^ URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
števiika 11	Ljubljana, torek 10. aprila 1979	Cena 16 dinarjev	XXXVI
537.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o skladih skupnih rezerv
Razglaša se zakon o skladih skupnih rezerv, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. marca 1979 in na seji Zbora občin dne 28. marca 1979.
St. 0100-43/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Predsednik Sergej Kraigher 1, r.
ZAKON
o	skladih skupnih rezerv
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združene&« dela s pori roči a gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: temeljne organizacije) združujejo sredstva rezerv v sklade skupnih rezerv v občini in y_ republiski_sklad skupnih rezerv pčTčToločBali tega zakona in odlokov, izdanih na podlagi zakona.
2.	člen
Skladi skupnih rezerv v občini in republiški sklad skupnih rezerv (v nadaljnjem besedilu: skladi) so pravne osebe s pravicami in obveznostmi, ki jih določa zakon oziroma odlok, izdan na podlagi zakona.
3.	člen
Sredstva skladov so sredstva rezerv, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združujejo v skladih po določbah tega zakona, in druga sredstva, določena z zakonom.
2.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV REZERV V SKLADE
4.	člen
Temelji združevanja sredstev v sklade In delovanje skladov se uredijo s samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev rezerv v sklade, ki jih sprejmejo delavci v temeljnih organizacijah za srednjeročno obdobje.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določijo zlasti:
—	temeljna načela združevanja sredstev rezerv v sklad;
—	način ugotavljanja potreb za združevanje sredstev rezerv;
—	stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv v sklad;
—	način in pogoji za uporabo združenih sredstev rezerv;
—	način in roki za pripravo in sprejemanje finančnega načrta sklada;	,
—	pogoji, način in roki za vračilo združenih sredstev rezerv;
—	pogoji za umik združenih sredstev rezerv;
—	način izdajanja certifikatov o združenih denarnih sredstvih rezerv.
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad začne veljati, ko ga sprejmejo delavci v vsaj dveh tretjinah temeljnih organizacij.
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad'se lahko uveljavijo za tekoče leto, v katerem so bile sprejete, po enakem postopku, kot je bil sprejet samoupravni sporazum.
5.	člen
Ce samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad ni sklenjen do konca leta, za katero se združujejo sredstva rezerv, se stopnja za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv temeljnih organizacij v sklad določi z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine.
Z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine se določi stopnja za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv za tiste temeljne organizacije, v katerih delavci niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad.
6.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združujejo v sklade del sredstev rezerv v znesku, obračunanem od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade temeljne organizacije z zaključnim računom za prejšnje leto, po stopnjah, določenih v samoupravnih sporazumih o združevanju sredstev rezerv v sklade, in zmanjšanem za del sredstev rezerv, ki so jih namenili v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij .
Znesek sredstev iz prejšnjega odstavka ne sme biti večji od dela sredstev rezerv, ki presega znesek povprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavcev v temeljni organizaciji, obračunanega za prejšnje leto na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom, in ne večji od 50 °/o celotnega zneska sredstev rezerv po zaključnem računu za prejšnje leto.
7.	člen.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad določi sklad na začetku vsakega leta predlog finančnega načrta sklada za tekoče leto in ga predloži v obravnavo delavcem v temeljnih organizacijah.
S finančnim načrtom iz prejšnjega odstavka se določijo zlasti:
1.	obseg združenih sredstev rezerv za posamezne
namene iz 16.	člena tega zakona;
2.	priliv združenih sredstev rezerv iz naložb v prejšnjih letih;
3.	pričakovana vplačila združenih sredstev rezerv v tekočem letu;
4.	pogoji in merila za odobravanje sanacijskih" kreditov za posamezne namene iz 16. in-4r?: člena tega zakona;
5.	način vračanja sredstev, ki se združujejo v tekočem letu.
Predlogu finančnega načrta sklada se priloži poročilo o uporabi sredstev sklada v prejšnjem letu.
8.	člen
Finančni načrti skladov morajo biti v delu, ki določa obseg združenih sredstev rezerv za posamezne namene iz le.-U^dTT člena tega zakona, medsebojno usklajeni, preden so predloženi v obravnavo delavcem v temeljnih organizacijah.
Usklajevanje iz prvega odstavka tega člena izvede republiški sklad skupnih rezerv.
9.	člen
Ena tretjina sredstev iz prvega odstavka 6. člena tega zakona se vplača v sklad najpozneje v petnajstih dneh, dve tretjini sredstev pa najpozneje v šestdesetih dneh po izteku roka za predložitev zaključnega računa.
Ce je s spremembo ali dopolnitvijo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad določena dodatna stopnja za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv v sklad, se ta del obveznosti vplača v sklad v roku, ki je določen s spremembo ali dopolnitvijo samoupravnega sporazuma.
10.	člen
Temeljna organizacija vplača,del sredstev iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, obračunanem po stopnji, ki je določena za posamezen sklad, na račun tega sklada.
11.	člen
S finančnim načrtom sklada se lahko dpLefči, da se samo del sredstev rezerv iz prvega odsj^mta 6. člena tega zakona, predviden za sanacijo izgdb po zaključnih računih, vplača na račun sklada^rokih, določenih v 9. členu tega zakona, roke za^vf>lačilo preostalega dela sredstev rezerv iz prvega oetštavka 6. člena tega zakona, ki je namenjen za odotorfrvanje sanacijskih kreditov po periodičnih obračumRif pa določi organ sklada, določen s finančnim načptdm sklada.
Sklep o vplačilu dela sredstev rezerv za sanacijske kredite pp/periodičnih obračunih mora biti objavljen najpcmidje petnajst dni pred iztekom roka, določe-negifza vplačilo tega dela sredstev.
12.	člen
Za vplačana sredstva rezerv temeljne organizacije izda sklad certifikat o združenih denarnih sredstvih.
Delavci v temeljni organizaciji, ki so združili sredstva rezerv v sklad^, imajo pravico do povračila združenih sredstev rezerv.
Rok za vračilo združenih sredstev ne sme biti krajši od štirih in ne daljši od šestih let.
13.	člen
Ce sklad ugotovi, da združena sredstva rezerv ne zadoščajo za namene, določene s finančnim načrtom sklada, lahko sprejme sklep o najetju kratkoročnega kredita pri temeljni banki ali pri drugi finančni organizaciji.
Kratkoročni kredit iz prejšnjega odstavka mora sklad vrniti najpozneje v letu dni od najetja kredita na
podlagi ukrepov, določenih v prvem naslednjem finančnem načrtu sklada.
14.	člen
Združena sredstva rezerv v skladu se vodijo na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva.
3.	UPORABA ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV
15.	člen
Združena sredstva rezerv se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam v obliki^ensctJSKTh kreditov obveznostjo vračanja.
Ce- temeljna organizacija, ki je najela kredit iz združenih sredstev rezerv, ne more poravnati svojih obveznosti v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja, lahko delavci v temeljnih organizacijah ne glede na določbe prejšnjega odstavka sprejmejo sklep o uporabi združenih sredstev rezerv brez obveznosti vračanja.
16.	člen
Združena sredstva rezerv se dajejo j/hporabo:	-
1.	za izplačila z zakonom zajamčenih <j>sebiuh_do- -
hodkov v temeljnih organizacijah^v katerih je uveden sanacijski postopek oziroma v katerih je sprejet program ukrepov za odpravo vzrokov izgub v periodičnem obračunu, in sicer pod pogoji in na način, ki jih določa takon;	y
2.	za pokrivanje nekritih izgub temeljnih organizacij, kjer je uveden sanacijski postopek;
3.	za kritje izdatkov prekvalifikacije delavcev., ka-dar v skladu s saneicijskim programom preneha potreba po delu določem'ga števila delavcev oziroma kadar je potrebna njihpVa prerazporeditev v drugo temeljno organizacijo; /
4.	za izplačilo akontacij osebnih dohodkov pod pogoji in' na/načine, ki so določeni s samoupravnim spo-razumonyo združevanju sredstev rezerv v sklad.
Del/združenih sredstev rezerv, ki je v finančnem načrtu sklada predviden za izplačilo z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov in za izplačilo akontacij osebnih dohodkov, ne sme biti manjši od zneska porabljenih sredstev za te namene v prejšnjem letu
17.	člen
Združena sredstva rezerv se ne smej (^uporabljati za investicije v osnovna sredstva in spddstva skupne porabe ter za naložbe v obratna sredstvi.
Ne glede na določbe prejšnj egp/odstavka se lahko združena siredstva rezerv izjemorpa odobravajo tudi za investicije v osnovna sredstvu^ če se s takšnimi vlaganji odpravljajo vzroki izgpro v skladu s sprejetim sanacijskem programom.
Sanacijski krediti ie prejšnjega odstavka se odobravajo pod naslednumi pogoji:.
—	da so pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti, gospodarske zbornice in temeljnih bank preverili realnost zfkrepov v sanacijskih programih, ki zagotavljajo uspešnost poslovanja po izvedeni sanaciji;
—	da so prevzemniki sanacije in upravljale! v temeljnih bsmkah združenih sredstev združili pretežni del sredstev/za izvedbo investicijske izgradnje, predlagane s sanacijskim programom;
-/ da temeljne banice, katerih članice so temeljne organizacije — prevzemniki sanacije, izdajo garancijo za/zavarovanje plačila sanacijskega kredita, najetega dri skladu.
18.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah so udeleženi pri razporejanju razlike med prihodki od uporabe združenih sredstev rezerv in odhodki sklada sorazmerno z višino združenih sredstev.
19.	člen
Neizterljive terjatve sklada se odpisujejo v breme sredstev sklada v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja temeljne organizacije, ki ji je bila odobrena uporaba združenih sredstev rezerv v obliki aanaoijakega “kredita in ga v celoti ali deloma ne more odplačati.
Za zneske odpisanih terjatev iz prejšnjega odstavka se zmanjšajo obveznosti sklada za vračilo združenih sredstev v sorazmerju z višino združenih sredstev.
Za zneske iz drugega -odstavka tega člena se zmanjšajo denarni zneski, na katere se glasijo certifikati, izdani v prvem naslednjem letu po sprejemu sklepa' o odpisu dela združenih sredstev rezerv.	9
4.	UPRAVLJANJE Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI
REZERV
20.	člen
Združena sredstva upravljajo delavci v temeljnih organizacijah po svojih delegatih, ki jih delegirajo v skupščino sklada po postopku in na način, ki sta določena s statutom sklada.
21.	člen
Delegati v skupščini sklada se volijo za štiri leta.
Nihče ne more biti izvoljen za delegata v skupščino istega sklada več kot dvakrat zaporedoma.
Za delegata v skupščino sklada ne more biti izvoljen delavec, ki po zakonu oziroma samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije ne more biti izvoljen v delavski svet temeljne organizacije.
22.	člen
Število delegatov v skupščini občinskega sklada se določi s statutom sklada.
Skupščine občinskih skladov delegirajo po enega delegata v skupščino republiškega sklada.
23.	člen
Skupščina sklada sprejema statut sklada in druge samoupravne splošne akte sklada, ugotavlja sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad v temeljnih organizacijah, sprejema finančni načrt sklada, poročilo o uporabi sredstev sklada in zaključni račun sklada, določa politiko kreditiranja, določa—elemente za pripravo- sananjskoga -programa; določa merila za odobravanje sanaeijokih kreditov, aprejcma-šklepe- o ~uporabi—združenih- sredstev^ ~Tegerv •za investicijff'v-'OSinmia'‘sredstva, imenuje izvršni odbor in člane drugih organov sklada ter opravlja druge naloge, kd so določene s statutom sklada.
24.	člen
Izvršni odbor sklada izvaja sklepe skupščine sklada, pripravlja predloge sklepov, poročil in finančnega načrta sklada, obravnava zahtevke in sklepa o zahtevkih za odobritev sanacijslstir kreditov za namene, do-
ločene s 16. členom tega zakona, in izvaja druge naloge, določene s statutom sklada.
25.	člen
Sklad ima statut.
S statutom sklada se v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev rezerv v sklad določijo: ime, sedež, naloge sklada; pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini sklada; način umika združenih sredstev rezerv pod pogoji, določenimi z zakonom; predstavljanje in zastopanje sklada ter druga vprašanja, pomembna za organizacijo in poslovanje sklada.
26.	člen
Opravljanje strokovno-adininistrativnih, pomožnih in drugih opravil za sklad lahko skupščina sklada poveri ustreznemu upravnemu organu družbenopolitične skupnosti, za območje katere je sklad ustanovljen, ali drugi specializirani organizaciji, če za izvajanje teh opravil ni oblikovana delovna skupnost.
5.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Metpdologijo za izračun dela sredstev rezerv iz 6. člena tega zakona, ki jih temeljne organizacije združujejo v sklade, predpiše republiški sekretar za finance v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
28.	člen
Skladi skupnih rezerv, ustanovljeni po določbah zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70, 3/73. 18'74 in 24/77), prenehajo z dnem konstituiranja skladov po tem zakonu.
Sredstva, pravice in obveznosti skladov iz prejšnjega odstavka se prenesejo na novo ustanovljene sklade z dnem konstituiranja skladov po tem zakonu.
29.	člen
Ne glede na določbe 6. člena tega zakona vplačujejo temeljne organizacije po zaključnem računu za leto 1978 v republiški sklad 3 “Anin v občinske sklade 2Vt od dela čistega dohodkal ki je razporejen v"sklade te-meljne orgapTžačije^v zaključnem računu za leto 1978. Tako izračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv se zmanjša za del sredstev rezerv, ki so ga delavci temeljne organizacije namenili za pokrivanje nekritega dela izgube drugih temeljnih organizacij. Izračunana obveznost za vplačilo v sklade ne sme biti večja od 50 %> celotnega zneska sredstev rezerv po zaključnem računu za leto 1978.
Del sredstev rezerv, ki se po prejšnjem odstavku vplačuje v sklade po zaključnem računu za leto 1878, ne sme biti večji od dela sredstev rezerv, ki presega znesek povprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavcev v temeljni organnizaciji, obračunanega v letu 1978 in na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom.
Sredstva rezerv po stopnji, določeni za republiški sklad, se vplačujejo na račun Sklada skupnih rezerv SR Slovenije, sredstva po stopnji, določeni za občinske sklade, pa na račune občinskih skladov skupnih rezerv do 30. aprila 1979.
30.	člen
Združena sredstva rezerv iz prejšnjega člena upravljajo do dneva konstituiranja skladov po tem zakonu dosedanji organi upravljanja skladov na način, ki je določen z zakonom o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70, 3/73, 18/74 in 24/77), uporabljajo pa se za namene, določene s tem zakonom.
31.	člen
Skladi po tem zakonu se morajo konstituirati najpozneje do 31. decembra 1979.
Priprave za konstituiranje skladov opravijo dosedanji organi skladov.
32.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta zakon, preneha veljati zakon o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70,- 3/73, 18/74 in 24/77).
33.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-41/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
538.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. marca 1979 in na seji Zbora občin dne 28. marca 1979.
2.	če proda občan, društvo ali druga civilna pravna oseba kmetijsko zemljišče organizaciji združenega dela, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, oziroma kmetijski zemljiški skupnosti;
3.	če odda kmet zemljišče družbeni pravni osebi zaradi pridobitve pravice do preživnine po predpisih o preživninskem varstvu kmetov;
4.	če odkupi občina ali drug upravljalec v smislu 3. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem nepremičnino, ki ji je potrebna za uresničevanje njenih nalog po sprejetih prostorskih planih in urbanističnih dokumentih; oprostitev velja tudi za nakupe nadomestnih nepremičnin za občane, prizadete v zvezi z izvajanjem teh dokumentov;
5.	če gre za prenos dolžnikove nepremičnine v družbeno lastnino, da se s tem poravnajo obveznosti do družbene skupnosti;
6.	ob prenosu lastninske pravice na nepremičninah na tuje diplomatsko ali konzularno predstavništvo, če velja vzajemnost in na druge mednarodne organizacije, za katere je v mednarodnih sporazumih dogovorjena oprostitev;
7.	če gre za prodajo še nenaseljene nove stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe oziroma nove garaže, kadar je bila hiša, stanovanje oziroma garaža zgrajena s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev; za novo stanovanjsko hišo oziroma stanovanje se šteje tudi nedograjena stanovanjska hiša oziroma stanovanje;
8.	če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve ali drugih zakonskih ukrepov ali na podlagi kupne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve; davka na promet nepremičnin tudi ne plača druga oseba za nepremičnino, ki jo v enem letu od dneva izplačila odškodnine oziroma kupnine proda lastniku razlaščene oziroma prodane nepremičnine, in sicer od zneska odškodnine oziroma kupnine, ki je bila kupcu izplačana za razlaščeno oziroma odkupljeno nepremičnino;
9.	če gre za prenos lastništva kmetijskih zemljišč v zvezi s kmetijskimi prostorsko-ureditvenimi operacijami;
10.	če gre za prenos nepremičnine v okviru programa ljudske obrambe;
11.	če gre za prenos nepremičnin od ustanovitelja na pogodbeno organizacijo združenega dela;
St. 0100-42/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V zakonu o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74) se 4. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Prometni davek se ne plačuje:
1.	pri prenosu nezazidanih stavbnih zemljišč, kadar je ena od pogodbenih strank občina ali drug upravljalec v smislu 3. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77 in 8-478/78);
12.	če gre za prodajo stanovanjske hiše ali stanovanja občanu, ki je zaradi svoje invalidnosti trajno vezan na uporabo invalidskega vozička ali je tak invalid drug njegov družinski član in je konstrukcija novega stanovanja glede na stanje invalidnosti ugodnejša;
13.	od dela kupnine za prodano stanovanjsko hišo ali stanovanje, ki jo prodajalec položi na račun oskrbe v socialnem zavodu;
14.	od kupnine za prodajo stanovanjske hiše ali stanovanja, v katerem je prodajalec prebival najmanj pet let in ki jo uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, v katerega se bo preselil. Oprostitev se prizna, če prodajalec v času prodaje prebiva v stanovanjski hiši oziroma stanovanju, ki ga prodaja. Oprostitev je možno uveljaviti v roku dveh let po izvršeni prodaji. Ce zavezanec, ki uveljavlja to oprostitev, v roku petih let odtuji kupljeno oziroma zgrajeno stanovanjsko hišo ali stanovanje ali če se v tem roku iz njega izseli, se mu davek odmeri naknadno. Če
prodajalec izkaže, da bo kupnino vložil v gradnjo oziroma v nakup stanovanjske hiše ali stanovanja, se mu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Če tak zavezanec v roku dveh let po izvršeni prodaji ne dokaže, da je vložil kupnino v nakup oziroma gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka.
Oprostitev po tej točki se prizna tudi zavezancu, ki v stanovanjski hiši oziroma stanovanju:
—	ne prebiva, če je stanovanjska hiša oziroma stanovanje zasedeno z imetnikom stanovanjske pravice,
—	ne prebiva v času prodaje, če se je zavezanec izselil iz stanovanjske hiše oziroma stanovanja zaradi razveze zakona.
Oprostitev po tej točki se na ■ zahtevo prizna tudi zavezancu, ki je prebival manj kot pet let v stanovanjski hiši oziroma stanovanju:
—	če je zavezanec invalid, ki je zaradi svoje invalidnosti trajno vezan na uporabo invalidskega vozička ali je tak invalid drug njegov družinski član in vloži kupnino v nakup oziroma gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, čigar konstrukcija je glede na stanje invalidnosti ugodnejša,
—	če je bila prodaja izvršena zato, ker je glede na število družinskih članov površina prodanega stanovanja premajhna in ne presega normativov, ki jih je po 13. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) občinska skupščina določila med pogoji za uveljavljanje pravice do delne nadomestitve stanarin.
Če je zavezanec pridobil stanovanjsko hišo oziroma stanovanje z dedovanjem, se v roku za oprosititev šteje ves čas, ko je prebival v njem.
Če je bila oprostitev priznana za prenos gradbenega objekta, velja tudi za prenos zemljišča pod stavbo in prenos zemljišča, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
Davek na promet nepremičnin se ne plačuje tudi v primerih, ki jih določa poseben zakon«.
2.	člen
V	5. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»V postopku za odmero prometnega davka ima položaj stranke tudi kupec, kadar ta pogodbeno prevzema obveznost plačila davka.«
3.	člen
V	6. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Davčna osnova za prometni davek je dogovorjena prodajna cena ali višina dogovorjenega povračila oziroma prometna vrednost nepremičnine takrat, ko nastane davčna obveznost«.
V	četrtem odstavku se za besedo: »kupec« vstavi naslednje besedilo: »razen davka na promet nepremičnin«.
4.	člen
V	8. členu se na koncu drugega odstavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »razen pri prenosu stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, ki so zasedene z imetnikom stanovanjske pravice.«
5.	člen
V	13. členu se v zadnjem odstavku besede: »šteje, da je začasen obračun dokončen« nadomestijo z bese-
dami: »se taka odločba šteje za odločbo o dokončni odmeri davka.«
6.	člen
V	15. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:
»Če je zavezanec ali kdo drug na račun davka plačal več, kot znaša davek po dokončni odločbi, ima pravico zahtevati vračilo preveč plačanega davka.«
7.	člen
V	16. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V primerih, ko zavezanec ne napove pravočasno davčne obveznosti, prične teči zastaralni rok za odmero davka na promet nepremičnin z dnem napovedi oziroma odkritja davčne obveznosti, vendar se davek na promet nepremičnin ne more odmeriti po preteku desetih let od sklenitve pogodbe o prenosu nepremičnin.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
8.	člen
Zadeve v postopkih za odmero davka na promet nepremičnin, v katerih do uveljavitve tega zakona v upravnem postopku še ni bila izdana dokončna odločba, se rešujejo po določbah tega zakona.
9.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-2/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
539.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o upravnih taksah
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o upravnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. marca 1979 in na seji Zbora občin dne 28. marca 1979.
