu, hripi itd, | kot ie TEL. 22-21 KINO UNION TEL. M-21 OY> 16., 19-15 ln 21*15 uri film po istolmenskeir oderskem komadu OSKARJA WILDE-A SdeaSroi soprog V glavni vloci lepa in Dpinifta UnEnt splošno priljubljena Brlfjltal »1*5 S lir Kari L. Diehl, fieorg Alektander in Sibyl!a Sthmitz Dopolnilo Krasen koncertni film in natnovelši zvooni '»(lnllc! m.....n......... - Pri zaprtju motnjah \ prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-.Josef grenčice«. ____ «wein V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 5. t. m. je objavljen Pravim za mednarodni zračni promet , dalje Objava k pravilniku za mednarodni zračni promet , Pristop vlade Velike Britanije v imenu svojih teritorijev h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku', Sklicanje brniškega sveta , Naredba o uporabi v občinskih proračunih za I. 1935./36. za občinski kmetijski sklad določenih prispevkov in »Izprememba v članstvu osrednje komisije za semenogojstvo.« — Žrtev pretepa. Pred neko gostilno je bil napaden '>"-'epi; dninar Ivan Gerlah iz Dobrave v občini Veliki Gaber pri Litiji. Skupina fnntov ga je neusmiljeno pretepla, tako. da je Gerlah dobil luide poškodbe na glavi, zlasti na desnem očesu ter se je moral zateči v bolnišnico. Orožniki so takoj uvedli preiskavo ter nasilne fante žc izsledili. Nož jc nevaren za otroka. V Renkah pri PoIšniKti sc je včeraj igral z nožem ll-lelni sin ko-čarice jože Šuštar. Nož mu je s|jodletel ter otroku odsekal štiri jirste na levi roki. Deček je hil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Lmbliana 0 XVI. prosvetni večer, ki bo v petek, 7. t. m., nam bo podal odgovor na vprašanje »Kako naj danes presojamo okultizem? Res, da v današnjih dneh nihče več ne more biti znanstveno vsestranski podkovan na vseli poljih znanosti. Pač pa mora kot izobraženec poznati odgovor vsaj na najvažnejša vprašanja življenja. Slišali bomo v preglednem predavani:!, ki ga bo podal g. kanonik prof. Šimenc, kaj se je do danes važnega dognalo o okultnih skrivnostnih pojavih, zlasti o mediumizmu. Predavanje bodo pojasnevale skioptične slike iz paranormalnega sveta. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3, stojišča 2, za dijake 1 dinar. yanlmiiw picdoBnnjc c pcauilni uporabi pnnduomat-sitega tetogcatskepi matetliala se bo vršilo v petek, 7. t. m. v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti ob pol devetih zvečer. Predaval bo strokovnjak tvr. Gevvaert. Vstop prost. 0 Otvoritev razstave angleškega društva bo danes! dne 6. t. m. ob 12 v Jakopičevem paviljonu. Razstavljene fotografije iz dnevnika The Times naj služijo boljšemu poznavanju Velike Britanije in življenja lamošnjega prebivalstva, vsled česar je razstava namenjena najširši publiki. Fotografije so delo spretnih fotografov dnevnika The Times in imajo vsekakor umetniško vrednost. V Belgradu in Sofiji je razstava dosegla lep uspeh. Iz Ljubljane bodo fotografije odposlane na Dunaj in v Budimpešto, kjer bodo tudi razstavljene. Angleško društvo v Ljubljani vabi k ogledu zanimive razstave, ki bo trajala do vključno 11. t. m,— Vstop prost. ODVETNIŠKA PISARNA dr. Poček Fran preselila iz lokala Sv. Petra cesta 26 v Kolodvorsko ul. 6 na vogalu v Prečno ul. © V počastitev obletnice smrti Franceta Stu-pice pošilja rodbina Din 100 za frančišk. Vincen-cijevo konferenco. srcem s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i. si - Radenska je na*bogatejia naša voda po raznolikosti zdravdnih sestavin (tod, litij, kalcij, brom, fosfati, mangan itd ). - Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla! Celje •} Konj ga je brcnil v obraz. Včeraj je na konjskem sejmišču konj z vso silo brcnil v obraz 32-let-nega posestnikovega sina Ivana Melileta iz Sela v občini Šmarje pod Ljubljano. Mehletu je konjsko kopito obraz skoraj razmesarilo. 0 Nesreča v tovarni. V tovarni briket na šmar-ski cesti je včeraj jiopravljal Iransmisijo 42-letni delavec Josip Luin. Med delom je padel z lestve ler si zlomil levo roko. 0 V zajčjo past se je ujela. Nenavadna nesreča se je pripetila 54-letni Mariji Vidergarjevi, doma v Koroščevi ulici 10 v Zeleni jami. Šla je skozi gozd med Polšnikom in Litijo, pri tem pa je stopila v skrito past, ki jo je neki divji lovec nastavil zajcem. Vidergarjeva je padla ter si poškodovala desno ramo in roko. Mnttbot O Potresa, o katerem poročajo časopisi, da so gu močno čutili nu Gorenjskem in v I jiili Ijani. v Mariboru nismo čutili. G šahovski turnir zn prven«*vo Maribora se je pričel \ torek zvečer \ kavam Central. Za turnir vlad« izredno z.animunje. Iz.uk posameznih srečanj bodo objavljali poleni, ko sc bo po nekaj tekmovanjih situaciia nn bojišču nekoliko zjasnila. □ Mohorjani! Ali sic že obnovil' naročili uo za tekoče leto? Storite to čimjm ie pri žup nili uradih! □ Iz železniške kolonije. Preteklo nedeljo je obiskovalce službe božje prijetno presenetil oktet moškega zbora, ki bo pel zai.aprej vsako nedeljo. V nedeljo nn svečnico so 'jurlie darovali za kapelico toliko sveč. dn jih 1><> dovolj za cclo leto. Dobre gospo so darovale za kapelico novo albo. velum za blagoslov in vcluin za ci borij. dva mizarju pa sta napravila nove pulte za mušiie knjige. Prihodnjo nedeljo bo o! pol 9. sv, maša z novim keliluun. za katerega si dobrotniki darovali zlato in srebro. C! Taniburaški zbor si je ustanovilo Prosvetno društvo v krčevini. Zn zbor v lnila med mladino veliko zanimanje. □ Visoko starost SO let jo dočakali! zaseb-nica gospa Uršula Jereb k: je včern.i umrla v Frančiškanski ulici 16. .Nuj počiva \ miru! □ Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. predava p. Ciril Hočevar o '.Olimpijskih igrah nekdaj in sedaj.« □ Odgodena premiera. Zaradi bolezni v operetnem ansamblu so morali premieru Plesa v Savoyu« odgoditi na prihodnji teden. V soboto sc namesto te operete vprizori komedija »Trafika«. □ Položaj na Pohorju. Povsod na Pohorju jc zapadlo obilo suhega snega: deloma leži nu stari podlagi. Pension Lobnica na Smoliiiku nuil Rušami javlja včeraj zjutraj -M) cm pršiča nu stari podlagi. —5 stopinj temperature in idealno smuko. □ Zaposleni mariborski gasilci. V torek zvečer so morali mariborski gasilci skoro istočasno na dve strani na pomoč. V Bresteruici je gorel liram posestnika Franca Kagerju ter je povzročil požar 23.000 din škode. Poleg Mariborčanov so gasili še Kamničani, vodo so pu morali napeljati iz. Drave. — Istočasno je zdrvela druga motorka mariborskih gasilcev v Radva-njc. kjer je bila v gradu nevarnost ognja. V j urkovičev i graščini so se vnele saje v dimniku. Nevarnost so pu gasilci kmalu odstranili. □ Za napredek mariborskega športa. V ponedeljek je prispel v Maribor lahkonthtski trener g. Oto Klein, ki ga .je oskrbel slovenskim športnim klubom pripravljalni odbor zu olimpijske igre v Ljubljani. G. Klein bo treniral v Mariboru labkoatlcte SSK Maratona 14 dni. potem pn odpotuje zopet v Ljubljano, pa se vrne nazaj v Maribor. Skupno bo mariborskim športnikom iui razpolago tri mesece. □ Mesto v temi. V torek okrog 5. popoldne sc je zaradi vetru pretrgal glavni elektrovod v Nasipni ulici na Pobrežju ler se je mesto znašlo naenkrat v popolni temi. Tudi v vseh tovarnah si kot nu povelje obstali vsi stroji. Trajaln je 10 minul, dn -o vključili rezervni vod. □ Vihra nad Mariborom. V torek se je uiz-divjal nad Mariborom in okolico silovit vihar. Mestoma je veter, ki je Irujnl vso noč. iiujirnvil znatni) škodo uu strehah. □ Revežu zgorelo imetje. V Račuli jc pogorel mali posestnik Alojz 1'lečko. Požar je mi-stnl na podstrešju hiše zaradi slubegu'dimnika. Ogenj jc zgrabil še hlev in šnpo ter vse skupaj uničil, škode je nud 30.000 din. □ Kuj vemo o vsemirju? Jutri in pojutrišnjem predava v Ljudski univerzi dr. Cermelj o astronomiji ter najnovejših izsledkih na tem področju. To predavanje je uvod v daljši naravoslovni ciklus, ki lio i)bi uvnav n vprašanja astronomije, geologije in biologije j& Konsum alkoholnih pijač v Celju 1. 1935. V celjski občini — združeni — so popili leta 1935 6275.92 hI vina, 1749.66 hI piva in 279.50 hI žganja. V teharski občini pa so v istem času popili 631.57 hI vftna, 52.88 hI piva in 12.51 hI žganja. .0" » Pesem s ccste« v celjskem mestnem gledališču. V torek zvečer je gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama s Schureko-vo igro s petjem in godbo »Pesem s ceste«. Ker je ob tej priliki gostoval tudi g. Daneš, ki praznuje 35 letnico svojega gledališkega delovanja, mu je g. Sadar čestital k temu jubileju in mu je bil istočasno v znak njegovih zaslug za gledališče izročen venec. Gledališče je bilo ob tej priliki zasedeno kakor že davno ne. gs Pogreb ge. Stermeckijeve. Odbor Kola jug, sester v Celju poziva vse članice, da se udeleže pogreba svoje prve podpredsednice, ge. Fanice Stermecki. — Gdč. Vera Levstikova je darovala namesto cvetja na krsto ge. Fanice Stermecki Kolu jug. sester v Celju Din 100. Prisrčna hvala! 0- To ni na mestu. Ljudje, ki zahajajo v kavarne, se vedno pritožujejo nad predrznostjo gotovih ljudi, ki si laste posebno glede časopisov posebne predpravice. Zelo pogosto se dogaja, da taki obiskovalci meni nič tebi nič izrežejo iz poljubnega časopisa sliko ali članek, kateri jim pač ugaja. Malo več obzirnosti do drugih obiskovalcev kavarn bi bilo pač na mestu. SS> Zagonetna smrt novorojenčka. Ob potoku Ložnica pri Žalcu je bilo najdeno za vrbo trupel-ce novorojenčka. Da sc ugotovi vzrok otrokove smrti, je bila v torek popoldne v mrtvašnici na žalskem pokopališču, kamor je bil prenešen otrok, obdukcija. Zdravniška obdukcija je ugotovila, da je bil otrok živ rojen, da je bil pa mogoče izpostavljen in je zaradi tega umrl. Trupelce je bilo že precej razpadlo. Kamnik Žalosten potek skupščine tujsko-proinetnega društva. V nedeljo se je v gostilni bivšega poslanca Cererja vršila redna lelna skupščina lujsko-prometnega društva. Udeležba članstva ni bila velika. Po poročilih predsednika g Skale Alfonza je društvo v preleklvin poslovnem lelu nad vs> marljivo delovalo za povzli-jo tujskega prometa pri nas in ga puatuvilp med prve v dravski banovini. Nad vse se je pa hudoval na g 11 železniške tarife, ker je po tem paragrafu naše mestece izgubilo naslov letovišča. Poslal je uebroj vlog na ministrstvo, naprosil je nad 50 odlični kov, ki so intervenirali v Belgradu, pa vsem tem prošnjam v Belgradu1 ti fso ustregli. Ob koncu svojega poročila je pa Mjftffil, da mesto predsednika pod nobenim jiogojeni >iwCe več sprejeti, ker njegove želje in ogromnega dela v Belgradu niso upioštevali, poleg tega pa je bil razrešen kot član občinske uprave in Mestne hranilnice. V tem razrešenju je videl g. Skala, da mu je banska uprava izrekla nezaupnico, veled česar lega mesta ob sedanjem jiolitičneni položaju nikakor noče sprejeti. Vse to je na pričujoče gospode jiorazno vplivalo in ie bilo takoj opaziti, da ni med njimi nikogar, ki naj bi sedaj prevzel zapuščino po gospodu Skali. Na izjave g. Skale je odgovoril gos|Kid okrajni načelnik, da ne sine v tem društvu igrali politika nobene vloge m niso odločbe banske uprave prav v nikaki zvezi z delovanjem tuj-sko-proinetnega društva. Isto je izjavil tudi navzoči g. dekan Riliur ter podkiepil svoja izvajanja še s tem. da naj ee oni, ki hočejo v društvu pol i t i -zirali, umaknejo v sosedno sobo. Vkljub leiiui je g. Skala vztrajal na svojem stališču in predsedni-štva ni hotel pod nobenim pogojem sprejeli. Ker pri volitvah ni bilo vložene nobene liste, se je sklenilo, da se volitve prelože na ponedeljek, dne 17. felir. Pri tej priliki pa opozarjamo, naj se v drugič ne sklicuje skupščina nepolitičnega društva v lokalu političnega vodje, ker se številni člani ludi v prihodnjič ne bodo udeležili volitev. Močan potresni sunek. Tudi pri nas smo čutili v torek ob 11 močan potresni sunek, ki je povzročil mnogo slraliu med Kamničani. Sunek je bil tako močan, da je letela opeka raz strehe in je ponekod razpokalo ludi zidovje. Jesenice Občni zlior »Jugosl. strokovne zveze«. Organizacija jeseniškega kal. delovnega ljudstva JŠZ je na zadnjem občnem zboru dobila novo vodstvo. Bivši predsednik g. Gasser, ki je predsedoval šest let, zapušča vodstveno mesto zadovoljen. JSZ, ki je pred šestimi leli štela le 60 članov, je napredovala in šteje danes nad 500 članov. Novemu odboru želimo novih uspehov, taktike, elana in koristne borbe, da zbere vso fronto katoliškega delovnega ljudstva v organizacijo. Kranj Občni zbor SPI) Kranj bo dne 20. februarja t. I. ob 20 (8) zvečer v Narodnem domu. (Bivša kavarna.) Dnevni red običajen. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Post ne pridige: Buclielt, Denket um. Gedanken des Heiles zu fiinf unheiligen Wunden unserer Zeit. 119 str., nevezano 17 Din. — Drinck, Der Gott unsrer Not. Predigten entstanden in der Not der Zeit und zum Trost in aller Not. 90 str. nevez. 21 Din. — liartz, Christi Kreuzesvvorte. Sieben kurze Fastenpredigten. 54 str. nevez. 17 Din. —- llass, Wachet und betet! Sieben Fastenpredigten und zwei Osterpredigten. 79 str., nevez. 30 Din. — Miiliiieicr, Christus unser Friede. 164 str., nevez. 51 Din. — Kinscher, Religioser Schein und eehte Religiositat im Lichte des Leidens Christi. Sieben Fasten- und eine Osterpredigt. 102 str., nevez. 26 Din. — Kriiiner, Auf den heiligen tlohen des alteti Bundes. Unregungen zu Fastenpredigten iiber Religion und Frommigkeit. 93 sir., nevez. 36 Din. - Restle, Das grosse Geheimiiis. Fastenpredigten iiber die Elie. 80 str., nevez. 24 Din — Restle, Die Siinde. 75 str., nevez 21 Din. — Storr Erlosung. 6 Fastenpredigten und eine Karfreitags-predigt. 78 str., nevez. 23 Din. — NViesner, Geht hin ihr seid Gesender. 112 str., nevez. 28 Din. — Za boljše cene živine Kam nai gre mesto v Italijo naš izvoz Položaj našega kmeta je v gospodarskem oziru 1 v izredno veliki meri odvisen od cen živine, ker I smo tipična živinorejska dežela. Ce iščemo vzroke za krizo uasega kmetijstva, moramo goto\o na prvem mestu navesti nizke cene kmetovih proizvodov, zlasti pa živine. Zaradi tega je banska uprava sklicala za 5 februar anketo, ua katere dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje cen živine Anketo je vodil načelnik kmetijskega oddelka banske uprave ing Podgornik, ki ie uvodoma pozdravil vse navzoče. Anketi so prisostvovali: načelnik oddelka za trgovino in industrijo g dr Marti, za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo gg. zan in Traven, za Zadružno zvezo ravn. g. Besednjak, za Zvezo slov. zadrug rev. Rožet, za Kmet. družbo predsednik Detela in rav. Ferlinc, nadalje je bilo prisotnih več izvoznikov živine, zastopnik Glavne zadružne zveze ing. Absec ter zastopnika Urada za kontrolo izvoza živine g. dr Matija Djaja Nato je imel uvodni referat g. ing. L. Muri, ki .je v glavnem podal tele misli: Slovenija je v glavnem alpska dežela in je zaradi tega razumljivo, da je živinoreja pri nas tako razvita, dočim v nižinah prevladuje poljedelstvo poleg še vedno znatne živinoreje. Lahko rečemo, da tvorita les in živina glavne temelje našega blagostanja. Ce kmet ne more po primerni ceni prodati lesa in živine, mora delati zastonj in v izgubo, kar pa ne more dolgo trajati. Zato je treba najili ptotov in načina, da «e našemu kmetu pomaga. Zlasti je to potrebno sedaj, ko so se začele izvajati sankcije, ki so Sloveti!iq izredno prizadele. Velik padec cen od 1930 dalje. Glavni padec cen živine se prične pri nas leta 1030; od leta 1025 do 1030 padec cen še ni bil tako velik. Povprečna cena za vole II. vrste je znašala 1925 812, 1027 8.05, 1030 pa 8.00 Din. leta 1031 pa je padla na 6.43, 1032 na 4.20. 1033 na 3.50, 1034 na 3.37 in končno 1035 na 3.20 (za podlago so vzete cene na ljubljanskem trgu). Isto velja za cene krav klobasaric, telet in prašičev. Leta 1030 je bila povprečna cena za krave klobasarice še 4, 1031 3.07, 1032 2.20, 1033 1.84, 1034 1.74 in 1035 1.70 Din. : So pa na deželi bile marsikdaj zabe'ežene še nižje j cene. Pri teletih je padla cena od 1030 od 13 80 na 8.75, leta 1031 in 1032 na 5.40, 1033 in 1034 ua 5, 1035 pa celo na 4.80. Ce računamo samo mleko po 1 Din, stane hrana za produciranje 1 kg tež? teleta j več kakor pa še enkrat toliko kakor pa kmet za I kg te teže dobi Nič boljše ni pri svinjereji, kjer je | padla cena za 1 kg žive teže od 11.50 Din leta 1030 j na 7.50 leta 1031 in na 6.50 leta 1932. Leta 1933 se ! je cena malo popravila in sicer na 7 50, 1934 pa je i zopet padla na 6.30 in 1935 celo na 4.75 din. j V tem času so pa cene poliedelj. proizvodov padle v ! manjša meri, kar v še večji meri vpliva na rentabilnost živinoreje. V sosednih državah (Avstriji, Švici. Nemčiji itd.) opažamo, da ima domači kmet 3 do 4 krat viMe cene kot naš kmet, pri tem pa dajatve niso 3 do 4 krat višje. Zato je potrebno, da se jsomaga kmetu na noee z višjimi cenami živine. Sledila je živahna debata, v katero so posegli skoro vsi navzoči in opozarjali zlasti na nedostatke, kaitere bo treba odpraviti pri izvozu Zveza združeni in odsekov mesarjev je navedla, da je vzroke slabih cen iskati deloma v slabem plemenu klavne , Jjjvine in nezadostne vzreje, posebno krav, ki se niiOraio klati kot klobasarice. namesto da bi jih redih kot klavno živino in bi mogli njih cena doseči ceno goveje živine II. vrste. Lastniki živine pa se izgovarjajo predvsem na pomanjkanje krme. Zveza smatra, da se bodo mogle primerne cene živini za domači konsum doseči le. če se zviša kupna moč širokih slojev previvalstva. Možnosti izvoza tn zapreke. V imenu Zavoda za jKispeševatije zunanje trgovine ter Urada za kontrolo izvoza živine ie podal daljši referat g. dr. Milan Djaja, namestnik šefa Urada za kontrolo izvoza živine. Dr. Milan Djaja je reieriral v glavnem, tole: Urad za kontrolo izvoza živine ima za nalogo časovno in lokalno razdelitev kontigentov za izvoz, poleg lega |>a splošno nalogo v tem, da pomaga vsemu našemu gospodarstvu, jx>sebno pa prvemu faktorju našega gospodastva t. j. kmetu. Urad je vedno skušal dvigali cene živine, kar je bilo težko, saj mora računati tudi z izvozom V nekaterih primerih izvoznik dovolj zasluži, da lahko da višje cene, drugič zopet pritiska na cene. da bi mogle izvažati ali ]ja sploh ne izvaža. Namen urada je pritegniti za izvoz tudi 0110 produkcijo, ki v gotovih primerih ni rentabilna in bi se sploh ne mogel izvršiti izvoz. Na razvoj cen pri nas v glavnem vplivajo tile faktorji: I. ponudba, II. kakovost blaga, III. možnost konzuma na domačem trgu ter IV. možnost, odn. rentabilnost ali nerentabilnost izvoza. P'ri proučevanju f>onudbe moramo naše pred-mete deliti v dve skupini, v predmete, ki jih ponujajo skozi celo leto in v predmete, katerih proiz- vodnja, odn ponudba je sezonska. V drugo skupino s|>adajo prašiči, del drobnice, perutnina, jajca, slanina. mast. sveže meso. V prvo pa goveda, konje iti deloma 11. pr. proizvode mesne industrije. Toda uvozniki naše živine imajo kontingente za naše sezonske predmete razdeljene enako po mesecih. Tako se morajo tudi sami producenti preusmeriti v tej smeri in je urad sodeloval pri ustanovitvi Osrednjega združenja za prodajalce in pitanje prašičev. O kakovosti blaga bi se dalo mnogo irovoriti. Tu je fKMrebno mnogo dela merodajnih faktorjev ua polju posjteševania kmetijstva. Domač trg ima zelo zmanjšano možnost nakupa radi splošne krizp Pričakovati je, da se kupna moč našega prebivalstva ne bo še nadalje zmanjšala, seveda pa tudi ni pričakovali v kratkem znatnega izboljšanja. Možnosti našemu izvoza so pa tudi, zvezane s kakovostjo našepa blatfa, cenami in sploh položajem na tujih Ireili itd. Urad je veral izvoz nerentabilnih prpdmclov z izvozom rentabilnih poleg tega pa je uvedel izvozne premije. Fond, iz katerega se črpajo te premiie pa je zelo om"jen Nato je navedel statistične piodatke o našem izvozu živine v letu 1935. V^ primeri z letom 1934 se je zmanjšal naš izvoz goved, konj, koz. perutnine, jaic. stt-hetra mesa narastel na je izvoz prašičev, svinjske masti, svežega svinjskpfa mesa. ovac, zaklane jie-rutnine, ubitih jajc in slanine Cene eoveie živine =o lani padle radi velike ponudbe in zelo omejenih možnosti izvoza, to vel;a tudi za konie Pri prašičih pa je nadre cen prni-sovati ogromni ponudbi. Ta nomidba pa ie nnšla radi maniših eosledic kužnih bolezni in nizHh cen koruze lani Cen" so b;'e v letu 1°35 'v okWa;:h navaiamo poduke zn 10341 ■ voli 1 do 4 50 (4 r>n do 5 Mil. teleta 4 do 6™. (5 do 6*01. rršotarii 6 do 8 (7 do 8). špeharji 575 do 6.75 <1 do 7 501. Izvoz i/ naše banovine in san^c^e Z uvedbo =ankcji smo izgubili važen t i. italijanski tre. Ta ie vzel no statistik-' zn 10*Vj 94% vse-ya našega izvoza žive perutnine 26% 'zvoza iajc, 69% izvoza eo«ed in 28% izvoz" koni. Oa bi se izguba ilaliiansk-ea trea vsaj delno nadomestila, ie organiziran ''voz poved v 1 evan'o t. i. Ma'to, f.itp' in Palestino z izvozno nremiio i Din za k» To se ie z^č^o 1 novembra, urad pa ie do danes ž" izvozil 3.207 odav. Po sporazumu z Anwl''o smo dobili za izpublieno ital. tržišče 'pIp kontingente- iaica- 101 vae letno purani 303 zaklnne perutnine 101 in btkona 160 vagonov letno Po umen i u rpfpreutn pride v roštev v prvi vrsti izvoz bakona za dravsko banovino. Da bi šel na roko dravski banovini, ie urad povezal izvo-/ telet 7 izvozom pršutariev v A';str;;o tpr ip odrpdil ko< kompezaciio za izgubo pri l0,p-tib izvozno premiio na meso pršutnnpv v zneku 0 c0 Din za ke Nampn teea ie obdržati izvoz telet na normalni višini, obenpm na fors;rati izvoz pršutariev dravske banovine r>o rfi«»či|u rpfprpnfa =0 izvozniki iz naše banovine leta 1935 in v začetku 1015 živahno sodplovalt pri izvozil bako"a v An-gliio. zaklan:h *plet v Avsfri'0. žive in zaklane perutnine v Npmčiio in Ano-liio ter jaic in zaklanih prašičev v Nemčiio. Končno ie oovdaril tele po-trphne ukrepe: forsiranie izvoda eoveie živine v Levanto. forsiranie izvoza nerutnine in jajc v n'pu>-e;'0. nov kontinent za zaklane svinje v Nemci'i-•ako da se dravski banovini rezprvira odpovariaioči del izvoza lahkih prašičev aneleške pasme Pot-eb-no pa ie tudi. da izvoznike tvrdke iz naše banovine nabavliaio blago predvsem na svojem področju v banovini sami. Kaj je potrebno. Na podlagi poročil in razprave ie bilo sklenieno izraziti tele glavne zahteve, ki prihajajo v poštev za dvitr cen živine v naši državi, posebno v naši banovini. Potrebno je najti in obdržati tržišča za našo govejo živino v Levanti. Poiskati pa je treba tudi druora nova tržišča Da ta tržišča ohranimo, ie potrebno, da ima povsod zavod za pospeševalne zu-liani" treovine svoie zastopnike, ki bodo daiali navodila našim izvoznikom in posredovali pri izvozu. Primerno ie treba znižati tudi prevozne stroške in carine za živino v nekaterih sosednih državah. Domači Irg je treba urediti in dvigniti kupno moč prebivalstva Cene umetnih gnojil je treba znižati, da bodo v pravem razmeriu do cen živine. Potrebno je tudi sodelovanje malih producentov na zadružni ijodlaei Prav fKDsebno pažnjo je treba posvetiti nemškemu trgu V okvirju sedanjega poslovanja naj se bolje uredi plačilni |)romet z Nemčijo V prometu z Nemčiio bi bilo nujno potrebno, da Narodna banka jamči tečai našim izvoznikom do izplačila terjatev v d;narjih Pri nadalinih rocajaniih z Nemčijo je potrebno, da naša delegacija pazi na to da ne doseže samo kontingentov, ampak tudi to, da se bodo izdajala pravočasno dovoljenja za nabavo deviz. ^lajno — f)lačno, tedaj NIVEA-CREME Znano ie, da postane rdeča in razpokana kož.a z rednim negovanjem z NIVEA zopet mehka in nežna. Zato ie bolje preprečiti neeo lečiti. Zavarujte zato pravočasno svojo kožo in dvakrat na dan natrite z NIVEA. NIVEA napravi Va-n kožo odporno in ohrani Vašo po t. NIVEA se ne da nadomestiti, kajti samo NIVEA vs buje EUCERIT, na čemur temelii njen edinstveni učinek. I Za nemški trg. V okvirju obstoječe pogodbe naj se forsira izvoz perutnine in jajc v Nemčijo. Dalje je potrebno, da se omogoči izvoz goveje živine v Nemčijo z dodelitvijo posebnih kontingentov in naj se sklene pogodba za nov kontingent zaklanih prašičev Končno so izražene želje glede veterinarskega postopka pri izvozu iu drugih potrebnih veterinarskih ukrejx>v. * Mizarski dopolnilni tečaj za risanje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani priredi v Ljubljani poseben tečai za mizarsko risanje. Ta tečaj je namenjen onim mojstrom in pomočnikom, ki so že z uspehom dovršili mizarsko delovodsko šolo ali kak mizarski risarski tečaj. Predmeti pouka bodo: porazdelitev opreme za družinska stanovanja, ortogonalni in perspektivni podedi posameznih kosov in celotne opreme, plastika v različnih tehnikah, konstrukcije oken, vrat, izložb, stopnic itd., po žel i tud še slogovno pohištvo. Pouk bo ob nedeljah dopoldne od 8—12 v prostorih Tehnične rednje šole v času od po-čenši 16. februarja do 21. junija 1936. Poučevalo se bo na popolnoma individualni podlagi, oziraje se na sposobnost vsakega posameznega udeleženca posebej in njegove specijalne želje glede po-edinih predmetov. Sprejme se v tečaj vsaj 15 udeležencev. Pristojbina za mojstre 150 Din, za pomočnike 50 Din za cel tečaj V po ebnega ozira vrednih primerih se bo dovolila delna ali celotna oprostitev nčnine. Prijave jc poslati z navedbo točnega naslova najkasneie do '5 februarja na Zavod P. O. Zbornice za TOl v Ljubljani. Uslna prijava se bo le izjemoma sprejela tudi na dan pričetka tečaja Poravnalno postopanje je razglašeno o imovini Kostanjev«! Alojza, trgovca z manufaktur-nim blagom v Ptuju, Miklošičeva ul. 5: narok za sklepanje poravnave 10. marca 193(1, oglasiti se je do 4. marca 1936. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Kvederja Vincenca, trgovca 7. mešanim blagom v Žalcu, je končano. Odprava konkurza. Kosem Ferdinand, brivec v Mariboru, Valvazorjeva ulica 30. Odlog plačil je odobren Kmečko-obrtni hranilnici in posojilnici v Dravogradu r z. z n. z. za 6 let od 12. decembra 1935 dalje, za dolgove, nastale do 1. maja 1934, obrestna mera zanje znaša 3%, nadalje Posojilnici v Žužemberku r. z. z n. z. za 5 let od 15. avgusta 1935 dalje za dolgove, nastale do 15. avgusta, obrestna mera 3% Oornje-savinjski posojilnici v Mozirju r. z. z 11. z. za 6 let od 14 decembra 1935 dalje velja za dolgove pred 15. oktobrom 1935. obrestna mera znaša 2%, Hranilnici in posojilnici v Selnici ob Dravi r. z. z 11. z. za 4 leta od 14. decembra dahe za dolgove pied 19. avgustom 1935, obrestna mJra 2% in Hranilnici in posojilnici v Sodražici r. z. z n. z. za 5 let od 14. decembra 1535 dalje za dolgove do 10. avgusta 1934, obrestna mera 2.5%. Posojilnica v Črnomlju r. z. z 11. z. za (i let od 14. decembra 1935 dalje za terjatve do 3. februarja 1934, obrestna mera 2.5%. Kmetska hranilnica in posojilnica v Novi vasi ua Blokah r. z. z n. z. za (i let od 14. decembra 1935, za dolgove od 16. junija 1934. obrestna mera 2.5%. Hranilnica in posojilnica v Št. Lovrencu r. z. z 11. z. za 5 let od 14. decembra 1935 dalje za vloge do 14. julija 1934. obr mera 1%. Naš kliring s Francijo. Po podatkih kompenzacijskega urada pariške trgovinske zbornice z dne 28. januarja 1936 je bilo izvršeno zadnje izplačilo francoskim upnikom na račun A za št 4.842 7. dne 7. julija 1984. na račun B pa št. 590 z dne 24. avgusta 1935. Dobave: Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 12. februarja t. 1. pismene ponudbe za dobavo gonilnega jermena iz kože, 500 kg natrijevega luga. azbestne cevi in do dne 19. februarja glede dobave gornjih delov ta jamske vozičke, raznih pil in železa. Licitacija. Ravn. šum v Ljubljani proda na I prvi ustni dražbi dne 27. februarja t. 1. 3600m* mehkega tehnično porabnega lesa. Borza l)ne 5. januarja 1936. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina in Ci> rilia, vsi drugi tečaji so pa popustili. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling ua ljubljanski borzi neizpremenjen na 9.27—9.37, dočim je na zagrebški borzi narastel 1111 0.285— 9.385, na belgrajski borzi pa je popustil na 9.25— i'35. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.15— 30.85, v Belgradu pa 31.90 32.60. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 256.20 —257.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.45—6.55, v Belgradu pa 6.70 blago. Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.20— 14.40, v Zagrebu 14.2550—14.4550, v Belgradu pu 14.0442—14.2442. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi neizpremenjeno 3.05—3.10, za dolar pa 49.80—50.30. Ljubljanu. Tečaji s priiuoin: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2963.15 2977.75 Berlin 100 mark...... 1756.08 1769.95 Bruselj 100 belg...... 734.90- 739.96 ("urili 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London 1 funt.......216.02— 218.07 Nevvyork 100 dolarjev .... 4272.54 1308.86 Pariz 100 frankov...... 288,46— 289.90 Praga 100 kron......181.13— 182.22 Turih. Belgrad 7, Pariz 20.25, London 15.18, Newyork 302 625, Bruselj 51.625, Milan 21.30, Madrid 41.975. Amsterdam 208, Horlin 123.35, Dunaj 57.05, Stockholm 78.25, Oslo 76.25. Prugif 12.725. Varšava 57.875, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.69, Buenos-Aires 0.8275, Kopenhagcn 67.75. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjena kakor tudi tečaji. Promet je na zagrebški borzi zelo slab, znatnejši pa je 1111 belgrajski borzi. Ljubljana: 7% inv. pos. 76—78, agrarji 44 do 46, voj. škoda promptna 355—357, begi. obv. 60—62, 8% Bler. pos. 82—84, 7% Bler. pos. 72 do 74. 7% pos. Drž. hip. banke 79.50 -81.50 Zagreb. Drž. papirji: 7% invest pos. 77 bl„ agrarji 45—47 vojna škoda promptna 354 357. 2., 3.. 4..' 5. 864 866, besi. obv. 00.76 61.80, dalmat. agrarji 60—61. 8% Bler. |*>s. 83 50 hl„ 7% Bler. |)OS. 72.50—73, 7% pos. DHB 7925 den., 7% stali, poa. 75.50—77. — Delnice: Prh. agr. banka 239— 244. Trboveljska 120- 122 (120). Osj. sladk. lov. 125—136. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 784.761 Din. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78.75 lil., vojna škoda promptna 856 50—367 (357, 356.50) I. 356 50—857.50 (357 , 356), begi obv. 61 5(1 64 75; 62.75—63, 8% Bler. pos. 82—88. 7% Bler. |>os. 72.25 72.50 (72.50), 7% pos. DHB 80.25 82. 7% stab. pos. 78.50 den. (79.50). Žitni tli: Novi Sad. Oves hač., sreni. in slav. 142.50— 145. Vse oslalo neizprem. Tendenca mirna. Promet srednji. iMnMMBtBMHHBBMMMMHHnBHnMRMntaSM 1 (i'RI JAMSKO ^LKDAI.IŠCI<: DRAMA — začetek ob 20 I četrtek, ti. februarja: Ilnlitre Kod (Vt.itck. Petek, 7. februarja: Zavrto. Soljotn, S, fehrttajrja: Pesem k ceste. Iv.ven. &nmime cinie. OPERA začetek ob 20 ' četrtek, li februarja: 1'lrs v Sneoju Hoil \ Petok, 7. februarja: Koncert Glasbene U aficr ljub. Ijanakc Tzven. Sobo-ta, S. februarja: Mndamc Huttrrfhj. Iv.ve.n. %ni/,ntic cene od 30 H in navzdol. . MARIBORSKO f,l FOMK-P Četrtek, U. februarju oh 'JO: Kariera lameli sta M'i»>- ziga. Ited H. Petek, 7. februairja: Zaprlo Sobota, 8. februarju ob 2*): Trafiku. Prvič. J{ lisoč mož. Ta vojskovodja je liil poprej abesinski poslanik v Parizu. Drugih 50.000 mož vodi ileilžamač Amdi, tretji oddelek 18.000 mož pu dedžamač Mikael. Kam so te čete namenjene, nihče ne ve. Abesinski vladni krogi namigujejo, da hočejo s to vojsko Abesinei priti Italijanom za lirbei ler jih lako na jugu prisilili k umiku. Abesinski neguš je odstavil poveljnika abesinske južne armade rasa Desta, ki je bil premagan v bitki pri Dolu, ker ni ubogal cesarjevih povelj. Za njegovega naslednika je bil imenovan dedžas-mač Balča. prejšnji guverner dežele Sidamo, ki se jo že 1. 1896 boril proti Italijanom pri Adui. Mož je. 1. 19'J8 povzročil upor proti sedanjemu cesarju, vendar pa ga je sedaj cesar poklical na lo važno mesto. Vendar dodaja poročilo angleškega lista, da se te čete pomikajo proti pokrajini Bale in Arusi, iz česar bi se dalo sklepati, du v teh deželah grozi upor, katerega hočejo Abesinei s temi četami potlačiti. Prebivalstvo je res nezadovoljno ker mora nosili silna bremena vojskovanja. Ker abesinska vojska tako rekoč nima obenega trenil in pro-vijantne službe morajo vojake rediti prebivalci tistih krajev, koder se pomikajo vojaške kolone. Ne samo io. celo transport živeža morajo oskrbeti prebivalci sami. Ker pa je la transport zaradi italijanskih letalskih napadov v strnjenih kolonah nemogoč, morajo kmetje svoje pridelke oprtati na nrbet in jih ponoči nositi silno daleč. Zaradi lega primanjkuje doma delavskih sil na polju in kme- ziruna armada pod poveljstvom starega rasa Belia, ki z ostanki čet rasu Deste prihaja po eni strani, po drugi pa armada rasa Nasibu. Da jih Abesinei ne bi prijeli od strani, so pametno storili, da so se umaknili. Sicer pa so Italijani zasedli Negeli le s 5000 možmi, ('e hi se jim posrečilo zasesti kraj Irega Alem, bi dobili v roke ključ do dežele Siilain, odkoder bi z letali lahko vsak dnu ogrožali Addis Abebo. Bitka na Tcmbijenu . Abesinsko armadno vodstvo je izdalo sklepno poročilo o bojih 1111 planoti Tenibijen. Poročilo pravi, da je potek in konec te bilke dokazni; da Abesinei ne nadkriljujejo Italijanov le v tako zvuiiein malem vojskovanju, ampak tudi v odprli bitki. Prvič so naše čete v tej dosedaj največji bilki le vojske opustile taktiko malega vojskovanja ler so se v množicah postavile po robu prvi pravi italijanski ofenzivi. Divizija črnili srajc, podpirana od Askarijev je začela prodirati v tem-bijenskem gorovju dne 19. januarja. Začela je svoj pohod v Adui pod poveljstvom generala Dia-mantiju in Demassa. Ko jo prejel poročilo, du Italijani prodirajo, je ras Imru umaknil na vzhodu svoje čete ter jih vodil proti desnemu krilu, katerega je napadel v številnih manjših spopadih. Ras Kasa in ras Sejnin sta svoje čete zbrala na levem italijanskem krilu in jih vrgla naravnost proti italijanskemu prodiranju. V teku teh operacij je v gorovju med Enila Salasje in Aviadi bilo več manjših spopadov, dokler končno niso trčile skupaj cele armade. Ta bitka je nato trajala 10 dni. Italijani so svojo pehoto podpirali s tanki, topništvom iu letalci. Toda vsa ta sredstva so bila neuspešna vpričo do smrti pogumnih mož iz Tigre, ki so se priplazili tik do sovražnika, lako da je topništvo in letalstvo bilo brez moči. Poleg lega so Abesinei izvrševali z velikim uspehom nočne napade. Bitka je dosegla svoj višek v torek, '28. januarja, ko je divizija črnili srajc v strnjenih vrslali korakala v boj iu bila docela uničena. Italijani so se morali umakniti iz utrjenih postojank Činnbera, Erbavoine, Kase-dniiiha in Edngaček. Bitka je bila končana v petek. 31. januarja, ko so se premagane italijanske Čete v redu umaknile. Italijanska poročila pa zanikujejo velike uspehe Abesineev na severni fronti ter pravijo, da so število svojih mrlvih Italijani povedali že v uradnih poročilih. Tudi ni res, kar trdijo Abesinei, da bi bili Italijani zgubili v leh bojih 73 topov in na stotine strojih pušk. ampak je res le lo. da so Italijani v teh bojih izgubili samo 3 topove in kvečjemu 10 strojnih pušk. (Torej so vendarle nekaj zgubili!) * Bismnrck je nekoč povabil večjo družbo. Med povabljenimi ie bil tudi baron, ki je dragoceni čas porabljal s tem, da je koval za čuda slabe pesmi. Baronova žena pa je ta večer oblekla tako kričečo obleko, da je z njo vsem povabijencem presedala. Baronica je vprašala llisniarcka: Ekscelenca, kako vam ugaja moja obleka? — Kakor pesem. . *— Oh, ali res? je baronica Bismarcka vsa vesela prekinila ... pesem vašega moža namreč, je zlobno dopolni Bismarck. . ■ < '- ../ *vV':v>** 1 ... : . . . . .. '*■-• ' " Cl v ;»>*"*•»$• v . ■■ "v. .*-., • , ... .. . i-kM f , ■ i ...... h. • M M lltrt r. Slika iz najnovejših bojev v Abesiniji: Italijanska pehota napada. tom grozi lakota. Ni čudno, če se sedaj upirajo takim bremenom. Na drugi strani pa abesinski uradni krogi prav nič ne prikrivajo, da je položaj na južnem bojišču postal silno nevaren. V Addis Abebi sestavljajo sedaj novo armado 100.000 mož, ki^so namenjeni na južno bojišče, kjer je sila največja. Italijani, ki so prišli že zelo daleč od Negelija, so se sedaj umaknili nazaj na Negeli, ki je močno utrjen. Ta umik ni nič čudnega, ker si morajo Italijani zavarovati hrbet in dovoz za slučaj velikega deževja. Vrhu tega pa grozi Italijanom novo organi- Ogorčen gostitelj. »Zakaj pa nisi sedajle nič pozdravil gospoda Korakiča?« — »Le pomisli! Zadnjič sem ga povabil na imenitno večerjo, on pa si je pokvaril želodec in se nato šel zdravit k dnidemu zdravniku.