Poštnina plačana v gotovini Leto Vllfl, *t. 112 Ljubljana, četrtek 12. maja 1927 b lih«j» ob 4« »latrij. ga Stane mesečno Din »S-—; sa iito-remstvo Din 40"— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova uHca štev. 5/I. Telefon St. «07» in 1804, ponoči ttidi »t. »034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upravništvo: LJubljana, PreSerncra ulica 51. 54. — Telefon St. «536. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. c«oa Podružnici: Maribor, Aleksandrova 5t 13 — Celie. Aleksandrova cesta Račun pri postnem Cek. zavodu: Ljub-iana št. 11.841 • Praha čislo 78.180. Wlen,Nr 105.141 Ljubljana, 11. maja. So že začeli. In sicer s topovi najtežjega kalibra. «Slovenec» kliče: «Katoličani vkup!», «Domoljub» pa napoveduje križarsko vojno proti framasonom. Še pred vsakimi volitvami so klerikalci verižHi z vero in cerkvijo, zakaj ne bi sleparili dobrega slovenskega ljudstva tudi sedaj, ko se zopet bliža volilni dan? Vsekako pa mora biti notranja situacija SLS skrajno neugodna, da se že pred začetkom volilnega boja poslužuje sredstev, s katerimi operira običajno šele zadnje volilne tedne. Treba pa je le premotriti dogodke zadnjih treh mesecev in takoj bo jasno, zakaj je že danes vera v nevarnosti. Kaj vse je SLS obetala svojim pristašem, če vstopi v vlado! Mesto uspehov pa so morali njeni volilci doživljati vsak dan nova razočaranja. Vse to, kar je SLS preje skozi 8 let preklinjala, je po vstopu v vlado začela blagoslavljati. Vse svoje principe jc obesila na klin, svoje evangelije pa pometala v peč. Avtonomija je izginila kakor kafra, gospodje klerikalci so v Beogradu podpirali in gojili centralizem z vsemi njegovimi slabostmi in krivicami. V oblastnih skupščinah so vrgli združeno Slovenijo v ropotarnico in v Mariboru bi bil kmalu od nekaterih klerikalnih poslan-eev tepen oni gospod, ki je hotel pred lagati, da se proglasijo gotove panoge oblastne samouprave za skupne . . . čim je SLS prišla do vladne moči, ni hotela biti več slovenska stranka, marveč le klerikalna. Kdor ni bil pristaš SLS, je prišel na indeks. Celo doktor Ravniharjeve pristaše so klerikalci penzijonirali, g. Pucelj in SKS pa so se takoj po nastopu SLS v vlado morali prepričati o točnosti izreka: Romana fides, nulla fides. Za izredno naklonjenost, ki jo ie izkazoval režim RR klerikalni stranki, je hitro prišlo plačilo, da so bili med prvimi uradniki v Sloveniji pregnani baš pristaši g. Puclja, tako gg. Sancin, dr. Lončar in številni drugi O preganjanju uradnikov SDS niti ni treba, da bi še posebej pisali. Dejstvo je le. da je klerikalni režim delal s slovenskimi državnimi uslužbenci, kakor prasec z mehom. Reprezentantinja slovenskega naroda ni poznala Slovenca, marveč samo klerikalce in klerikaluhe. Na vse principe demokracije in politične morale je žvižgala SLS, ko je sedela na ministrskih stolčkih. Njeno glasovanje v korupcijski aferi Rade Paši-ča. njeno postopanje v aferi g. Maksi-movi&a, ji je vzelo vsako legitimacijo še kdaj nastopiti v obrambo poštenja in ljudske svobode in zapadnoevropske demokracije. Največji zločin pa je zagrešila SLS z zagovarjanjem proračuna in finančnega zakona ter z glasovanjem za neštete krivice in škode, ki so mogle biti uzakonjene edinole z glasovi SLS. Nobenega stanu v Sloveniji — razen duhovniškega — ni SLS ščitila in vse čakajo še trde posledice njenega režima. Za železničarji, ki sedaj na celi progi preklinjajo SLS radi redukcij, bodo kmalu prišli zasebni nameščenci in delavci ter njih službodajalci, ki ne bodo več zmogli novih horendnih davčnih bremen. Slovenskega obrtnika in trgovca so klerikalci oropali stanovskega in gospodarskega zastopstva z namenom, da etablirajo v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo režim klerikalne kon-zumarije. Prizanesli niso niti kmetu, ki bo poleg drugih težav i« krivic moral prenašati še prav hajduško povišane davke pri prevzemu od očeta podedovane domačije. Splošno, mnenje je, da je bila desettedenska vlada SLS prava šiba božja za Slovence. SLS pa ni bila le nesreča za Slovenijo. marveč tudi grobokop sama sebi. Lastna nedoslednost, lastna vrtoglavost in lastna nesposobnost so jo pokopale. Še nikdar ni nihče sfrčal iz vlade s takim presenečenjem kot SLS. Bila je to nekaka revanža za vse, kar so klerikalci zagrešili nad državo in njeno konsolidacijo tekom osemletne svoje opozicijonalne demagogije. «10 let bomo vladali*, je zatrjeval dr. Kulovec, a tega še ni dobro izpregovoril, že je bilo slave