St. 0100-41/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Predsednik
Sergej Kraigher I. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o upravnih taksah
1.	člen
V	zakonu o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77) se v 19. členu doda nova 35. točka, ki se glasi:
»35. spisi in dejanja v postopku za izdajo dovoljenja za posest trofejnega orožja, ki pomeni za lastnika - oseben ali družinski spomin.«
2.	člen
V 28. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»»Taksni zavezanec, ki iz tujine zahteva, da mu republiški ali občinski organ opravi delo, za katero se plača taksa, plača takso, predvideno v taksni tarifi za zadevni predmet v tuji valuti po veljavnem tečaju pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Jugoslavije v tujini, po katerem se mu vročajo spisi.
Republiški oziroma občinski organi morajo k spisu, ki se izda na zahtevo jugoslovanskega državljana, bivajočega v tujini, in se vroča stranki po diplomatsko-konzularnem predstavništvu Jugoslavije v tujini, priložiti tudi dva primerka spremnega dopisa, v katerem je naznačen znesek takse, ki jo mora to predstavništvo pobrati«.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-6/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
540.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti zakona o ustanovitvi Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini
Razglaša se zakon o prenehanju veljavnosti zakona o ustanovitvi Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. marca 1979 in na seji Zbora občin dne 28. marca 1979.
St 0100-40/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Predsednik
Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o prenehanju veljavnosti zakona o ustanovitvi Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini
1.	člen
Zakon o ustanovitvi Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini (Uradni list SRS, št. 18-183/74) preneha veljati.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-216/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
541.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. marca 1979 sprejela
ODLOK
o potrdim dogovora o pravicah slepih in njihovih
spremljevalcev do znižane vožnje v potniškem prometu
Potrdi se dogovor o pravicah slepih in njihovih spremljevalcev do znižane vožnje v potniškem prometu, ki so ga dne 22. novembra 1978 podpisali predstavniki izvršnih svetov skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
St. 426-5/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
542.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3 alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 6. člena zakona o nagradi Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 59-532/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1979 sprejela
ODLOK
o izvolitvi treh članov odbora za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
Za Člane odbora za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije se izvolijo:
dr. Vladimir Bračič, rektor Univerze v Mariboru;
Marko Bulc, vodja delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije;
Savin Jogan, član predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
St 111-2/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
543.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alitiee 350 člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 3. člena zakona o Skladu za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade (Uradni list SFRJ, št. 35-345/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1979 sprejela
ODLOK
o izvolitvi dveh članov upravnega odbora Sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade
Za člana upravnega odbora Sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade se izvolita:
Stojan Batič, akademski kipar, samostojni umetnik iz Ljubljane;
Janez Bernik, akademski slikar in grafik, izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Št. 111-5/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
544.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1979 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za promet in zveze
Za namestnika predsednika Republiškega komiteja za promet in zveze se imenuje:
Franjo Lunder, diplomirani ekonomist, svetovalec v Skupščini SR Slovenije.
Št. 111-6/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
545.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije*ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1979 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnikov predsednikov republiških
komitejev
Za namestnike predsednikov republiških komitejev se znova imenujejo:
Danica Bresjanac, za namestnico predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja;
Leopold Kejžar, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje;
Aleksander Škraban, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za tržišče in cene.
Št. 111-6/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
546.
Na podlagi prvega odstavka 5. člena in 32. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-48/ 74) izdajam
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev predsednika in člana
Predsedstva Socialistične republike Slovenije
I
Razpišejo se nadomestne volitve predsednika in elana Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
II
Predsednika in člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije bodo volile občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora in sicer'v času med 16. aprilom in 15. majem 1979.
III
Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna komisija.
St. 02001-1/79
Ljubljana, dne 9. aprila 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
547.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73 in 27/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za leto 1979
1.	člen
Najmanjši čisti osebni dohodek, izračunan po 2. členu zakona o najmanjšem osebnem dohodku, se za leto 1979 poveča tako, da se k znesku, do katerega je delavec upravičen za polni delovni čas, doda znesek 504 din, oziroma sorazmerno zmanjšan znesek, če dela manj kot polni delovni čas.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 113-1/78
Ljubljana, dne 8. marca 1979.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
548.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76), 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) objavlja republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve
PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega, dohodka in stopenj
prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje
samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 (Uradni list SRS, št.
27/78, 30/78 in 8/79)
1.	Naslov pregleda se spremeni tako, da se glasi:
»Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov.«
2.	V 1. točki v tabeli 1 se izvršijo naslednje sprememb^: ■
a)	pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,50 spremeni na 0,12;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,29 spremeni na 8,91;
b)	pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center se:
—	v stolpcu 4 vnese stopnja 0,12;
—	v stolpcu 14 stopnja 8,79 spremeni na 8,91;
c)	pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,50 spremeni na 0,12;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,29 spremeni na 8,91;
d)	pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,50 spremeni na 0,12;
—	v stolpcu 14 stopnja 9,29 spremeni na 8,91;
e)	pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,50 spremeni na 0,12;
—	stolpcu 14 stopnja 9,29 spremeni na 8,91.
3.	V 2. točki v tabeli pod A a) in b) se pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika v stolpcu 4 stopnja 0,17 spremeni na 0,22.
4.	Doda se 3. točka, ki se glasi:
»3. stopnje občinskega davka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (stopnje po odbitku):
A.	Stopnje občinskega davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, so:
S d s	Občina	Od dohodka raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno; od zbiranja naročil za časopise, knjige revije in podobno	Od dohod, od prodaje srečk In vplač. pri šport napovedi ter pri lotu. Od prejem, zavarov. poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, dosež. z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči	Od dohodkov od domače obrti	Od dohodkov potujočih zabavišč	Od provizij poslov, agent, in poverjenikov ter od zbir. oglasov, od doh. dosež. s prodajo izdelk. uporabne umet. ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtor, del ki se ne štejejo za zvir. in od dohod, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejav.	Od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino	Od dohodkov oseb, ki priložnostno oprav, storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o deiu; od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov
1	2	3	4	5	6	7	8	9 .
1.	Ajdovščina	20	20	20	20	30		40
2.	Brežice	10	20	10	20	20	—	25
3.	Celje	10	10	20	'20	30	—	40
4.	Cerknica	10	20	5	20	30	—	40
s:	Črnomelj	10	20	—	20	30	20	40
6.	Domžale	10	10	5	20	20	10	25
7.	Dravograd	10	20	20	20	30	—	40
8.	Gornja Radgona	10	20	—	30	30	—	40
9.	Grosuplje	10	20“	5	20	30	20	40
10.	Hrastnik	10	20	20	20	30	—	40
11.	Idrija	10	20	20	20	30	20	40
12.	Ilirska Bistrica	10	20	20	20	30	—	40
13.	Izola	10	10	—	30	30	—	40
14.	Jesenice	10	20	20	20	30	—	40
15.	Kamnik	10	10	—	20	20	10	25
16.	Kočevje	10	20	10	20	30	10	40
17.	Koper	10	20	20	20	30	—	40
18.	Kranj	10	20«	20	20	30	—	40«
19.	Krško	10	20	20	20	30	—	40
20.	Laško	10	20	20	20	30	—	40
21.	Lenart	10	20	20	20	30	—	40
22.	Lendava	10	20	20	20	30	—	40
23.	Litija	10	20	20	20	30	20	40
24.	Ljubljana Bežigrad	10	10	8	20	20	10	25
25.	Ljubljana Center	10	10	5	20	20»	10	25
26.	Ljubljana Moste-Polje	10	10	5	20	20	10	25
27.	Ljubljana Šiška	10	10	5	20	20	10	25
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	10	10	5	20	20	10	25
29.	Ljutomer	10	20	20	30	30	—	40
30.	Logatec	10	20	10	20	30	10	40
31.	Maribor	10	20	—	30	30	—	40
32.	Metlika	/	10	10	—	—	30	10	40
33.	Mozirje	10	20	20	20	30	—	40
34.	Murska Sobota	10	20	20	20	30	—	40
35.	Nova Gorica	10	20	20	20	30	—	40
36.	Novo mesto	10	20	20	20	30	—	40
37.	Ormož	10	20	20	20	30	—	-40
38.	Piran	10	20	—	30	30	—	40
39.	Postojna	10>	1»	10	20	20	10	25
40.	Ptuj	10	10	—	20	20	— ’	25
41.	Radlje ob Dravi	10’	20	10«	30	30	10	40
42.	Radovljica	10=	10	—	20	20	—	25«
43.	Ravne na Koroškem	10	20	20	20	30	—	40
44.	Ribnica	10	20	10	20	30	10	40
45.	Sevnica	10	20	20	20	30	—h	40
46.	Sežana	10	20	20	20	30	—	40
47.	Slovenj Gradec	10	20	20	20	30	—	40
48.	Slovenska Bistrica	10	20	20	20	30	—	40
49.	Slovenske Konjice	20	20 s	20	30	30	—	40
1	2	3	4	5	6	7	8	»
50.	Šentjur	10	20	20	20	30		40
51.	Škofja Loka	10‘	20	20	20	30	—	40
52.	Šmarje	10	20	20	20	30	—	40
53.	Tolmin	10	20	20	20	30—201	—	40
54.	Trbovlje	10	20	20	30	30	—	40
55.	Trebnje	101	20	20	20.	30	—	40
56.	Tržič	10	10=	10	20	20	—	25»
57.	Velenje	10	10	—	30	30	—	40
58.	Vrhnika	10	20	20	20	30	20	40
59.	Zagorje	10	20	20	20	30	—	40
60.	Žalec	10	20	20	20	30	— ■	40
1	in od doh. doseženih s prevozi mleka do zbiralnih mest, od opravljanja storitev KS, od prevoza otrok za potrebe šol, kult. in teles, organ, in od dohodkov športnih vaditeljev amaterjev
2	in prevoza mleka in pluženja snega
3	in od zbiranja odpadnega materiala
4	in od doh. doseženih z opravljanjem postranskih kmet. dejavnosti
6 in od poklicnega zbiranja odpadnega materiala
“ in od dohodkov lesene embalaže, pakiranja izd. dom. obrti in izdelovanja čipk
’ in od dohodkov doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od opravljanja kmetijskih del ter od dohodkov lesene embalaže
6 in od prepisovanja not
Zšt?	Občina		odpadni material	prevoz	mleka	pluženje	snega	Obiranje	Storitve KS Domača "E	
			kmetje	ostali	kmetig	ostali	sadja		
1 2		3	4	5	6	7	8	9	10
1. Ajdovščina		da	da	da	—	—	—	da	da
2. Brežice		da	da	da	—	—	da	da6	da
3. Celje		da	—	—	—	—	da	—	—
4. Cerknica		da	da2	—	da3	—	—	—	da
5. Črnomelj		da	da	da	da3	da3	—	da	da
6. Domžale		da	da	—	da	—	—		da
7. Dravograd		da	. —			' —	da	—	da
8. Gornja Radgona		da	da	da	—	—	—	da»	da
9. Grosuplje		da	da	—	da	—	—	—	da
10. Hrastnik		da	da	da	da	da	—	—	—
11. Idrija		da	da	da	da3	da	—	da	da
12. Ilirska Bistrica		da	—	—	—	—	—	da	—
13. Izola		da	—	—	—	—	—	—	—
14. Jesenice		da	—	—	—	—	—	— •	—
15. Kamnik		da	da	da	da	da	—	—	da
16. Kočevje		da*	da	—	da	—	—	—	da
17. Koper		da	—	—	—	—	—	—	—
18. Kranj		da1	—	—	—	—	—	—	—
19. Krško		da	—	—	—	—	da	—	da
20. Laško		da	da	da	—	—	da	da	da
21. Lenart		da	—	—	—	—	—	—	da
22. Lendava		da	da	da	—	—	—	—	—
23. Litija		da	da	—	da	—	—	da	da
24. Ljubljana Bežigrad		da	da	—	da	—	—	—	da
25. Ljubljana Center		da	da	—	da		—	—	da
26. Ljubljana Moste-Polje		da	da	—	da	—	—	—	—
27. Ljubljana Šiška		da	da	—	da	—<	—	—	da
28. LjubljanaVič-Rudnik	.	da	da	—	da	—	—	—	—
29. Ljutomer		da	—	—	—	—	—	—	—
30. Logatec		da	da	da	da*	da	—	— •	da
31. Maribor		da		—	—	—	—	— ■	—
1	2	3	4	5	6	i	8	9	
32.	Metlika	da	—	—	—	—	—	—	—
33.	Mozirje	da	—	da	—	—	da	—	la
34.	Murska Sobota	da	da	da	—	—	— ■	—	da
35.	Novo mesto	da	da	da	da	da	da	da	da
36.	Nova Gorica	da	da	da	—	—	—	da	da
37.	Ormož	da	—	—1	—	• —	—	da	da
38.	Piran	da	—	—	—	—	—	—	da
39.	Postojna	da	. —	—	—	—	—	—	—
40.	Ptuj	da	—	—	—	—	da	—	da
41.	Radlje ob Dravi	da	da	da	—	—	da	—	da
42.	Radovljica	—	— s	—'	—	—	—	—	—
43.	Ravne na Koroškem	da	—	—	—	—	da	—	da
44.	Ribnica	—	da	da	da	da	—	da	da
45.	Sevnica	da	da	da	da3	da3	—	da	—
46.	Sežana	da	da	—	—	—	—	—	da
47.	Slovenj Gradec	da	da	da	—	—	da	—	—
48.	Slovenska Bistrica	da	■ —	—	—	—	—	—	da
49	Slovenske Konjice	da	—	—	—	—	da	—	da
50.	Šentjur	da	da	—	— /	—	da4	—	da
51.	Škofja Loka	da	—	—	da	da	—	—	da
52.	Šmarje	da	—	—	—	—	—	— ■	—
53.	Tolmin	da'	da	—	da	—	— •	da	da
54.	Trbovlje	da	—	da	—	.la	—	—	—
55.	Trebnje	da	—	—	—	—	—	da	da
56.	Tržič	da1	—	—	—	—	—	—	—
57.	Velenje	da	da	da	—	—	da	—	—
58.	Vrhnika	da	da	z da	da	da		—	da
59	Zagorje	da	da	—	da	—	—	—	—
60.	Žalec	da	—	—	—	—	da4	—	da
1 v	okvru posameznih gospodinjstev, šol in drugih V			oprostile plačilo		davka	na dohodke od		zbiran;
ZU, RK in KS ter delovnih organizacij 1 in prevoz kruha
3	ter odvoz smeti in fekalij
4	in sadja
6 in invalidi iznad 60 %> telesne okvare • ter vodniki in trenerji v društvih, klubih in STO
Če za posamezno vrsto dohodkov občina ni predpisala stopnje, tega ni razumeti tako, da se v tej občini tak dohodek ne obdavčuje (razen če je take vrste dohodek izrecno oproščen davka, kar je razvidno iz razpredelnice o oprostitvah), temveč je tak dohodek treba obdavčiti s stopnjo, ki najbolj odgovarja temu dohodku. Na primer: v občinah, ki niso predpisale posebne stopnje za domačo obrt, se dohodek od domače obrti obdavči po stopnji iz kolone 9 kot dohodek od opravljanja storitev organizacijam združenega dela oziroma kot dohodek po pogodbi o delu, razen, če te vrste dohodek ni izrecno oproščen davka. V občinah, ki niso predpisale stopnje za dohodek od tovorjenja z delovno živino in če te vrste dohodka niso oprostile davka, se tak dohodek obdavči s stopnjo za dohodek od prostranske kmetijske dejavnosti, če gre za kmeta, sicer pa po stopnji iz kolone 9. Isto Velja za prevoz mleka in pluženje snega. Za poklicno zbiranje odpadnega materiala je le par občin predpisalo posebno stopnjo. Večina občin je zbiranje odpadnega materiala oprostilo plačila davka. V občinah, ki so
padnega materiala pa niso predpisale posebne stopnje za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se te vrste dohodki ne obdavčujejo, če gre za obdavčitev po odbitku, v občinah, ki so pa predpisale stopnjo za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se obdavčuje samo poklicno zbiranje, priložnostno zbiranje (nepoklicno) se pa ne obdavčuje, če je občina sicer oprostila plačila davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala.
B.	Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujejo v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, so:
Zap.
St.
Občina
1
Stopnja
1.	Ajdovščina	40
2.	Brežice	40
3.	Celje	25
4.	Cerknica	40
5.	Črnomelj	40
6.	Domžale	25
7.	Dravograd	40
8.	Gornja Radgona	40
9.	Grosuplje	40
10.	Hrastnik	40
11.	Idrija	40
	1 2	3
12.	Ilirska Bistrica	40
13.	Izola	40
14.	Jesenice	40
15.	Kamnik	25
16.	Kočevje	40
17.	Koper	40
18.	Kranj	40
19.	Krško	40
20.	Laško	40
21.	Lenart	40
22.	Lendava	40
23.	Litija	40
24.	Ljubljana Bežigrad	25
25.	Ljubljana Center	25
26.	Ljubljana Moste-Polje	25
, 27.	Ljubljana Siska	25
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	25
29.	Ljutomer	40
30.	Logatec	40
31.	Maribor	40
32.	Metlika	40
33.	Mozirje	40
34.	Murska Sobota	40
35.	Nova Gorica	40
36.	Novo mesto	40
37.	Ormož	40
38.	Piran	40
39.	Postojna	25
40.	Ptuj	25
41.	Radlje ob Dravi	40
42.	Radovljica	25
43.	Ravne na Koroškem	40
44.	Ribnica	40
45.	Sevnica	40
46.	Sežana	40
47.	Slovenj Gradec	40
48.	Slovenska Bistrica	40
49.	Slovenske Konjice	40
50.	Šentjur	40
51.	Škofja Loka	40
52.	Šmarje	40
53.	Tolmin	40
54.	Trbovlje	40
55.	Trebnje	40
56.	Tržič	25
57.	Velenje	40
58.	Vrhnika	40
59.	Zagorje	40
60.	Žalec	40
C.	Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka, so:
Davčne oprostitve na do-
ZaP- gt7	Občina	Višja stopnja	Osnovna stopnja	hodek od patentov in teh. izboljšav da	ne
1 2	3	*	5	6
1. Ajdovščina	40	20	da
2. Brežice	40	20	da
3. Celje	35	20	da
da ne
1	2	3	4	5	6
4. Cerknica	. 40	20	da
5. Črnomelj	40	20	da
6. Domžale	35	20	da
7. Dravograd	40	20	da
8. Gor. Radgona	40	20	da
9. Grosuplje	40	20	da
10. Hrastnik	40	20	da
11. Idrija	40	20	da
12. Ilirska Bistrica	40	20	da
13. Izola	40	20	da
14. Jesenice	40	20	da
15. Kamnik	35	20	da
16. Kočevje	40	20	da
17. Koper	40	20	da
18. Kranj	40	20	da
19. Krško	40	20	da
20. Laško	40	20	da
21. Lenart	40	20	da
22. Lendava	40	20	da
23. Litija	40	20	da
24. Lj. Bežigrad	35	20	da
25. Lj. Center	35	20	da
26. Lj. Moste-Polje	35	20	da
27. Lj. Šiška	35	20	da
28. Lj. Vič-Rudnik	35	20	da
29. Ljutomer	40	20	da
30. Logatec	40	20	da
31. Maribor	40	20	da
32. Metlika	40	20	da
33. Mozirje	4b	20	da
34. Murska Sobota	40	20	da
35. Nova Gorica	40	20	da
36. Novo mesto	40	20	da
37. Ormož	40	20	da
38. Piran	40	20	da
39. Postojna	35	20	da
40. Ptuj	35	20	da
41. Radlje ob Dravi	40	20	da
42. Radovljica	35	20	da
43. Ravne na Koroškem	40	20	da
44. Ribnica	40	20	da
45. Sevnica	40	20	da
46. Sežana	40	20	da
47. Slovenj Gradec	40	20	da
48. Slovenska Bistrica	35	20	da
49. Slovenske Konjice	40	20	da
50. Šentjur	40	20	da
51. Škofja Loka	40	20	da
52. Šmarje	40	20	da
53. Tolmin	40	20	da .
54. Trbovlje	40	20	da
55. Trebnje	40	20	da
56. Tržič	35	20	da
57. Velenje	40	20	da
58. Vrhnika	40	20	da
59. Zagorje	40	20	da
60. Žalec	40	20	da
OPOMBE:			
Po višji stopnji se davek iz avtorskih pravic odmerja od naslednjih vrst dohodkov:			
1) od reklamnih" slik.	risb in	plastik,	reklamnih
pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-
filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del;
2)	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih posebnih del;
3)	od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih pripredit-vah;
4)	od dohodkov izavajlcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prvega odstavka teh opomb ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke ne uporabi višja stopnja.
Davka iz avtorskih pravic po zakonu o davkih občanov ne plačujejo avtorji:
1.	od nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter sklepov družbenopolitičnih organizacij, interesnih samoupravnih skupnost, znanstvenih zavodov in gospodarske zbornice, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje;	v
Občina	Objavljeno v glasilu
12	3
1. Ajdovščina	Uradno glasilo
2. Brežice	Uradni list SRS
3. Celje	Uradni list SRS
4. Cerknica	Uradni list SRS
5. Črnomelj	Dolenjski list
6. Domžale	Uradni vestnik
7. Dravograd	Medobčinski uradni vestnik
8. Gornja Radgona	Uradne objave
9. Grosuplje	Uradni list SRS
10. Hrastnik	Uradni vestnik Zasavja
11. Idrija	Uradni list SRS
12. Ilirska Bistrica	Primorske novice
13. Izola	Primorske novice
14. Jesenice	Uradni vestnik Gorenjske
15. Kamnik	Uradni list SRS
16. Kočevje	Dolenjski list Uradni list SRS
17. Koper	Primorske novice
18. Kranj	Uradni vestnik Gorenjske
19. Krško	Dolenjski list
20. Laško	Uradni vestnik Uradni list SRS
21. Lenart	Uradni list SRS
22. Lendava	Uradne objave
23. Litija	Uradni list SRS
24. Ljubljana Bežigrad	Uradni list SRS
25. Ljubljana Center	Uradni list SRS
26. Ljubljana Moste-Polje	Uradni list SRS
27. Ljubljana Šiška	Uradni list SRS
28. Ljubljana Vič-Rudnik	Uradni list SRS
29. Ljutomer	,	Uradne objave
30. Logatec	Uradni list SRS
31. Maribor	Uradni vestnik
32. Metlika	Dolenjski list
33. Mozirje	Uradni list SRS
34. Murska Sobota	Uradne objave
35. Nova Gorica	Uradno glasilo
36. Novo mesto	Dolenjski list
2.	od nagrad za življenjsko delo, ki se daje kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom;
3.	od nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo;
4.	od osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 ali več let dela avtorja oziroma reproduktivnega umetnika;
5.	od osebnega dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav umetniških del.