« Nova ameriška bojna letala Ameriško letalsko ministrstvo je sporočilo, da odklanja dobavo vseh bojnih enosedežnih letal, čepiav ima na razpolago za ti namene še več milijonov dolarjev Vendar pa bo ta de-nur ostul prav zu ta namen še im razpolago. Letalsko ministrstvo hoče počakati še novih predlogov in ponudb, preden bo sklenilo kupčijo zu novo enosodežno bojno letalo Zakaj je ameriško letalstvo to ukrenilo? Vzrok je važen. Ugotovili so namreč, du so vsa enosedežna bojna letala, katera so bila sedaj nanovo ponujena ameriški vladi v nakup, za boj manj prikladna. Amerika ima sedaj nu ru/.polugo velika bombna letalu sistemu Dou-glus« in »Boeing«. Ta dva tipu ameriških bomba rderjev sta tako izvrstna, da se proti njima doslej ni moglo uveljaviti in i/.ku/ati nobeno manjše cnosedežno bojno letalo. Dokler nc bo tako letalo konstruirano in ponudeno vludi v nakup, toliko časa ni govora o kakem nakupil. Amerikanci seveda računajo - tem da bi v slučaju vojne tudi sovražnik imel taka bombna letala, ki bi bila kos najnovejšim ameriškim tipom. Ameriški enosedežni tij>i bi 1110-ruli biti vsaj tako dobri, da bi bili kos 1111-padajočim sovražnim bombarderjem. Dokler pu niso, je brez pomenil nakupovati. Ker pu je vlada pustila v ta namen še odprt kredit, je jasno, da še vedno računa z možnostjo, du bodo ameriške letalske tovarne kmalu naredile tak vzorec, ki bo svoji nalogi kos Kljun temu pa se ameriški vojaški strokovnjaki pripravljajo tudi za ta slučaj, ki seveda ni izključen, dn bi namreč ameriške tovarne takega It-Uiui ven- l.adja v ledu. Ameriški ribiški parnik se je vrnil v hudem zimskem metežu v bostonsko iuko. Niagarski slapovi v Sedlu Od .12. januarja dalje do včerui jc v Ameriki vladul strašen mraz. Zima je bila tuko strašilu, du so zamrznili celo sloveči Niugurski slapovi in du je sedaj prvič bila ustavljena elektrurnu nu Niugari. ker ni bilo vode Vsi Niugurski slapovi so v ledu. Časnikarji, su si ogledali Niagarske slapove te zimo. poli jejo. du je to čudovito lep pogled l.e škoda, /tirudi velike /ime ni toliko gledalcev kakor zaslužil tu lepi prizor Či sc od ameriške bližaš Niugari. nujprvo začuden ugotoviš, ni nikjer tistega strašnega oučunja, katero navadno slišno že dolge kilometre ua daleč, ko si že čisto blizu, pu /upu/iš ogromno ledovje. ki visi namesto padajoče votle Ivikoi bi visele orjaške gobe. se ti zdi. Led sc čudovito leskeče, kadar posije solnce nanj Zdi sc ti kakor bi se lesketuli mili joni diamantov. Grmič je okrog slapov je vse belo od ivju. katero cc je nabralo od kupljic, ki so sc razpršile od padajoče vode, dokler je še padalu. Te kapljice so s, prijele rastlinju, obvisele na njem 111 tak. /mr/.nile. Z dvigalom se nu anierikan-k' siiani lahko spustiš do vznožja slapov, do rečne struge. Pu /ugledaš velikanski leden most. k, sc vzpenja če/ reko. Čez ta ledeni most moreš skoro brez nevarnosti preiti od ameriške nn kanadsko stran. Ta most, ki nastaja vselej, kadar je v \ meri ki velika zima uporabljajo /< i/, starih časov tihotapci ki skušajo p reki i nt iti mejo. Kadarkoli ledena skorja v reki p. ume dovolj močna, da vzdrži te/o enega človku. si zučuo po njej tihotapci bližati Kanadi, od one struni pu Ameriki. Zu to staro tihotapsko ntivudo seveda vedo tudi obmejne straže v-,led česar so napravili tablo / napisom, ki veli du bo straža streljala nu vsakogar, ki bi po tem mostu skušal prekoračiti mejo. Na levi struni ledenega mostu kjer na ameriški struni štrle \ /rak ostie skale, vidiš ogromne snežene kope in stožce I o je zmrznjena pena. katera se je prijela skalovja Dva, Iti vzdihujeta V Nizzi je umrl francoski sodnik, ki je slovel, da zna posebno spretno zasliševati obtožence in priče. Ene in druge je znal tako spraševati, da je vedno dognal resnico. Stari gospod pa je bil tudi šaljiv mož. Nekega dne je prišla za pri o starejša dama, katero so vprašali po njenih rojstnih podatkih. Ali ste omoženi? je vprašal' predsednik. — Dama pa je prav globoko vzdihnila iu ni nič odgovorila. i3redsednik se je obrnil k zapisnikarju in 11111 velel: Pišite: dama ni poročena! Nekaj minut kasneje je bil zaslišan za pričo neki možak. Tudi njega je vprašal sodnik, ali je oženjem Pa tudi ta je samo vzdihnil in ni nič odgovoril. Predsednik se je smehljaje obrnil k zapisnikarju in 11111 rekel: Pišite: priča je oženjen . Ali bi mi dali svojo hčer za ženo? »Zakaj pa ne, ako ima vaše premoženje le dovolj ničel! Gospod ravnatelj, moje premoženje ima same ničle!« darle ne zmogle. V tem slučaju bo začela Amerika graditi lahka večsedežna bojni, letalu, katera bodo potrebovala manj goliva, ki bodo bolje oborožena, ki bodo hitrejša i ti se bodo lahko mnogo višje dvigalu In zelo nuglu le-tula. ki se bodo lahko povzpela visoko v zrak, bodo oborožena z več lahkimi topovi. in je tam /mr/niln ludi tu led je tuko trd. da lahko brez nevarnosti po njem hodiš. Na kanadski struni si včasih /u slapovi pod skalami lahko opu/.ovul. kako S' podale mogočne vode v globoki prepad. Sedaj lahko pod temi skalami hodiš, kukiu v kaki podzemski jami, siinio dii kapniki, ki jih gledaš, niso i/ kamna, umpuk 1/. ledn ^LOTlEiMEe wsd m leti: v soboto i fcbiuuiiju I87<> Izvirni dopisi. I / ljubi j a n e, "i febr. Malokdaj iiirški list«*) kuj i/viruegu poda svojim bralcem večidel prežvekuje že drugje prebavljene reči. Kedur pu -pusti kuj izvirnega, nu njegovem gnoju /rastlegu i/ sebe takrat je pu to /e tuko nesramno, du bi nikier drugje ne moglo, ne smelo priti 1111 dan. Take baze sta ludi sestavka. . o nemščini nu srednjih šolah« Ta sestavku stu beseda izza kulis, skočil je zajec- iz/.a grmu. po kterem so tolkli že / interpelacijami v deželnem zboru kranjskem .. Vendar 111 nihče izmed vladne stranke naravnost pripoznal. da je za grmom res zajec, da nuni reč vlada vendar-le pospešuje ponemčev an je šol, dokler ni »turški list«, ki izhujti očividno pod vladnim krilom, bleknil in priznal, da je namen sedanjega učnega sistemu res ponemčevunje šol in sajenje tujega duha v naše mladine srca. Turški list« namreč poje jeremijado. da \ kljub novim šolskim postavam (sit-') nemščina nc napreduje toliko, kolikor bi bilo /ideti. kolikor je treba (komu?), in du neprijetne (!!!) skušnje uče du mh.dinu raj.še povsod slovenski govori, ko nemški, ker — čujte! — dijaki doma govore večidel slovenski, in ker — čudite se! — izhajajo slovenski listi in slovenske knjige, ki ne tuje. da imajo očiten nuineu, odvračati mladino od branja nemških knjig... Če to ni izpoved, da so šole po Slovenskem namenjene ponemčevunju in veepljevanju nemškega duha v mladino potem so meni možgani zavreli in le brž po zdravnika . .. Dalje loži turški list«, da se mladina naših šol varuje tujega duha tudi s tem. da zahaja le v slovensku društva, k slovenskim gledališkim predstavam, k »besedam« itd namesto da bi hodila poslušat nemške klasike in sc v družbah o njih razgovarjala . . Mi nimamo nobene mržnje do nemških klasikov, do nemške učenosti, nikakor ne... Ali 1111 verno, da se znanju nemškega jeziku in nemške literature ne sme žrtvovati domači jezik, slovanska literatura, ljubezen do domovine do lastnega naroda ... Nikakor nam pa ne more biti po vol ji šola. ki vse to na stran pušča jo iu zatiraje ima glavni namen, narod naš ponemčevati in iz naših krepkih, ponosnih in bistroumnih sinov narediti hlapce tujstvu, izdajalce naroda. To bo tudi pravičen Nemec pripoznul in odobraval naše misli, če vidi nas upirati sc onemu duhu, kteri pri nas spriduje in popučujc ljudi tako, da postanejo iž njih »Tagblattovci«. to je izmeček človeštva, ki le zato še hodi prost po svetu, ker za izdajalce ni še dosti obširnih postav, kakoršne so n. pr. imeli stari Grki in pozneje nekteri nemški narodi.. Mislim, da bi bilu pri tem takem vsaka dalja beseda odveč. *) »Laibacher TagblatU. L;.:. - •: Angleškn-francnsko brodovje na Malti. Nu krovu admiralske ladje »Queen Elisabeth« je prispe) na Malto angleški admiral Fisher, poveljnik angleškega sredomorskega brodovja. Na Malti se bo vršila konferenca s poveljnikom francoskega sredozemskega brodovja. To konferenco spravljajo v zvezo s petrolejsko zaporo proti Italiji. Na naši sliki vidimo umileško admiralsko ladjo v slavni luki Malte, v Lavaleti. Nepojasnjen vlom Ljubljana, 5. febr. Velik vlom na Jeseicah, ki je bil izvršen 7. maja lani pri belem dnevu v stanovanje g. Antona Legata, odkoder je neznan vlomilec odnesel r>4 jurjev in nekaj zlatnine, tako da je bil g. Legat oškodovan za 57.220 Din, ostane pač nepojasnjen. Mali senat v Ljubljani je danes o tem vlomu razpravljal. Tega vloma je bil osumljen in obložen 10-letni sedlarski pomočnik in, pleskar Ivan Kosirnik iz Zgornje Šiške, .le nevaren tip ler je zaradi raznih tatvin presedel po ječah že nad 7 let. Prvotno so bili vloma osumljeni drugi zločinci. Naposled je ljubljanska policija osredotočila vse poizvedbe proti Kosirniku in zbrala nekaj obremenilnega materijala. Pred malim senatom je obloženi Kosirnik zanikal udeležbo pri Legalovem vlomu, navajal je, da je bil kritičen dan v Ljubljani. Alibi-dokaz se mu je mestoma posrečil. Priznal pa je, da je lani na Koroškem v hribih okoli Velikovca ukradel nekemu kmetu 85 av. šilingov. Mali senat je Kosirniku zaradi 85 šilingov obsodil na 1 leto robije. Oprostil pa ga je od obtožbe vloma pri Legatu na Jesenicah. Svoječasno je vzbudil la vlom splošno zanimanje varnostnih organov. Kosirnik je mnogo romal po Koroškem, ima pa intimne slike z Vsemi večjimi kriminalnim' iipi. Za monterja se je izdajal Ljubljana, 4 februarja. »Vse priznam, gospodje sodniki 1 Vzel sem Plenim konjsko opremo, ukradel sem natakarici Ivanki slivovkc za 20 Din. kmelu Francetu sem prodal vrečo fižolu. denar pa zapravil, mfctničarju Ro-pretu sein odpeljal 900 Din vredno kolo itd.', je govoril tršati Jaka Gregorin, pa poklicu mlinar, star 28 let. doma iz Brezovice pri Kamniku. Okoli Višnje gort se je izdajal za banovinskega clektro-uieiilerja, ki ima nalogo izpeljali daljnovod Grosuplje Ribnica Jaka se je tudi po Ljubljani in okolici bahal: »V hranilnici imam 60.001) Din. Imam motorno žago!« Zaradi tatvin je bil že 22 kral kaznovan'. Drugače je nevaren potepuh. Njegov drug na zatožni klopi je bil 36-letni samski zidarski pomočnik Jože Ferjan, doma iz Mojstrane na Gorenjskem. Je tudi vreden tovariš prvega. Po ječah je že presedel 7 let. Lani 23. oktobra je vlomil v klet okrajnega sodišča v Radovljici in od tam odnesel davčnemu uradniku Rudolfu Potrati 200 Diu vredno dinamo-svetilko. »Priznam, da sem ukradel svetilko. Pa klel je bila odklenjena.« »Slabo je vajino rokodelstvo!« je pripomnil senatni predsednik g- Ivan Brelih. Jaka Gregorin je bil obsojen na I lelo in 2 meseca strogega zapora ler v izgube častnih državljanskih pravic za 3 lela Po prestani kazni bo romal za 2 leti v prisilno delavnico. Drugi Ferjan p. na 1 leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Radio Programi Radio Ljubljana: Mrl,-k. ti februarja: 12 Pesmi ilnnskili kozakivv rploSčoj. - 12.45 Vremenska napoved, poročilu. '.'I Naimsed ču-sa. ohjavn sporeda, obvestila. — lil.lo Magi-sl.viiv šraniel kvartet. — 14 Vremensko poročilo, borzni t.e--.,u!i. — 18 Pravljične glasbene slilkc (RniMjslu ork.) — Jfl.40 SloveiKČiiiia z.u Slovence (g. 'Ir. Rudolf Koln.nič). > ' — t!l NalKived času, vronienstkn napoved, poročita, objava sporeda, obvesti,ln. — 19.30 Noe. ura. - 20 Fnin-eii.stMi klaviirsku literatura: IV. ura (predava in ijrrn ir. L. M škerjnnc). — 21 Potovanj« od za.pada proli v/hodil (i-z-vaja rad ork.) — 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, ob.iava sporeda — 3215 O. llniso Žagar pojo s spromiljevanjem radijskega juz.z.u. — Kn-uec ob '-i. Drugi programi: Četrtek, ti. februarja: Iltltliatl: '.'0 Prenos iz. Dnina slepili v Zenninu. — 21 Vokalni koncert. — 21 :'.il Ziniiski nioliivii (rad. ork.). — 22 Lahka giutfbu. — Žanrih: -.'u Prenos i-z, Belgradu. — 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 20 Kaleh hcigovn draina Amlreas Tktuiinkirchncr UI.4II Dimniški z.voki. - 24.1(1 Jaz/z.. — UudiinpeHIti: 10.30 Verd ijevu opera FalstulT . — 22.2« Ciganska »lnsbii. — 2:1.21! Plošče. Trst-Milan: 20.35 Berliozova opera • Fnnstnvo pogubljenje-. — Rlm-Hari: 2(1.35 Pestra nrn. — .r>r» Vtollnii im ktivvir — Pratja: 21 115 Koncarl češke fiilliarinoiinje — 22.15 Plesna glasba. I'aršara: ?ll IVrnlimsov kvintet — litri iu: 20.111 Paradni večer malega orkettlra. - Kouifjsbertj-tlaniburu: 211.10 Plesni večer. — \'ratislava: \Vagucr — l?egatiy;ievu opera • Ljubljenec — lApska-Stnttiiart-Monokovn: 211 III Mn-rnrtov ciklus.21 Plesni večer. — Kiitn: 20.10 .Pe»ler večer — Fraukfurl: 20.10 Evropski plesi. — ''sa Nemčija: 22.20 Otvoritev olimpijskih iger v Cia.