konec. Razkrinkana, diskredi-tirana in diskvalificirana se vrača SLS pred volilce, ki sedaj samo še strmijo nad polomijo in zafuranostjo dr. Ko-roščeve politike. Očividno je gnjev in nezadovoljstvo v vrstah SLS tako veliko, da so klerikalci posegli že po zadnjem sredstvu, po verskem strahova-nju. Pa še eno se nam obeta v klerikalnem volilnem boju. «Slovenec> ie začel s klevetami. Po tolikih mesecih je začel zopet s potvorbami in lažmi z gospodarskega polja. Jako opasno volilno sredstvo in dvorezen nož! 2e zadnje volitve v oblastne skupščine so dokazale. da sc tak boj rad obrne proti samemu inicijatorju. Ako se hoče SLS za bližajoče se volitve spustiti v volilni boj na o po I zlo polje gospodarske hujskanje. naj ve. da se mi tudi takega boja ne bojimo. A že sedaj prepuščamo odgovornost v polnem obsegu voditeljem SLS. ki so te dni iz strahu pred napredno fronto izgubili duševno ravnovesje in očividno ne vedo, kaj počnejo Odsoditev odločitve do Marinko-vičevega povratka Nove napovedi o razpustu parlamenta. — Vlada v skrbeh radi radikalsko-muslimanskega konflikta v Bosni. — Seja ministrskega sveta. — Naglo reševanje zakona o kazenskem procesu Bograd, 11. maja p. V situaciji danes ni novih momentov. Smatra se, da se pred povratkom ministra Marinkoviča iz Jachimova ne bo zgodilo ničesar odločilnega. Po konferenci Male antante bo mogoče jasnejše oceniti zunanjepolitični položaj, od katerega so odvisni tudi gotovi notranjepolitični ukrepi. V politični javnosti se seveda še vedno najživahnejše razpravlja o tem, kdaj bo razpuščen parlament. Današnja »Pravda«, organ ministra Marinkoviča, javlja, da se bo razpust izvršil 23. t. in., volitve pa da bodo razpisane za 21. avgust. Ta vest, ki ie izšla po povratku g. Marinkoviča iz Vrnjačke Banje, je sprva zbudila veliko pozornost, ker se je smatralo, da temelji na avtentičnih informacijah Pokazalo pa se je, da še ni nič odločeno. Vsekakor pa stalna poročila »Pravde« o neposredno pred-stoječem razpustu dokazujejo, kako živahno sili Marimkovičeva skupina na odločitev. Precej brige zadajajo vladi težave, ki so se pojavile med radikali in muslimani v Bosni. Sarajevska pogajanja, katerih cilj je, da se najde kompromis glede uprave sarajevske občine, revizije gerentov, ki vodijo bosanske občine in vodilnega državnega uradništva, so zastala in se naj sedaj spor odloči v Beogradu. Minister dr. Spaho je zvečer po seji min. sveta izjavil novinarjem, da so njegovi pristaši predlagali radikalom kompromis, po katerem naj bi dobile obe stranki v sarajevskem sosvetu enako število odbornikov, dasi so radikali v manjšini, komisar pa naj bi bil musliman. Na vprašanju komisarja so se razgovori z radikali razbili, tako, da ne ostane drugega, kakor da se še enkrat poskusi sporazum v Beogradu med strankama. Nesporazum med bosanskimi radikali in muslimani znatno otežuje položaj vlade. Kombinacije, kako se bo izpopolnila vlada, so se nekako ustalile na tem. da se bo skušalo pritegniti še SDS. Pov-dariti pa je, da se v tem oziru ne vršijo nobena oficiielna pogajanja. Zvečer od 17. do 20.30 je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o resortnili vprašanjih. Najprej se je razdelil kredit 12 milijonov dinarjev kot pomoč posameznim revnim šolam in šolskim občinam za zgraditev novih šolskih poslopij. Nato so se odobrile vojnemu ministrstvu gotove nabave. Bivši črnogorski minister Jovan Pla-menac zahteva od države 600.000 švicarskih frankov kot vojno odškodnino. Ministrski svet je njegovo zahtevo odklonil. Odobrena je bila podpora 150 tisoč Din za zgraditev porušene cerkve v Globovcu, rojstnem kraju srbskega književnika Veselinoviča. Na predlog ministra za javne zgradbe je ministrski svet sklenil razveljaviti koncesijo, ki je bila izdana 1. 1921. za zgraditev mostu Beograd-Zemun skupini Gjorgjevič, Blažič in tov., ker ta konzorcij ni izpolnil obveznosti v danem roku in ker tudi ni dobil tozadevnega dovoljenja od beograjske občine. Kralj je podpisal ukaz. s katerim se za zastopnika za zunanje stvari v času odsotnosti g. Marinkoviča imenuje doktor Kosta Kumanudi. Zvečer je bila seja sekcije zakonodajnega odbora za pretres zakona o kazenskem postopku. Sprejeti so bili členi od 21. do 135. brez izprememb. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Na predvečer konference Male antante Grof Bet hI en namerava zadati Mali antanti smrtni udarec? Odhod naše delegacije Praga, 11. maja, s. Glasilo češkoslovaških obrtnikov piše, da namerava madžarski ministrski predsednik grof Bethlen po končanem sestanku v Jachi-movu zadati smrtni udarec Mali antanti, kar je bil pravi pomen dolgotrajnih pogajanj Madžarske z Jugoslavijo za sklenitev prijateljskega razmerja. Konferenca zunanjih ministrov Male antante lahko uniči nade madžarskega grofa. Mala antanta pa je tudi dolžna zasi-gurati svoj obstoj za bodočnost. Iz vsega tega izvira, da lahko postane sedanja konferenca Male antante izrednega mednarodnega pomena. Komunistična glasila označujejo konferenco v Jachi-movu kot labudjo pesem Male antante. ker je Češkoslovaška, jugoslovenska in rumunska buržuazija obračunala s povojnimi nazori in se prilogodila novim razmeram. Beograd, 11. maja, p. Ob 23.20 je z brzoviakom preko Zagreba in Maribora odpotovala kompletna naša delegacija z ministrom za zunanje stvari dr. Marinkovičem v Prago, odnosno Jachi-mov na konferenco Male antante. Z delegacijo vlade potujejo tudi člani odbora novinarske Male antante. Beograd, 11. maja, s. Rumunski in češkoslovaški poslanik sta dopoldne preko Budimpešte odpotovalS v Prago, da se udeležita konference Male antante v Jachimovu. Manifestacije za Jugoslavijo v Grenoblu Beograd, 11. maja. p. Po vesteh iz Gre-nobla je snoči dospelo tjakaj pevsko društvo cStankovičs. Meščani so društvu priredili veličasten sprejem. Več kot 20.000 ljudi je pri prihodu vlaka pozdravljalo beograjske pevce ter prirejalo Jugoslaviji grandiozne manifestacije. V občinski hiši je bil društvu prirejen svečan banket. Nocoj se vrši mož angleških zasedbenili čet v Porenju in da zaenkrat ni računati s tem, da bi se ta stalež bistveno zniža!. -SS9- Priprave za obisk italijanskega kralja v Trstu Fašisti hočejo «pritegniti tudi velike mase slovenskega življa.» Trst, 11. maja. o. Prefekt in občinski komisar sta danes odpotovala v Rim, da pripravita program za obisk kralja, ki bo posetil Trst 24. maja. Kralj bo prisostvoval odkritju novega svetilnika pod Trstenikom. Kralja bo spremljala na potovanju v Trst druga pomorska eskadrila. katero tvori okoli 40 vojnih ladij. Poleg zastopnikov senata in zbornice bodo 24. maja prišli v Trst tudi nekateri člani vlade, katero bo uradno zastopal" prometni minister Ciano. Udeležbo sc. obljubili tudi vsi italijanski maršali, admiral Thaon de Revel in številne druge osebnosti. Kakor pišejo tukajšnji listi, pripravlja pokrajinski fašistični tajnik inž. Cobol načrt za fašistično manifestacijo, h kateri namerava pritegniti tudi ^velike mase slovenskega življa.> Vsakodnevne aretacije v Italiji Ver ona, 11. maja. o. Tukajšnja policija jo aretirala 8 komunistov, ki so obdolženi, da so snovali zaroto proti državi. Med aretiranin-i je tudi 25Ietni Zanetti, ki je bil že svoječasno kaznovan zaTadi poli« tičnih prestopkov, a je iz ječe pobegnil. Služil je komunistični stranki kot kurir med Verono in Milanom. Tudi v okolici Verone je bilo aretiranih več oseb. Poli« cija je izvedla tudi več hišnih preiskav. Rim, 11. maja. (be.) Izredno sodišče je obsodilo nekega obtoženca na tri leta je* če, ker je izdeloval nože, ki so nosili na* pis «2ivio Ljenin». Pariška vohunska afera Pariz, 11. maja. d. Veliko pozornost je v javnosti vzbudila vest, da je eden prije* tih komunističnih sosvetovalcev v vojaški soli v St. Cyru podal važne izjave preisko* valnemu sodniku. Dejal je, da so ga ko« munistični voditelji večkrat pozvali, naj jim preskrbi tajna poročila o francoski voj« ski, zlasti pa o najnovejših razstrelivih, o novi opremi oldopnih voz in o tajni in« srtrukcijski knjigi za artiljerijske oficirje. Te pozive prvotno ni vzel za resne, kasne« je pa mu jih je strankin tajnik Meoetriel ponovil in oovedal. da obstoja obsežna in dobro organizirana vohunska organizacija v prilog Rusiji. Ta organizacija je dobljene informacije takoj poslala v Moskvo s po« sehnimi kurirji. Ženevska gospodarska konferenca Ženeva, 11. maja. (be.) Na seji podko« misije Gospodarske konference se je nem« ški delegat Eggert pridružil n ari ran ju švedskega delegata o pojmu dumpinga. Po tej razlagi se more govoriti o dumpingu Ie, ako se gotovo blago na inozemskih tr« žiščih ceneje prodaja kakor na domačih. Delegat Eggert je pri tem dodal, da bi za« konodaja zoper dumping lahko dovedla do protekcijooizma. Čangtsolinova ofenziva Peking, 11. maja. a. Po zanesljivih vesteh so čangtsolinove čete zopet začele ofenzivo in so odrezale železnico do Liolina, kakih 160 kilometrov severno od Hankova. Pri tem so zajele propagandni vlak Kuomintanga in ubile potnike. Vsled te nenadne ofenzive je zastalo prodiranje generala Čangkaiška proti severu. Peking. 