Pri ugotavljanju davčne osnove se priznavajo normirani stroški v višini 40 o/o od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčnemu organu predložiti ustrezne dokaze.
5. Doda se 4. točka, ki se glasi:
»Pregled objav občinskih odlokov o davkih občanov:«
Številka in leto
4
4/79
21/76 — 8/78 — 13/78 — 29/78 11/78 — 1/79
12/73 — 17/74 -- 5/75 — 1/76 — 24/77 — 5/78 — 11/79
6/76 — 3/77 — 3/78 — 7/78 — 8/79
6/77 — 4/78 -r, 8/78 — 16/78
11/74 — 3/75 — 2/76 — 16/77 — 3/78
12/74 — 4/75 — 7/76 — 26/77 — 2/78 — 8/78 — 17/78
—	6/79
29/75 — 3/76 — 14/76 — 24/77 — 8/78 — 10/79
2/76 — 13/77 — 3/78
6/77 — 1/78 — 9/78 — 7/79
3/76' — 18/77 — 6/78 — 8/79
10/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77 — 8/78
6/73 — 10/74 — 3/75 — 1/76 — 2/78 — 12/78 — 10/79
7/77 — 11/77 — 24/77 — 7/78 — 11/78 — 8/79
3/76 — 6/77 — 3/78 — 9/78 — 10/79
9/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77 — 7/78 — 8/79 6/73 — 23/73 — 8/74 — 5/75 — 24/75 — 7/78 — 10/79 5/76 — 5/77 — 32/77 — 10/78 — 28/78 8/74 — 1/75
6/76 — 6/77 — 24/77 — 11/78 — 6/79
29/75 — 6/77 — 24/77 — 10/78
12/74 — 8/75 — 8/76 — 6/77 — 3/78 — 13/78 — 6/79
29/75 —'4/77 — 24/77 — 9/78 — 10/79
20/76 — 6/77 — 4/78 — 8/78 — 8/79
16/78 — 10/79
29/75 — 6/76 — 6/77 — 4/78 — 8/78 — 10/79
12/77 — 4/78 — 8/78 — 29/78 — 10/79
14/74 — 5/75 — 29/75 — 6/76 — 5/77 — 3/78 — 9/78
—	11/79
9/76 — 9/77 — 26/77 — 12/78 — 6/79
29/75 — 6/77 — 3/78 — 5/78 — 8/79
1/76 — 3/78 — 2/79
6/76 — 6 /77 — 32/77 — 7/78 — 7/79
6/77 — 18/77 — 1/78 — 5/78
12/74 — 15/74 — 4/75 — 6/76 — 26/77 — 9/78
2/75 — 2/76 — 4/77 — 10/77 — 3/78 — 4/79
6/76 — 6/77 — 32/77 — 9/78
12	3	4
37. Ormož	Uradni vestnik
38. Piran	Uradne objave
39. Postojna	Primorske novice
40. Ptuj	Uradni vestnik
41. Radlje ob Dravi	Medobčinski uradni vestnik
42. Radovljica	Uradni vestnik Gorenjske
43. Ravne na Koroškem	Uradni vestnik
44. Ribnica	Dolenjski list
45. Sevnica	Uradni list SRS
46. Sežana	Primorske novice
47. Slovenj Gradec	Medobčinski uradni vestnik
48. Slovenska Bistrica	Medobčinski uradni vestnik
49. Slovenske Konjice	Uradni list SRS
50. Šentjur	Uradni list SRS
51. Škofja Loka	Uradni vestnik Gorenjske
52. Šmarje	Uradni list SRS \
53. Tolmin	Uradno glasilo
54. Trbovlje	Uradni vestnik Zasavje
55. Trebnje	Dolenjski list
56. Tržič	Uradni vestnik Gorenjske
57. Velenje	Uradni lestnik
58. Vrhnika	Uradni list SRS
59. Zagorje	Uradni vestnik Zasavja
60. Žalec	Uradni list SRS
2/76 — 17/77 — 4/78 5/77 — 1/78 — 6/78 — 8/79 3/76 — 18/77 — 8/78 4/76 — 2/77 — 16/77 — 4/78 3/76 — 16/77 — 3/78 5/73 — 1/75 — 3/76 — 10/78 13/75 — 2/78 — 17/78 — 2/79 3/76 — 6/77 — 32/77 — 8/78 — 8/79 11/73 — 16/74 — 6/75 — 5 /76 — 4/77 — 5/78 — 28/78 — 11/79
2/76 — 18/77 — 4/78 — 8/79 10/74 — 3/75 — 13/75 — 3/78 7/78 13/78
15/78 — 27/78 — 10'79
2/75 — 1/76 — 21/77 — 7/78 — 10/79
12/76 — 6/77 — 3/78 — 10/78 — 9/79
3/75 — 2/76 — 5/77 — 10/77 — 3/78 — 9/78 — 13/78
5/79
3/75 — 1/76 — 12/77 — 3/78
10/74 — 5/75 — 5/76 — 6/77 — 2/78 — 9/78 — 8/79 1/76 — 21/77 — 10/78
1/75 — 1/76 — 2/77 — 10/77 — 4/78 — 2/79 6/77 — 4/78 — 6/78 — 28/78 — 10/79 4/78 .
7/76 — 6/77 — 11/76 — 5/78 — 8/78
6.	Pregled stopenj občinskega davka, oprostitev in objav občinskih odlokov je izdelan po stanju 31. marec 1979. Pričetek veljavnosti posameznih stopenj in oprostitev je razviden iz objavljenih občinskih odlokov.
St. 420-6/78
Ljubljana, dne 31. marca 1979,
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
549.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78 in 5/79), izdaja republiška sekretarka za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov tn prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje
družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega odhodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 30/78 in 8/79) se:
a)	v prvem odstavku 1. točke za številko (»8/79«) doda (»in 11/79«);
b)	v 2 .točki se v tabeli izvršijo naslednje spremembe:
— pri zaporedni številki 21 občina Lenart se številka v stolpcu 4 »51800-844-020-70242« spremeni na
»51850-844-020-70242« in številka v stolpcu 5 »51800-844-020-80240« spremeni na »51850-844-020-80240«;
—	pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad se v stolpcu 3 stopnja 9, 29 spremeni na 8,91;
—	pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center se v stolpcu 3 stopnja 8,79 spremeni na 8,91;
—	pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje se v stolpcu 3 stopnja 9,29 spremeni na 8,91;
—	pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana šiška se v stolpcu 3 stopnja 9,29 spremeni na 8,91;
—	pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana ViČ-Rudnik se v stolpcu 3 stopnja 9,29 spremeni na 8,91;
—	pri zaporedni številki 50 občina Šentjur se številka v stolpcu 4 »50700-844-051-70599« spremeni na »50770-844-051-70599« in številka v stolpcu 5 »50700-844-051-80597« na »50770-844-051-80597«.
Št. 420-6/78
Ljubljana, dne 31. marca 1979.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič l.r.
550.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, štev. 39-474/74) ter v zvezi z 8. členom zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o dajanju podatkov o stanju sredstev skladov skupnih rezerv
1
Skladi skupnih rezerv v občini in republiški sklad skupnih rezerv morajo službi družbenega knjigovodstva dajati naslednje podatke o združenih sredstvih rezerv v skladih po stanju na dan 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31. decembra:
—	o stanju sredstev na žiro računu sklada;
—	o sredstvih, ki bodo po že sprejetih sklepih skupščine in izvršnega odbora sklada uporabljena v naslednjem trimesečju;
o načrtovanem prilivu sredstev v sklad v naslednjem trimesečju.
Podatke iz prejšnjega odstavka dajejo skladi skupnih rezerv službi družbenega knjigovodstva najpozneje v 15 dneh po preteku obračunskega obdobja.
2
Hkrati s podatki po stanju na dan 31. decembra dajejo skladi skupnih rezerv službi družbenega knjigovodstva tudi pregled uporabljenih sredstev za posamezne namene iz 15. in 16. člena zakona o skladih skupnih rezerv v preteklem letu.
3
Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o dajanju podatkov o stanju sredstev občinskih skladov skupnih rezerv. (Uradni list SRS-št. 20-1322/78.)
4
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-27/79
Ljubljana, dne 28 marca 1979.
Republiška sekretarki za finance
Milica Ozbič 1. r.
551.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in prvega odstavka 27. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združenega dela združujejo v sklade skupnih rezerv
1.	Temeljne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljne organizacije) izračunajo del sredstev rezerv, ki jih združujejo v sklade skupnih rezerv v občini in v republiški slad skupnih rezerv' na način, predpisan s tem navodilom in na obrazcu IDSR, ki je sestavni del tega navodila.
2.	Obrazec IDSR se izpolni takole:
1)	Pod zaporedno številko 1. Rezervni sklad se vpiše znesek iz Bilance stanja na dan 31. decembra Preteklega leta pod zaporedno številko 258. Rezervni sklad (konto 950), izkflzan v stolpcu 5;
2)	Pod zaporedno številko 2. 50 %> sredstev rezerv se vpiše znesek, izračunan v višini 50 %> zneska, vpisanega pod zap. št. 1. Rezervni sklad;
3)	Pod zaporedno številko 3. Poprečni enomesečni osebni dohodek delavcev se vpiše ena dvanajstina vsote zneskov iz obrazca Poslovni rezultat med letom
— Bilanca uspeha od 1. januarja do ............. 19...
pod zaporednima številkama 68 Del čistega dohodka za osebne dohodke in 69 Del čistega dohodka za inovacije, racionalizacije ipd, izkazanih v stolpcu 5;
4)	Pod zaporedno številko 4. Razpoložljiva sredstva rezerv se vpiše razlika med zneskom pod zaporedno številko 1. Rezervni sklad in zaporedno številko 3. Poprečni enomesečni osebni dohodek;
5)	Pod zaporedno številko 5. Največji možni znesek za združevanje dela sredstev rezerv se vpiše znesek po zaporedno številko 2. 50 "/o sredstev rezerv ali pod zaporedno številko 4. Razpoložljiva sredstva rezerv, in sicer manjši od obeh zneskov;
6)	Pod zaporedno številko 6. Del čistega dohodka za sklade se vpiše razlika med zneskom iz obrazca Poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha od 1.
januarja do .......... 19.... pod zaporedno številko
79. Čisti dohodek, izkazanim v stolpcu 5, in vsoto zneskov pod zaporednima številkama 68. Del čistega dohodka za osebne dohodke in 69. Del čistega dohodka za inovacije, racionalizacije ipd. istega obrazca;
7)	Pod zaporedno številko 7. Obra čupana obveznost za združevanje dela sredštev rezerv se vpiše znesek, ki se dobi z množenjem zneska pod zaporedno številko 6. Del čistega dohodka za sklade z vsoto stopenj, določenih za posamezen sklad s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev rezerv v sklad, z zakonom ali z odlokom, izdanim na podlagi zakona;
8)	Pod zaporedno številko 8. Presežek razpoložljivih sredstev rezerv nad obračunano obveznostjo se vpiše razlika med zneskom pod zaporedno številko 5. Največji možni znesek za združevanje dela sredstev rezerv in zneskom pod zaporedno številko 7. Obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv;
9)	Pod zaporedno številko 9. Največja obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv se vpiše:
a)	znesek pod zaporedno številko 7. Obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv, če je razlika, vpisana pod zaporedno številko 8. Presežek razpoložljivih sredstev rezerv nad obračunano obveznostjo, pozitivna;
b)	znesek pod zaporedno številko 5. Največji možni znesek za združevanje dela sredstev rezerv, če je razlika, vpisana pod zaporedno številko 8. Presežek razpoložljivih sredstev rezerv nad obračunano obveznostjo, negativna;
10)	Pod zaporedno številko 10. Del sredstev rezerv za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij se vpiše vsota naslednjih zneskov:
a)	del sredstev rezerv, ki jih je temeljna organizacija uporabila za pokrivanje nekritih izgub drugih temeljnih organizacij v sanacijskih postopkih po zaključnih računih v prejšnjem letu;
b)	del sredstev rezerv, ki jih je temeljna organizacija kot sredstva skupnih rezerv organizacije združenega dela namenila za kritje izgube drugih temeljnih organizacij;
11)	Pod zaporedno številko 11. Obračunani znesek združenih sredstev rezerv se vpiše razlika med zneskom, vpisanim pod zaporedno številko 9. Največ-
ja obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv in zneskom, vpisanim pod zaporedno številko
10.	Del sredstev rezerv za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij.
Izkazani znesek p6d zaporedno številko 11. Obračunani znesek združenih sredstev rezerv se razdeli na dela pod a) in b). ki ustrezata izračunanemu razmerju stopenj za obračun obveznosti na koncu obrazca IDSR.
3.	Ce temeljna organizacija pod zaporedno številko 4. Razpoložljiva sredstva rezerv obrazca IDSR ugotovi negativni znesek, ne nadaljuje z izpolnjevanjem obrazca.
Temeljna organizacija ni dolžna ugotovi j ati dela sredstev rezerv za združevanje v sklade skupnih rezerv, če ugotovi, da je znesek pod zaporedno številko
4.	Razpoložljiva sredstva rezerv ali znesek pod zaporedno številko 11. Obračunani znesek združenih sredstev rezerv obrazca IDSR negativen za vsak sklad, v katerega združuje del sredstev rezerv.
4.	Temeljna organizacija predloži izračun dela sredstev rezerv, ki jih združuje v sklad skupnih rezerv v občini in v republiški sklad v določenem letu (Obrazec IDSR). pristojni organizacijski enoti Službe družbenega knjigovodstva v štirih izvodih.
Izračun dela sredstev rezerv (obrazec IDSR) se predloži ob vplačilu dela sredstev rezerv, ki jih temeljna organizacija združuje v sklade skupnih rezerv v rokih, določenih s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev rezerv v sklade, z zakonom ali z odlokom.
Če izvrši temeljna organizacija v tekočem letu večkrat vplačilo v sklade skupnih rezerv, predloži ob vsakem vplačilu Izračun dela sredstev rezerv (Obrazec IDSR), ki se nanaša na to vplačilo.
5.	Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji prilagodi Obrazec IDSR za mehanografsko obdelavo.
6.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-28/79
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič I. r.
»emeljna organizacija	Obrazec IDSR
združenega dela
IZRAČUN
dela sredstev rezerv, ki jih temeljna organizacija združenega dela združuje v Sklad skupnih rezerv
občine ............... in v republiški sklad
skupnih rezerv v letu 19..
Zap. št.	Besedilo		Znesek
1	2		3
1. Rezervni	sklad		
	AJ9Z0J	A9)Sp9JS	»/o OS 'Z
3. Poprečni	enomesečni osebni	dohodek	de-
lavcev
4. Razpoložljiva sredstva rezerv (1.—3.)
12	3
5.	Naj večji možni znesek za združevanje dela sredstev rezerv
6.	Del čistega dohodka za sklade
7.	Obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv
8 Presežek razpoložljivih sredstev rezerv nad obračunano obveznostjo (5.—7.)
9.	Največja obračunana obveznost za združevanje sredstev rezerv
10.	Del sredstev rezerv za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij
11.	Obračunam znesek združenih sredstev rezerv (9.—10 ), od tega
a)	v sklad skupnih rezerv občine
b)	v republiški sklad skupnih rezerv
stopnja za obračun obveznosti v «/« razmerje stopenj
—	v sklad skupnih rezerv občine
—	v republiški sklad skupnih rezerv
Skupaj	100 »/e
Dne .......................... 19
Vodja knjigovodstva	Direktor
.................. M. P.	..................
552.
RAZGLAS
Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 11. in 32. člena o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-48/74) objavlja
LISTO KANDIDATOV
za nadomestno Izvolitev predsednika in člana Predsedstva Socialistične, republike Slovenije
Za predsednika:
Viktor Avbelj,
rojen 26. februarja 1914, družbenopolitični delavec, Ljubljana,
za člana:
Stane Ma r k i č, '
roj. 7. maja 1928, diplomirani pravnik, Ljubljana.
Listo kandidatov za nadomestno izvolitev predsednika in člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije je določila republiška kandidacijska konferenca dne 23. marca 1979.
Republiška volilna komisija je ugotovila, da je lista kandidatov sestavljena v skladu z zakonom.
St. RVK-2/79
Ljubljana, dne 10. aprila 1979.
Republiška volilna komisija Tajnik	Predsednik
Ivan Rau 1, r.	mag. Janez Šinkovec 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
553.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 77., 79. in
89..	člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. marca 1979, na 13. seji zbora občin dne 29. marca 1979 sprejeli
ODLOK
o proračunu mesta Ljubljane za leto 1979
1.	člen
Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1979 znašajo:
—	lastni prihodki upravnih organov
—	prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti
Od tega namenjamo za:
—	skupne mestne potrebe
—	tekočo proračunsko rezervo
2.	člen
Sredstva za mestni proračun zagotavljajo v znesku 232,640.000 dinarjev občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, in Ljubljana Vič-Rudnik. Omenjene občine v svojih odlokih o proračunih določijo delež od vseh prihodkov, ki se združujejo za financiranje skupnih mestnih zadev, razen prihodkov od taks, denarnih kazni in drugih prihodkov.
Sredstva nakazuje Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni praznitvi.
3.	člen
Od prihodkov, ki se združujejo pri Skupščini mesta Ljubljane za izvajanje njenih pravic in dolžnosti se 1 %> izloči v sredstva rezerve.
4.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu:	izvršni svet). Izvršni svet sme v pri-
meru da nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ter z namenom, da zagotovi bolj varčno in bolj uspešno porabo, spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
O opravljenih spremembah in vzrokih za te spremembe mora izvršni svet poročati skupščini mesta na prvem naslednjem zasedanju po opravljenih spremembah.
Izvršni svet skrbi, da se prihodki med letom delijo skladno z njihovo realizacijo.
5.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da skrbi za realizacijo naslednjih dogovornih nalog:
—	urbanistično planski dokumenti Ljubljane
razpored sredstev, namenjenih za financiranoj e delovne skupnosti Kulturnega doma Ivana Cankarja
—	ureditev prostorskih problemov upravnih organov mesta
—	nabavo aktivnega terminala za potrebe mesta Ljubljane
—	izdelavo zazidalnega preizkusa za novo centralno avtobusno postajo
—	preditev velikih Zal in preselitev Navja
—	lokacijsko ureditev športnega letališča Brezovica.
6.	člen
V primeru, da prihodki ne pritekajo po predvideni dinamiki oziroma ne bodo ustvarjeni v predvideni višini, lahko izvršni svet zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene vendar največ do 5 °/o ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
7.	člen
Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim in drugim organom (v nadaljnjem besedilu: državni organi),
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	upravi za ljudsko obrambo za posebne namene,
—	skupnostim občin.
Sredstva, ki se nakazujejo uporabnikom iz prejšnjega odstavka se uporabljajo neposredno iz proračuna.
8.	člen
Nosilci sredstev so naslednji:
—	za dejavnost mestne skupščine, sekretar skupščine,
—	za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij za anuitete, upravni organ zadolžen za finance.
Sekretar skupščine ter predsednik komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij imata glede razpolagalnih pravic in odgovornosti za zakonito uporabo sredstev, katerih nosilca sta, položaj predstojnika državnega organa.
9.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna mesta uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi.
10.	člen
Državni organi' in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun mestnega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1979, razen, če se
din
233.719.000 1,079.000
232.640.000
231,719 000 2,000.000
s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščin občin ne določi drugače.
11.	člen
Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Za svoje delo uporabljajo tudi prihodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo ali po pogodbah. Državni organi ta sredstva skupno s proračunskimi sredstvi razporedijo s svojim finančnim načrtom oz. predračunom za: redno dejavnost, sklad skupne porabe in sklad opreme.
Za lastne prihodke upravnih organov se štejejo sredstva, ki jih državni organ prejme po pogodbah in vplačana razlika pri prodaji tiskovin in obrazcev.
12.	člen
Za zakonito uporabo sredstev, ki so državnemu organu razporejena iz proračuna sta odgovorna predstojnik organa ali druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec ter vodja računovodstva.
Odredbodajalec za sredstva upravnega organa mesta je predsednik izvršnega sveta oz podpredsednik izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti.
13.	člen
Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da sredstva za posebne namene ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet neporabljena sredstva prenese v proračunsko rezervo. V proračunsko rezervo se prenesejo tudi neporabljena sredstva, če se med letom državni organ odpravi ali spremeni obseg svoje dejavnosti tako, da se potreba po sredstvih zmanjša.
14.	člen
O razporeditvi tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet.
Sredstva tekoče rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo. 15
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 1,100.000 dinarjev za od-
hodke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (1. točka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih —Uradni list SRS, št. 39-461/74).
Kadar prihodki med letom neenakomerno pritekajo odloča o omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1979 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami
6.	člena zmanjša poraba.
16.	člen
V primeru, da ob koncu leta ne bodo realizirani prihodki v predvideni višini, se lahko v skladu s 3. točko 39. člena zakona' o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, š't. 39-461/74) uporabijo sredstva rezerv
17.	člen
Sredstva, ki so bila v odloku o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane dana (Uradni list SRS, št. 1/79) Temeljnemu sodišču, enota Ljubljana in temeljnemu tožilstvu, vrnejo neposredno iz svojih proračunov občine v proračun mesta v enakem sorazmerju kot so dolžne financirati redno dejavnost pravosodnih organov.
18.	člen
Odredbodajalec za mestni proračun je predsednik izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane.
