—   362   —
Iz sodno-zdravniške prakse.
Piše med. dr. Fran Zupane. (Dalje.)
-Poškodbe na lici pomenljive so v sodno-zdravniškem pogledu osobito zaradi dveh nasledkov, katera čestokrat za njimi ostaneta. V čislih imamo namreč s k a z o in izgubo (oziroma ©slabljenje) zvrševalne (funkcijske) zmožnosti čutil na lici. " Na skazo oziramo se sosebno pri ženskem spolu, pri katerem moramo uže grde zarastice, ostavše po poškodbah, čestokrat ozna-meniti za očividno skazo po smislu zakonovem. Ne glede na velikost takih zarastic, merodavne so pri takem presojanji indi-viduvalne razmere in oznamenili bodemo gotovo težje zarastice na lici stare ženice za posebno skaženje, nego pri liiladi deklici, kateri je čestokrat lahko vsa njena bodočnost zavisna od nepokvarjenega lica. Opomniti je še, da se uprav deklicam čestokrat prizadenejo poškodbe z izrecnim namenom skaziti jih, v velikih mestih n. pr. maščujejo se ženske sosebno čestokrat tako, da polijejo obraz nasprotnici z žvepleno kislino, poškodba, za katero skoraj redno pride najgroznejša skaza obraza.
Odveč bi bilo omenjati, da je smatrati izgubo nosu za očividno skazo, ker v gotovih slučajih nastopi uže zdatna skaza, ako se je le oblika nosu izpremenila, da se je namreč zaradi razdrobljenih nosnih kostij udri nos i. t. d.
') Verunstaltunff.
—   363   —
') Augapfel, bulbus. Conjunctiva. ^) Hornhaut. *) Regenbogenhaut. ») Ader-haut «) Netzhaut. ') OhrmuscM. Ohrengegend. ') Trommelfell. Mittelohr. ") Schuerhongkeit.
Pri poškodbah na očesi je prav tako imeti v čislih ostavšo skazo, kakor tudi oslabljenje vida, in oboje lahko nastane ne le samo po popolni izgubi jednega zrkla^), nego čestokrat tudi zaradi zarastic na roženici in pa po poškodbah postranskih očesnih ustrojev, osobito trepalnic. Po udarci na oko nastane navadno krvna podplutba v očesni vezni kožici^), razpoči lahko tudi rož eni ca 3), čestokrat pretrgajo se pa tudi notranje kožice očesne: šarenica*), žilnica^), mrežnica").
Izmed poškodeb ušesa je najprvo omenjati izgube uhlja'). Pri nas pripeti se jako redkokedaj, da bi pri tepežih kedo odgriznil drugemu uhelj. Hofmann je tri take slučaje opazoval in vsikedar oznamenil je poškodbo sicer za „težko" po smislu § 152. kaz. zakona, a izjavil se je ob jednem, da pokaženja ni smatrati kot očividnega po smislu § 156 a kaz. zak.,- ker se lahko z lasmi zakrije in ker izgube uhlja vender ni staviti v jedno vrsto s pri-merljeji očividne skaze, ki so navedeni v § 156 a in tudi ne z drugimi težkimi posledicami poškodeb, katere sosebno naglasa ist paragraf. Tej razlagi se je vselej pridružilo tudi sodišče in da je bilo tako pravo, dokazalo se je najbolj nekoč, ko se je še-le v razpravi pokazalo, da dotičnik nima tudi drugega uhlja, ker ga je bil jednakim načinom uže poprej izgubil. Za slušanje je uhelj vsekakor le postranskega pomena, in tako je umevno, da, če se izgubi, ni govora o izgubi sluha, še manj pa o trajnem oslabljenji tega čuta.
Ozirati se je čestokrat na motenje sluha, ki je nastalo po udarci na obušesje^) in v čislih imamo tukaj razpoke bobni ča**) in hromoto slušnih živcev. Razpoke bobniča, nastale po udarci, nahajajo se največkrat v obližji kladveca, krožne so ali jajaste ter imajo ostre krvave robove. Razlikovati jih je moči samo iz početka od prebojnih ran, nastalih po gnojenji. Ozdravijo se navadno v nekoliko tednih in le redkokedaj nastopi pri njih gnojno vnetje, a tudi sluh, ki je bil iz početka navadno jako oslabljen, povrne se povse, razun če se je po hudem pretresu labirinta vnelo notranje uho"); nato namreč čestokrat lahko ostane naglušnost^i).