11. maja. a* Vojaška uprava je izročila Ruse, ki so bili prijeti pri preiskavi sovjetskega poslaništva, kitajskemu sodišču. Med prijetimi je tudi gospa Borodinova. London, 11. maja. d. V spodnji zbornici je izjavil zastopnik zunanjega ministrstva, ia je vlada vedno pripravljena skupaj 7. Zedi-njenimi državami razpravljati o odpravi eksteritorijahiih pravic drugih narodov na Kitajskem, čim je zagotovljena primerna zaščita inozetncev na daljnem vzhodu. Nenaden mraz in sneg Praga, 11. maja, s. Na višinah Krkono« šev je padal ponoči pri temperaturi 5 sto« pinj pod ničlo sneg. Berlin, 11. maja. s. Tekom dopoldneva je v presledkih padal sneg. Temperatura je padla pod ničlo. V prostem terenu jc pomrznilu. Budimpešta, 11. maja. s. Na Madžarskem je nastopil *hud mraz. Temperatura je v pretekli noči padla pod niči«. Poljska in Madjarska Varšava, 11. maja. d. Inozemsko časo« pisje piše, da namerava vlada v kratkem skleniti prijateljsko pogodbo z Madžarsko. «Kurjcr \Varszawski» demantira to vest in pravi, da gre pri teh govoricah le za tem, da sovražniki Poljske motijo njene prija« teljske odnoSaje do Francije in Češkoslo« vaške. Za zaščito nemške republike Berlin, 11. maja. (be.) Pri državnem kan« celarju je bila seja načelnikov parlamen* tarnih klubov o načinu podaljšanja veljav« resti zakona o zaščiti republike. Seji. I?i je bila strogo zaupna, sta prisostvovala tudi pravosodni 112 brambni minister. Priključitvena propaganda Berlin. 11. maja. (be.) Na magistratu jt bil sprejem dunajskega pevskega društva železničarjev, ki sedaj gostuje v Berlinu. Sprejemu so prisostvovali tudi avstrijski poslanik, nadalje predsednik zbornice in policijski predsednik. Gostje so bili po« prej v zbornici, kjer so zapeli par pesmi. Predsednik parlamenta Loebc je imel pri tem govor, v katerem je govoril o skoraj, šnji združitvi Nemčije in Avstrije. Angora in Moskva Angpra, 11. maji. (be.) Vlada jc odre* dila na intervencijo Moskve, da se ji iz* roči 2000 vranglovcev, keT še niso natura* lizirani v Turčiji. Stavka državnih uradnikov v Perziji London. 11. maja. (be.) V Perziji stav. kajo vsi državni uradniki, ki zahtevajo po. Stanja pfa& Odločilna faza vlade s. Vukičevifa Kako so tekli zakulisni dogodki od 17. aprila do danes. — Pašičevci in uzunovičevci v zadregi. — Kaj je bilo odločilno za davi do vičevce? — Koalicija treh šefov proti vladi? — Romanje po volilni mandat (Od našega rednega beograjskega političnega sotrudnika.) * Beograd, 9. maja. Režim Marinkovič-Vulačevič ulazi u odi učno razn. Pni g. Marinkovie. a za njim g. Vukičevič putuju u VrnjaEku banju, u audi-jenciju kralju. Idu po — izborni mandat. Ah to još ne znači, da 6e ga i doneti. Zato če biti od interesa za shvačanje dalnjeg razvoja situacije u svakom slučaju: dodje li do razpusta parlamenta ne dodje li, da vam izpričam tok zakulisnih dogadjaja od 17. aprila, nastupa ove vlade. G. Uzunovič bio je prisiljen da dade 0 stavku. Situacija se je naglo okrenula za ISO stupnjeva prama Demokratima, ali Demokratima bez i gotovo protiv g. Ljube Davidoviča Ona ne samo, da je izbacila sve Pašičevce iz kabineta, nego je teško pogodila i do onda viada-juči triumvirat: gg. Uzunovič i Maksimovič takodjer su pah. Ostao je samo g. Srškio. Ovaj se je spasio, ali sve do-sada — jer mu nije uspjek), oko čega svim silama nastojl da uvuče bar na portielj prosvete g. Maksimoviča — tek životari u ovoj vladi bez večeg utjecaja. G. Srškič stradao je još i laktom, što su izbačeni iz vlade klerikalci za koje se je vazda živo zauzimao. Neobična brzina, kojom je sastavlje-na vlada sa pet praznih pornelja odaje takodjer tendencu, da se stavi pred gotov čin i Demokratski i Radikalski klub 1 da se pokaže pravac za novu stra-načku formaciju s jedne i s druge stra-ne. Ideja druga doduše nije bila uočlji-va, ali se osetfa volja koja sve bazira na viastl U tom- taktičkom potezu dogodila se zreška. U prevelikom strahu, da se ne digne opravdana revolta u Demokrat-skom klubu zbog ukaza o odlaganju parlamenta, a još više zbog načina sa-stava vlade. g. V. Marink :'ič držao je, da može potisnim na čas utjecaj Davi-dovičev tako. što je stavio stranci u izgled. da če ova vlada doskora provo-diti izbore. Prema mojim sigurnim informacijama govorio je tada g. Marin-kovič u klubu ovako: o ^anom. ki niso bili na seji. Člen Odbor lahko sklepa, ako je razčn oredsednika prisotna ena tretjina članov. Poln »močili skieti se don*šajo z večino glasov prvotnih članov. Pri enakosti riasov odloča glas predsedujočega On 8. Odborski" sejam, na katerih se rešujejo resortna vprašanja, prisosivsje pristojni minister. Člen 9. Po potrebi bc ->db--r r«v?ril poedi-ne člane a T^oučpvanjem in -bdelavo irre-Stnih vprašanj, čiiii proučevanje je odboru neobboiso. da lanki* stavi konkretne predloge. Clea 10. 