19.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
St. 400-1/79
Ljubljana, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1979
prih3	Prihodki		Skupaj din	Razpored prihodkov		Skupaj din
7	Prispevki iz proračunov družbeno-		01	Dejavnost organov dmžbenopolitič-	
	političnih skupnosti			nih skupnosti	155,778.000
	Ljubljana Bežigrad	39,824.000	02	Ljudska obramba	11,976.000
	Ljubljana Center	130,055.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	Ljubljana Moste-Polje	9,259.000		nizacij in društev	14,094.000
*	Ljubljana Šiška	39,660.000	04	Negospodarske investicije	33,541.000
	Ljubljana Vič-Rudnik	13,842.000	06	Studije in analize	7,736.000
	Skupaj	232,640.900	07	Kulturnoprosvetna dejavnost	470.000
6	Lastni prihodki upravnih organov	1,079.000	10	Komunalna dejavnost	5,558.000
			17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
				veznosti iz preteklih let	2,240.000
			16	Krediti, vezana in izločena sredstva	
				rezerv	2,326.000
	Skupaj prihodki	233,719.000		Skupaj razpored prihodkov	233,719.000
554.
Na podlagi 88., 138. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. marca 1979 na 13. seji zbora občin dne 29. marca 1979 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o začasni organizaciji mestnih upravnih organov
1.	člen
V	odloku o začasni organizaciji mestnih upravnih organov (Uradni list SRS, št. 9/78) se spremeni besedilo 11. člena tako, da se mu doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. Uprava za avtomatsko obdelavo podatkov«.
2.	člen
V	15. členu se v šesti vrsti za besedami »varnosti cestnega prometa« doda besedilo:
»Opravljanje izpitov za voznike motornih in priklopnih vozil«.
3.	člen
Za 19. členom se doda nov 19a člen, ki se glasi:
»Uprava za avtomatsko obdelavo podatkov skrbi za organizacijsko, programsko in tehnično obdelavo in zbiranje podatkov za potrebe Skupščine mesta Ljubljane in ljubljanskih občin, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti«.
4.	člen
V	24- členu se v deseti in enajsti vrsti črta besedilo-
»Pripravlja programe in organizira prometno vzgojo« v zadnji vrsti se črta besedilo »skrbi za delo izpitne komisije za voznike motornih vozil«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-3/78
Ljubljana, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
555.
Na podlagi 109. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 65. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS. št. 23/76), 72. in 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. marca 1979. na 13. seji zbora občin dne 29. marca 1979 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovanju štaba in enot civilne zaščite mesta Ljubljane ter o usklajevanju dela občinskih štabov za civilno zaščito
1.	člen
Ta odlok ureja ustanavljanje, organizacijo, vodenje in delovanje štaba in enot civilne zaščite mesta
Ljubljane ter usklajevanje dela občinskih štabov za civilno zaščito.
I.	MESTNI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO
2.	člen
Za organizirano usmerjanje, vodenje in usposabljanje mestnih enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov in usklajevanje dela občinskih štabov za civilno zaščito, se ustanovi mestni štab za civilno zaščito.
Mestni štab za civilno zaščito imenuje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu in svetu za ljudsko obramoo, varnost in družbeno samozaščito mesta Ljubljane, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu za civilno zaščito.
3.	člen
Mestni štab za civilno zaščito opravlja zlasti na slednje naloge s področja civilne zaščite-
—	proučuje organiziranje in pripravljenost civilne zaščite na območju mesta Ljubljane in daje ustrezne predloge Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane;
—	izdela načrt civilne zaščite mesta Ljubljane:
—	usklajuje med občinami akcije za zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah in po potrebi neposredno vodi te akcije;
—	vodi mestne enote civilne zaščite in usklajuje delo občinskih štabov za civilno zaščito;
—	usklajuje ukrepe civilne zaščite v mestu in skrbi za enotno načrtovanje ukrepov zatemnjevanja, zaklanjanja, evakuacije in radiološko-biološko-kemič-ne zaščite,.
Mestni štab za civilno zaščito odredi v vojni in ob hudih nesrečah mobilizacijo ter vodi delovanje štabov in enot civilne zaščite v mestu.
4.	člen
Mestni štab za civilno zaščito ima:
—	poveljnika štaba;
—	namestnika poveljnika štaba;
—	načelnika štaba in
—	določeno število članov.
Število članov štaba in njihovih namestnikov se določi ob upoštevanju obsega in vrst nalog, potreb usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrst in števila enot civilne zaščite.
II.	MESTNE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE
5.	člen
V mestu Ljubljana se kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposabljen del civilne zaščite ustanovijo združene in specializirane enote civilne zaščite, namenjene zaščiti in reševanju ljudi in materialnih sredstev ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah.
Za skupne potrebe mesta ustanovi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane — na predlog mestnega štaba za civilno zaščito — združeni odred in specia-
lizirane enote civilne zaščite, ki delujejo pod vodstvom prvega odstavka tega člena še druge temeljne indru-mestnega štaba za civilno zaščito.	ge organizacije združenega dela.
6.	člen
Združeni odred civilne zaščite sestavljajo naslednje enote:
—	poveljstvo odreda;
—	poveljniški vod;
—	tehnično reševalna četa;
—	četa za prvo medicinsko pomoč;
—	gasilska četa;
—	vod za RKB zaščito;
—	oskrbovalni vod in
—	pirotehnični vod.
Združeni odred sestavljajo vojaški obvezniki in obvezniki civilne zaščite ustrezne specialnosti.
7.	člen
Za skupne potrebe petih ljubljanskih občin in v skladu z oceno ogroženosti mesta Ljubljane, se v mestu ustanovijo naslednje specializirane enote:
—	gasilska brigada;
—	odred prve medicinske pomoči Rdečega križa;
—	odred za radiološko-biološko-kemično zaščito.
Specializirane enote ustanovijo tiste temeljne in druge organizacije združenega dela, ki jih določi s sklepom — na predlog mestnega štaba za civilno zaščito — Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
V dejavnosti civilne zaščite za odpravljanje posledic, vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč morajo sodelovati komunalne, zdravstvene, veterinar, ske. gradbene, prometne in druge organizacije, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in imetja.
Te organizacije so:
IPK — TOZD Mestni yodovod
IPK — TOZD Plinarna
IPK — TOZD Kanalizacija
IPK — TOZD Komunalna energetika
KPL — TOZD Javna razsvetljava
KPL — TOZD Javna higiena
KPL — TOZD Zale
KPL — TOZD Komunalne gradnje
Elektro Ljubljana mesto in okolica
GIP Gradis
GIP Obnova
GIP Tehnika
GP Megrad
SGP Slovenija ceste ’
Cestno podjetje Ljubljana Zdravstveni dom Ljubljana Železniški zdravstveni dom Klinični center
Zavod za socialno medicino in higieno SOZD SAP-VIATOR ZG Transportno podjetje Veterinarska postaja Posavje Podjetje za PTT promet
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane lahko — na predlog mestnega štaba za civilno zaščito — po potrebi določi, da morajo sodelovati pri dejavnosti iz
9.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela iz 8. člena tega odloka morajo dati mestnemu štabu za civilno zaščito na voljo strokovne kadre, prostore in materialna sredstva za reševanje in odpravljanje posledic vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč.
III.	KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka s področja usposabljanja in opremljanja enot ter drugih vprašanj, pomembnih za delovanje civilne zaščite v mestu.
Uprava za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
11.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zveznega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in kazenske določbe republiškega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76).
12.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in služb civilne zaščite na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 5/70).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-2/79	\
Ljubljana, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
556.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78),
42.,	54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na
12.	seji zbora združenega dela dne 29. marca in na
13.	seji zbora občin dne 29. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest
1.	člen
Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) se spremeni in dopolni tako, da se v 16. členu
a) v 1. odstavku za točko a) doda naslednje novo besedilo:
»Opuščajo se zavarovane površine po odloku o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik 6/66) in sicer:
—	južno od Brezovice in severno od železniške proge Ljubljana—Postojna oziroma poteka nove avtoceste Ljubljana—Vrhnika,
—	južno od viškega pokopališča do Tobačne ulice vzdolž železniške proge Ljubljana—Postojna,
—	del rezervata severozahodno od naselja Koseze od Podutiške ceste do Gmajne,
—	severni potek rezervata od Ulice Jožeta Jame preko ljubljanskega polja do Šmartnega oziroma Zg. Gameljn,
—	severna cestna povezava od Miheličeve ceste v Vižmarjih preko Kleč, Ježice, Tomačevskega proda do priključka na Zasavsko cesto (križanje s predvideno železnico do Belinke),
—	povezava Črnuče—Linhartova cesta in sicer med Tomačevim in Jaršami ob vzhodni strani mestnega pokopališča,
—	odsek rezervata od pivovarne Union poleg prometne glave do Kajuhove ceste,
—	del vzhodnega odseka Mlinostroj—Dragomelj in Dragomelj—Podgorica—Zasavska cesta,
—	jugovzhodni del od Fužinskih toplic — med Zadvorom in Dobrunjami — mimo Podlipoglava do meje občine Ljubljana Vič-Rudnik,
—	južni' potek mimo osrednjega mestnega sanitarnega odlagališča odpadkov skozi Mestni log — ob Jurčkovi poti — preko Dolenjske ceste, skozi Golovec do Šmartinske ceste.
Spremembe so označene v načrtu, ki je sestavni del tega odloka (karta 2, ml: 25.000).«
b)	V 1. odstavku doda nova točka c), ki se glasi:
»Mestno obvozno cesto kot je opisana v pravilniku o spremembah in dopolnitvah GUP in UP za izvedbo avtocest in mestne obvoznice v ljubljanskem prometu (v nadaljnjem besedilu: »pravilnik«) in označena na načrtu (karta 1, M 1 :25.000), ki je sestavni del tega odloka.«
c)	Za 2. odstavkom se doda nov 3. odstavek, ki se glasi:
»Za potrebe nadaljnjega podrobnega planiranja in izgradnjo cest se s tem uveljavljajo nove zavarovane površine, kot so opisane v pravilniku in prikazane v načrtu (karta 3, M 1 :25.000), ki je sestavni del tega odloka.«
2.	člen
Dokumentacijo, ki opredeljuje spremembe iz 1. člena tega odloka (pravilnik in načrt) je pod naslovom »Predlog avtocestnega sistema in mestne obvozne ceste v ljubljanskem prostoru« izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD Urbanizem v novembru 1978. leta pod številko projekta 2306-1
3.	člen
Dokumentacija iz 2. člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih pristojnih za urbanizem Skupščin občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška, Ljubljana Center, pri Skupščini mesta Ljubljane, pri Upravi za inšpekcijske službe in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane ter pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD Urbanizem.
4.	člen
Občinske skupščine na območju mesta Ljubljane najkasneje v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka opredelijo s podrobno urbanistično dokumentacijo novo namembnost površin na opuščenih zavarovanih površinah avtocest in regionalnih cest iz 1. člena tega odloka.
Lokacijskih dovoljenj ni mogoče izdajati na območjih iz 1. člena tega odloka, dokler ne bo izkazana nova namembnost z ustrezno urbanistično dokumentacijo.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/79
Ljubljana, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
557.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78),
42.,	54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na
12.	seji zbora združenega dela, dne 29. marca 1979 in na 13. seji zbora občin, dne 29. marca 1979 sprejela
ODLOK	\
o spremembi in dopolnitvi odloka o Sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest
1.	člen
Odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja Ljubljane (Glasnik 6/66) se spremeni in dopolni tako, da se v 3. točki 2. odstavka 3. člena,
a) doda prvi alineji naslednje besedilo:
»Opuščajo se zavarovane površine za avtoceste in sicer:
—	južno od Brezovice in severno od železniške proge Ljubljana—Postojna oziroma poteka nove avtoceste Ljubljana—Vrhnika,
—	južno od viškega pokopališča do Tobačne ulice vzdolž železniške proge Ljubljana—Postojna,
—	del rezervata severozahodno od naselja Koseze od Podutiške ceste do Gmajne,
—	severni potek rezervata od Ulice Jožeta Jame preko ljubljanskega polja do Šmartnega oziroma Zg. Gameljn,
—	severna cestna povezava od Miheličeve ceste v Vižmarjih preko Kleč, Ježice, Tomačevskega proda do priključka na ■ Zasavsko cesto (križanje s predvideno železnico do Belinke),
—	povezava Črnuče—Linhartova cesta in sicer med Tomačevim in Jaršami ob vzhodni strani mestnega pokopališča,
—	odsek rezervata od pivovarne Union poleg prometne' glave do Kajuhove ceste,
—	del vzhodnega odseka Mlinostroj—Dragomelj in Dragomelj—Podgorica—Zasavska cesta.
—	jugovzhodni del od Fužinskih toplic — med Zadvorom in Dobrunjami — mimo Podlipoglava do meje občine Ljubljana Vič-Rudnik,
—	južni potek mimo osrednjega mestnega sanitarnega odlagališča odpadkov skozi Mestni log — ob Jurčkovi poti — preko Dolenjske ceste, skozi Golovec do Smartinske ceste.
b) Doda novi alinei, ki se glasita:
»— mestno obvozno cesto tako kot je opisana v pravilniku o spremembah in dopolnitvah GUP in UP za izvedbo avtocest in mestne obvoznice v ljubljanskem prostoru (v nadaljnjem besedilu »pravilnik«) in označeno na načrtu, ki je sestavni del tega odloka (karta 1, M 1 : 25.000),
—	za potrebe nadaljnjega podrobnega planiranja in izgradnje cest se s tem uveljavljajo nove zavarovane površine, kot so opisane v pravilniku in začrtane v karti 3 (M 1 :25.000), ki je sestavni del tega odloka.«
2.	člen
Dokumentacijo, ki opredeljuje spremembe iz 1. člena tega odloka (načrte in pravilnik) je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD Urbanizem pod naslovom »Predlog avtocestnega sistema in mestne obvozne ceste v ljubljanskem prostoru«, novembra 1978 pod številko projekta 2306-1.
3.	člen
Dokumentacija iz 2. člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih, pristojnih za urbanizem Skupščini občine Ljubljana Bežigrad, Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, Skupščini občine Ljubljana Šiška, Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik, Skupščini občine Ljubljana Center, Skupščini mesta Ljubljane, pri Upravi za inšpekcijske službe in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane ter pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD Urbanizem.
4.	člen
Občinske skupščine na območju mesta Ljubljane najkasneje v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka, opredelijo s podrobno urbanistično dokumentacijo novo namembnost površin na opuščenih zavarovanih površinah avtocest in regionalnih cest iz 1. člena tega odloka.
Lokacijskih dovoljenj ni mogoče izdajati na območjih iz 1. člena tega odloka, dokler ne bo izkazana nova namembnost z ustrezno urbanistično dokumentacijo.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/79
Ljubljana, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
558.
Na podlagi 7. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78) in
42.,	54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in 1. člena odloka o spremembah
in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11/79) in 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za potek avtocest in regionalnih cest (Uradni list SRS, št. 11/79) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. marca 1979 in na 13. seji zbora občin, dne 29. marca 1979 sprejela
PRAVILNIK
za izvedbo avtocest in mestne obvoznice v ljubljanskem prostoru
I.	OPIS SISTEMA NA OSNOVI KRAJEVNIH OZNAK IZ GEODETSKIH NAČRTOV
1.	člen
Trase
Odsek avtoceste Brnik—Koseze
Avtocestni sistem s pričetkom pri letališču Brnik poteka na tem odseku jugozahodno od letališke steze in njenega funkcionalnega prostora. Letališče je priključeno na avtocesto s priključkom v obliki trombe. Trasa na severni strani obide vas Voglje. Trasa se zatem odkloni proti jugu, kjer prečka regionalno cesto Medvode—Domžale med Vodicami in Zapogami. Priključek Vodice je na tem mestu izveden v obliki trombe.
Od tu dalje poteka avtocesta proti jugu zahodno od Skaručne in se nato spusti proti Šmartnem. Na tem mestu je izvedeno križanje in priključek regionalne ceste Črnuče—Šentvid. Trasa se spušča proti Savi, jo premosti, se rahlo dviga vzhodno od naselja Brod do preložene Nemške ceste. Ta se na avtocesto veže s priključkom v obliki poldeteljice. Avtocesta se vreže v savsko ježo, podide gorenjsko železnico in od tu dalje v pokritem izkopu pod novo Celovško cesto ter neposredno preide v predor pod Šentviškim hribom ter izstopi na južnem predorskem potalu pri Pržanju.
Po izhodu iz predora se usmeri mimo Kamne Gorice proti jugu kjer je v Kosezah izveden priključek mestne obvozne ceste v obliki raztegnjene trombe.
Odsek avtoceste Koseze—Kozarje—Brezovica— Dolgi most
Avtocesta od spoja z mestno obvozno cesto pri Kosezah poteka proti jugu zapadno od Rožnika do razcepa pri Kozarjih. Severno od draveljskega Brda je izveden priključek Brdo v obliki poldeteljice. Razcep Kozarje je oblikovan kot trikotnik in se razcepi v naslednji smeri:
—	proti Primorski
—	proti Dolenjski
Primorski krak prečka Tržaško cesto in poteka dalje ob železniški progi Ljubljana—Postojna. Pred Brezovico se priključi na že zgrajeni del avtoceste Ljubljana—Postojna. Priključek na Tržaško cesto je izveden v obliki trombe.
Dolenjski krak poteka proti vzhodu, prekorači z viaduktom Mali graben, železniško progo Ljubljana— Postojna in Tržaško cesto, vse v bližini sedanjega Dol-
gega mostu. Na tem mestu je izveden priključek Tržaške ceste v obliki trombe.
Odsek avtoceste Dolgi most—Malence
Za priključkom Tržaške ceste avtocesta premosti Mali graben, poteka južno od naselja Sibirija, kjer je izveden priključek Titove ceste v obliki poldetelji-ce. Avtocesta nato premosti Ljubljanico pod sotočjem z Iščico in tvori posreden priključek z Ižansko cesto. Avtocesta se nato dvigne preko dolenjske železnice in dolenjske ceste na Debeli hrib nad dolino Malene, kjer je razcep v obliki trikotnika. Takoj za nadvozom Dolenjske ceste je izveden priključek v obliki trombe. V razcepu se avtocesta cepi v dve smeri:
—	proti dolenjski
—	proti štajerski
Odsek avtoceste Malence—Cikava
Od razcepa v Malencah se avtocesta usmeri proti jugovzhodu se s predorom prebije v hrib Hrastove, poteka severno od vasi Sela se prebije s predorom do vasi Lanišče. Železniško pentljo vzhodno od naselja Lanišče premosti z viaduktom in se nato s predorom prebije pod Malim Vrhom ter se na drugi strani približa obstoječi magistralni cesti Ljubljana—Zagreb.
Odsek avtoceste Malence—Zadobrova
Iz razcepa v Malencah se trasa s predorom pod Golovcem prebije proti severu na zahodno pobočje Dobrunjskega hriba po katerem se vzhodno mimo Bizovika spusti proti Litijski cesti, ki je priključena s priključkom v obliki diamanta. Avtocesta nato premosti Ljubljanico in se severozahodno od naselja Slape veže na Zaloško cesto s priključkom v obliki diamanta. Avtocesta podide železniške tire in se pri Zadobrovi združi z mestno obvozno cesto v obliki trombe.
Odsek avtoceste Zadobrova—Podgorica
Avtocesta od tu dalje- poteka proti Sneberju, kjer je izveden priključek v obliki poldeteljice za bodočo industrijsko cono. Trasa vzhodno od Šentjakobskega mostu premosti Savo. Pri Šentjakobu križa Zasavsko cesto, ki je priključena s priključkom v obliki poldeteljice. Avtocesta nato obide Podgorico in se usmeri dalje proti Domžalam.
Odsek mestne obvozne ceste Koseze—Tomačevo— Zadobrova
Od razcepa v Zadobrovi poteka cesta proti zahodu in se pri Javnih skladiščih obrne proti severozahodu. Na tem mestu podide Šmartinsko cesto, ki se nanjo veže s priključkom v obliki raztegnjenega diamanta, ker trasa poteka v ukopu globokem od 5 do 6 m vse do Vodnikove ceste. Dvopasovna priključna cesta Črnuče—Tomačevo je priključena na mestno obvozno cesto z modificiranim diamantom. Titova cesta je vezana na mestno obvozno cesto s priključkom v obliki diamanta. Pod Kamniško progo sta izvedeni vzporedno z mestno obvozno cesto tudi servisni cesti do industrijske ceste, ki je vezana na mestno obvozno cesto s polovičnim diamantom. Cesta dalje poteka severno od industrijske cone vse do konca Djakovičeve ulice, kjer je izveden priključek v obliki polovičnega diamanta. Oba omenjena polovična diamanta sta vezana med seboj z južno dvosmerno servisno cesto ta-
ko, da delujeta kot celota. Trasa podide gorenjsko železnico in Celovško cesto na katero se veže s priključkom v obliki diamanta. Dalje poteka pod delno dvignjeno Vodnikovo cesto, ki je vezana na mestno obvozno cesto s polovičnim diamantom. Podutiška cesta poteka nad terenom in v nadvozu preko mestne obvozne ceste in je priključena s priključkom v obliki diamanta. Enako je Podutiška priključena na gorenjski odsek avtoceste z diamantom.
II.	PROMETNE FUNKCIJE
2.	člen
Avtoceste in mestna obvozna cesta
Sistem funkcionalno združuje avtoceste in mestno obvozno cesto v enotno cestno omrežje, ki mora zato biti v mestnem območju prosto plačila cestnine.
3.	člen
Avtocestni sistem dopolnjuje cestno omrežje v širšem prostoru Ljubljane. Za načrtovanje avtocest kot tudi mestne obvozne ceste so merodajne naslednje predvidene količine prometa v letu 2000:
Odsek avtoceste Brnik—Koseze 32.000—40.000 vozil dnevno
Odsek avtoceste Koseze—Kozarje 43.000—54.000 vozil dnevno
Odsek avtoceste Kozarje—Brezovica 41.000 vozil dnevno
Odsek avtoceste Dolgi most—Malence 27.000—
33.000	vozil dnevno
Odsek avtoceste Malence—Zadobrova 25.000—
42.000	vozil dnevno
Mestna obvozna cesta po posameznih odsekih 25.000—50.000 vozil dnevno
4.	člen
Pešpromet in kolesarski promet
Na avtocestah in mestni obvozni cesti ni dovoljen kolesarski in peš promet. Povsod tam, kjer so z novim cestnim sistemom presekane življenske peš oziroma kolesarske poti je potrebno te ustrezno nadomestiti s prehodi in prevozi preko ali pod cesto.