-Pa. Cerkveni vestnih Nočno češčenje v ljubljanski stalnici. V stolnici tn: prične drevi po zaključku skupne molitvene ure ,'od R—0 z,večer) nočno češčenje presv. Zakramentu. Iz. kirjiffe Večna molitev * botlo nočni čustivci molili S. uro: V čast prelij. Device. Matere Marije. Nočno čo-Rčenje traja od {) dn 4 z,juIrnu. Nbvodošt.i častilci si po želji i/.bero katerokoli nočno uro. Molit ven i k ji' v eer kvi lin razpolago. Vhod v cerkev pri stranski zakristiji v Scmeniški ulici. Možje in mladeniči brez razlike stanu vljudno vabljeni! Spoti Zaključek smučarskih tekem v Pokljuki Podporočnik Koren Narednik Višič Kakor smo že |xiročali, so smučarske tekme vojakov Male zveze na Pokljuki končane. Snoči je bila v krasno opravljeni dvorani hotela »Toplice na Bledu razdelitev daril. Razdelitev je bili; izvršena na zelo svečan način v prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja generala g. Popadiča, dalje bana g. dr. Natlačena in številnih drugih vojaških in civilnih predstavnikov. Vojaška godba je pri predaji darila posameznim ekipam zaigrala himno države, ki ji ekipa pripada. Po razdelitvi daril je bil v spodnji dvorani hotela »Toplice- svečan banket, na katerem je tekmovalce in goste zopet pozdravil general Maksimovič, poudaril pomen smučanja V vojski ter nazdravil poleg vsem Ircm ekipam tudi romunskemu kralju Ka-roiu, precfsedni: u češkoslovaške Benešu ler iugo-slovanskcmu kralju Petru Godba 40. tip ie nri vsaki zdraviti zaigrala pripadajočo državno himno. Razhod Že snoči se ie no banketu odpelial v Liubljano ban g. dr. Marko Natlačen z načelnikom gosp. dr. Orlom davi pa sta prva odpotovala z Bleda generala C.ukavac in Ponadič, ki sla se odpeljala naravnost v Belgrad. Ob 10 se je odpeljala češkoslovaška ekina in to s postaje Bled-iezero, Kajti redni vlak je imel 150 minut zamude. Čehi so se odpeljali v Innsbruck. tam bodo danes prenočevali IT nadaljipeio jutri pot v Ga-Pa. Slovo s Č hi je bilo prav prisrčno. Voiaška fodba iim je v Toplicah zaigrala n<"kai poslovilnih komadov, tvzdravlianja in rokovania z nagimi vojaki in častniki pa ni hotelo biti konca ne kraja. Ob pol enaistih so odpeliali na T esce tii'0 Rom ti ni Spremljali so ;ih fin jioi"rr časinikov tudi vsi naši tekmovalci. Obenem z Pnmuni sta se z istim vlakom pefiala tudi- irtniiski kr-mmdant in insneklor državne obrambe skunno z družino. Dočim sta se generala odpeljala naprej v Zagreb ozir. Belgrad, so Romuni v Ljubljani izstopili. Na kolodvoru iih ie pozdravil romunski knnziil inž. lelačin ter komandant divizi;e general Nedelikov;č. ki ie medtem prispel v Ljubljano že z avtomobilom. Nato ie pozdravil Romune voiaški referent nri liublianskem železniškem ravnateljstvu polkovnik NeiMikovič. Rrni"nska vrsfa se je postavila v mirno ter pozdravila armiiskega komandanta in inspektopa državne obrambe, ki sin se kmalu nato odnehala v Zagreb Romunsko riele^a-I ciio je nato povabil p-enera! g- NcdeF^ovič k Sla-mičii. kjer je bilo pripravljeno kosilo. Popoldne so si Romuni v spremstvu gg. dr. Orla in cen. tainika IZS7 Oorca ogledali grad, nato bancl'o unravo, nakar so obiskali rcmunsbpsra konzula. Tam iih ie srečal tudi ban g dr Natlačen, ki se je z Romuni ponovno pozdravil Z romunskega konzulata so odšli v muzej in od tam v nebotičnik. Ob šestih zvečer pa i'h ie zopet povabil g. general Nedelikovič na čaj, nakar so ob S zve ' odpotovali z belgrajskim brzovlakom. Z romunsko vojaško vrsto sta bila v Ljubljani tudi češkoslovaški vojni ataše v Belgradu polkovnik Maly ter romunski voj. ataše 1 eodorescu. * s Popravljamo Pri včerajšnjem telefonskem prenosu z Bleda se je vrinila pri izjavi, ki jo je dal Slovenčev, iu- dopisniku ban g. dr. Natlačen neljuba pomota, ki pa so jo čita. . najbrž že sami opazili. V prvem delu izjave je stavek: Da je dosegel prvi tekmovalec na poti 12.3 km čas 17 minut...«, dočim se mora stavek glasiti: Da jc dosegel prvi tekmovalec na poti 12.5 km čas 57 minut...« Nadalje je v poročilu govor tudi o stafetnem robčku . V resnici vojaki hišo prenašali stafetni robček, marveč v kuverti zapečateno vojaško povelje. Ker pa so se predaje vršile, kakor sploh pri tekmah, izredno hitro in ker je povrh kuverta v snežnem metežu bila razmočena, je naš poročevalec mislil, da je robček, dočim je bilo v resnici vojaško povelje. Zaradi točnosti popravljamo poročilo tudi v tem oziru. * GA-PA PRIPRAVLJEN Garmisch-Partenkirchen, 5. februar|a. Uspeh zimske olimpijade, v kolikor ne tiče občinstva, je gotov. Vse hiše in prenočišča v Gar-misch-Partenkirchnu so polna. Po ulicah govore vse mogoče jezike sveta. V zadnjem hipu jc pritisnila tudi zima. Da torka je padal sneg, snoči je temperatura vrh tega padla do 5 stopim pod ničlo. Ponoči je znova začel padati sneg, Danes so tereni za tekme sijajni. Zaradi velikega števila gledalcev so napovedani mnogi posebni vlaki iz Mo-nakovega, prav tako tudi avtobusi. Preda vanje S/'/). sPIl v LJubljani priredi prihodnje predavanje v torek dne 11. t. ni ob 20 v dvorani Delaivske /.bonnice. Predaval bo Ponovie .Tovo i/. Sarajevu: O planinah llosne iu llereenoviho Predavatelj je eden najboljših poz.mvvnleev /n našega pltiuiiien sora-z,merilo malo znale bosanske in ItereeKovinske planine. 1'rtvliil je ol-šifllomi vo'ni\n: Kroz planine Mesno i Hercegovine. Predavanje bo spremljalo okrog 1011 diapozitivov, ki bodo pokazali iu:ilopše planinske pokrn-ji.iui iz. Ilosue. 1'lanilici, rr/.orv j t r si lorek z« pnetet uapove lanega predaviiinjn. ■S/v Slorau. Ilbves unio vse svoje člane, dn se vrsi redmi letni občini z.biM* kiiiliu v ne I,-lio, dne !i fidiruar.ta 10311 ob !l dopuCdjje v go lilni tvrušič. — Prosili.....la se ga vsi sigurno udeležite. (i/SI' (službeno). Za naše prvenstveni) tekmovanje v alpski konilvjmieiji, ki se ho vršil ilno !i. t. m. na Pustem rovtu nad .lesenieamii, je določen sledefti sinl-u:Ski z.l.oi : vrhipvni sodnik Drugo Ivoreniiii, telil, vodin Matevž. Freliti, starter Tone lin igoj, česomerilca Milili ('op iu Anion Liingiis, sodniku na cilju Slane .InffiNllc iu Jakob i up m!.. uiiiiisiiMcur Viktor JI run, nadzorniki proge čeme Miha, tiuvuikir Ludvik, Kržisnk Vinko, Itoučima Alojz. Pogačnik Militi, Maktir .lanko, Uutenko Oregor. Slnivs Vinko, Zvezda Knrol. tleve Luihii.k in (rn«*sninjer Anton. — ItaKsoitišV: Dr. Milni Potočniik ln Jltibič MI»lis — Vsi navedeni ual bodo v Siuuškeui ilniini SK llrnlstvn nu Pustem rovtu v nedeljo, (lile !). t. in. najkasneje ob 7. liri z,Jutru,J. Naznanilo Liubtjana l WOSTP. Dramatični m(«rfc 1'eeskena tlrull i n Snebcrit gostuje v nisteljo II. lulirmiija \ ljud»..em domu z. dramo Ljubezen lu sovraštvo■. Zu eteu oti .0 PredproilajH vstotMiie v tUiluu po niuši od 111 du 12 iu lioimitino ol 2 najireJ. 1 Akademski klub nrailb, litkuc u|H>znrJii na pre-iluvunjo g. Ing. A. Pleinelja I) ru/.vojtt ci st /. na.-uno:n avtoinobjla , ki -se vrSi 5. februiirja ob 20 ni. tebi: Ui I ,\očuo služIjo imajo lekarne: mr. It:, .ar. ič. Sv. .lakobu trg 11; Ilir. Itiunur, Miktuši. cva e. _ii ,o mr. Oartns, Moste. 1 Fantovski odnek Seniiirlerskeuu /jrosri Ineaa ilru-Ura i' LJubljani Ima drevi ob 8 retorični večer. Novi člani so sprujcitiujo nu v«u'..ein Hestjinl.u. 1 Fantovski odsek Sentpelrrskc jtrosceh i.nui ilrevd uviij VanUivsiki * tno luval gosp. inšpektor profesor l\an UMenc. 1 SklailalelJ .loslji Slovenski pride danes dupol-ilno 7. helsrajskini'brz.ovlakoiii v I.JuVjitno let- Ni prisostvoval jutri v petek, dne 7. t m. >■ o|u rueui gte lu-lišču prvi roloji)! i/.vedlii svojega do sednj uiijin.ere-santnejšega deta Ileligioronljn z.a soli, zbor lu nrkc-icr. Kot solisti Mideiujojo v tej oviitorijski -nili g«. Ileniol-(iolobova ter člani Sh>venski'ga vokallte^a kvintetu, poleg tega še nio.skii in mešani zbor tiliuheuc Matice in ponuioJen orkester. ISileg Rcligiofonije sc i/.vnj« Us er čev MagniflcHl. švarova hahuln Hro.lnlk ali šoto, g«. Uernot- Oolobova iu erkesier. Cene operne, pred prodaja vslopnle v l.iijignrui tilimbene Matice. 1 Poti parno ilruiteu na I. tir- rini. niminr.iji v LJubljani ima svoj redni letni olif-mi z.lior dne 13 febr. t. t oti 17 v z.lniriiicJ zavoda z. ohlčajlitiu dnevnim redom. Šoštanj Skoraj dva in pol milijona dinarjev v zrak. V lanskem letu so v območju šoštanl>ikega sodnega okraja pokadili za 2,474587 Din tobaka iu tobtič-nega papirja, feoštnnj-mesto 589.885 Din tobaka in 703« tobačnega papirja, soštanj-okolica 72.107 Din tobaka in 1175 Din tobačnega papirja, Toj>olščica 154.965 Din tobaka in 8325 Din to tlačnega papirja, Velenje 500.875 Din tobaka in 11.352 Din tobačnega papirja, Ložnlca 72.487 Din tobaka in 1077 Din tobačnega papirja. »Ločenec ali »skupnem zbornico... V nedeljo, 2. februarja se je vršil občni zbor združenju, v katerem so včlanjeni obrtniki oblačilne stroke. Občni zbor |>a se ni mogel v redu vršiti in končati, ker jo prišlo med zborovanjem do hudih prepirov. Občni zbor je predsednik zaključil šu pred volilvami uprave. Vefenfe Srebrno poroko siti pred dnevi slavila v krogu svojih otrok, sorodnikov in prijateljev g. Josip in Marija Tajnšek iz Velenja. Slavljeiirn »la odbornika raznih gospodarskih in prosvetnih organizacij ter spoštovana daleč na okiog. Čestitamo! Osebna vest. Iz Velenja je bil premeščen v Ljubljano višji poštni kontrolor g. Ignacij Nadrah, ki ga je pred leti pregnal iz Ljubljane JNS-režim. V Velenju je bil priljubljena osebnost. V Ljubljani iiiii želimo vso srečo. Zagorje Občni zbor SK Sloge, ki se je vršil |>retek!o nedeljo, je bil prav dobro obiskan. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Oopar Tone, v odbor pa sami agilni fantje. Soglasno je bil izvoljen za častnega predsednika društva zaslužni dobrotnik SK Sloge g. ekspozit Vital Vodušek. Moderno hladilnico si je postavil ugledni mesar in posestnik g. Vinko Uobavs iz Lok pri Zagorju. Tako imamo sedaj dve hladilnici v celi občini. Kakor čujemo, bo v kratkem postavljena tretja, katero bo imel g. I no. Znano gostilno g. Draga Korbarja v Zagorju je s 1. februarjem prevzel g. ligo Alojzij, gostilničar iz Maribora. Veliko lepo poslopje v Maribora naprodaj Poslopje je oddaljeno samo 15 minut od centra mesta, ima električno napeljavo za pogon in svelljavo, jilm in centralno kurjavo Poslopje je primerno v sledeče svrhe: 1. Za sanatorij ali za zdravilišče; 2 da se preuredili v 6 stanovanj z rit.il i m i investicijami; 3. za eleganten pension a'i za kavarno-resta-vracijo; 4. za grajščinsko |>oses!vo; 5. za veletrgovino ali v tovarniške svrhe V nri-zemlju so veliki obokani prostori s plinom in električno pogonsko napeljavo 50 IIP V lenem parku se nahaja večji betoniran bazen za plavanje in manjši za otroke ler prostori za solnčenje Posebno poslopje za garaže, hleve ali za stanovanje uslužbencev. Cena 850 0(0 Din. Resni interesenti naj se javijo na upravo »Slovenca« pod značko Ugodno.- 1294. VREMENSKO POROČILO Jugoslovanske z.imsko-Sportno zveze iu Zveze z.u tujski promet z. dne 5. Teliruaria l!IU(i Hislrieu-lloli jezero po stanju danes: 1° C. iki-oblačilo se ie, vetrovno, 5 eni snegu llletl-Jeicro po stanj u danes: t'i C, oblačno vetrovno. Pokljuka po stanju 4. februarja: —5° C, sneži, so-ver o q « a rt n ■■■ N v C 2 " °-2 — - C o -ti •-fe • g ■v: .2« O • not — K 8. I.-p C *o cc Tinčkove in Tončkove prigode 246. Nevarnost čedalje večja. Enosobno stanovanje v podpritličju, v Vrhov-čevi ulici štev. 1 (Tabor) oddam mirni stranki za 1. maj. — Poizve se pri: A. Sarabon, Zaloška cesta št. 1. (č) Gnosobno stanovanje takoj oddam. - Rahniška ulica 7, Moste. (č) Mogočni vodni kralj, ki živi v nedostopnih globočinah in sc prikaže na beli dan samo v viharnih urah, je bil ta dan posebno razkačen in neizprosen. Zarotil se je, da mora razbiti ladjo kapitana Mrharja na drobne kose. Začel je besneti in divjati, da je bilo grozno. CCSjeCIJ ODDAJO: Trgovino z mešanim blagom, s koncesijo, zaradi bolezni takoj oddam. - Gotovine do 35.000 Din. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Redka prilika« št. 1631. SOBE Opremljeno sobo oddam s 15. februarjem v novi vili na Mirju boljšemu gospodu. Cenjeni reflektanti naj puste svoj naslov v upravi -Slovenca« pod »Vila na Mirju« št. 1564.__(s) Pralno sobo oddam s 15. februarjem v novi vili na Mirju, najraje gospodični. Cenjeni reflektanti naj puste svoj naslov v upravi »Slovenca« pod »Vila na Mirju« št. 1563. (s) Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanjel Priložite znamkot Rudolf. Zore, Liubljana Gledališka ul 12 Telefon 38-10 Hranilne J •• vt hnjtztce Zadružne gospodarske, — Ljubljanske kreditne banke, članic Zadružne zveze. mestnih hranilnic, celjskih, ptujskih, ormoških in mariborskih denarnih zavodov prodaste najboljše edino potom BANČNO KOM. ZAVODA Maribor. Za odgovor 3 Din znamk. Posojila na vložn* knližice daie Slovenska banka Liub-liana Krekov tre 10 Gospodinje, obrtniki! Iz skladišča odprodaja kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače po najnižjih cenah Stanko Florjančič, železnina. Rcsljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvo-rišče. — Vzamem tudi ] knjižice ljubljanskih za- I vodov. (1) Naši prijatelji na ladji so se zavedali nevarnosti, ki jim je grozila. Da bi*si rešili vsaj golo življenje, so začeli iz praznih sodov in desk zbijati zasilen splav. Pri delu jim je pomagala tudi kraljica, in sicer s takšno vnemo, da je kar koj dobila pekoče žulje na rokah — prve žulje v svojem življenju. _ Mali oglasi remi Pozor potniki in agenti! Sigurni zaslužek brez ozira na spol, z brezkonkurenčnim artiklom. Ponudbe upravi .Slovenca« Maribor pod »Eksistenca«. (b) Entlarico za perilo takoj sprejmem Pismene ponudbe z navedbo prakse je poslali upravi »Slovenca« pod ši fro »Spretna« št. 1419. (b) Veziljo ki veze v zlatu in svili in zna na stroju tamburirati in šivati sprejmem. Mesto bi bilo v Novem Sadu ler dobro in stalno. Javi naj se takoj na naslov Nikola Ivkovič, Novi Sad. (b) Zobno prakso zamenjam v večjem industrijskem in leloviščar-skem kraju. Ponudbe upr. »Slov.