—   364   -
¦) Bvustkorh, Thiirax.
V sodno-zdravniškem oziru so lahko pomenljive tudi poškodbe ustnic, kakor časih tudi gre za označenje pri izgubi zob, ki so bili izbiti z raznoličnim topim orodjem. Vsaj pri zadnjem vprašanji pa se težko oiločimo za očividno izpačenje; gre namreč tu le prav redkokrat za izgubo cele vrste zob, a vrhu tega je moči takšno izgubo nadomestiti primerno lahko umetnim potem.
B. Poškodbe na vratu.
Goli udarec na jabolko, ki je prepreženo s čutnicami, lahko uže prouzroči smrt zaradi čoka ali zaradi krča glasotvornic ; toliko lažje se to pripeti, ako je bilo jabolko jako obtolčeno ali celo zmečkano. Da bi se jabolko po udarci ali padci prelomilo ali zlomilo, pripeti se jako redko, a vender je tudi to možno. Tudi prelomi jezikove kosti zvrše se lahko po drugih silah, a ne samo, ako dotičnika daviš. Poškodbe jabolka in jezikove kosti prištevamo nevarnim poškodbam, ker vsikedar, sosebno pri prvih, zabrekne kaj lahko sluznica in na to se dotičnik zaduši, ako ni takoj zdravniške pomoči. Ločitve.sklopnine dušnika nastanejo navadno samo po izredni sili. Gurlt našel je v literaturi samo malo takih slučajev, ki so pa razun jednega vsi s smrtjo končali. Tope sile, ki zadenejo neposredno tilnik, lahko pretresejo hrbtenjačo ali jo celo zmečkajo (obtolčejo), ne da bi bila poškodovana hrbtenica; a zadnje poškodbe, kakor tudi to, da bi se vratni vretenci zlomili ali izvinih, pripete se pa vender-le navadno tako, da sila vpliva posredno, torej po udarci na glavo, ali tako, da je velika teža padla na dotičnika itd. Glede u r e z n i n na vratu povedano je bilo potrebno uže pri pogovoru o samomoru; ob ubodlinah omenjati bi bilo še to, da mogd, ne oziraje se na poškodbe dihal in večjih obvratnih žil, sosebno važnost dobiti takrat, kedar so osamelo ločeni obvratni živci.
C. Poškodbe na ogrodih.
Neprimerno največkrat zlomijo ali vsaj nalomijo se rebra po uplivu topih sil na ogr odi').'Kedar je bila sila jako velika ter je uplivala na cele ogrodi, najdeš nemalokedaj zlomljena rebra ob celi strani, da, še celo ob obeh straneh. Rebro se lažje
—   365   —
ali težje zlomi in to zavisi od večje ali manjše šibkosti kosti. Znano je, kako lahko se zlomijo rebra starejšim ljudem, tu najmanjši sunek časih »zadoščuje, a opazovalo se je, da so bili otroci preko ogrodij povoženi, da so pri tem celo pluča razpo-čila, da se pa rebra niso zlomila. Kedar so rebra sama zlomljena, zarastejo se navadno jako hitro brez posebnih posledic; drugače pa takrat, ako je prelom zajedno natrgal pogrodno m r e n i C o 1), ali ako so bila pluča poškodovana.
Da zaradi hude sile počijo prsni ustroji, to se ne pripeti tako redko, sosebno vidimo to večkrat na plučah in sicer sosebno na njih vnanjih delih; a tudi srce raztrga se dostikrat, zna se pa, da treba za take učinke jako zdatnih vnanjih uplivov, razen takrat, kedar, kakor n. pr. pri vnetji srca, lahko ustroj poči brez vnanjega upliva ali pa zaradi uprav neznatnega. Ako poči srce, nastopi vsikedar takoj smrt; isto velja tudi za pluča, ako so se raztrgala, samo da tu dotičnik še lahko večkrat nekaj časa živi in to takrat, ako niso bile slučajno zajedno poškodovane večje žile, ali ako so bila pluča na ogrodi prirastla.