III.	TEHNIČNf ELEMENTI
5.	člen
Računske hitrosti (Vr) — Izhodišča za projektiranje
Avtocesta:
Vr —120 km/h	— na odsekih do mestne ob-
voznice
Vr —100 km/h — avtocesta na mestnem območju
Vr — 80 km/h — Mestna obvozna cesta
6.	člen
Pri projektiranju vseh voznotehničnih elementov je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih predpisih o elementih in osnovnih pogojih, ki se uporabljajo pri projektiranju javnih cest in objektih na njih (Uradni list SFRJ, št. 12. z dne 20. marca 1969).
Prečni profil
7. člen
—	severni priključek Titove ceste
—	priključek Celovške ceste
Avtocesta:
—	cestišče z odstavnima pasovoma:
—	vozišče 4 X 3.75
—	srednji zeleni pas
—	odstavna pasova 2 X 3 m
—	črte 2 X 0.50 in 2 X 0.20
—	bankine 2 X 1.30 do 1.70
15.00	m
4.00	m
6.00	m 1.40 m
2,60 m do 3,40 m
29.00	m do 29,80 m
Na vzponih večjih od 4'Vo NPP dopušča uvedbo dodatnih voznih pasov.
Mestna obvozna cesta
—	vozni pasovi 6 x 3.50
—	srednja odbojna stena ti pa »Ncw Jersey«
—	črte 2 X 0,20 in 2 X 0.50
—	bankine 2 X 1,30 do 1,50
21.00	m
2.00	m 1,40 m
2,60 m do 3,00 m 27,00 m do 27,40 m
prvi in šesti pas sta namenjena za vključevanje oziroma izključevanje prometa na priključke.
8.	člen
Priključki in razcepi
Ker imata avtocesta oziroma mestna obvozna cesta značaj mednarodne, regionalne in mestne obvozne ceste morajo biti križanja s primarnimi in ostalimi cestami izvedena izvennivojsko, kar velja tudi za vse železniške proge.
Avtocestna razcepa v Kozarjah in Malencah sta izvedena v obliki' trikota (triangla)
Razcep avtoceste in mestne obvozne ceste Mestna obvozna cesta se priključi na avtocestni sistem na zapadu pri Kosezah in na vhodu pri Zadobrovi. Oba razcepa sta izvedena v obliki trombe tako, da se omogoči tekoči promet. Hitrosti na rampah se zmanjšajo le v smereh Gorenjska avtocesta — mestna obvozna cesta in Štajerska avtocesta — mestna obvozna cesta.
Priključki
Poldetcljice
—	priključek podaljška Nemške ceste—Vižmarje
—	priključek Brdo
—	južni priključek Titova cesta
—	priključek Sneberje
—	priključek Zasavske ceste
—	posredni priključek Ižanske ceste
Trombe
•— priključek Vodice
—	priključek Brezovica
—	priključek Tržaške ceste
—	priključek Dolenjske ceste
Diamant
’ — modificiran priključek Šmartno
—	dvakratni priključek Podutiške ceste
—	priključek Litijske ceste
—	priključek Zaloške ceste
—	modificiran priključek ceste Črnuče—Tomače-
Polovični diamant
—	priključek industrijska cona MP-3
—	priključek Smartinska cesta
—	priključek industrijska cesta
—	priključek »Iskra« in »Litostroj«
—	priključek Vodnikova cesta
9.	člen
Podvozi, nadvozi in ostali objekti
Značaj avtoceste in mestne obvozne ceste zahtevata križanja z vsemi sekundarnimi cestami in potmi v dveh ravneh. Lokacije teh objektov morajo biti predvidene ob izdelavi lokacijske dokumentacije v skladu s potrebami posameznih krajevnih skupnosti ozirom? poselitvenih območjih.
10.	člen
Razsvetljava
Avtoceste in mestna obvozna cesta okoli Ljubljane morajo biti razsvetljene. Prav tako morajo biti razsvetljeni tudi vsi predori. Drogovi razsvetljave so nameščeni na srednjem ločilnem pasu. Svetilnost mora odgovarjati mednarodnim predpisom. Posebej morajo biti osvetljene obvestilne table oziroma vertikalna signalizacija.
IV.	ZAVAROVANE POVRŠINE
Opredelitev pojma
Kot. zavarovane površine za cestno infrastrukturo se pojmuje tisto zemljišče, ki je v urbanističnem načrtu namensko določeno za potek bodoče ceste. Premiki osi bodoče ceste so možni le v okviru določene zavarovane površine in le do te mere, da, bodoči varovalni pas ceste ne preseže meje zavarovane površine. V času veljavnosti zavarovane površine ni v varovalni površini možna nobena novogradnja. Dovoljuje se obstoječa izraba zemljišča.
Načeloma so možna prečkanja zavarovanih površin avtocest in mestne obvozne ceste s komunalnimi vodi, vendar je predhodno potrebno potek komunalnih vodov uskladiti z vsemi pogoji zavarovane površine.
11.	člen
Širine zavarovanih površin
Mestna obvozna cesta
Širina zavarovanih površin je prilagojena tehnični rešitvi cest in možnostim, ki jih dopušča zemljišče.
Na poteku mestne obvozne ceste od Šmartinske ' ceste do Jarške ceste znaša širina 160 m, tako, da poteka os ceste 45 m od zazidalnega otoka MS-12-2, do-čim j e 115 m na severovzhodni strani mestne obvozne ceste.
Od Vojkove ceste do Titove ceste znaša širina zavarovane površine 160 m, mimo soseske BS 3 tako, da je os ceste od roba otoka odmaknjena 45 m, dočim je na severni strani 115 m.
Zavarovana površina na odseku od Titove ceste do kamniške proge znaša 100 m in poteka med soseskami BP 4-2, BP 7 in BP 6-1.
Med zazidalnimi otoki SS 9 in ŠS 10 je širina zavarovane površine 100 m, ki v nadaljevanju poteka mimo sosesk ŠS 6-2, ŠS 6-1, ŠS 7-1, ŠP 4 in šP 5 vse od železniške proge Ljubljana—Jesenice. Povsod drugje je širina zavarovane površine široka 230 metrov.
12.	člen
Mestno in izvenmestno območje avtocest
Širina zavarovanih površin za potek avtocest na območju Ljubljane znaša enotno 230 metrov. Širina zavarovane površine na mestih priključkov in razcepov je razširjena za nemoteno izvedbo teh objektov.
Ohranja se zunanji rob zavarovane površine 100 metrov od roba planuma ceste.
13.	člen
Ukinitev veljavnih zavarovanih površin avtocest
S	potrditvijo sistema avtocest in mestne obvozne ceste ter novih zavarovanih površin se ukinejo vse zavarovane površine avtocest po prejšnjih odlokih.
14.	člen
Pridobivanje urbanistične dokumentacije za opuščene zavarovane površine.
Družbenopolitične skupnosti so dolžne v roku 6 mesecev od sprejetja in veljavnosti tega pravilnika oziroma odloka določiti z urbanistično dokumentacijo namembnost za opuščene zavarovane površine.
V.	URBANISTIČNI POGOJI
Varovalni pas in režim v varovalnem pasu
Opredelitev pojma
Varovalni pas je v načelu nezazidljiva urejena površina, ki po eni strani omogoča pogoje za zavarovanje pred motilnimi vplivi cest, po drugi strani pa zavaruje cesto pred motilnimi vplivi okolja.
15.	člen
V	območju varovalnega pasu ni možna gradnja objektov. Ze sprejete in potrjene zazidalne načrte v novih varovalnih pasovih pa je potrebno ustrezno spremeniti.
Obstoječe objekte v območju varovalnega pasu, ki ne ovirajo prometa na cesti in niso v nasprotju z namembnostjo varovalnega pasu se lahko vzdržuje, notranje preureja in modernizira, ni pa jih dovoljeno povečati, prizidati ali nadzidati.
V	območju varovalnega pasu, je možno graditi funkcionalne objekte, ki služijo vzdrževanju cest in obratovanju prometa.
Vsebina, obseg in ostali pogoji za zidavo se oblikujejo od primera do primera, vendar morajo biti v osnovi skladni z intencijami urbanizacije ožjega in širšega prostora avtoceste.
Objekti v varovalnem pasu, ki bodo grajeni kot objekti protihrupne zaščite, se lahko koristijo tudi v druge namene (garaža, skladišča).
V	območju varovalnega pasu so možne gradnje vseh komunalnih in infrastrukturnih objektov ter naprav (prečnih in vzdolžnih) s pogojem, da so predhodno situativno, niveletno in tehnično - izvedbeno usklajeno z vsemi elementi cest in ureditve okolja.
Glede drugih določil velja 75. člen zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51 od 30. 12. 1971).
16.	člen
Zavarovanje pred emisijami
Varstvo voda:
Na območju poteka avtoceste in mestne obvozne ceste je potrebno na območju vodovodnih rezervatov oziroma črpališč pri projektni obdelavi upoštevati navodila, določila, smernice in pogoje mestnega vodovoda in ostalih vodnogospodarskih organizacij ter pridobiti potrebna soglasja v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju.
Varstvo zraka:
Pri upoštevanju varstva okolja pred plinskimi emisijami je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
—	določiti potrebe in sedanje stanje kvalitete zraka v koridorju bodoče avtoceste in mestne obvozne ceste,
—	postopno izvajati meritve ob realizaciji posameznih odsekov sistema in sicer:
—	meritve zraka ob koničnih urah,
—	meritve zraka ob prostem prometnem toku
—	meritve zraka v najneugodnejših vremenskih razmerah
—	privzemati in upoštevati vse možne izboljšave, ki se jih lahko izvede na cestah sistema glede one-znaženja in sicer v skladu z določili zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št 13/75) in odloka Skupščine mesta Ljubljane o varstvu zraka na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, gt. 3/76).
Varstvo pred hrupom:
Upoštevati je treba veljavne normative odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za .posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 3/77).
17.	člen
Zavarovanje pred divjadjo:
Ob vsej trasi avtocestnega sistema posebno v iz-venmestnem območju in naravnem okolju je potrebno onemogočiti prehod divjadi preko ceste z ograjami.
18.	člen
Urejanje obcestnega prostora.
a)	V času gradnje
V času gradnje sistema avtocest in mestne obvozne ceste je potrebno omogočiti vse dostopnosti brez večjih ovir.
Rešitev dostopnosti v času gradnje, je potrebno prikazati v posebnem načrtu.
b)	Dokončna ureditev, lokalno omrežje in dostopnost
Z gradnjo avtocestnega sistema ne morejo biti prizadete v večji meri življenjske funkcije in povezave med posameznimi mestnimi območji in pomembnejšimi funkcionalnimi in javnimi objekti (šolami, vrtci). Zato je potrebno povsod zagotoviti nadomestilo prekinjene življenjske poti kot je to določeno v
9.	členu tega pravilnika.
c)	Rušitve, spremembe namembnosti objektov ob trasi sistema avtocest in mestne obvozne ceste.
Investitor je dolžan v skladu z gradbenim namenom in posegom upoštevati in omogočiti vse potrebne spremembe grajenih struktur na trasi bodoče avtoceste in mestne obvozne ceste, predvsem nadomestne
objekte, ukrepe pri spremembi namembnosti površin in objektov ter preselitve.
č) Urejanje obcestnega prostora in krajinsko oblikovanje
Avtocesta in mestna obvozna cesta bosta močno posegli v krajinski in mestni bivalni prostor. Investitor je dolžan odpraviti vse škodljive posledice gradbenega posega v naravnem in mestnem okolju in urediti kulturno okolje novih cest s krajinskimi načrti.
VI.	NAČIN PRIDOBITVE URBANISTIČNE IN PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
19.	člen
Zaradi reševanja vseh urbanističnih in tehničnih problemov v zvezi z gradnjo avtocest in mestne obvozne ceste na območju mesta Ljubljane, je potrebno pridobiti ustrezno podrobno urbanistično dokumentacijo.
Urbanistična dokumentacija mora biti sprejeta po postopku kot je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
20.	člen
Ta pravilnik je osnova za izdelavo podrobne tehnične dokumentacije.
Št. 351-1/79
Ljubljana, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
CELJE
559.
Izvršni svet Skupščne občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), na seji dne 28. marca 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta Vojnik—kare 8. in 9
1
Javno se razgrne predlog dopolnitve zazidalnega načrta Vojnik—kare 8 in 9 (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Predlog zazidalnega načrta je izdelal Razvojni center Celje v mesecu marcu 1979, pod št. 3/79.
2
Predlog zazidalnega načrta je javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Vojnik.
3
Pripombe k predlogu zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/76
Celje, dne 28. marca 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r.
CERKNICA
560.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1979
1.	člen
Proračun občine Cerknica za leto 1979 obsega: — prihodke v skupnem
znesku od tega:		42,220.436,00
lastni prihodki splošna dopolnilna	24,260.874,75	
sredstva republike (od tega za nove naložbe din 8,300.000,00)	17,959.561,25	
— raporejeni prihodki:		42,220.436,00
za nove naložbe ostali razporejeni	8,300.000,00	
prihodki	33,820.436.00	
nerazporejeni prihodki	100.000,00	
2. člen		♦
Od prihodkov od prvega člena tega odloka, zmanjšanih za prihodke prenesene iz leta 1978, se odvaja 1 %> v rezervni sklad proračuna občine Cerknica.
3.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na žiro račun naslednjim koristnikom:
—	upravnim organom, temeljnemu sodišču Ljubljana enota Rakek, in ostalim pravosodnim organom,
—	medobčinskim službam,
—	družbenopolitičnim organizacijam,
—	krajevnim skupnostim,
—	skladu DPS.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo navedenim uporabnikom mesečno po dvanajstinah, zmanjšanih za 15 %>, a ne manj kot lanskoletna sredstva povečana za 10 %>, razen za Temeljno sodišče Ljublja-na-enota Rakek in Temeljno javno tožilstvo Ljubljana, kjer se nakazujejo sredstva po dvanajstinah. Sredstva za posebne namene se trošijo skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
Dokončna razporeditev sredstev proračuna bo izvršena po dokončnem poračunu sredstev s strani Republiškega sekretariata za finance v skladu z zakonom o republiškem proračunu za leto 1979 glede zagotavljanja dopolnilnih sredstev občinam.
4.	člen
V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 % ustvarjenih prihodkov v preteklem mesecu.
Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada.
5.	člen
O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb odloča Izvršni svet Skupščine občine Cerknica in o tem naknadno poroča občinski skupščini.
6.	člen
Če se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih prihodkov ne bodo v celoti realizirane, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev razporedi z virmiranjem na ostale postavke, kjer sredstev primanjkuje.
7.	člen
Izvršni svet skupščine občine odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
8.	člen
Tabela »bilanca prihodkov in splošna razporeditev prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1979« je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1979.
St. 400-2/74
Cerknica, dne 27. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
BILANCA
prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1979
prih8	Prlh0dkl		Znesek	Glavni namen	Splošni razpored prihodkov	Znesek
	Sredstva prenesena iz leta 1978	1,258.874,75	01	Dejavnost organov DPS	23,307.900,00
1	Davki iz OD in na dohodek	7,170.000,00	02	Dejavnost ljudske obrambe	2,432.000,00
2	Prometni davek, davek na premož.		03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	in na doh. od premoženja	12,982.000,00		organizacij	2,322.405,00
3	Takse	1,800.000,00	04	Negospodarske investicije	9,210.131,00
6	Prihodki upravnih organov		08	Socialno skrbstvo	2,354.200,00
	in drugi prihodki	350.000,00	09	Zdravstveno varstvo	148.300,00
7	Odstopljeni prihodki	700.000,00	10	Komunalna dejavnost	240.000,00
	Splošna .dopolnilna sred. republike	17,959.561,25	11	Dejavn. krajevnih skupnosti	411.000,00
			13	Odstopljeni prihodki	80.000,00
			16	Intervencije v gospodarstvu	1,324.500,00
			17	Tekoča proračunska rezerva	100.000,00
			18	Izločena sredstva rezervnega sklada	290.000,00
		42,220.436,00			42,220.436,00
	561.		hodka	ob vsakem izplačilu po davčnih	stopnjah, ki
Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 27. marca 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74, 38/74, 5/75, 1/76, 24/77 in 5/78) se 19. člen spremeni in glasi:
»Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega kosmatega do-
znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, po stopnji
2.	Od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni iporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč, po stopnji
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
3.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, po stopnji
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ka- •/, dar prevažajo mleko v zbiralnice mleka, prevoza kruha, odvoza in pluženja snega ter odvoza smeti in fekalij.
4.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov, po stopnji	40
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtnih dejavnosti p< odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnj i	5
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer- od lesenih zobotrebcev in Spin, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje rešet.«
2.	člen
V	24. členu se stopnja 25 "/o nadomesti s stopnjo 40 «/o.
3.	člen
V	25. členu se stopnja 35 °/o nadomesti s stopnjo 40 »/o.
4.	člen
V	31. a členu se beseda trikratnega nadomesti z 0,6-kratnega.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, razen 4. člena, ki se uporablja od 1. januarja 1979.
St. 422-18/72-7
Cerknica, dne 27. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
562.
Na podlagi 1., 3. in 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1979 snreiela
ODLOK
o sprememm oaioKa o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 17/73)
1.	člen
Spremeni se besedilo 1. odstavka 6. člena in se pravilno glasi:
»Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine Cerknica 32 dinarjev, glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala 31. decembra 1978.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-12/73-9
Cerknica, dne 27. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
563.
Na podlagi 16. in 23 člena zakona o financiranju splošnih družbenih notreb v družbenopolitičnih skup. nostih (Uradni list SRS. št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dnP 28. marca 1979 sprejela
O D I. O K
o proračunu občine Grosuplje za leto 1979
1.	člen
S proračunom občine Grosuplje za leto 1979 se zagotavlja financiranje	splošnih	družbenih potreb v
občini Grosuplje v letu 1979.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna	din
za leto 1979 znašajo:	45,706.000
in se razporedijo:
—	za tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna	45.259.400
—	za tekočo proračunsko	rezervo	446.600
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 se izloča v sredstva rezervnega sklada občine Grosuplje 1 ”/o vseh prihodkov, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta.
4.	člen
Prihodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev se namensko odstopajo v višini 100 %> posebnemu računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje.
5.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnemu organu občinske skupščine
—	občinskemu sodniku za prekrške
—	temeljnemu sodišču
—	sodišču združenega dela
—	družbenemu pravobranilcu samoupravljanja
—	temeljnemu javnemu tožilstvu
—	javnemu pravobranilstvu
—	upravi javne varnosti
—	medobčinskim inspekcijskim službam
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom
—	krajevnim skupnostim
—	posebnim računom.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
6.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
7.	člen
Občinski upravni organ lahko uporabi prihodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene in prihodke od komisijskih in meritvenih del za redno dejavnost.
8.	člen
Upravni organ Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih pridobi po 7. členu tega odloka.
9.	člen
Ce zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanja proračuna ne bo mogoče uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezervnega sklada proračuna.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
11.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1979 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
12.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračuna. 13 14
13.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Grosuplje je predsednik izvršnega sveta občine Grosuplje.
14.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), za ostale namene iz 1. točke 39. člena cit. zakona v zvezi z določbami 2. od-
stavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 200.000 din.
15.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje ter skrbi, da se med letom prihodke razporeja skladno z njihovim pritekanjem. če bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, da bi zagotovil proračunsko ravnovesje zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena na posamezne namene, vendar najevč za 10 % ali za začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Grosuplje.
16.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Grosuplje v I. trimesečju 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) dana posameznim uporabnikom oz. porabljena za posebne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna.
17.	člen
Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih, bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
St. 400-2/79
Grosuplje, dne 28. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
KOČEVJE
564.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list, št. 39/74) in 125. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/74) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 in seji družbenopolitičnega zbora dne 20. marca 1979 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Kočevje za leto 1979
1.	člen
Občinski proračun za leto 1979 obsega:
din
—	prihodke v znesku	34,473.155,90
Od tega
—	razporejene po posebnem delu
proračuna	34,181.791,00
—	nerazporejene (tekoča prorač. rezerva)
291.364,00
2.	člen
Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo Skupščini občine Kočevje v letu 1979, pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 »/o.
3.	člen
Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo Skupščini občine Kočevje v letu 1979, se v skladu z odlokom o občinskih blagovnih rezervah nameni 4% za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Prihodki, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnoscjo upravni organi ter prihodki, ki jih ustvarjata Temeljno sodišče Ljubljana — enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške Kočevje na območju občine Kočevje, so prihodki občinskega proračuna.
5.	člen
Izvršni svet občinske skupščine Kočevje je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74). Sredstva rezerve se smejo uporabiti največ do 50 %> zbranih sredstev.
6.	člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna občine Kočevje za leto 1979, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
7.	člen
Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1979, so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1979.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 400-4/79-3/1
Kočevje, dne 22. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk 1. r.
565.
Na podlagi 195. in 216. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 in seji družbenopolitičnega zbora dne 20. marca 1979 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Kočevje
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Sekretariat Skupščine občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) opravlja strokovne, organizacij sko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom skupščine občine, njenih zborov, delovnih teles in skupin delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije.
Sekretariat v okviru svojega delovnega področja opravlja strokovne in druge naloge za delegate, kijih Skupščina občine in njeni zbori delegirajo v skupščino skupnosti občin ljubljanske regije in v zbore Skupščine SR Slovenije.
Sekretariat sodeluje z delegati, delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini.
2.	člen
Sekretariat sodeluje v okviru svojega delovnega področja z izvršnim svetom skupščine občine, občinskimi upravnimi organi in službami, družbenopolitičnimi organizacijami v občini, s službami samoupravnih interesnih skupnosti in strokovnimi službami Skupščine SR Slovcenije.