0 sejah odbora se vodi ia pianih, v kateri se zapisujejo pismeno izročesni predlogi in'sklepi. Zapisnik se bo čital v začetku seje. Clea 11. Predloge Državnega odbora rešuje končno ministrski svet, izvaja pa jih minister financ v smislu člena 313. in člena 314. finan&iega zakona za L 1927./28. Člen 12. Državni odbor ima svojega tajnika, ki ga postavlja predsednik iz vrst uradnikov finančnega ministrstva. Člen 13. Državnemu odboru bo na razpolago potrebno število pomožnega pisarniškega osobja, ki ga postavlja minister financ. Sef pisarne je tajnik Državnega odbora, ki bo odgovoren za pravilno vodstvo celokupne odborove administracije. Člen 14 Razen pomožnega osobja za delo v odboru so lahko postavljeni še strokovnjaki, bodisi kot stalni sotrudniki, bodisi samo za obdelavo poedinih specijalnih vprašanj, ki spadajo v pristojnost odbora. Ti strokovnjaki lahko prisostvujejo sejam odbora v Dosvetovalneri svojstvu. Imenuje jih odbor. Člen 15. Kadar se finančni odbor nanovo konstituira voli tudi nanovo člane Državnega odbora. Člen 16. Nagrado za člane odbora, kakor tudi za strokovnjake, dodeljene odboru, bo določal ministrski svet s posebnim pravil u-kom v smislu člena 334. finančnega zakona za L 1927. '28. Ti prejemki se bodo izplačevali iz rezervnega proračunskega kredita. Kancelparagraf ali: Bojj daj norcem pamet, lopovom pa zapor. V »Domoljuba* čitamo, da je bil 3. maj za svetovno rramazonsrvo ic njih pomočnike v naši državi in Si oveni;: še posebej dokaf vesel dan. Takrat je bil v navzočnosti samega dr. Zeriava. kakor piše škofcrv tednik sprejet v zakonodajnem odboru paragraf novega kazenskega zakona, ki prepoveduje verskim predstavnikom zlorabljati duhovno oblast v strankarske svrhe in zlorabo tudi kaznuje. »Domoljub« pravi, da je to »zope: nov in nedvomljiv dokaz, kako liberalna stranka pod vodsrvom francoske framazorske lože satansko sovraži cerkev ia veroc. Kasce!-paragrai namreč hoče duhovnika zabranrn razlaganje božjih (!) zapovedi z ozkom na javno življenje. Zakaj Bog je gospodar ne samo v domači hiši, tenrveč tudi v zbornici, na sodniii, v šo!:. v uredništva (samo v »Doraoljubovem« ne!) itd. Nobenega dvoma n. pr. ni. da ;e greh kakorkoli podpirati stranko, ki i je bo; proti Bogu in Cerkvi eden glavnih namenov. Zato ie rad: greh voliti s :ako stranko. Jasno je, da ima du-hovrik pravico in dolžnost aa primeren (!) način to povedati. Zeijavovsk? (!) sodnik Pa bo sme" duhovnika za to obsoditi — češ. da ie zlorabljaj vero v strankarske namene. Če bo katehet to vprašanje v šoli (!) razmorrval. ga bo žerjavovski sodnik lahko obsodil. Ali n. pr. spovednik spozna, da spovedancu redno £ta=:e hrezverskih časopisov duševno strahovito škoduje. Ter ga zato posvari. Žeriavovs&i sodnik b: ga lahko obsodiš, češ. da je svojo oblast zlorabljal t strankarske namer.e. ta način vsak propal Sovek lahko spovednika spravi v ječo...« Končno prav: »Domoljub«, da bo vsak duhovnik, k: bo zlorabljal vero :n cerkev ter bo vsled tega kaznovan — tn-j-čenik za katoJiSco stvar! ln zaključuje: »Katoličan, ali imaš še trohico vere v Boga in njegovo Cerkev? Imaš! Če rnaš. kako moreš naročati in podpirati časopise, ki so v STŽSbi framazoasrva ....« » i • Mislimo da ;e navedeno r.ajboijšč dokaz za potrebo kanceJparagrafa. V zakonodajnem odboru so vse stranke razen klerikalcev glasovale za takozvan: kancelparagraf po katerem predstavnik! vseh ver, ne samo katoliške, ne smejo zlorabljati svoj« duhovne o?>last: v strankarske svrhe. Iz tega sled:, da so vse te stranke iramazonske ln da ;e vse časopisje v Jugoslaviji framazoTisko razen »Slovenca«, »Domoljuba* in »Slov. Gospodarja«. Kdor čita kak drug časopis je proklet in bo pahnjen v peke?. »Domoliab« ie v svoji gorečnosti pozab« na eno komplikacijo: »kancelparagraf« je namreč doslovno prepisan,zac-n*i odstavek S. 12 Ustave, katerega izvedba je seda. v kazenskem zakonu zasigurar.a s primemo kaznijo- Na ta »kancelparagraf« so vsi postane: SLS, ko so položi* zakletvo in še posebej vs! bivši ministri iz vrst SLS slovesno prisegali. Sedaj ga proglaša škofov list za hudičevo delo ia za tramazonski utpeh in tako postavlja patentirano bran:-tegioo katefliške vere SLS v najopasr.ejšo b'::'ž:no Satanovih zaveznikov---- Bog daj norcem pamet, lopovom pa zapor! Politične beležke Posledice gospodarske politike kleroradikalske vlade S 3. 