Ubodline na prsih, zlasti v obsrčji'''), nahajajo se pogostem, pripeti se pa cesto, da v prsi naperjen sunec ne prodere ogrodij, ker je dotično bodalo zadelo na kost ali pa zdrknilo ob njej. Pri prebojnih ubodlinah v ogrodi gre zajedno za poškodbe pluč aU srca ah pa večjih žil. Ubodline v pluča pro-vzročijo takoj, ne glede na to, da prodere zrak v prsno duplino, več ali manj zdatno krvatrenje iz prizadetih plučnih žil; zajedno izkašlja dotičnik tudi krv. V trenutku zavisi nevarnost za življenje od tega, koliko žil in katere so bile prizadete, ker nevarnost tiči uprav v tem, da dotičnik lahko izkrvavi. Velevažen pomen pri plučnih ubodlinah ima tudi to, so li bila dotična pluča sploh, zlasti na prizadetem mestu prosta, ali so bila na ogrodi prirastla, ker tu ne prodere lahko zrak v duplino in tudi pluča mogo delovati še nadalje. Ubodline v srce smatrati je za najbolj smrtnonevarne poškodbe, iz katerih navadno takoj nastopi smrt. Uzrok taki nagli smrti pa ni vselej izkrvavenje, nego to, da je gibanje srca ovirala kri, ki je v osrčnik izstopila in se takoj sesedla.   Kako naglo da nastopi smrt po poškodlM srca,
') Brustfell.     Ilerzgegend
—   366   —
') Vorhof. «) ZnerchfeU.
to pa zavisi od hitrosti, s katero je izstopila kri iz uboda, ta hitrost pa je zopet zavisna od velikosti uboda. od smeri prehodne cevi v srci in od tega, sta li bila po ubodct otvorjena oba srčna prekata, odnosno pridvorjii) ali pa samo j eden izmed njih. Ni treba torej, da bi se moral vsak, kedor je bil prizadet v srce, takoj zgruditi, in lahko si misliš, kako da je mogel dotičnik v gotovem slučaji še nekaj časa hoditi ali kako delo zvršiti. Vse to bode pa tem lažje, ako ni bilo prebojne srčne rane, a niti tu ni, da bi moral dotičnik umreti zaradi poškodbe.
Tudi za strelne poškodbe srca velja vse to navedeno. Ker pa take poškodbe navadno prodero tudi protivno srčno steno, nastopi za njimi navadno takoj smrt. Da je pa tudi s takimi poškodbami moči storiti še nekoliko stopinj, to uče gotova opazovanja na živalih.
Prepono2) poškodovati je moči od prsne ali pa trebušne dupline. Da bi bila jedino le prepona poškodovana, to zgodi se pač redkokedaj, kakor tudi, da bi počila prepona; da poči, v to treba pač hude sile, a tedaj so poškodovani navadno tudi drugi ustroji. Nevarne so take poškodbe sosebno zategadelj, ker lahko izstopi trebušni drob v prsno duplino in se na to drob lahko zamede.
D. Poškodbe na trebuhu.
Da nastopi po pretresu trebuha čok, da se po udarci ali drugih silah raztrgajo velike trebušne žleze, o tem je uže bil govor. Razmerno malokedaj nahajajo se razpoke želodca ali črev, a tem lažje se pripete, čim bolj so čreva napolnjena z raznimi plinovi ali drugotnimi vsebinami.
Osamljene poškodbe sečnega mehurja, rekše razpoke njegove pripete se le redkokrat, večkrat pa jih zapazimo zajedno s poškodbami medenice, kedar je bila zmečkana. Da napolnjeni mehur lahko poči, ako se nanj krepko sune ali udari, umevno je povse. Prebojne trebušne rane mogo provzročiti smrtno nevarnost bodisi zaradi nastopnega krvavenja iz večjih žil ali krv-natih ustrojev, bodisi zaradi naslednjega vnetja potrebušne mrene in sploh poškodovanih delov drobii.
—   367   —
•) After.
Poškodbe mastnega črevesa (danke), ki bi bile uprav nalašč storjene, so pač veleredke. Hofmann pripoveduje, da je kmet ljubimca svoje žene z več drugimi pričakoval v kamnolomu ter mu potem s kamnom precej debel kolec v zadnjico (mastinkovo odprtino) zabil. Poškodovanec se je iz početka sramoval o tej nezgodi govoriti, in tako odstranil mu je še-le čez nekaj dnij ranocelnik dotični kolec.