« pod značko » Zobna praksa« št. 1584. (r) 7*dolžnice (obligacije) mestne občine ljubljanske, in tudi druge vrednostne papirje (vojno škodo itd.) prodaste najboljše proti gotovini v trg. agt. bančnih poslov Pla-ninšek, Ljubljana, Beethovnova 14/1. (d) Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske 58.000 in 16,000 za takojšnje plačilo naprodaj Planinšek, trg. ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova 14/1. (d) ODDAJO: Štirisobno stanovanje v tretjem nadstropju oddam mirni stranki za prvi maj v Pražakovi ulici 10. Poizve se pri: A. Sarabon. Zaloška cesta št. 1. irr iitf!,:,/<■.:■ ■■ v, C*::?.. -;,. Xrhrweliskn luemcarUcniu* dražba naznanja žalostno vest, da se je v svoji službi pri elementarni nezgodi smrtno ponesrečil in dne 5. februarja 1936 v sanatoriju Srebrnjak v Zagrebu umrl njen mnogoletni zasluženi in čislani uradnik, gospod inženjer Amm Pitai Zemeljski ostanki umrlega gospoda inženjerja bodo prepeljani iz Zagreba v Ljubljano in bo pogreb i/ petek, dne 7. februarja ob pol štirih popoldne izpred mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu. Ljubljana, dne 5. februarja 1936. dencealnc taunatelistuc Icbcceliskc ptemeoohopni družbe Hranilne knjižice Ljudske posojilnice ljubljanske lahko prodaste oroti takojšnjemu plačilu Pojasnila: Planinšek, trg. ag. bančnih poslov, Ljubljana. Beethovnova 14/1. Cvetlični med trčen, Ia, 30 kg 385 Din, 10 kg 140 Din. Jajca, sveža, zajamčena, 720 komadov 320 Din, franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Šivalni stroj nemški fabrikat, pogrez-ljiv, z okroglim čolnič-kom, ki tudi štika in šte-pa, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. ■C2I5053I3 Večjo množino na roko prebranega krompirja, belega in rosa — zgodnega — takoj kupi po povzetju. Ponudbe z vzorci na: Lovro Wilhelm Srij. Čakovci. (k) Kredit na hranilne knjižice preskrbuje in daje brezplačna pojasnila pri prodaji in nakupu istih Planinšek Alojzij, trg. agent, bančnih poslov v Ljubljani, Beethovnova 14-1. (d) Hiša s stavb, parcelo delavnico, skladiščem ter gospodarskim poslopjem, sposobna za vsako obrt in podjetje, v sredini mesta, naprodaj Interesenti naj se javijo v upravi »Slovenca« pod »500« 1380. (p) Motorje, generatorje, strujomerce za istosmerni tok ali električno centralo z mrežo, rabljeno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod *Dynamo-stroj« št. 1472. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po oaivišjib cenab CERNE, luvelir. Liubbana VVolfova ulica št. 3. Surove kože divjačine, kakor: kune, dihurje, lisice, jazbece in divje zajce kupuje po najvišjih dnevnih cenah Eli-gij Eber, Ljubljana, Kongresni trg 7. (k) Zakaj bolijo kurja očesa? ----—— Kurja očesa »o kakor trn. ki je s svojim ostrim in trdim koncem zaboden v nežoo meso Vašega nožnega prsta. Čevlji tiščijo kakor nož ostri konec kur priloženim pismom, v katerem se je izdajal za dr. Val-terja Šmida, stanujočega na Mar'l orskem domu na Pohorju in z navedbo, da je omenjene nakaznice pomotoma prejel s svojo pošto, ter jih sedaj zopet vrača. Dne 6. decembra je prišel Alter na mariborsko glavno pošto ter povprašal pri linicf. če je že prišlo za Antona Slovnika kako nakazilo. Res je zvedel, da so nakaznice že lukaj. Legitimiral se je potem s ponarejeno izkaznico kot Anton Slovnik iz Rač. povedal tudi ime odpo-šiljatelja in oddajne pošte ter skupen znesek, ki ga pričakuje in nato so mu izplačali 15.000 dinarjev. Veselo življenje s tujim denarjem S prisleparjenim denarjem se jr Alter podal v Ljubljano. Pričelo se je zanj veselo življe-| nje, ki ga je pa kmalu zagrenil ncpiijetn do-! življaj. Alter si je našel v Ljubljani veselo to-varišico, ki mu je pomagala denar razmetavati, i S Tončko, tako je bilo ime prijateljice, sta se i podala v Tacen pod šmarno gore Tu je pa i Tončko pobrala noč in z njo vreč je izginilo tudi celih 12 jurčkov. Alterju je ostalo v žepu od vsega prisleparjenega denarja samo še 1000 dinarjev. Tončke si ni upal prijaviti, ker jc prebrisano dekle gotovo vedelo, od kod izvira denar njenega prijatelja in tako jc bila varna pred preganjalci. 1000 din. ki so »Ipparjn preostali. je šlo kmaln rakom žvižga; in tako jc moral zopet misliti, kako bi si na lahek način i pridobil zopet denarja za veselo življenje. Ker se mu je prvič prevara s pošto tako lahko po-i »rečila, je poskusil še drugič. Pri teir pa ni po-. mislil, da so med tem pri poštni upravi žc prišli goljufiji na sled. kar pa so držali v strogi tajnosti. upajoč da se ho slepar pojavil z istim tri-I kom še enkrat ter ea bodo na ta način ujeli. Ujet se je v lastno zan jko... Koncem januarja je Alter zopet ponaredil dve i>oštni nakaznici na ime »Benedičif Slavko, trgovec. Celje. Narodni dom«. No«lov »Celje. Narodni dom« pa je zopet prečna' ter napisal /raven »Ptuj. hotel Osterbercer« Nakaznici jc vtihotapil na pošto na ta način, da je naslovil u učitelja Zcilhcfcrja t Lisibsšs odprto tisto vinsko pismo, v katero je dal revijo »Prijatelj« ter zraven priložil obe nakaznici Upal jc namreč, da bo učitelj Zeilhofer obe ponarejeni nakaznici vrnil pošti ter boste na ta način prišli v obtok. Oddal je pismo v nabiralnik ter se odpeljal v Celje, odkoder je drugega dne telefoniral na limbuško pošto ter se izdal za detektiva Pavloviča in vprašal če jim je na pošti kaj znanega o kakih falsifikatih. Skuša' se je na ta način prepričati, če so njegove sleparije že odkrite. ker jc dobil negativen odgovor se je vesel naslednjega dne odpeljal v Ptuj ter čakal tam v Osterbergerjevem hotelu na nakazani denar. Namesto denarja — policaji. .. Po naključju pa so na mariborski koli>dvor-ski pošti, kjer so bile nakaznice oddane, našli v pismu oba falsifikata ter so o tem takoj obvestili pošto v Ptuju. Upravnik pošie Klemenčič se je sam odpeljal v Ptuj ter se s stražniki podal v hotel, kjer so sleparja izsledili ter ga aretirali. Slepari je je takoj priznal. Kdo je Beno Alter? O sleparjevi identiteti še danes dvomijo. Navedel je, da se zove Beno Alter, rojen t. maja 1900 v Celju ter po poklicu agronom. Študiral da ie srednje šole v Ljubljani agronomijo pa v Klosterneuburgu. Sedaj da ie brez posla in brez stalnega bivališča. Poizvedbe v Celju pa »o dognale, da je tam ime Beno Alter popolno ma neznano. Nikjer niso mogli zaslediti, da bi bil rojen v Celju in tudi ni nikoli tam stanoval Zaradi tega sedaj še poizvedu jejo, da se dožene prava identiteta pretkanega sleparja. Razposlali so njegove slike ter prstne odtise na razna r poštev prihajajoča mesta. Kmetijski tečaj v Žužemberku Pretekli teden smo imeli petdnevni kmetijski tečaj. Sami nismo verjeli, da smo si ga v resnici tako zaželeli. A udeležba je pokazala, da je naše ljudstvo, ki živi v uboštvu, v mnogih družinah tudi v lakoti, ukaželjno in si skuša po svojih skromnih močeh pomagati. Seveda je delo za boren vsakdanji kruh v naši kameniti in hribovati zemlji veliko in utrudljivo, pridelki in živina pa nimajo 'aradi oddaljenosti od tržišč trudu primerne vrednosti. Cela vrsta fantov in tudi starejših možakarjev se je vila dan za dnem v jutranjih urah proti prosvetnemu domu, kjer so bila strokovna predavanja. Popoldne pa so napolnile dvorano naše skrbne gospodinje — sedanje m bodoče — ter poslušale nauke in lepe besede, s katerimi so jim skušali predavatelji v strnjeni obliki očrtati, kakšna naj bi bila v sedanjih težkih časih skrbna kmečka gospodinja, žena in mati Tečaj je s prijetno domačnostjo in s polnim razumevanjem naših razmer vodil okraini kmetiiski referent g. Fr. Malasck. Predavali so tudi drugi gg. iz Novega mesta, kakor Filipič, živinozdravnik in šumarski referent ter domači zdravnik in šolski upravitelj. — K zaključku je prišel še okraini pod-načelnik, ki je s svojo udeležbo pokazal, da je tudi upravna oblast pripravljena delati vzajemno z ljudstvom za njegov dobrobit in njegovo lepšo bodočnost. Naši možje in naše gospodinje pa so s svojo rekordno udeležbo, s pozornostjo in zanimanjem, s katerim so sledili predavanjem, pokazali smisel in popolno razumevanje za vse dobro in za zboljšanje sedanjih žalostnih kmečkih razmer. — Oblasti, to je razne kmetijske odbore in kraljevsko bansko upravo pa prosimo, da to upoštevajo in z gmotnimi sredstvi podprejo nujno potrebno delo za zboljšanj« razmer v žužemberški dolini. Delovanje dispanzerja v Ptuja Dispanzer, ki je začel delovati šele 1. avgusta preteklega leta, je posloval pod vodstvom znanega strokovnjaka za pljučne bolezni dr. Bole*lavs Oko-lokulaka dvakrat na teden; število ordinacijskih ar je bilo 164, zdravniških preiskav je bilo ixvršea3i 707, od (ega je bilo prvih pregledov 468, ponovnih I pregledov pa 239; nadalje je bilo izvršeuih 89 preiskav izmečka, 294 preisliav krvi in 143 rentgenolo-ških preiskav z rentgenaparatom v ptujski bolnii-I niči. K preiskavi se je prostovoljno javilo 113 oseb, po naročilu skrbstvene sestre se jih je javilo 60. Popolnoma je bilo pregledanih družin s skupno 134 družinskimi člani. Zdravniške preiskave pri 468 osebah, kolikor je bilo prvič pregledanih, »o pokazale tuberkulozno infekcijo pri 200 osebah, od tega 194 s pljučno tuberkulozo, 6 pa i tuberkulozo drugih organov; pri pljučni tuberkulozi je bUo 34 slučajev odprte tuberkuloze, pri ostalih je bila tuberkuloza zaprta. Poleg ugotovljene tuberkuloze je v 6 slučajih obstojala še istočasno tuberkuloza grla. Pri 142 osebah sicer ni bilo tuberkulozne infekcije, zato pa so bile ugotovljene druge bolezni netuber-kuloznega značaja, le 125 oseb je bilo zdravih. V samem dispanzerju se je zdravilo 58 oseb, v zunanje zdravljenje je bilo poslanih 88 oseb. Obiskov na domu je bilo izvršenih 142. Pri prvem obisku na domu se je ugotovilo, da je le 24 slanovani bilo zdravstveno neoporečnih, ostala stanovanja (29) so bila slaba in nehigijenska. Stanovaniske razmere, ki so se pri tej priliki našle, so zelo poučne; omenimo le nekaj podatkov: Gnosobnih stanovanj, ki so hkrati služila kot kuhinja in stanovanjski prostor za vso družino, je bilo med pregledanimi 8, v petih primerih od tega je stanovalo v njih nad 6 oseb, v štirih od njih ie imelo bolnika z odprto tuberkulozo; torei v enem prostoru je prebivalo (odnosno še prebivajo! 6 oseb, med njimi bolnik z odprto tuberkulozo. V dveh primerih so našli, da bolnik z odprto tuberkulozo spi skupaj z otroci — Dispanzer je med svoje oskrbovance razdelil 23 termometrov, 5 pljuvalnikov, za desinfekcijo ie dal 18$0 gr lizola in izročil bolnikom 78 komadov raznih zdravil. V bolnišnico je poslal 22, v zdravilišča 7 in drugam 24 bolnikov. Od oskrbovancev jih ie umrlo 11 (8 moških in 3 žensk« Ti podatki zgovorno pričajo o velikem in požrtvovalnem delu protijetičnega dispanzerja v Ptuju in dokazujejo, kako potreben je bil. Njegovo delo je težko in naporno, boriti se mora z boleznijo, ki se bo dokončno mogla premagati edino le takrat, kadar se bodo socialne razmere velike večine prebivalstva korenito spremenile Ptujski protijetični dispanzer trpi na velikem nedostatku: nima namreč svojega rentgenaparata in mora vse svoje bolnike zaradi rentgenske preiskave poslati v ptujsko bolnišnico. To je velika ovira za hitro poslovanje dispanzerja, ker je bolnišnica precej oddaljena, na drugi strani pa to bolnišnico zopet močno obremenjuje. Za uspešno delovanje dispanzerja je torej nabava rentgen-aparata nujno potrebna. Zato se obrača ptujski protijetični dispanzer na vse, ki so dobrega srca, da po možnosti z denarjem prispevajo, da se dispanzer v Ptuju more izpopolniti v blagor najbednejših. Radevoli« sprejema isti tudi prispevke v naravi, ki iih bo razdelil med najpotrebnejše. Vodstvo dispanzerja bo v ta namen razposlalo na župne urade v ptu(-ikem okraju okrožnico s prošnjo za podporo, kt prošnje gotovo ne bodo odklonili in se ji odzvali vsaj z majhnim prispevkom, da s tem podprejo človekoljubno delo protijetičnega dispanzerja ▼ Ptuju, ki ie itak namenjen vsemu ptujskemu okraju. Fond Više Zupančičeve za gluhonemo deco Bogzna komu se je tako mudilo, da je poslal Vito Zupančičevo takoj po doteku njenih službenih let v resda zasluženi, toda vendar mnogo prezgodnji pokoj. Naša gluhonemnica. ki jo je poklicala na delo kmalu po ustanovitvi, je izgubila z njo ne samo odlično učiteljico, marveč tudi materinsko skrbno zaščitnico gluhoneme mladine. Vita Zupančičeva je bila pravi vzor. kako je treba služiti v blagor teh naših najbednejših sirot. S preprostimi pa toplimi besedami, ki so jih dobili iz njenih ust, se je še danes spominjajo iz vseh krajev naše banovine in izražajo svojo otroSko vdanost, dasi so mnogi teh njenih bivših gojencev in gojenk že zreli možje in žene, ali celo že sami očetje in matere. Vsakemu je ime te njihove velike učiteljice in