222 :caaoaega zakona so st -povišale pristaikške pristojbine v ca£ držav; za 400 '». s čemer ie riino prrzadeta naša po-cnorika plovba. j jo-Ja meseca so se na sestanku trgovskih zbornic v Ljubljani razpravljala nsjogoštevifca vprašanja v zvezi z aa§m pomorstvom. Spre'e:e so bile tudi važne resolucije, k: «o bile poslane vlad- »Dnbrovaou L s:« ugotavlja, da bi do povišanja pristaniških pristojbin, k: uničujejo naše pomorstvo, ne prišlo, akc bi se jšn od pristojne str ari posvetila zadsstca pažTija. Nepričakovano in neuremlieo-r po-viSscje pr--ar;ar> pristojbin ?e imel-- za pevo posledico, da S3K ž« izgubili ediro djrektn-: Wvoreo-poxm9co zvezo med aašo državo treko Dubrovnika s Sevamo Amerika Da ;e to za nas veMka izguba ie brez dvoma. Neposredrpa bc- prizadet T3& caš kmeSti stan. Kakor ugotavlja omenjen: list 'e je le-^js pr.ič skušalo -T.-zizi modro galico iz Amerike. Pcizku^ so zo&i dobre uspehe. Neka d.orača r.rdka o- Dtfrrc.-oiku je naročila iz Amerike cadalrrh 75 ton nore -alice. naročile pa se ie moralo st-or-nirat:, ker am-^riSc parrtfki ce bode- več pcistajai: v kikab naše države. Tako je Dalmacija sedaj pri<šlo njdi naš Izvoz mnogih domačih proizvodov za Ameriko s posredovanjem italijanskih trgovcev preko Reke is Trsta, ker je v trgovini neznano sklepanje direktnih kupčij s pogojem pretvarjanja v neki tretji tuji iuki. hto velja tudi za uvoz blaga iz Amerike. — Kamorkoli se ozreš, povsod se vidio dobrote kleroradikalskega režima. Nekdo je potegnil g. Davidovida Nekateri beograjski iisa ia po njih — seveda — »Slovenec«, so javili, da je krajevna organizacija SDS Sv. Krištof-Lašso prestopila v Davidovičevo stranko. Stvar se nam je zdela od početka povsem neverjetna Na podlagi aventičnih informacij lahko sedaj ugotovimo, da je glavni odbor Davšdovičeve stranke res dobil iz Sv. Krištofa pri LaScem dop;s, da bi k. o. SDS pristopila v to stranko. Ta dopis je hiš sestavljen in odposlan brez ve. Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje ge. Nablocke iz Ljubljane. Tetek, 13.: Zaprto. Celjsko gledališče Petek, 13.: «Noreo. V domači zasedbi. Gostovanje sarajevske drame v Ljubljani je zaradi nepredvidenih okolno6ti odgo-deno na poznejši čas. Zanimivo gostovanje v mariborski cPe-rileriji«. Danes, v četrtek gostuje v mariborski odlična članica ljubljanske drame ga. Nablocka. Igrala bo ulogo Ane. Ga. Nablocka je dosegla v Ljubljani s to ulogo naravnost sijajen uspeh. Abonenti imajo popust, če vzamejo vstopnice v preJ-pscdaJL Jubilej gosp. A. Mitroviča. V soboto 14. t. m. bo slavil v mariborskem gledališču 251etnico dirigentskega delovanja ravnatelj opere gosp. A. Mitrovič. Za to priliko je jubilant naštudiral efektno Verdijevo delo (Hauptmann). Priprave za proslavo dramatika Vojnovi-ča v Beogradu. Dne 16. maja se bo vršila v Beogradu proslava dramatika Iva Vojnoviča, ki praznuje letos 701etnico rojstva in 50Iet-nico svojega književnega delovanja. Svečanosti bo vodil poseben odbor, ki šteje 150 oseb in v katerem se nahajajo predstavniki univerze, političnih strank, Pen-kluba. Cvi-jete Zuzorič» ter drugih kulturnih ustanov ln društev. Proslava se bo vršila v veliki dvorani novega vseučilišča, kjer bo govoril o jubilantu univ. prof. Bogdan Popovič. Proslava bo 16. maja popoldne. Zvečer pa bo slavnostna predstava v gledališču. Ob tej priliki bo konferiral o Vojnoviču Miodrag Ibrovac, skladatelj Hristič pa bo dirigiral cSutoru, napisan na tekst iz . Kapelnik Hatačiš pride v Zagreb? Iz Zagreba poročajo, da namerava uprava on-dotne opere angažirati na mesto odpuščenega dirigenta Milana Sachsa, bivšega ravnatelja opere, kapelnika Lovra Matačiča, znanega po uspelih nastopih tudi ljubljanskemu občinstvu. Pesniška zbirka Srečka Kosovela je pravkar izšla. Obsega šest pol osmerke, natisnil jo je Slatnar v Kamniku, grafično jo je opremil akad. slikar prof. A. G. Kos, uredil pa A. Gspan. Broširan izvod stane 20 Din, vezan 27 Din. Knjigo razpošilja Odbor za založbo pesmi Srečka Kosovela v Ljubljani, Križevniška ulica 6/1., kamor je nasloviti naročila. Beograjsko Narodno gledališče ima' sedaj na repertoarju nastopna dela: Shaw: Hudičev vajenec; Gounod: Faust (gostovanje