II. DELOVNO PODROČJE SEKRETARIATA
3.	člen
Sekretariat:
—	pripravlja predlog, programa dela skupščine občine in njenih zborov ter pri tem godeluje s predsednikom skupščine občine, predsedniki zborov, izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi, strokovnimi službami skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in drugimi strokovnimi službami ter organi, ki kot predlagatelj obravnavanja zadev ali izvrševalci sklepov sodelujejo s skupščino občine;
—	skrbi za pripravo sej skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter pri tem sodeluje z delegacijami, konferencami delegacij in delegati, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter predlagatelji;
—■ sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov skupščine obline pri pripravi in sklicevanju sej ter obveščanju javnosti o delu skupščine, njenih zborov ali teles;
—	skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov in delegatov o zadevah, ki jih bodo obravnavali in o katerih bodo odločali v zborih skupščine občine ali drugih družbenopolitičnih skupnostih, na način kot je to določeno s poslovnikom skupščine občine;
—	skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj in pojasnil v zvezi z delom in nalogami občine, njenih zborov ali teles;
—	pripravlja predloge aktov ali gradiv v zadevah iz svojega delovnega področja na zahtevo skupščine občine, njenih zborov ali delovnih teles, delegacij, konferenc delegacij ter delegatov družbenopolitičnega zbora;
—	objavlja odloke in druge splošne akte, ki jih sprejme skupščina občine ali njeni zbori, če je tako določeno in na način kot je določen s poslovnikom o delu skupščine občine;
—	spremlja izvrševanje sklepov skupščine občine, njenih zborov ali delovnih teles ter vodi o tem evidenco;
—	opravlja strokovne in druge zadeve za delegate, ki jih zbori skupščine občine delegirajo v zbore Skupščine SR Slovenije in skupščino skupnosti občin ljubljanske regije;
—	opravlja strokovne in druge zadeve za delovna telesa skupščine občine ali njenih zborov, če tako določa akt o ustanovitvi teh delovnih teles;
—	opravlja strokovne in druge zadeve za družbene svete, če tako določa akt o njegovi ustanovitvi;
—	opravlja strokovne in druge zadeve za potrebe skupščine občine, njenih svetov ali delovnih teles, ki so določena s poslovnikom o delu' skupščine ali drugimi akti skupščine občine in njenih zborov;
—	pripravlja predlog predračuna sredstev za delo skupščine in sekretariata;
—	vodi dokumentacijo in ureja arhiv skupščine občine;
, — vodi evidenco o podeljevanju priznanj občine ter opravlja strokovno in administrativno delo za komisijo;
—	opravlja strokovne zadeve skupščine občine in njenih zborov.
4.	člen
Sekretariat opravlja svoje naloge v smislu določb tega odloka v obsegu delovnega programa skupščin«^, občine, njenih zborov ali delovnih teles ter drugih or." ganov, za katere opravlja strokovne in druge naloge določene v aktih o njihovi ustanovitvi
III.	ORGANIZACIJA SEKRETARIATA
5.	člen
Organizacija in delo sekretariata se določi tako, da je zagotovljeno strokovfto, učinkovito, racionalno in pravočasno opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka.
Strokovne in druge naloge v sekretariatu opravljajo delavci sekretariata v skladu s poslovnikom skupščine, tem odlokom in drugimi splošnimi akti skupščine občine in njenih zborov.
IV.	SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE
6.	člen
Sekretariat skupščine občine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina občine na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri, občinski konferenci SZDL Kočevje za 4 leta in je lahko ponovno imenovan.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine in predsednikom zborov pri izvrševanju njihovih pravic, dolžnosti in nalog, ki izhajajo iz statuta občine, poslovnika skupščine in drugih predpisov.
7.	člen
Sekretar skupščine organizira delo sekretariata in je za svoje delo ter delo sekretariata odgovoren skupščini občine.
Sekretar skupščine predstavlja sekretariat v okviru pravic in dolžnosti.
8.	člen
Sekretar skupščine občine je dolžan na zahtevo skupščine občine ali njenega zbora ali na lastno iniciativo poročati o svojem delu in o delu sekretariata, izvrševanju sklepov skupščine občine in daje pojasnila na vprašanja delegatov.
Sekretar skupščine sodeluje pri delu predsedstva skupščine občine in pomaga predsedniku skupščine pri delu predsedstva.
Sekretar skupščine sodeluje z vodstvi družbenopolitičnih organizacij občine, skupščinami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in njihovimi strokovnimi službami, izvršnim svetom skupščine občine in predstojniki občinskih upravnih organov pri pripravi programov dela, sej, gradiv za seje in drugimi nalogami, ki so povezane z delom skupščine občine.
V.	SAMOUPRAVLJANJE
»
9.	člen
Delavci sekretariata oblikujejo delovno skupnost xupno z upravnimi organi Skupščine občine Kočevje.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
10.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek delovne skupnosti, primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom in odlokom skupščine občine ter samoupravnimi akti delovne skupnosti.
Skupščina občine zagotavlja v proračunu občine sredstva za delo glede na pomen, zahtevnost nalog in obseg dela.
11.	člen
. Delavci delovne skupnosti sekretariata urejajo in uresničujejo svoje samoupravne pravice v delovni skupnosti upravnih organov občinske skupščine Kočevje.
12.	člen
Glede na način uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev delovne skupnosti sekretariata se uporabljajo določila odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah, pri čemer ima delovna skupnost sekretariata enak položaj kot delovne skupnosti upravnih organov.
13.	člen	'
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 9. člen odloka o temeljni organizaciji upravnih organov Skupščine občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/74).
IV.	KONČNA DOLOČBA
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-4/79-1/2
Kočevje, dne 22. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Savo Vovk 1. r.
566.
Na- podlagi 86., 87. in 88. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77),
2.	člena zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77) in 51., 202. ter 277. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela dne 22. marca 1979 sprejela
ODLOK
o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	člen
Ta odlok določa način delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zborom združenega dela občin Kočevje in Ribnica in drugimi organi občinske skupščine Kočevje.
2.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela/ Skupščine SR Slovenije z gospodarskega področja imata občini Kočevje in Ribnica po določilih zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77) skupen okoliš z enim delegatskim mestom.
Za področja: prosvete in kulture, sociale, zdravstva, kmetijske dejavnosti, obrti in podobnih dejavnosti in delovne skupnosti državnih organov se občina Kočevje za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije po zakonu združuje v okoliše z drugimi občinami, s katerimi ima dva skupna delegata oziroma enega skupnega delegata
3.	člen
Delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije delegirata zbora združenega dela oziroma skupine delegatov, ki jo oblikujeta zbora združenega dela s področja gospodarstva občin Kočevje in Ribnica.
4.	čleri
Zbora združenega dela kot konferenca delegacij za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije obravnavata in sprejemata stališča k.osnutkom oziroma predlogom družbenega plana, sistemskih zakonov, za katere se na osnovi programa dela predhodno sama
odločita, predloge predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma predpisov, ki urejajo obveznosti občinskih skupščin.
5.	člen
O tistih vprašanjih s področja gospodarstva, ki so na dnevnem redu seje Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, katerih pa zbora združenega dela nista obravnavala, obravnava in oblikuje stališča skupina delegatov, ki jo oblikuje za področje gospodarstva zbor združenega dela s posebnim samoupravnim sporazumom. Skupina tudi delegira delegata v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
6.	člen
Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela za področje gospodarstva šteje 12 delegatov.
V to skupino imenuje:
a)	zbor združenega dela občine Kočevje 8 delegatov
b)	zbor združenega dela občine Ribnica 4 delegate.
'7. člen
Skupina delegatov v skladu s 5. členom tega odloka obravnava vprašanja, o katerih sklepa Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, sprejema stališča do teh vprašanj, daje predloge za spremembe in dopolnitve k obravnavanim zadevam, daje amandmaje k predlogom zakonov, daje pobude za izdajo ali spremembo predpisov in delegira delegata na sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Člani skupine delegatov se morajo glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, s temeljnimi stališči delegacij in političnimi stališči Zveze sindikatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na osnovi teh smernic oziroma stališč skupina delegatov usklajuje ozirpma sprejema stališča in jih posreduje na seji Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije
8.	člen
Skupina delegatov dela na sejah.
Vodja skupine delegatov sklicuje seje in vodi skupino, podpisuje pooblastila delegatom, ki jih skupina delegira na sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupina.
9.	člen
Skupina lahko povabi k sodelovanju pri obravnavanju in odločanju o stališčih k posamezni zadevi, ki jo ima Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na dnevnem redu, tudi druge delegate, strokovnjake s tega področja. Skupina se za strokovno mnenje lahko obrača na IS občinske skupščine, upravne organe in na strokovne delavce občinske uprave oziroma na sekretariat občinske skupščine.
10.	člen
Skupina delegatov je dolžna zboroma združenega dela poročati o svojem delu in o delu delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. Skupina sprejme poslovnik o svojem delu s katerim podrobneje določi način dela skupine.
11.	člen
Način delegiranja delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije s področij, za katera se zaradi delegiranja delegatov v ta zbor občina Kočevje združuje v skupne okoliše z drugimi občinami, določi zbor združenega dela sporazumno z zbori združenega dela občin, za območje katerih so oblikovani skupni okoliši.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. -
St. 020-6/79-1/2
Kočevje, dne 22. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovko, dipl. inž. 1. r.
567.
Na podlagi 92. in 93. člena zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS. št. 24/77) in 51., 202. ter 277. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 ter seji družbenopolitičnega zbora, dne 20. marca 1979 sprejela
ODLOK
o načinu delegiranja delegatov občine Kočev.ie v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	člen
Ta odlok določa način delegiranja delegatov občine Kočevje v Zbor občin Skupščine SR Slovenije, način povezovanja skupine delegatov za delegiranje delegata z zbori občinske skupščine in drugimi organi ter organizacijami.
2.	člen
Zbori Skupščine občine Kočevje pošiljajo v Zbor občin Skupščine SR Slovenije v skladu z zakonom enega delegata.
3.	člen
Zbori občinske skupščine, kot konferenca delegacij na osnovi programa dela neposredno obravnavajo in zavzemajo stališča do zadev, ki so na dnevnem redu seje Zbora občin Skupščine SR Slovenije, predvsem pa .obravnavajo in sprejemajo stališča k osnutkom oziroma predlogom sistemskih zakonov oziroma predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov oziroma, ki urejajo obveznosti občine.
4.	člen
Zbori občinske skupščine pošiljajo delegata ha zasedanje Zbora občin Skupščine SR Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala, izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
5.	člen
Kadar zbori občinske skupščine ne obravnavajo zadev, ki so na dnevnem redu Zbora občin Skupščine SR Slovenije in ne zavzemajo stališča, opravi to delo skupina delegatov za delegiranje delegata v Zbor občin Skupščine SR Slovenije.
6.	člen
Skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije in vodjo skupine izvolijo zbori občinske skupščine izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitičhega zbora.
Skupina delegatov šteje 12 članov.
7.	člen
Skupina delegatov obravnava in sprejema stali-iča do vprašanj, ki so na dnevnem redu Zbora občin Skupščine SR Slovenije in jih zbori občinske skupščine niso obravnavali, delegira delegata v Zbor občin, poroča zborom občinske skupščihe o svojem delu in o delu delegatov v Zboru občin in opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti občinska skupščina.
Člani skupine delegatov se morajo glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu Zbora občin Skupščine SR Slovenije seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, s temeljnimi stališči konferenc delegacij in političnimi stališči Zveze sindikatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Na osnovi teh smernic oziroma stališč skupina delegatov usklajuje oziroma sprejema stališča in jih posreduje na seji Zbora občin Skupščine SR Slovenije.
8.	člen
Skupina delegatov ima pravico zahtevati od članov IS in drugih organov občinske skupščine pred oblikovanjem stališč in smernic, da podajo k posameznim zadevam ali vprašanjem strokovno mnenje.
Skupina delegatov lahko povabi k sodelovanju tudi druge delegate, delegate SIS, strokovnjake z določenega področja vprašanj, ki so na dnevnem redu Zbora občin.
9.	člen
Skupina delegatov dela na sejah.
Vodja skupine sklicuje seje in vodi skupino, podpisuje pooblastila delegatu, ki ga skupina delegira na sejo zbora občin in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupina.
10.	člen
Skupina delegatov sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi način dela skupine.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5/79-1/2
Kočevje, dne 22. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovko, dipl. inž. 1. r.
568.
Na podlagi 31. in 34. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) ter na podlagi 71. in 125. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela
ODLOK
o obveznem radiofotografskem slikanju prebivalstva v občini Kočevje v letu 1979
1.	člen
Zaradi zatiranja in preprečevanja tuberkuloze in drugih pljučnih bolezni bo izvedeno v letu 1979 obvezno radiofotografsko slikanje prebivalcev občine Kočevje starih nad 29 let.
2.	člen
Radiofotografsko slikanje je brezplačno. m
3.	člen
Radiofotografsko slikanje bo v času od 13. 6. do 20. 6. 1979.
4.	člen
Po opravljenem radiofotografskem slikanju mora vsaka oseba, ki jo obvesti zdravstvena služba, priti na kontrolni pregled.
5.	člen
Upravni organ pristojen za zdravstvo, določi razpored akcije in izda natančnejša navodila za izvedbo radiofotografskega slikanja.
6.	člen
Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek, kdor se ne udeleži radiofotografskega slikanja ali kontrolnega pregleda ali kdor ovira izvršitev tega odloka in ukrepov po zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem ilstu SRS.
St. 510-1/78-2/1
Kočevje, dne 22. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž. Lr.
569.
Na podlagi 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi In prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 125. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje
1.	člen
Pri tem odloku se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški za komunalno urejanje zemljišč, po katerih se v letu 1979 določa odškodnina za razlaščena stavbna zemljišča.
2.	člen
Odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče se določi po dohodku od stavbnega zemljišča, ki bi ga prejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljišču v površini 500 m2 sezidal družinsko stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 m2 po poprečni gradbeni ceni v razlastitvenem območju ob času razlastitve, zmanjšani za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča.
3.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine na območju občine Kočevje je 6.000 dinarjev.
4.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja za zemljišče v občini Kočevje znašajo 30 u/o od vrednosti Im1 stanovanjske površine. Kot osnova za izračun dohodka od stavbnega zemljišča se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo, ki znaša 4 "/o od vrednosti zgradbe.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje, objavljen v Skupščinem Dolenjskem listu, številka 9/1978.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 35-2/79-3/1
Kočevje, dne 22. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž. 1. r.
570.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega Izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77). 1„ 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 125. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. marca 1979, zbora zdru-
ženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje
I
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje.
II
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih.	.
III
Referendum bo v nedeljo dne 13. 5. 1979 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvedejo pa ga organi, ki vodijo postopek za volitve delegacij za skupščine občine in po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve.
IV
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Kočevje Glasovnica
za refemdum dne 13. 5. 1979 o uvedbi samoprispevka za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov družbenega standarda v občini Kočevje za dobo petih let, to je od 1. junija 1979 do 31. maja 1984.
Samoprispevek bi plačevali v času od 1. juhija 1979 do 30. junija 1981 v višini 1 "/o in v času od 1. julija 1981 do 31. maja 1984 v višini 2%>:
—	delavci od neto osebnih dohodkov;
—	upokojenci od pokojnin;
—	obrtniki in drugi nosilci zasebnih gospodarskih dejavnosti in samostojnih poklicev od čistega dohodka;
—	zavezanci davka od katastrskega dohodka od kmetijskih površin.'
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni občani:
—	od socialnih podpor, invalidnin in otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od nagrad;
—	od nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni;
—	od pomoči za opremo novorojenčka in drugih odhodkov socialnega značaja in družbene pomoči ter prejemkov iz zdravstvenega varstva;
—	od priznavalnin udeležencev NOV;
—	od osebnega dohodka in delovnega razmerja in od pokojnin, če mesečno ne presegajo 1.800 din. Delavci in upokojenci, ki so edini pridobitni člani družine in preživljajo dva ali več nepreskrbljenih družinskih članov, so oproščeni plačila samoprispevka, če njihov mesečni osebni dohodek iz delovnega razmer-
ja ali od pokojnine ne presega 900 din na družinskega člana.
Skupščina občine je pooblaščena, da lahko z odlokom spremeni cenzuse za oprostitev plačila samoprispevka v sorazmerju z gibanjii stroškov in osebnih dohodkov, ki jih za preteklo leto ugotovi Zavod SRS za statistiko;
—	od katastrskega dohodka, ki ne presega 5.000 din na gospodarstvo oz. 15.000 din letno, če zavezanec samoprispevka nima rednih mesečnih dohodkov izven kmetijske dejavnosti in je edini pridobitveni član družine ter preživlja tri ali več za delo nesposobnih družinskih članov.
Ne glede na višino katastrskega dohodka so oproščeni plačila samoprispevka kmetje stari nad 60 let, če je dohodek iz kmetijstva edini vir dohodka za preživljanje ter nimajo na kmetiji za delo sposobnih družinskih članov.	z
Glasujem
»ZA«	»PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »Za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »Proti«.
V
Na podlagi tako opredeljenih obveznosti plačevanja samoprispevka bi se zbrala v petletnem obdobju sredstva v višini 68,000.000 din, ki bi bila porabljena:
—	za sofinanciranje objektov splošnega družbenega pomena (dom ostarelih občanov, zdravstveni dom) v višini 20,000.000 din
—	za sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v krajevnih skupnostih v višini 48,000.000 din.
Za izvedbo del sofinanciranih iz samoprispevka bi bile odgovorne pristojne samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti.
,	VI
Za zbiranje sredstev samoprispevka bi bili odgovorni pristojni organi Skupščine občine Kočevje, nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka pa bi opravljale skupščine SIS, KS in občinska skupščina na podlagi letnih poročil pristojnega upravnega organa.
VII
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni s podrobnejšim predlogom programov delna območju posameznih KS, ki bi se sofinancirala iz samoprispevka.
VIII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-1/79-2/1
Kočevje, dne 22. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. Inž. I. r.
LITIJA
571.
Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 184. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, dne 28. marca 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1979 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Litija za leto 1979
1.	člen
S tem proračunom občine Litija za leto 1979 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občipi Litija v letu 1979.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 33,879.490 din in se razporedijo:	din
—	za splošne družbene potrebe	33,548.490
—	za tekočo proračunsko rezervo	331.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posameznim aktom Skupščine občine Litija ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno.
Med prihodke občinskega proračuna za leto 1979 so predvidena tudi dopolnilna sredstva iz naslova republiškega proračuna. Ker bo končna višina le-teh določena ■ na osnovi analize, temelječe na metodologiji šele v mesecu novembru 1979, se zato začasno omeji poraba sredstev proračuna občine Litija za 10 °/o.
4.	člen
Od prihodkov po prvi in drugi alinei prvega odstavka drugega člena se 1 % izloča v sredstva rezerve občine Litija.
5.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna, izvrševanje proračuna ne bi moglo uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve.
6.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna smejo prevzemati na račun proračuna občine obveznosti, ki bi presegale načrtovana sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Litija oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka.
Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna občine oz. delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev proračuna občine, če jim za te namene niso
posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbo in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
7.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v proračunu občine je odgovoren predstojnik organa oz. druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev proračuna občine odgovoren tudi vodja proračuna.
8.	člen
Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek proračuna občine, če ni s tem odlokom drugače določeno.,
9.	člen ,
Izvršni svet Skupščine občine Litija je pooblaščen, da odloči o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene in premalo predvidene izdatke proračuna.
10.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da v upravičenih primerih razporeja sredstva v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni.
11.	člen
izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Litija v višini 100.009 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74)
12.	člen
z,a nnance pristojen občinski upravni organ izvršuje kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov proračuna občine Litija.
13.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za prvo trimesečje 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev občinskega proračuna.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
St. 010-11/63
Litija, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Skupščine občine Litija za leto 1979
Vrsta prih.	Prihodki	Znesek
0	Sredstva prenesena iz prejšnjega leta	1,198.000
1	Davek na dohodek in davek na osebni dohodek	11,520.000
2	Prometni davek na premoženje in na	
	dohodke od premoženja	13,990.000
3	Takse	2,427.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	200.000
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	960.000
7	Prihodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	3,584.490
		
	Skupaj:	33,879.490
namen	Razpored prihodkov			Znesek
1	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti		19,684.940
2	Financiranje ljudske obrambe	in	
	OSTO		2,025.000
3	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij		2,108.800
4	Negospodarske investicije		3,082.000
08	Socialno skrbstvo		2,234.000
09	Zdravstveno varstvo		25.000
10	Komunalna dejavnost, urbanizem geodezija	in	2,641.750
11	Krajevne skupnosti		800.000
16	Intervencije v gospodarstvu		528.000
17	Tekoča proračunska rezerva in veznosti iz prejšnjih let	ob-	415.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva		335.000
	Skupaj:		33,879.490
572.
Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščna občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1979 sprejela
ODLOK
o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen
Da se zagotovi varstvo kmetijskih in gozdnih površin in v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih ter zagotovitve sredstev za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, zlasti pri izvajanju njenih nalog, varstva in nadomeščanja kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: odškodnina).
2.	člen
Kot kmetijska zemljišča po tem odloku se štejejo kmetijska zemljišča iz 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) za katerega do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
3.	člen
Ob gradnji se spremeni namembnost tiste površine zemljišča iz 2. člena tega odloka, ki je (praviloma po zazidalnem načrtu oziroma lokacijski dokumentaciji) namenjeno za gradnjo objekta in za normalno uporabo objekta (v nadaljnjem besedilu: funk-
cionalno zemljišče) s katerim razpolaga investitor objekta kot lastnik oziroma imetnik pravice uporabe. Površina funkcionalnega zemljišča se vpiše v odločbo o lokacijskem dovoljenju, ki ga predlaga občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve.
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se obravnava z urbanističnimi redi se kljub temu, da je parcela večja, vzame funkcionalno zemljišče velikosti 500 m2. V kolikor je zemljišče manjše od 500 m2 pa dejanska površina.