vzgojiteljice dragocena svetinja, ki jo bo hvaležno nosil v svojem srcu do zadnjega diha. Čeprav močno zaposlena pri najrazličnejših karitativnih in drugih organizacijah ter stanujoča vprav na nasprotnem koncu mesta, je Vita Zupančičeva prišla tudi po upokojitvi še večkrat pogledat v zavod zadnje učence, ki so bili še deležni njenih naukov, kasneje pa tudi novi naraščaj, ki jo je poznal saino Se po imenu. Z veseljem je spremljala vsak napredek na zavodu (saj je se danes, ko se bliža sedmemu križu, še vsa vedra na duhu in telesu), prav tako pa jo je tudi bolelo, ko je videla, dn je zavod zmerom bolj na tesnem in da se toliko potrebno razširjenje te naše edine ghihonetnnice nikamor ne gane. Gluhonemnica v gluhonemnici! Dragoceno oporo je našlo v Viti Zupančičevi tudi pred petimi leti ustanovljnno Podporno drn-Mtc !i gluhonem« slidi"®. ▼ k-*-'"1— jm am- ▼zela zamudne In odgovorne posle blagajničnrke, ki jih še danes opravlja z njej lastno vestnostjo in skrbnostjo. Seveda vse za božji Ion, ki si ga je že samo s tem delom obilno nabrala. — V skromno priznanje njenih zares neizčrpnih zaslug za gluhoneme sirote je na lanskem občnem zboru tega društva izšel vprav iz vrst prvih Vi-tinih gojencev hvalevreden predlog, da naj se iz društvene imovine osnuje poseben fond s temeljno glavnico 10.000 Din pod imenom »Fond Vite Zupančičeve«, iz katerega obresti naj bi se na koncu vsakega Šolskega leta obdarovali najpridnejši siromašni gojenci in gojenke najvišjega razreda na zavodu. K nedotakljivi glavnici tega fonda, naj bi se stekala v ta namen poklonjena darila naše javnosti poleg vsakoletnega prispevka iz društvenega premoženja. Predlog je bil i odušev-Ijenjem sprejet, odbor pa je dobil nalog, da ga fzvede in izdelA pravilnik za upravljanje. Na jo-toSnjem občnem zboru, ki se bo vršil v ponedeljek, 10. februarja ob pol 8 zvečer v gluhonem-nici in h kateremu so vljudno vabljeni vsi prijatelji naše gluhoneme mladine, bomo Puli med drugimi zanimivimi poročili tudi vse podrobnosti o ustanovitvi tega svojevrstnega spomenika zlati materi naših gluhonemcev. Po pravici pričakujemo, da ta vest ne pojde mimo naSe dobrosrčne javnosti brez odziva. Vsi za Fond Vite Zupnn-člfiere namenjeni prispevki naj bodo izrecno tako označeni in naslovljeni na Podporno društvo zn gluhonemo mladino v Ljubljani. St. pošt. ček. rti iuna 15.837. ker bi sicer priSli v dobro ostalim društvenim namenom. Vse prispevke bo druStvo odslej javno Ukazovala V. ML Drobne novice Koledar četrtek, 8. februarja: Doroteja, devica muče-niea; Tif. škoj. Novi grobovi f Inž. Lojze Pikel Ljubljana, dne 5. februarja. V vseh današnjih listih smo čitali poročila o včerajšnjih viharjih iri orkanih po Gorenjskem, ki so pa divjali tudi j>o Hrvatskem Zagorju. Kdo bi bil slutil, da nam te novice prinašajo tudi žalostno vest o smrtni nesreči splošno priljubljenega ing. Lojzeta Pikla Tudi predobri Lojze je žrtev viharja. Služba pri Generalnem ravnateljstvu TPD ga je vodila iz Ljubljane v Krajino, kjer je imel odrediti važna priklopna dela za elektrarno. Lojze se je nahajal v družili delovodje g. Križnika in obratovodje g. Ka-doševiča v bližini še nedograjenega hladilnega sto pa elektrarne, ko je silni veter omajal stolp in težak tram je vestnega inženerja Lojzeta zadel na glavo, medtem ko sta njegova dva spremljevalca srečno od-skočila Zdravnik je ponesrečenca takoj obvezal in poslal v sanatorij Srebrenjak k prof. dr. Gottliebu v Zagrebu. Tudi pomoč tega slovitega operaterja je bila zaman. Ing. Lojze Pikel ie umrl danes zjutraj ob 1.30. j Ing. Lojze Pikel je zaslužil, da pisem o njem, saj je vse njegovo življenje sama ljubezen do staršev, zlasti matere, bratov in sestra, enako pa tudi ljubezen do dela. Ves svoj trud je pa žrtvoval za to, da je lažje pomagal svojcem. Skoro -18 let stari Postojnčan Lojze je napravil maturo na ljubljanski realki leta 1909, bil nato enoletni prostovoljec in ie nekaj časa študiral na dunajski tehniki za strojnega inženjerja. Moral je k vojakom in prav tega ambicioznega in talentiranega človeka so že leta 1912 mobilizirali za Rosno, nato pa je moral zopet v svetovno vojno, tako da je prišel od vojakov šele po prevratu. Nikjer ni bilo sredstev za nadaljevanje študij in vstopil je za strojnega tehnika v službo pri TPD v Trbovljah. Prekinjene študije mu niso dale miru in zopet se |e lotil učenja ter presedel vse svobodne ure nad knjigami. Počasi je seveda šlo, a pred letom je naposled vendar dosegel diplomo strojnega inženjerja. Svojemu jiokli-cu se je posvetil z vzgledno vnemo in je pri TPD vžival ugled najve3tnejšega uslužbenca, obenem pa tudi najaobrosrčnejšega kolege. Žalujejo za nesrečnim Lojzetom njegova mlada ženka, gospa Ljubica iz ugledne Zorelove družine iz Kamnika, dve leti stari Jernejčck, očetov ljubljenec, se pa še ne zaveda, da je izgubil očka. Njegova 70 let stara mati p»a bo pokopala svojega zadnjega otroka kakor ji je jetika pobrala že starejšega brala in dve sestri. In boljšega sina je izgubila še redko katera mati! Vse življenje je skrbel za njo in žrtvoval za njo vse, le da ji je pomagal. V svetovni vojni je težko bolan vztrajal v strelskem jarku, da ji je tako lahko več poslal. Stalen spremljevalec ji ie bil na izprehodih in vedno jo je sj>remljal v cerkev ter ž njo pobo/no molil. V petek pa bo ona morala spremiti njega.. Lojzetovo truplo pripeljejo v petek dopoldne iz Zagreba v Ljubljano in bo jioloženo na mrtvaški oder v mrtvaški veži na Vidovdanski cesti št. 9, ob 15.30 pa bomo predobrega prijatelja spremili k Sv. Križu. Vsi, ki so ga poznali, bodo pogrešali njegovo dobro srce, zato pa časten spomin ubogemu in lako nesrečnemu zares plemenitemu Lojzetu, njegovim pa najiskreneiše sožalje! -J- V liubljani je po dolgem in mučnem trpljenju v torek, dne 4. t. m. ob 6 zvečer po prejemu sv. popotnice umrl znani hotelir in restavrater g. Lojze Dolničar v starosti 60 let. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne pri Sv. Križu. Naj počiva v miru! Osebna vesti — F.nolotrt« poskusno službovanje za čin voj. pisarja IV. razi. je odobreno peli naredniku vodniku III ruzr. Ivanu Golouhu in peh. narednikom Mirku šušm a k u, Pranju Ravnih ar ju in Ivanu M I a k a r j n Ljudi«, *i ji&i poSess tod® stoike mučijo fcadi tiri, morejo za čiščenje črev vzeti ziutra n zvečer po četrtinko čaše naravne FR&N2.-JOS5EFOVE grenke vode Rog. po umu. «oe. pol. ln oat. «lr. S-ur. 15485, ii. V. 35 — Brezposelni delavci pri g. banu. Včeraj dopoldne so brezposelni delavci, ki so se z.brali na Borzi dela da tam izprosijo nekai podpore, sklenili, da opozore na svojo revščino g. bana dr. Natlačena. Brezposelnih delavcev ie bilo okoli 200, ki bi šli vsi k g. banu, da mu osebno potožijo svoje težave. To seveda ni bilo mogoče, zato je bila pri g banu sprejeta samo deputacija štirih brezposelnih delavcev, ki so bane prosili, naj bi se zavzel, da dobi Slovenija čim več javnih del kjer bi brezposelni našli zaslužek, obenem pa so ga prosili, naj bi pospešil in omogočil primerne podpore za vzdrževanje družin brezposelnih. G. ban ie pojasnil, da je v interesu vse Slovenije, da dobi čim več javnih de) ter bodo za to usmerjeni kar mogoče vsi napori banske uprave. Enako bo banska uprava storila tudi vse, da z razpoložljivimi sredstvi omili bedo brezposelnih družin. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemi te zjutraj nu prazen želodec koznree na ravne »Fianz-Josef irrenčiee«._ Veiike zamude belgrajskih vlakov. Na glavni kolodvor so včeraj belgrajski vlaki privozili z velikimi zamudami, l ako je imel OSE 150 minut za inude. Dopoldanski belgrajski brzovlak pa celo 3 ure in ie prispel v Ljubljano ob 13.38. Potniki so pravili.'da je med Slav. Brodom in Belgradom bes 'tel poprejšnji dan in po noči silen, naravnost kata--'rotalen orkan, ki je moral napraviti ogromno •kodo. Orkan je zlasti noškodoval vse javne telefonske in druge prometne najirave. Zveza z Belgradom je bila včeraj cel dan pretrgana. — Za poskušen vlom 18 mesecev robije. Mednarodni vlomilec Vladislav Kaplan, po poklicu monter i7 CSR, je že mlad začel vlomilsko (tarijero. Kot lnji lastnini zelo nevaren inozemec je bil lani za vedno izgnan iz Jugoslavije. Pa se je kmalu po -krivnih potih vrnil v naše kraje. Lani 15 decembra no noči je poskušal vlomiti v pisarno elektrarne Maver v Kranju. Prepodil ga je nočni čuval Jože Kit Pred malim senatom je včeraj Kaplan zatrje-.-»! svojo nedolžnost, trdeč: -Žejen sem bil, gospodje sodniki, pa 9em hotel iti vodo pit v vežo.« Kaplan | je bil obsojen zaradi poskušenega vloma in povratka ' v Jugoslavijo na 1 lelo, 6 mesecev in 15 dni robije Kaplan je sodbo sprejel. Za .uospode ln dame NAS ČAJ naj vzame gospodinja za goste visoke in preproste. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 5. t. m. jc objavljen »Pravimi* za mednarodni zračni promet«, dalje »Objava k pravilniku za mednarodni zračni promet«, »Pristop vlade Velike Britanije v imenu svojih teritorijev h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku«, »Sklicanje banskega sveta«, »Naredba o uporabi v občinskih proračunih za I. 1935./36. za občinski kmetijski sklad določenih prispevkov «in »Izpretnemba v članstvu osrednje komisije za semenogojstvo.* — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pljete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svetost. Ljubljana 0 XVI. prosvetni večer, ki bo v petek, 7. t. ni., nam bo podal odgovor na vprašanje »Kako naj danes presojamo okultizem?« Res, da v današnjih dneh nihče več ne more biti znanstveno vsestranski podkovan na vseh poljih znanosti. Pač pa mora kot izobraženec poznati odgovor vsaj na najvažnejša vprašanja življenja. Slišali bomo v preglednem predavanju, ki ga bo podal g. kanonik prof. Šimenc, kaj se je do danes .važnega dognalo o okultnih skrivnostnih |->ojavih, zlasti o mediumizmu. Predavanje bodo pojasnevale skioplične slike iz paranormalnega sveta. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3, stojišča 2. za dijake I dinar. it jmswiln* labmmfab! imntiucmat-skep Mvgeafskep matesilola se bo vršilo v petek, 7. t. m. v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti ob pol devetih zvečer Predaval ho strokovnjak tvr. Gevvaert. Vstop proeS 0 Otvoritev razstave angleškega društva bo danešT, dne 6. t. m. ob 12 v Jakopičevem paviljonu. Razstavljene fotografije iz dnevnika The Times naj služijo boljšemu poznavanju Velike Britanije in življenja tamošnjega prebivalstva, vsled česar je razstava namenjena najširši publiki. Fotografije so delo spretnih iotogralov dnevnika »The Times« in imajo vsekakor umetniško vrednost. V Belgradu in Sofiji je razstava dosegla lep uspeli. Iz Ljubljane bodo fotografije odpvoslane na Dunaj in v Budimpešto, kjer bodo tudi razstavljene. Angleško društvo v Ljubljani vabi k ogledu zanimive razstave, ki bo trajala do vključno 11. t. m,— Vstop prost. ODVETNIŠKA PISARNA dr Pocpk Fran preselila iz lokala Sv. Petra cesta 26 v Kolodvorsko ul. 6 na vogalu v Prečno ul. 0 V počastitev obletnice smrti Franceta Stu-pice pošilja rodbina Din 100 za frančišk. Vincen-cijevo konferenco f. Rokodelski oder. Vse obiskovalce iger v Rokodelskem domu čaka v nedeljo, 9. t. m. prijetno presenečenje. Ta dan bo v Rokodelskem domu krstna predstava nove veseloigre »Kurentova nevesta«, ki jo je spisa! g. Jakob Žvan. Za igro je že sedaj veliko zanimanje, zlasti ker je režija v s|iretnih rokah g. Janka Novaka, vse vloge pa bodo igrali prav dobri igralci. Predstava bo v nedeljo ob pol osmih zvečer. 0 Na prosvetnem večeru Salezijanske pro-svete aa Kodeljevem drevi ob 8 bo g. dr. Ivo Bonač 7. lepimi skioptičnimi slikami predaval o obrtni hi- gijeni. TEL.: -21 KINO UmOM TEL. 92-21 Oh 16., 1915 ln 21-16 url film po Istoimenskem oderskem komadu OSKARJA WTLDE A ^cieaSm soprog V ulavm viogi lepa in HirioJno prPtubllena Kari L Dieti!, tSeorg Aleksander in Sibvlla Sdimttz Brigita Helm Dopolnilo Krasen koncertni film ln najnovejši zvočni tednik! ona s srcem Zadnja poročila: Marsejski atentat pred sodniki © Ženski odsek šentpeterske prosvete priredi v ponedeljek 10. t. m. ob 8 zvečer v Drušitveni dvorani skioptično predavanje o sobnih in vrtnih rastlinah. Predaval bo ravnatelj mestne vrtnarije g I-ap. • Preiskava radi požara v Mahrovi hiši. Ko je izbruhnil požar v Mahrovi hiši, si tako gasilski strokovnjaki kakor tudi policija, niso mogli pojasniti, kako je v podstrešju te hiše sploh mogel nastati požar. Dimnik je ostal cel in nedotaknjen ter iz njega ni mogla priti iskra, ki bi zanetila požar, kratkega stika ni bilo, ostali sta le dve možnosti: da je kakšna stranka postavila na podstrešje zaboj še tlečega pepela, kar bi bila nedopustna malomarnost, ali pa, da je Kdo v podstrešju nalašč zažgal. Policija je uvedla sedaj natančno preiskavo, ker se je izkazala možnost fiožiga kot edino mogoča razlaga tega jiožara. Predvčerajšnjim in včeraj dopoldne si je ogledala kraj požara ponovno posebna komisija Dosedaj ni bilo še nobene aretacije, pač pa je policija že temeljito zaslišala nekaj oseb. Pričakuje se, da pride vsak čas do neke aretacije. Ako se izkaže, da je šlo pri požaru za požig, potem je bil ta požig skoraj gotovo izvršen iz maščevanja. © Konj ga je brcnil v obraz. Včeraj je na konjskem sejmišču konj z vso silo brcnil v obraz 32-let-nega posestnikovega sina Ivana Mehleta iz Sela v občini Šmarje pod Ljubljano. Ni idealnejšega sredstva za otroke, starejSe ljudi in rekonvalescente (po operaciji, porodu, hripi itd.! kot jc s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i. si - Radenska ie natbogalejjr. naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (iod, litij, kalcij, brom, fosfati, mangan itd ). - Sleherne.