Bakljanova); Rubinstein: Demon (gostovanje Bakljanova); Schiller: Kovarstvo in ljubezen (gostuje skupina bivših Reinhard-tovih igralcev z Elzo H^msovo); Puecini: Tosca (gostujeta Bakljanov in Zdenka Ziko-va); "VVedekind: Godba (skupina bivših Reinhardtovcev), 0 redukcijah v našem gledališču O tem nam pošilja uprava Narodnega gledališča. komunike, iz katerega posnemamo: Finančna kriza Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je nastala zaradi: 1.) znižanja •proračuna za 744.935 Din; 2.) starega dolga 236.429 Din; 3.) povečanega z vračanjem ostanka 396.000 Din (nastalega po znani tiskovni pomoti), kar znaša skupno 1,377.346 dinarjev, je prisilila gledališko upravo, da temu primerno reducira izdatke. Ker je v glavnem znižan proračun za osebne izdatke, je treba omejiti predvsem število, kakor tudi prejemke gledališkega osobja. Ker pa je to število že Itak zelo majhno, se je uprava odločila, da reducira v prvi vrsti mesečne plače in honorarje in v drugi vrsti šele osebe. Že v prejšnji upravi so bili odpuščeni z veljavnostjo 31. marca t 1.: od dramskih solistov: gdč. Netka Gorjupova, gesp. Jakov Osipovič. gosp. Janez Žagar, gosp. Ferdo Delak; od zbora: ga. Pavla Er-klavčeva, ga. Marija Rožmančeva in gosp. Ciril Pirnat; od baleta: ga. Elizabeta Lut> va in gdč. Rut Vavpotičeva; od tehničnega •osobja: edč. Julija Pušnikova. gosp. Leopold Velkavrh, gosp. Franc Zibelnik in gosp. Avgust Colja. Od teh reduciranih članov nastopajo honorarno še gg- Osipovič, Žagar in Delak v drami, gosp. Pirnat v opereti in ga. Lutova v baletu, gdč. Pušnikova Je bila honorarno do zadnjega zaposlena kot pomožna moč v garderobi. Gdč. Vavpotičeva gostuje v Franciji in Španiji, zato ji je uprava s 1. aprilom t. 1. ustavila gažo, obnovila pa bo pogodbo takoj, ko se vrne plesalka v domovino. Sedanja uprava je odpovedal-i sledečim osebam: od dramskih solistov: gdč. Mariji Ježkovi in M. Sancinu; od opernih solistov: ge. B. Potučkovi in gosp. B. Mitroviču; od kapelnikov: gosp. dr. Danilu Svari in gosp. Mariju Kogoju; od zbora: ge. M. Asejevi, gosp. Al. Pipu in gosp. J. Lum-barju; od orkestra: gg. F. Appeltauerju, J. Kreisingerju, A. Klieru in J. Tratyku. Poleg tega je odpovedala uprava vsem ostalim pogodbeno vezanim članom z namenom, da sklene nove pogodbe z zmanjšanimi prejemki in nekaterimi spremembami glede odpovednega roka in raznih obveznosti. 'J ako je uprava odpovedala tudi ge. Mariji Nablooki. Pogajanja za obnovitev pogodbe so še v teku. Večina pogodbenih članov je na omenjeno redukcijo že pristala. Od prevedenih članov pa so pristali na znižanje umetniških doklad in honorarjev že vsi razen gosp. Zvonimirja Rogoza. O kakih novih angažmajih umetniškega osobja za enkrat ni govora. Gosp. Cirila De-bevea je upravnik z izrecnim dovoljenjem umetniškega odeljenja angažiral za pomočnika glavnega tajnika in arhivarja z na ni" nom, da razbremeni glavnega tajnika gosp. Otona Zupančiča. Domače vesti Framazon v Katoliški tiskarni Klerikalni Hsti pišejo zadnje dni zelo nnogo o iramazoostvu. Sedanjo vlado proglašajo za framazonsko ia spi oh je sedaj vse, kar se dela v Jugoslaviji, delo pod vplivam iraanazocov. Framazonš so postali radikal, davidovičevci, mnsKinani. radidev-ci, zemtjoradiriii, — samostojnih demokratov niti omeniti ni treba — ker so vsi glasovali za tako zvani ka»ceiparagraf. Vsi ti namaz oni stoje pod direktnnim vodstvom samega Antikrista — kako? je že pokojni dr. Mahati ugotovil. Toda, kadar gre za politično kupčijo, se klerikalci samega satana ne boje. Kakor povedo zanesljivi viru, se je v torek vršila v Katoliški tiskam: silno važna seja, ra katero je povabljen rudi eden zastopnikov Antikrista — splošno znani framazon v Ljubljani. Sprejeli so ga zete svečano in prisrčno. Sploh je bdi ves pccnenek l njim zelo intimen. Gospod je ime. meiisiovsko pristriženo bradico, svoje netojMrske perutnice pa le imel skrite pod salonsko suknjo. Ko je odhajal iz Katoliške tiskarne, so pokadili za njim z lasmi z glave tistega gospoda, ki piše v »-Domoljubu« in »Slovencu« proti-iratnazomske članke. Kam piovemo? M. A. C + Knez Pavle v Bohinju. Z beograjskim dopoldanskim brzoviakom je prispel predvčerajšnjim knez Pa-v le s kneginio Olgo in kneževičem Aleksandrom v Ljubljano ter po kratkem odmoru odpotoval v Bohinj kjer ostane nekaj časa v svojem gradiču. * Odlikovanje predsednika hizantološkega kongresa. Predsednik finančnega. odbora narodne skupščine dr. Ivan Radonld, ki je predsedova! blzantoioSkemu kongresu v Beograda je bi! odlikovan z redom Sv. S; ve 1. razreda. * Sprejemi \ gradbenem ministrstvu. Minister zt javne gradnje sprejema stranke vsako sredo in soboto od 10. do pol 12. ure. narodne poslance pa vsak dan od 11. do 12. ure. * Vloge pri Poštni hranilnici Od 6. maja se sprejemajo pri Poštni hranilnic: vloge na kn ižice do 50.C"i Din r.a eno knjižico. * Poskušnje z Božičevo zavoro. ProSi p c-.'"