Za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih, to je tam, kjer so izdelani zazidalni načrti, se vzame celotna parcela kot jo izkazuje parcelacijski načrt.
4.	člen
Odškodnina se plača v enkratnem znesku od m* funkcionalnega zemljišča iz 3. člena tega odloka in sicer:
—	30 din od njiv, vrtov, travnikov, intenzivnih sadovnjakov, ekstenzivnih sadovnjakov, vinogradov, pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž I. in II. katastrskega razreda,
—	20 din od njiv, vrtov, travnikov, intenzivnihsa-dovnjakov, ekstenzivnih sadovnjakov, vinogradov, pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž III. in IV. katastrskega razreda,
—	10 din od njiv, vrtov, travnikov, intenzivnih sadovnjakov, ekstenzivnih sadovnjakov, vinogradov, pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž V. do VIII. katastrskega razreda.
5.	člen
V primeru spremembe namembnosti ksnefcijekih in gozdnih zemljišč za kamnolome, gramoznice, peskokope, dnevne kope in glinokope plača investitor odškodnino v višini 50 din od kvadratnega metra, ne glede na katastrski razred.
6.	člen
Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino, plača poleg odškodnine določene v 5. členu tega odloka še posebno odškodnino v višini 5 “/o prodajne cene za kubični meter izkopane rudnine. To odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo na podlagi prijave, ki jo mora v roku 15 dni po preteku vsakega tromesečja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine.
7.	člen
Ob spremembi namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč za gradnjo počitniške hišice plača investitor odškodnino kot je določeno v 4. členu tega odloka.
Za gradnjo počitniške hišice v kolikor je parcela večja od 500 m2 se vzame za objekt in funkcionalno zemljišče 500 m2, v kolikor pa je parcela manjša se vzame dejanska velikost.
8.	člen
Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč se plača po 4. členu tega odloka tudi v primeru ko gre za postavitev visoko napetostnih daljnovodov, v kolikor gre za 20 kV daljnovod ali daljnovod višje napetosti. V kolikor poteka daljnovod visoke napetosti skozi gozd se vzame za funkcionalno zemljišče vsa površina koridorja, če poteka preko kmetijskih zemljišč pa se vzame za funkcionalno zemljišče 25 m2 za vsako stojno točko pri A drogu in 10 m2 pri navadnem drogu. Odškodnina se ne plača le v primeru v kolikor Se gradijo daljnovodi visoke napetosti iz samoprispevka ali udeležbo samih občanov.
9.	člen
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Brez potrdila o plačilu odškodnine ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja- Odškodnina se plača na posebni račun kmetijske zemljiške skupnosti Litija.
10.	člen
Višino odškodnine v skladu z določili tega odloka odmeri zavezancu pristojni občinski upravni organ, oristojen za lokacijske zadeve.
11.	člen
Za določanje kultur in katastrskega razporeda veljajo podatki iz zemljiškega katastra. 12
12.	člen
Odškodnina po tem odloku se ne plača v primerih kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, potrebnega za gradnjo:
—	objekta, ki služi izključno za kmetijske namene,
—	gradnjo gozdnih prometnic, dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov, ki se gradijo z udeležbo sredstev, ki jih prostovoljno prispevajo občani,
—	gradnjo lokalnih cest z udeležbo sredstev, ki jih prispevajo občani,
—	gradnjo rastlinjakov,
—	potrebe JI,A ali za namene v okviru splošnega ljudskega odpora,
—	gradnjo objektov zaradi obrambe proti poplavam, gradnjo objektov za urejanje vodnega režima in varstva pred škodljivim delovanjem vode, erozijo, kakovosti voda, vodnih količin in zalog,
—	gradnjo objektov zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,
—	vodovodov, vodnih zajetij in vodovodnih rezervoarjev.
13.	člen
V primeru spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč za gradnjo šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih domov, socialnih ustanov, kulturnih objektov, telcsnokulturnih objektov, plača investitor odškodnino v višini 25 %> od višine odškodnine, določene v prvi, drugi in tretji alinei 4. člena tega odloka.
14.	člen
Čim se objekt, ki je bil po 11. členu — prva ali-nea oproščen plačila odškodnine, uporablja za nekmetijske namene mora investitor to sporočiti upravnemu organu, pristojnemu za gospodarstvo in takoj plačati odškodnino v smislu tega odloka.
15.	člen
Investitor, ki je zgradil objekt na kmetijskem ah gozdnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja ali, če spremeni namembnost brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti. kmetijskega in 'gozdnega zemljišča, kot je določeno v 4. členu tega odloka.
16.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 12/78).
17.	člen
ra ocuoK začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/74
Litija, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšck 1. r.
573.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine
Litija
1.	člen
Dolgoročni plan občine Litija se pripravi za obdobje od 1986 do leta 1995 z elementi plana do leta 2000.
Priprave morajo potekati sočasno s pripravami samoupravnih organizacij in skupnosti ter s pripravami drugih občin ljubljanske regije.
2.	člen
Izvršni svet skupščine občine pripravi in v letu 1983 predloži skupščini občine osnutek in predlog dolgoročnega plana občine.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija določi do 1. oktobra 1979 program dela za pripravo dolgoročnega plana.
Ta program mora upoštevati tudi priprave prostorskega plana občine Litija in mora vsebovati kriterije za določitev samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so dolžne pripraviti dolgoročni plan
4.	člen
Vse samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pripraviti dolgoročni plan sprejmejo programe za pripravo svojih dolgoročnih planov in zagotovijo hkrati sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine.
5.	člen
Dolgoročni plan občine se financira na podlagi dogovora o financiranju dolgoročnega plana občine, ki ga sklenejo izvršni svet skupščine občine, samoupravne organizacije in skupnosti in strokovne organizacije, ki bodo opravljale pogodbena dela. Za financiranje regionalnega dolgoročnega plana velja regijski dogovor.
6.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti za pripravo dolgoročnega plana je organ ali organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. 7 8
7.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana občine se prične takoj.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/79
Litija, dne 29. marca 1979.
574.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1979 spreiela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih
"	1. člen
Spremeni oziroma dopolni se odlok o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 1/79.
2.	člen
10.	člen odloka se nadomesti z naslednjim besedilom:
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje organizacija združenega dela, samostojni obrtnik ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnimi dejavnostmi:
1.	če ne priglasi obratovalnega časa pristojnemu upravnemu organu za izdajo obrtnih dovoljenj,
2.	če ima gostinske enote odprte dalj časa kot to določa odlok.
Za prekrške iz prvega odstavka se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din.
3.	člen
n. cien se nadomesti z naslednjim besedilom:
Z denarno kaznijo 500 din, ki se izterja takoj na mestu, se kaznuje samostojni obrtnik ter posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če nima obrata odprtega v določenem času,
2.	če nima ob vhodu v obrat in v obratu primerno označen obratovalni čas.
Z denarno kaznijo 300 din, ki se izterja takoj na mestu, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Denarno kazen takoj na mestu izterja tržni ali delovni inšpektor občinske skupščine.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/74
Litija, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 575.
Na podlagi 617., 628. in 633. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 148. in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela, dne 28. marca 1979 in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. marca 1979 sprejela
ODLOK
o imenovanju začasnega organa v TOZD Kamin v Ljubljani, Tesovnikova 31
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad odreja v TOZD Kamin v Ljubljani, Tesovnikova 31 zaradi motenj v samoupravnih odnosih in huje prizadetih družbenih interesov, v smislu 619. in 620. člena zakona o združenem delu naslednji začasni ukrep družbenega varstva:
— imenovanje začasnega organa v TOZD Kamin
2.	člen
Za začasni organ se imenuje Albert Erman, dipl. inž. metalurgije, namestnik direktorja TOZD Gra-mex.
3.	člen
začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega odloka, dokler he bodo odstranjene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delovnih ljudi oz. družbenih interesov, vendar največ za dobo enega leta.
4.	člen
Ko začne z delom začasni organ, preneha opravljati funkcijo poslovodnega organa vršilec dolžnosti direktorja TOZD Kamin v Ljubljani Jalšcvec Ivan.
5.	člen
Začasni organ je dolžan, da v 15 dneh po spre-govornosti individualnega poslovodnega organa TOZD Kamin, ki jih ima po ustavi, zakonih in drugih predpisih, ter samoupravnih' splošnih aktih TOZD Kamin oz. delovne organizacije Vegrad. Začasni organ zastopa in predstavlja TOZD Kamin.
6.	člen
Začasni organ je dolžan, da v 15 dneh po sprejemu odloka izdela sanacijski program za odpravo razlogov, zaradi katerih je prišlo do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbenih interesov. Program predloži v obravnavo Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se:
— odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju TOZD,
—	vskladijo sprejeli samoupravni splošni akti in sprejmejo akti, ki jib delavci še niso sprejeli,
—	zagotovi uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev,
—	zagotovi obveščanje delavcev o poslovanju, o materialno finančnem stanju, o rezultatih dela in o vseh vprašanjih, ki so bistvenega pomena za uveljavljanje družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev v združenem delu.
7.	člen
Začasni organ je dolžan mesečno obveščati Skupščino občino Ljubljana Bežigrad in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi razmer zaradi katerih se sprejema ta odlok.
Začasni organ lahko predlaga skupščini občine, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
8.	člen
Delavski svet TOZD Kamin je dolžan izvesti postopek za imenovanje individualnega poslovodnega organa TOZD Kamin v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi in ustreznimi določili statuta TOZD Kamin.
9.	člen
Odločitev o imenovanju začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register pri Temeljnem sodišču Ljubljana.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 023-3/78-6
Ljubljana, dne 28. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA VIC-KUDNIK 576.
Na podlagi 175. člena statu'a občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 31/76 in 8/78) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979 (Uradni li$t SRS, št. 30/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvi odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14/74, 5/75, 29/75, 5/77, 3/78 in 9/78) se 3. člen črta.
2.	člen
V	5. členu odloka se stopnja »0,5 %>« nadomesti s stopnjo »0,12 0/e«.
3.	člen
V	19. členu odloka se znesek »25.000« nadomesti z zneskom »50.000«.
4.	člen
J peti vrsti 27. člena med besedama »najemnine, zmanjšan« se za vejico doda besedilo naslednje vsebine:
»ter dohodek zakupne vrednosti poslovnega prostora v lastni stavbi, ki je občanu priznana med poslovne stroške dejavnosti«.
5.	člen
Odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o davkih občanov se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje, razen določb 2. člena, ki se uporabljajo od 1. aprila 1979 dalje.
St. 422-354/79
Ljubljana, dne 27. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
LOGATEC
577.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbota krajevnih skupnosti, dne 26. marca 1979 sore-jela
ODLOK
o proračunu občine Logatec za leto 1979
1.	člen
mn
Lastni prihodki proračuna občine Lo-
gatec za leto 1979 znašajo	16,945.000
—	prenešena sredstva iz	leta 1978	2,203.000
Skupaj prihodki	19,148.000
—	razporejeni prihodki	18,958.000
—	tekoča proračunska rezerva	190.000
2.	člen
V sredstva rezerv se v letu 1979 izkaže 1 °/e skupnih letnih prihodkov občine Logatec, vplačajo pa se mesečno na poseben žiro račun sredstev rezerv pri Skupščini občine Logatec.
3.	člen
Vsi porabniki družbenih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom.
Porabniki ne morejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene v proračunu za leto 1978.
4.	člen
vsi porabniki sredstev občinskega proračuna razpolagajo s sredstvi samostojno v skladu z zakonom.
Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah so prihodki proračuna občine Logatec za leto 1979.
5.	člen
Za pravilno in zakonito uporabo sredstev proračuna in sredstev pridobljenih za delo upravnih organov Skupščine občine Logatec sta odgovorna predsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec, ali drug član izvršnega sveta, ki ga zato pooblasti in računovodja.
6.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 200.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin po določbah 1. točke 39 člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
7.	člen
za proračun pristojen občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna. Upravni organ določen v 1. odstavku tega člena v zvezi z ugotovitvami nazora obvešča Izvršni svet Skupščine občine Logatec.
8.	člen
Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 010-5/79
Logatec, dne 26. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. Inž. 1: r.
Pregled in splošni razpored prihodkov proračuna občine Logatec za leto 1979
Vrsta
prih.
Prihodki
Skupaj
din
Štev.
glav.
namena
Odhodki
Skupaj
din
1	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja
3	Takse
5	Prihodki po posebnih predpisih
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki
7	Prenesena sredstva
Skupaj prihodki:
19,148.000
6.105.000
9.088.000
1.040.000 212.000
500.000
2.203.000
578.
Na podlagi 70. in 91. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 7/74) in na osnovi zakonov o samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/74 in 39/74) ter v skladu z 42. in 133. členom statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec sprejela na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1979
ODLOK
o spremembi odloka o prispevkih in prispevnih stopnjah za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini
Logatec
1.	člen
Spremeni se odlok o prispevkih in prispevnih stopnjah za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 1/79).
2.	člen
V	1. členu odloka se spremeni datum 1. 1. 1979 in se nadomesti z datumom 1. 4. 1979.
3.	člen
V	2. členu odloka se spremenijo stopnje prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in se glasijo:
•/.
—	za	zvezo skupnosti otroškega varstva	2,16
—	za	občinsko skupnost otroškega varstva	1.12
—	za	vzgojo in osnovno izobraževanje	6.96
—	za	kulturo	0.82
—	za	telesno kulturo	0,33
—	za	zdravstveno varstvo	6,42
—	za	socialno skrbstvo	0,76
—	za	zdravstveno varstvo	1,46
—	za	zaposlovanje	0,17
4.	člen
V 3. členu se besedilo spremeni in glasi:
»Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi
01	Dejavnost organov družbenopolitične	
	skupnosti	12,222.905
02	Ljudska obramba •	1,670.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	nizacij	1,653.095
04	Negospodarske investicije	1,520.000
08	Socialno skrbstvo	890.000
09	Zdravstveno varstvo	7.000
10	Komunalna dejavnost	63.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	745.000
16	Intervencije v gospodarstvu	187.000
18	Vezana in izločena sredstva	190.000
	Skupaj odhodki	19,148.000
v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprile 1979 dalje«.
St. 010-10/78
Logatec, dne 26. marca 1979.
Predsednik
v Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
579.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 6/76), odloka o sprejetju družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1981 do 1985 (Uradni list SFRJ, št. 66/78), odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 22/78) ter 133. člena statuta občine Logatec, je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. marca 1979, sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Logatec od leta 1981 do 1985
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede postopek za pripravo družbenega plana občine Logatec za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan občine Logatec).
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec pripravi in v prvi polovici leto 1980 predloži Skupščini občine Logatec osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog družbenega plana občine Logatec.
3.	člen
Skladno z načeli sočasnega planiranja, sprejmejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov.
Vse samoupravne organizacije in skupnosti morajo zagotoviti, da bodo njihovi programi dela in celoten potek aktivnosti za pripravo planov usklajeni časovno in vsebinsko s programom dela za pripravo družbenega plana občine Logatec in da bodo samoupravni sporazumi o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oz. predloga družbenega plana občine Logatec.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec bo najkasneje do konca drugega četrtletja 1979 predložil skupščini občine predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Logatec in predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana občine Logatec.
Izvršni svet Skupščine občine Logatec bo predložil skupščini občine osnutek do 30. junija 1980, predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Logatec do 31. oktobra 1980.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec sprejme natančnejši program dela za pripravo družbenega plana občine Logatec, v katerem bo opredelil posamezne faze planiranja, določene naloge, organe in službe, ki so odgovorne za izvršitev ter roke.
Program dela iz prejšnjega odstavka bo vključeval tudi pripravo prostorskega plana občine Logatec (Uradni list SRS, št 21/78).
6.	člen
Sredstva za pripravo in izdelavo družbenega pla- * na občine Logatec bodo zagotovljena v proračunu občine Logatec za leto 1979 in 1980.
7.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine Logatec je oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Logatec.
8.	člen
Dela pri pripravi družbenega plana občine Logatec se pričnejo takoj. 9
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/79
Logatec, dne 26. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
580.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 133. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnošti dne 26. marca 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Logatec za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2000
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede postopek za pripravo dolgoročnega družbenega plana občine Logatec za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni družbeni plan občine Logatec).
2.	člen
Izvršni svet SO Logatec pripravi osnutek v drugem četrtletju 1983 in v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog dolgoročnega družbenega plana občine Logatec.
3.	člen
Za pripravo dolgoročnega družbenega plana občine Logatec izdela in sprejme Izvršni svet občine Logatec program dela, s katerim bodo opredeljene posamezne faze planiranja, roki za izvedbo, določene naloge, organi in službe, ki so zadolžene za izvršitev.
V program dela po prejšnjem odstavku se vključujejo tudi naloge, ki izhajajo iz odloka o obvezni pripravi prostorskega plana občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/78).
4.	člen
Skladno z načelom sočasnosti planiranja velja plansko obdobje iz 1. člena tega odloka, za vse nosilce in udeležence v sistemu družbenega planiranja.
Kriteriji za določitev organizacij in skupnosti, ki bodo morale pripraviti dolgoročne družbene plane, bodo opredeljeni s programom dela za pripravo dolgoročnega družbenega plana občine Logatec.
5.	člen
Sredstva za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega družbenega plana občine Logatec zagotovi Skupščina občine Logatec iz proračuna.
6.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega družbenega plana občine Logatec je oddelek ta gospodarstvo in finance.
7.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 010-6/79
Logatec, dne 26. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. I. r.
SEVNICA
581.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Sevnica za leto 1979
I
1.	člen
din
Skupni prihodki občinskega proračuna zmašajo	37,029.802
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	36,736.802
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	293.000
2.	člen
Sredstva rezerve se oblikujejo v višini 1 % od vseh doseženih prihodkov razen od dopolnilnih sredstev in prenesenih sredstev iz prejšnjega leta.
3.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec, oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna.
4.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih za redno dejavnost organov DPS, se podrobneje razporedijo za posamezne namene s finančnimi načrti njihovih samoupravnih organov. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna:
— za leto 1979 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Občinski organi ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1979 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Sevnica, oziroma aktom Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica, izdanih na podlagi odloka
Obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati le, če so zagotovljeni tudi viri prihodkov zanje.
5.	člen
Planirani odhodki za prostorski program, izvajanje geodetskih del ter občinske blagovne rezerve, se lahko izvršujejo po verifikaciji s strani pristojnih republiških organov.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča rezerva).
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve (rezervni sklad) za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) do zneska
300.000	din.
8.	člen
Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v; celoti, lahko Izvršni svet Skupščine občine Sevnica prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna pri čemer so mu uporabniki na njegovo zahtevo dolžni pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev.
10.	člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 in njihova razporeditev sta vsebovani v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.	I
St. 400-4/79-3
Sevnica, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
582.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 172. člena statuta občine Sevnice (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/73, 16/74, 6/75, 45/76, 4/77, 5/78 in 28/78) se v 10. členu prva točka spremeni tako, da se glasi:
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1.	od katastrskega dohodka negozdnih površin: v II. skupini 8,5 %>, v III. skupini 5,6 %>, v IV. skupini 3,5 “/o.
Davčno knjigovodstvo je dolžno ustrezni znesek, ki predstavlja povečani davek za 1 f/o odvajati na poseben račun v smislu 2. točke 9. člena samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Sevnica.
2.	člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
Občinski davek od obrtnih dejavnosti (po odbitku) v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku) se plačuje:
A. davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti:
•/«
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig,
revij in podobno; od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno	10
2.	od prodaje srečk in vplačil pri športni na-
povedi ter pri lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov domače obrti, od dohodkov potujočih zabavišč, od provizij poslovnih agentov, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči	j 20
3.	od poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od
dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	30
4.	od dohodkov oseb, ki priložnostno oprav-
ljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke, od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	40
Davka iz obrti in drugih priložnostnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki za opravljena priložnostna fizična dela na družbenih kmetijskih posestvih in KS.
Po tem členu so oproščeni plačila občinskega davka tudi oskrbovanci domov počitka od dohodkov, ki jih prejmejo za delo v delovni terapiji, zbiralci odpadnega materiala (papirja, železo, steklo itd.), zavezanci od dohodkov, doseženih z zbiranjem mleka, prevozom mleka od proizvajalne do skupne zbiralnice mleka, od dohodkov doseženih od prevoza smeti, odpadkov in fekalij, ne glede ali je prevoz opravljen s konjsko vprego ali motornim vozilom za pooblaščeno komunalno delovno organizacijo in od dohodkov doseženih s prenosom mrličev v domovih počitka, od dohodkov, ki jih dosegajo invalidi, kategorizirani pri invalidski komisiji skupnosti za zaposlovanje.
3.	člen
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
Stopnja davka iz intelektualnih storitev po odbitku je proporcionalna in znaša 40%.
4.	člen
V 27. členu drugi odstavek znaša stopnja davka 40%.
5.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1979 dalje.
St. 42-4/79-4
Sevnica, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
583.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 5. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1931 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 22/78) ter 86. in 171. člena statuta je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana razvoja občine Sevnica za obdobje od leta 1981 do leta 1985
1.	člen	■»
Družbeni plan razvoja občine Sevnica se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do leta 1985.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica pripravi in v prvi polovici leta 1980 predloži Skupščini občine Sevnica osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog družbenega plana razvoja občine Sevnica.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica bo do konca prvega polletja predložil Skupščini občine Sevnica predlog smernic za pripravo družbenega plana razvoja občine Sevnica, do 30. septembra 1979 pa predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana razvoja občine Sevnica.
Izvršni svet' Skupščine občine Sevnica bo predložil Skupščini občine Sevnica predlog dogovora o temeljih družbenega plana razvoja občine Sevnica do 31. decembra 1979.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica aoioci program dela za pripravo družbenega plana razvoja občine Sevnica, s katerim bodo opredeljene posamezne faze planiranja, določene naloge, organi in službe, ki so zadolžene za njihovo izvršitev ter roki in način financiranja za realizacijo teh nalog.