-, u bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla! (Glej jx>ročilo na 1. strani.) Predsednik: Mijo Kralj je star 27 let, samec. Po poklicu je ključavničar in mehanik, po |x>reklu Hrvat, rimsko-katoliške veroizjiovedi. Po končanih podatkih predsednik nadaljuje: Po 23. februarju ste odpotovali iz Jugoslavije brez potnega lista. Kralj: Žal mi je, da ga nisem imel. Odvetnik de Saint-Auban: Obtoženci so odšli brez jx>tnih listov, ker jih niso mogli dobiti. Predsednik: Kralj, vi ste odpotovali na Madjar-sko In v Avstrijo. Kralj: Da. Predsednik: Nekaj dni nato so vas prijeli v Celovcu zaradi potepanja. Kralj: Da. Predsednik: Med aretacijo v Celovcu vas je neki Hrvat, ki je bil takisto zaf>rt, pregovoril, da bi pisali polkovniku Perčeviču Kralj: Ne! Z menoj aretirani ni bil Hrvat, marveč Slovenec. Ta je pisal Perčeviču, naj me sprejme v organizacijo. Predsednik: Kdaj je to bilo? Kralj: Ta aretiranec je pisal v mojem imenu, a j ne vem komu. Pač pa sem izjavil, da želim stopiti v ; organizacijo. Predsednik: Med preiskavo sie povedali, da ste osebno pisali Perčeviču. Ali je Perčevič prihajal v Zagreb? Kralj: Da je moj zagovornik Desbons tu, bi se on sp>omiiil. On je beležil zapisnik o vsem. kar sem med preiskavo povedal. Sedaj se ne morem spomniti, kako je bilo. Predsednik: Med preiskavo ste izrecno povedali, da je Perčevič prišel v zapor, da vas vidi. Sedaj pa to lahko zanikate ali pa ne, lo je vaša pravica. Ali se tega res ne spominjate? Kralj: Ne vem- Predsednik: Ugotavljam, da vas sjiomin zapušča. Vi ste izjavili, da je Perčevič prihajal v ulico Ortilo št. 23. Kralj: Tega se ne spominjam. — Nato Kralj izjavlja, da navedene ulice ne pozna. Predsednik: To je zelo čudno, saj ste to sami med preiskavo pripovedovali. Sedaj pa se tega ne spominjate. Ali vas nieso takoj po vašem pristopu v organizacijo poslali v Nadž Kanjižo? Ali se niste tu srečali z drugimi? Bilo jih je kakih 20. med njimi sta bila ludi Pospišil in Rajič. Kralj: Nas ni bilo 20. Nas je bilo samo nekoliko. Priznam, da sem se s Pospišilom in Rajičem samo srečal. Predsednik: Kaj je Janka Pusta? Kralj: Gospod predsednik, to je kmečko posestvo. Predsednik: Kaj ste tam delali? Kralj: Vse za povrstjo. 'redsednik: Vi niste krnet po poklicu- Kralj: Opravljani tudi poljslta dela. Predsednik: Soglašam s tem, da je to kmečko |x>s!opje. OfKizarjam vas, gospodje porotniki, na to, da je po atentatu v Marseillu, dne 9. oktobra Kralj v zaporih Saint-Sarre kazal znake halucinarne psihoze. Zdravniško je ugotovljeno, da je imel napad. Prav tako pa je dokazano, da gre za brezpomembno zadevo. Sam pravi, da ni bil nikoli nor. Kralj vztraja pri svoji izjavi. Kralj: Ne, gosjx>d predsednik. Predsednik: Poročila pravijo, da ste se vedel sumljivo. Nagnjeni ste bili k izzivanju izgredov na javnih krajih. Pod kakšnimi okolnostmi? Kralj: Nisem nikoli izzival neredov. Predsednik: Niste bili nikoli kaznovani, vendar vas iščejo jugoslovanske oblasti zaradi zločina proti osebnosti. Kralj: To zanikani, gospod predsednik. Predsednik: Junija meseca 1933 je Kralj s Prem- : coni izvršil atentat s pomočjo razstreliva, ki ga je poslal v neko hišo v Zagrebu s pomočjo neke knji- j ge. Stroj je bil tako dobro narejen, da je pri tem i atentatu bil en policijski uradnik ubit, dva agenta | pa ranjena. Kralj: To odločno zanikam. Predsednik: To lahko storite. Premec je bil obsojen sam, vaš primer pa so odložili na kasneje, i Kralj je torej ostal na Janki Pusti, ki leži na raa-djarskem ozemlju 6 km od jugoslovanske meje. Med preiskavo je Kralj protestiral proti poročilom o njemu. Njegov sjx>min je neverjeten. Nekih stvari se spominja popolnoma dobro, druge je pa popolnoma pozabil. Nato vpraša predsednik obtoženega Kralja s pomočjo tolmača: Ali ste stopili meseca marca 1933 v organizacijo teroristov? Kralj: Leta 1933, dneva pa se ne spominjam. Predsednik: Kakor vidite, je stopil leta 1933 med teroriste, točnega datuma pa se ne spominja. Pozablja torej na zadeve, glede katerih misli, da bi ga mogle obremeniti. Sedaj bomo govorili o Janki Pusti, ki leži nekaj kilometrov od jugoslovanske meje. Cez mejo so teroristi prehajali z lahkoto. Do-gnano je, da je bilo na tem kmečkem posestvu več teroristov. Nahajali so se tudi na drugih poljskih f>osestvih v bližini. Kralj: Mi smo tamkaj obdelovali zemljo. Ne spominjam se pa, čigava je bila. Predsednik: Med preiskavo sta vaša soobto-ženca Pospišil in Rajič izjavila, da je bilo to kmečko jiosestvo last teroristov, in da se je tamkaj nahajala šola za teroriste. Ne pravim, da ni bilo zaradi tega na tem {»osestvu tudi poljskega dela. Kralj: Zanikani odločno to izjavo. Predsednik: Zakaj so pa potem ti prebivalci kmečkih posestev stanovali na Janki Pusti? Na predsednikovo vprašanje, zakaj so vsi ti prebivalci kmečkih posestev stanovali na Janki Pusti pod napačnimi imeni in zakaj so bili mili-tarizirani, odgovori Kralj: Odšli smo tjakaj zato, ker smo bili prisiljeni živeti pod napačnimi imeni. Predsednik vpraša nato Kralja, zakaj so živeli pod napačnimi imeni, ko so bili vendar na tujem ozemlju brez vsake nevarnosti? Tolmač: Kralj pravi, da je moral to storiti, ker bi ga sicer našli. Predsednik: V tem primeru bi bili vendar morali zahtevali izročitev. Kralj je živel pod napačnim imenom Novak in Silni. Tolmač: Silni da. Novak pa ne. Predsednik: Zakaj se je moral imenovati ravno Silni? Tolmač: Ker to pomeni močan. Predsednik: Povejte Kralju, da se je ves čas svojega bivanja ua Janki Pusti učil samo metanja in rabe razstreliv, metanja bomb in peklenskih strojev. Namesto, da bi vodil plug, se je uril s peklenskimi stroji in razstrelivi. Tolmač: Kralj pravi, da se nn Janki Pusti ni učil streljati. Predsednik: Vsa preiskava dokazuje, dn je bil Pospišil varuh peklenskih strojev, in da je sodeloval pri njihovi izdelavi. Kralj: To odločno zanikam. Predsednik: Vsi so živeli jiod napačnimi ime- ni iz strahu pred Jugoslovani. Po podatkih v aktih pa so često hodili v Jugoslavijo iit tamkaj delali atentate. Pospišil, ki je imel tam zveze, in ki je poznal tiste kraje boljše kakor vi, je skrbel za prehod čez mejo. Tako so lahko delali atentate. Tolmač: On zanika, da bi bil to v preiskavi Izjavil. Predsednik: To torej zanika, toda s tem noče reči, da se tega ne sjioniinja. Tam so imeli, gospodje porotniki, razstreliva, ki so prišla v železniške vozove tako dobro tompirana, da so eksplodirala na jugoslovanskem ozemlju prav tam, kjer bi po njihovih računih morala. Tolmač: On tega ne ve. Predsednik: Ali nikoli ni slišal lega, da se je o tem govorilo. Vse to se je dogajalo na Janki Pusti v krogu zločinske organizacije. Kralj: Se ne smatram za zločinca. Predsednik: Med tem ko jih je njihov vrhovni voditelj Ante Pavelič navduševal za borbo, kakor pravi državni tožilec, so drugi voditelji, kakor n. pr. polkovnik Perčevič, prinašali liste. Tolmač: Vsa pojasnila o tem se nahajajo v Desbonsovih aktih. Predsednik: Ali ni obtoženec med zaslišanjem v preiskavi izjavil, da je prečital članek s podpisom Ivana Novareva, in da je bil s tem člankom kralj Aleksander s strani teroristov obsojen na smrt. Po tej smrtni obsodbi so kraljevo sliko imeli za cilj svojih strelnih vaj. Tolmač: Niso imeli, pravi, nobenih krogel. Predsednik: To nasprotuje vsem podatkom v aktih. Listi in revolucijonarni letaki so govorili o bližnji teroristični akciji. Tolmač: Pravi, da ni bilo nobenih letakov in brošur. Predsednik: Vprušajte ga, ali ni bil meseca aprila 1934 članek, ki pravi, da je organizacija s sedežem v Serengu v Belgiji obsodila jugoslovanskega kralja na smrt. Predsednik: Kdaj so obtoženci izvedeli, da je skušal terorist Peter Oreb ubiti kralja 17. decembra 1933 in da je bil obsojen na smrt in obešen. Tolmač: Kralj pravi, da tega ne ve, in da nima s tem nobenega opravka. Predsednik: Sam je izjavil, da se je uredništvo terorističnih listov nekoč nahajalo v Berlinu. Čital je članek tega lista, ki govori o bombi, ki naj ubije jugoslovanskega kralja in ki bo eksplodirala. ,Tolmač: Trdi, da tega ni čital. Predsednik: V tem članku je bila tudi grožnja proti predsedniku Barthouju. Žal, je bila ta grožnja kmalu uresničena, tako nad jugoslovanskim kraljem Aleksandrom, kakor tudi nad Bar-thoujem. Kralj: Tega ne vem. Predsednik k tolmaču: Povejte mu, da so teroristi na Janki Pusti prejemali denar, kakor navajajo podatki. Povejte mu, da je imel polne žepe denarja. Tolmač: On pravi, da je imel tu samo en de-setak. Predsednik: Povejte mu, da so nameravali aprila in maja 1934 gojence Janke Puste razdeliti na bližnja jioljska jx>sestva. Tolmač: Da. ni vsej priliki v Francijo. Ta trenutek se jim je zdel za umor kralja Aleksandra primeren. Tolmač: Mijo Kralj odklanja, da bi bil to vedel. Aix-en-Province, 5. februarja. A A. Predsednik: Zvedeli ste, da odhaja kralj v Francijo, da bi izkazal Franciji veliko čast, da jo prve dni oktobra obišče-Nato pa ste kot čisto kmečka organizacija, ki izpopolnjuje svoje člane v kmetijstvu, smatrali, da je napočil trenutek, ko ubijete kralja za vsako ceno, kljub vsem žrtvam in težkočam, tudi če bi potrebovali Še toliko ljudi, samo da bi kralj živ ne stopil na francosko zemljo. Tolmač Tomič: Obtoženi Kralj kategorično de-mantira, da bi bili teroristi vedeli za kraljevo potovanje. Predsednik: Seveda! Povejte mu, da je bil umor kralja, kakršen je bil kralj Aleksander, ogromna naloga in tako velika poteza, da so morali njegovo izvedbo zaupati samo popolnoma zanesljivim preizkušenim ljudem. — Prosim tolmača, naj pove obtoženemu, da se je vršilo žrebanje s kocko in da je to žrebanje določilo Kralja, naj s soobtožencema Pospišilom in Rajičem sodeluje pri tem krvrriškem delu. Vprašajte ga ali so žrebali s kocko. Tolmač Tomič: Kralj zanika žrebanje s kocko. Predsednik: Povejte mu, da je svojčas priznal, da je v zvezi s tem kockanjem navedel s Pospišilom in Rajičem vred napačna imena. Vprašajte ga, ali si je Pospišil prilastil ime Djordji, Rajič ime Grga, Kralj sam pa Silni. Povejte mu, da se je žrebanje s kocko vršilo 24. septembra zjutraj v Nadž Kanjiži pod predsedstvom terorističnega delegata za Pešto Siglija in da je iz Hrvatske prispela oseba, da pripravi njihovo potovanje. Tolmač: Obtoženec trdi, da to ne drži. Predsednik: Rekel sem, da je sklenila teroristična organizacija ubiti kralja, ko je v drugi polovici septembra 1934 zvedela, da bo kralj potoval v Francijo. Sedaj hočem po vrsti pojasniti njihovo potovanje v Francijo. Gospodje porotniki! Zapustili bomo Jugoslavijo oziroma Maajarsko in stopimo na naše ozemlje- Naj mu blagovoli tolmač povedati, da je organizacija določila s kocko tri osebe, in sicer Pospišila, Rajiča in njega. Določeni so bili gotovo s kocko, to je tudi računsko pravilno, ker so bili teroristi na tej podlagi organizirani. Storili so to zaradi tega, ker je kocka slepa in ker so morali iz golovega kroga ljudi izbrati najprimernejše za to nalogo, ljudi, ki bi bili zanjo pripravni po svoji inteligenci, po svojem preziratijn smrti in odločnosti. Ti naj bi izvedli smrlno obsodbo nad kraljem Aleksandrom. Tolmač: Kralj to zanika. Ponavlja, da ni tjakaj prispel noben človek iz Hrvatske. Predsednik: Eno je, česar tudi on pač ne bo zanikal, to namreč, da je dobil nalog, naj potuje v Francijo. Zakaj je dobil ta nalog? Tolmač: Pravi, da je imel navado sestajati sc s Hrvati v tujini. Predsednik: Vprašajte ga. zakaj je odjx>foval v Francijo? Tolmač Pravi, da ni dobil naloga, naj potuje » Francijo, marveč v Švico ,1 ' . ■ .. . .. ,...,.' ■ ■ i 1 — ■ ii l »--m— (Ob zaključku lista proces traja še dalje.)