Program dela za pripravo družbenega plana razvoja občine Sevnica iz 1. odstavka tega člena upošteva tudi pripravo prostorskega plana občine Sevnica po odloku o pripravi prostorskega plana občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 22/78) in pripravo dolgoročnega plana občine Sevnica po odloku o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000.
5.	člen
Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana razvoja občine Sevnica in da bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z rokom, ki je predviden za predložitev osnutka, oziroma predloga družbenega plana občine Sevnica.
6.	člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana razvoja občine Sevnica se v občinskem proračunu zagotovijo finančna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana razvoja občine Sevnica.
7.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana razvoja občine Sevnica je strokovna služba za planiranje pri upravnih organih Skupščine občine Sevnica.
8.	člen
Delo na* pripravi družbenega plana občine Sevnica od leta 1981 do leta 1985 se prične takoj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-2/79-3
Sevnica, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
584.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter 86. in 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000
1. člen
Dolgoročni plan občine Sevnica se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000.
2.	člen
Izvršni svet občine Sevnica pripravi in v prvi polovici leta 1983 predloži Skupščini občine Sevnica osnutek, v zadnjem četrtletju leta 1983 pa predlog dolgoročnega plana občine Sevnica.
V
3.	člen
Izvrsni svet" občine Sevnica določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Sevnica.
4.	člen
Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju.
Dolgoročne plane sprejemajo:
—	organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev;
—	organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembno posega v prostor;
—v vse tiste samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Kriteriji za določitev organizacij združenega dela iz tega odstavka bodo opredeljeni s programom dela iz
3.	člena tega odloka.
5 člen
vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine Sevnica.
6.	člen
Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine Sevnica se zagotovijo v obdobju 1980—1983 potrebna sredstva v občinskem proračunu za vsako leto posebej.
Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu se prenesejo v prihodnje leto za isti namen*,
7.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine Sevnica je strokovna služba za planiranje pri upravnih organih Skupščine občine Sevnica.
8.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana občine Sevnica se prične takoj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/79-3
Sevnica, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
585.
Na podlagi 4. točke 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, St. 18-1146/7 in 2-43/78) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1979 sprejela
ODLOK
o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku i neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov
1.	člen
Ta odlok ureja postopek v zvezi z registracijo, cepljenjem, označevanjem, postopek z neregistriranimi psi in rejo psov na območju občine Sevnica.
Na območju občine Sevnica lahko redijo občani ali pravne osebe pse pod pogoji, ki so določeni v tem odloku.
2.	člen
Po tem odloku se pse razvršča v:
a)	pse čuvaje,
b)	lovske in športne pse,
c)	druge pse.
Psi čuvaji so psi, ki jih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovarn, vrtov in podobnega. Za pse čuvaje se lahko uporabi pasemske in nepasemske pse. V prijavi je treba navesti objekt čuvanja.
Lovski in športni psi služijo potrebam lova in športa, toda samo tisti, ki so čistokrvni in svojo čistokrvnost dokazujejo z veljavnim rodovnikom. V to kategorijo se razvrstijo tudi službeni psi varnostnih organov, JLA, lavinski in reševalni psi, vzgojeni za javne nastope in psi za vodenje slepih.
Med druge pse se šteje gse, ki niso razvrščeni v 2. in 3. odstavku tega člena.
V posamezno kategorijo razvršča pse pristojni občinski upravni organ. V dvomljivih primerih si upravni organ pridobi mnenje kinološke organizacije.
3.	člen
Vsako gospodinjstvo lahko redi samo enega psa, starejšega več kot 6 mesecev, če pa so psi lovski ali rodovniški, lahko redi največ dva psa.
Izjemoma lahko gospodinjstvo redi tudi več psov, če si pridobi dovoljenje občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, katero se izda po predhodnem mnenju veterinarske inšpekcije in privolitve hišnega sveta, oziroma lastnika stanovanjskega objekta.
4.	člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev prijaviti zaradi vpisa v register psov v roku 8 dni po nabavi.
Kdor pride s psom na območje občine Sevnica na bivanje, daljše od 30 dni, mora psa prijaviti v roku 8 dni po prihodu.
Če se priklati na dvorišče tuj pes, ali zadržuje v nJeni okolici, je lastnik zgradbe, odnosno upravljalec zgradbe dolžan to v 24 urah javiti veterinarski službi (veterinarski postaji).
5.	člen
Psa je potrebno prijaviti ali odjaviti pri Posavskem veterinarskem zavodu Brežice, delovna enota Sevnica, ki vodi register psov.
6.	člen
V	register se vpiše ime in priimek ter naslov lastnika ali imetnika psa, ime, pasma, opis in starost psa ter določi njegova številka v register.
V	register psov se vpišejo na predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za izvajanje ukrepov, za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
Ob prijavi psa izda pooblaščena veterinarska organizacija potrdilo o vpisu v register, ob priliki cepljenja psa pa pasjo znamko.
7.	člen
Posestnik je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, pokončanje, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov pri organizaciji, pri kateri je bil pes prijavljen v register psov.
V	primerih iz 1. odstavka tega člena, če pes pogine ali je ubit, je posestnik dolžan vrniti pasjo znamko organizaciji, ki jo je izdala.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence se opravi na stroške lastnika psa.
8.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi. Popadljivi psi in psi, ki jih imajo posestniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali zaprtem prostoru ali pripeti na verigi, vendar tako, da ne ogrožajo ljudi, ki želijo priti do vhodnih vrat. Veriga ne sme biti krajša od treh metrov. Posestnik mora ob prostoru, kjer je pes pripet namestiti napis »HUD PES«. Opozorilni napis mora biti viden z javne ceste.
9.	člen
Če je pes nevaren za okolico in ga ni moč zavarovati, ali če posestnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, se mu psa odvzame in humano pokonča na stroške posestnika. O odvzemu psa določa pristojni občinski upravni organ na predlog občanov, stanovalcev ali Društva proti mučenju živali.
10.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne gib-' lje prosto in brez nadzorstva.
V	urbaniziranih območjih se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo imeti nagobčnik
<	11. člen
Psov, razen službenih psov organov milice, enot JLA in psov vodnikov ni dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, zabavišča, na javne prireditve, razen če so prostori prirejeni za to.
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča.
Prepoved iz 1. odstavka tega Člena ne velja za lovske in šolane pse, ki spremljajo lastnika na potovanju ali kadar je lastnik iz drugih objektivnih razlogov prisiljen imeti psa pri sebi.
V	takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop v javni prostor pa mora odobriti upravitelj takega prostora.
12.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigo in da se smejo gibati zunaj bivališča le z nagobčniki in na vrvici;
Ce je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje takega psa na stroške posestnika.
13.	člen
Posestnik psa mora skrbeti za pravilno nego, prehrano in zdravstveno zaščito psa in preprečevati mučenje.
Kadar pes zboli, mora posestnik psa takoj poskrbeti za njegovo zdravljenje.
Ni dovoljeno imeti psov, ki s stalnim laježem, zavijanjem, tuljenjem ali kako drugače motijo občane ali onesnažujejo okolico.
14.	člen
Za vzgojo in vzgajanje pasjih mladičev ter šolanje psov mora posestnik urediti prostore, ki ustrezajo minimalnim higienskim pogojem za tako dejavnost.
15.	člen
V stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse le v soglasju s hišnim svetom ali dovoljenjem lastnika zgradbe.
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase stavb ne smejo biti psom stalna bivališča.
16; člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem (zaščitnem) cepljenju mora posestnik sam oziroma odrasla oseba pripeljati psa na določeno zbirno mesto.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora omogočiti posestnikom psov, da lahko pripeljejo pse na cepljenje tudi v popoldanskih urah.
17.	člen
Če se pri psu ali mačku pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzrokov na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje), mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben dobro zaprt prostor, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji. 18
18.	člen
Če pes ugrizne človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi ali za to izve, takoj obvestiti naj bližjo veterinarsko organizacijo ali zdravnika.
Psa, ki je ugriznil človeka, je treba 15 dni veterinarsko nadzorovati ne glede na to ali je bil pes proti steklini cepljen ali ne. Pes mora biti v času opazovanja izoliran od drugih živali in ljudi.
Veterinarski nadzor opravi pooblaščena veterinarska organizacijo potem, ko dobi prijavo o ugrizu.
Stroški za veterinarsko nadzorstvo nad psom, ki je ugriznil človeka, gredo v breme posestnika psa.
19.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter da se preprečuje škoda, mora veterinarska higienska služba v občini v občasnih akcijah loviti pse brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamk, ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno upoštevati principe humanosti.
Psa, ki je bil ulovljen v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena se na zahtevo vrne posestniku, če ta dokaže lastništvo psa z evidenco o prijavi in cepljenju psov.
20.	člen
Lastnik psa oziroma posestnik lahko zahteva vrnitev psa v 4 dneh od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z ulovom in oskrbo psa.
Če lastnik oziroma posestnik ne zahteva vrnitev psa v določenem roku oziroma če ne plača oskrbnih in ulovnih stroškov, se psa humano pokonča, lahko pa se ga izroči tudi drugi osebi.
21.	člen
Ulov psa po določilih tega odloka opravlja veterinarska higienska služba pri pooblaščeni veterinarski organizaciji s pomočjo sodobnih sredstev in na human način.
Veterinarska inšpekcija lahko po potrebi pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog po tem odloku.
22.	člen
O vlogah občanov, ki se vlagajo na podlagi 19. in 20. člena tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
23.	člen
Kdor najde poškodovanega ali poginulega psa, mora o tem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, katera mora takoj poskrbeti za odstranitev psa.
Pse, za katere je mogoče ugotoviti posestnika (pasja znamka), je sporazumno z lastnikom potrebno zdraviti, če je pes poškodovan. Posestnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdbi psa.
24.	člen
Z denarno kaznijo od 300 din do 5.000 din se kaznuje za prekrške posameznik ali pravna oseba — posestnik psa:
—	če ne skrbi za ukrepe iz 10. člena tega odloka;
—	če vodi psa v prostore, ki so navedeni v H. členu tega odloka;
—	če ne upošteva določil 12. člena tega odloka;
—	če ne skrbi, da je pes ob javnem razglasu preventivno cepljen proti steklini (16. člen odloka);
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi,, da so se pri psih ali mačkah pojavili znaki, po katerih se sumi na steklino (17. člen odloka);
—	če ne poskrbi, da je pes, ki je ugriznil človeka 15 dni po ugrizu pod veterinarskim nadzorstvom (18. člen odloka).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 din do 3.000 din.
25.	člen
Z denarno kaznijo od 200 din do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba — posestnik psov:
—	če ne upošteva določil 3. člena tega odloka;
—	če psa ne prijavi zaradi vpisa v register (4. člena odloka);
—	če ne prijavi pogina, odtujitve ali vsake druge spremembe v zvezi z rejo psov (7. člen odloka);
—	če ne poskrbi za ukrepe iz 8. člena tega odloka;
—	če njegov pes z laježem ali kako drugače moti občane ali onesnažuje okolico (13. člen);
—	če ne obvesti pristojne službe, da je pes ugriznil človeka (18. člen odloka).
26.	člen
Posestniki psov morajo v roku e mesecev po uveljavitvi tega odloka število psov prilagoditi določbam tega odloka.
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/79-3
Sevnica, dne 29. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 586.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 162. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1979 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1979
Skupni prihodki občinskega . proračuna za leto 1979 znašajo:	38,590.000
od tega:
za razporeditev v posebnem delu proračuna občine	38,240.000
za tekočo proračunsko	rezervo	350.000
2.	člen
V	sredstva rezerve se bo vlagalo 1«/» od tekočih Prihodkov proračuna.
3.	člen
V	skupne prihodke po 1. čleriu tega odloka so všteta sredstva iz lastnih prihodkov občine ter dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna.
4.	člen
Sredstva, zagotovljena za dejavnost družbenopo-Ričnih organizacij v občini in sredstva zagotovljena
krajevnim skupnostim za napredek in financiranje delegatskega sistema ter sredstva namenjena ostalim koristnikom, se bodo nakazovala neposredno iz proračuna občine na žiro račune navedenih organizacij oziroma koristnikov po dvanajstinah.
5.	člen
skladu z drugim odstavkom 19. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, sredstva, ki jih pridobi temeljno sodišče — enota v Slovenskih Konjicah iz naslova stroškov kazenskega postopka in poprečnin v kazenskem postopku predstavljajo dohodek za funkcionalne namene Temeljnega sodišča v Celju in se izkažejo v finančnem načrtu sodišča.
6.	člen
Zaradi tega, da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo za finance pristojen občinski upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna.
7.	člen
Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo za planom, bo izvršni svet občinske skupščine zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja začasno zmanjšal zneske razporejene v posebnem delu proračuna proračunskim uporabnikom linearno do 10% in uskladil proračunske odhodke s prihodki ter sprejel druge ustrezne ukrepe.
8.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da v primeru nedoseganja planirane rasti družbenega proizvoda v združenem delu, porabnikom proračunskih sredstev linearno zniža v proračunu planirana sredstva za procent nedoseganja nominalne rasti družbenega proizvoda, z izjemo sredstev planiranih za priznavalnine borcem NOV.
9.	člei.
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve do višine 500.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz druge točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78).
10.	člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1979, ki je sestavni del tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-2/79-1
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1979
prih?	Prihodki		Znesek	St. glav. namena	Splošni razpored prihodkov	Znesek
1	Davki na dohodek iz osebnega		01	Dejavnost organov družbeno-	
	dohodka	15,327.000,—		političnih skupnosti	23,816.825,—
2	Davki	13,094.000,—	02	Ljudska obramba	2,103.350,—
3	Takse	1,684.000,—	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
5	Prihodki po posebnih predpisih	2,268.000,—		organizacij	1,672.732,—
6	Prihodki upravnih organov in		04	Negospodarske investicije	1,819.104,—
	drugi prihodki	1,147.000,-	08	Socialno skrbstvo	3,265.678,—
7	Prihodki od drugih družbeno-		09	Zdravstveno varstvo	96.000,—
	političnih skupnosti	4,355.477,—	10	Komunalna dejavnost	2,241.555,—
	Prenesena sredstva iz prej S. leta	714.523,—	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	858.303,—
			13	Odstopljeni prihodki	765.000,—
			14	Intervencije v gospodarstvu	1,205.154,—
			17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	396.299,—
			18	Izločena sredstva rezerv	350.000,—
	Skupaj:	38,590.000,—	Skupaj:		38,590.000,—
5S7.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 54. členu zakona o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-46/76), 40., 41., 42., 43. in 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1979 in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma do leta 2000
1.	člen
S tem odlokom se skladno s sistemom družbenega planiranja, določajo obvezne priprave dolgoročnega plana občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2000.
2.	člen
Dolgoročni plan občine se pripravi na podlagi povezanosti, ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega in prostorskega razvoja, skladno z odlokom o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 7-391/79) in odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 16/78).
Delo na pripravi dolgoročnega družbenega plana se prične takoj.
3.	člen
Nosilec akcije za pripravo dolgoročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma do leta 2000 je izvršni svet občinske skupščine skupno s svetom za dolgoroč-
ni razvoj in planiranje Skupščine občine Slovenske Konjice.
4.	člen
Izvršni svet skupščine občine pripravi in v letu 1983 predloži skupščini občine osnutek in predlog dolgoročnega plana občine.
5.	člen
Izvršni svet skupščine občine določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine in določi nosilce in udeležence dolgoročnega planiranja v skladu s 6. členom tega odloka.
6.	člen
Dolgoročne plane sprejemajo zlasti:
—	organizacije združenega dela. ki zaposlujejo več kot 200 delavcev, ne glede na število zaposlenih pa organizacije združenega dela s področja kmetijstva oziroma kmetijska zadruga in druge organizacije, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev,
—	organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembnejše posega v prostor,
—	organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti,
—	vse samoupravne organizacije in interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena (zdravstvo, socialno varstvo, komunalna incestna dejavnost).
Kriterije za določitev organizacij združenega dela določi s programom dela izvršni svet občinske skupščine.
7.	člen
Nosilci in udeleženci dolgoročnega družbenega planiranja sprejmejo sklepe o pripravi dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelova-
nje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine.
8.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je strokovna organizacija, s katero sklene dogovor izvršni svet občinske skupščine.
9.	člen
Potrebna finančna sredstva za pripravo dolgoroč. nega plana se zagotovijo z združevanjem sredstev nosilcev in udeležencev družbenega planiranja na podlagi dogovora, ki ga sklene izvršni svet občinske skupščine z nosilci dolgoročnega planiranja.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-5/79-1
Slovenske Konjice, dne 28. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
ZALEG
588.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 3. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) na svoji seji dne 7. marca 1979 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam komunalnih storitev
1. člen
Daje se soglasje k cenam komunalnih storitev komunalnega podjetja Žalec:
din
delo
— delavec na uro
100
stroji	
— rovokopač na uro	335
— greder na uro	390
— vibrovaljar na uro	250
— priključki za zimsko službo:	30 °/o
prevozi
od vrednosti osn. sredstva
—	prevoz s kamionom na krajši relaciji do vključno 5 km je:	44 din na uro za eno tono
—	s kamionom TAM 5500	220 din na uro
—	pluženje snega in posipanje cest v zimski službi se obračunava po tarifi na uro
—	cene veljajo za delo v rednem in podaljšanem delovnem času.
2. člen
Daje se soglasje k cenam oskrbe naselij s toplotno energijo. Cene za uporabo toplotne energije iz omrežja, ki ga upravlja komunalno podjetje Žalec so:
a) spremenljivi stroški:
din
/Gcal
I. kategorija potrošnikov (gospodarske or-
ganizacije, stanovanja)	313,73*
II.	kategorija potrošnikov (šole, vrtci)	290,11
b) stalni stroški:
din/leto G cal
I.	kategorija	158,394
II.	kategorija	157,818
Cena za ogrevanje stanovanjskih objektov, kjer niso vgrajeni, toplotni števci je:
12,43 din na m2 stanovanjske površine mesečne
3.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 38-1/79-3
Žalec, dne 19. marca 1979.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
337, Zakon o skladih skupnih rezerv	«S7
538.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dav-,
ku na promet nepremičnin	690
539.	Zakon o dopolnitvah zakona o upravnih taksah	691
SM. Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o ustanovitvi Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini	698
541.	Odlok o potrditvi dogovora o pravicah slepih ih nji-
hovih spremljevalcev do znižane vožnje v potniškem prometu	692
542.	Odlok o izvolitvi treh članov odbora za nagrado Antifašističnega sveta narodne	osvoboditve Jugoslavije 692
543.	Odlok o izvolitvi dveh članov upravnega odbora Sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Mo-
ša Pijadc	693
544.	Odlok o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za promet	in	zveze	693
545.	Odlok o imenovanju namestnikov predsednikov republiških komitejev	693
546.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev predsednika
in člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije	693
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
547.	Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka
za leto 1979	694
v
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
548.	Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za tinaneira-nje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za	leto 1979	694
o49. Odredba o spremembi m dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	700
550.	Odredba o dajanju podatkov o stanju sredstev skladov skupnih rezerv	.	700
551.	Navodilo o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jili temeljne organizacije združenega dela združujejo
v sklade skupnih rezerv	701
REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 552. Lista kandidatov za nadomestno izvolitev predsedni-
ka in člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije	702
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
553.	Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1979	703
554.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o začas-
ni organizaciji mestnih upravnih organov (Ljubljana)	705
555.	Odlok o organizaciji in delovanju štaba in enot civil-
ne zaščite mesta Ljubljane ter o usklajevanju dela občinskih štabov za civilno zaščito (Ljubljana)	705
556.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbani-
stičnem programu za območje mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest (Ljubljana)	706
557.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest (Ljubljana)	707
558.	Pravilnik za izvedbo avtocest in mestne obvoznice
v ljubljanskem prostoru (Ljubljana)	708
559.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta Vojnik — kare 8. in 9.	(Celje)	712
560.	Odlok o proračunu občine	Cerknica za leto 1979	712
561.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov občine Cerknica	713
562.	Odlok o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti
stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Cerknica	714
563.	Odlok o proračunu občine	Grosuplje za leto 1979	714
564.	Odlok o proračunu občine	Kočevje za leto 1979	715
565.	Odlok o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Kočevje	716
566.	Odlok o načinu delegiranja delegatov v zbor zdru-
ženega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije (Kočevje)	718
Stran
567. Odlok o načinu delegiranja delegatov občine Kočevje
v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	7J9
568.	Odlok o obveznem radiofotografskem slikanju prebivalstva v občini Kočevje v letu 1979	72«
569.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških
komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje	720
570.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev-
ka za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje	720
571.	Odlok o proračunu	občine	Litija za	leto	1979	722
572.	Odlok o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih	zemljišč (Litija)	723
573.	Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana
občine Litija	’	724
574.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delov-
nem času v trgovskih, gostinskih In obrtnih obratih (Litija)	725
575.	Odlok o imenovanju začasnega organa v TOZD Kamin v Ljubljani, Tcsovnikova 31 (Ljubljana Bežigrad) 726
576.	Odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o davkih
občanov (Ljubljana Vič-Rudnik)	726
577.	Odlok o proračunu	občine	Logatec	za	leto	1979	727
578.	Odlok o spremembi odloka o prispevkih in prispevnih
stopnjah za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Logatec	728
579.	Odlok o pripravi In sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Logatec od leta 1981 do 1985	728
580.	Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana
občine Logatec za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja \do leta	2060	729
581.	Odlok o proračunu občine Sevnica za leto	1979	730
582.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Sevnica)	730
583.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana raz-
voja občine Sevnica za obdobje od leta 1981 do leta 1985	731
584.	Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana ob-
čine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za 'določena področja tudi do	leta 2000	732
585.	Odlok o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov (Sevnica)
586.	Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto
1979	335
587.	Odlok o pripravi In sprejetju dolgoročnega družbe-
nega piana občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986	do leta 1995 oziroma do leta 2000	736
588.	Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Žalec)	737
izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blbei — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacij«- se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27i> poštni predal )79'V(i Telefon direktor, uredništvo, uprava to knjigovodstvo 20 701. prodaja, oreklici to naročnine 23 579 — Žiro račun 60100 603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-V72