-k .. prispela na Sušak mednarodna k. misija, ki bo do 18. t. m. dnevno vršila rh tako imenovano Božičevo zavoro. Komisija je sestavljena iz 44 inže-n.erjev in železniških direktorjev. V konusi so zastopane naslednje države: Francija. Neničija, Švicarska, Belgija, Rumunija, Češkoslovaška. Madžarska, Avstrija in Jugoslavija. Poskusi se vrše na progi Lič-Sušak. kjer je napetost največja. * Prošnja na direkcijo drž. železnic. Pišejo nam: 5 pri.:., majem so pričeli voziti zo?e: turistovski viafei. ki se ustavljajo razen par postaj, kakor normafai osebni vlaki Med postajam; na katerih turistovski vlak proti Ljubljani ne ostane, je tudi postaja Otoče, čeprav ima poleti mnogo prometa z romarji in izletniki na Brezje. Razen ;ega pa ima postaja jako veliko in važno okolico: industrijske kraje Kropo in Kamno gorico, Ljubno itd. Tako pa mora zakasneli romar ali turist tvegan dolgo pet do Pod-narta ali Radovljice istotako tudi domačin, k- je odšel po opravkih na izlet. Jako bi bilo zato ustreženo vsem, ako bi se odslej vlak:. :ud: v Otočah ustavljali. Občni zbor k. o. Sv. Krištoi pri Laškem se vrši v nedeljo ob 9. dopoldne prostorih hotela Henke v Laškem * Razglas o znižani ceni soli objavlja »Uradr.i list« z dne 10. maja, na kar opozarjamo interesente. Znižane so vse dosedanje cene vseh vrst soH in vreč. + Obnova proge Šlbenik-Split Kakor poročajo iz Beograda, se v kratkem prično cela za obnovo železniške proge Šft>en!k-Perkuvid-Split in proge Knin-Perkovič. Troški so proračnnanl na 30 milijonov dinarjev. Izmenjale se bodo tračnice rn zgradi" nekateri novi mostovi. Poročila se je dne 1L t. n:. gdč. Slavka Mikuževa iz znane trgovske hiše v šmart-• cm ob Paki z g. davčr.in; revidentom Z voskom Korošcem iz Rogatca- G. Korošcu je srn živinozdravnika v Kranju. Bilo srečno! * Smrtna kosa. Umrla je dne S. t. tn. v Kočevju gospa Elza L o y, vdova po bivšem dolgoletnem kočevskem županu, deželnem poslancu in vodji kočevskih Nemcev. Alojziju Lovu, tašča gen. ravnatelja TPD g. Riharda Sknbca." — V Sevnici je preminul g Mate T orna c. blagajnik tovarne Jngo-tania ter bivši mnogoletni upravitelj graščine Boštanj. — V Framn se ie preselila med krilatce rodbine g. Ivanaša hčerka Nada. Pogreb bo v petek dopoldne. Blag jim spomin, žalujočim naše sožaije! * Drzno početje ubeglega kaznjenca. Po .novomeški okolici se klati v dražbi ciganov .ubegli kaznjenec iz Stare Gra-diške Matija Zr klaršič. doma iz Kompoij. Na vesti ima i. precei dTznih vlomov ir. tatvin. Prebivalstvo okoliških vasi živi v velikem strahu pred r.jim. Orožništvo mu je pridno na sle-c,i. a dozdaj se jim e prefriganec še vedno izmuznil. * Svidenje. Svoječasns gojeake Pirkhert v Gradca so v hvaležnem spominu na pre-v ta leta v imenovanem zavodu sprožtle napram vodstvu zavoda misei. da se snidejo gojenk e tega zavoda ob prilik: 80 letnice n:egcrvega obstoja. Proslava bo dne 2S. in 29. mu ja. Precejšnja množina gojenk ;e 2i- c-bijubila, da se udeleži slavnosti. Spored obstoja iz slovesnega pozdravnega večera. predstave gojenk, vrtne veselice (kdor more, je naprošen, da pride v narodni noši) ri funrn samo predstavniki lene idealne zunanjosti, temveč vsakovrstne fiziognotmije, katerih število mora biti še večje. Dame in gospodje vseh starosti in kakršnihkoli slojev, ki razpolagajo z lepo sngesrivno in simpatično zunanjostjo, zanimivo karakteristiko ali s svojstvi. ki so s prej navedenimi v nasprotja, naj ne izpuste te možnosti, da se uveljavijo v filmu. Starši, ki imajo nadarjene otroke, naj ne prezro tega razpisa, kajti je mogoče, da se proslavijo v domačem filma, ki bo pasirai tudi me;e naše države. Podjetje bo še v tekočem letu izvršilo obširno javno izbrro vseh interesentov in in-teresentin; potwn kinopredstav. Vsakdo, ki ima zanimanje za frim, na; pošlje točen na-skrv z navedbo poklica is Po možnosti eno ali več iotograiij na JagoSm. Ljnbijana. JUTRI je dan veselja, smeha in zabave! Jutri Vam v Elitnem Kinu Matica predvajam moj najnovejši in doee» daj najboljši film! Pridite vsi! VaS prijateljček JACKIE COOGAN Iz Ljubljane u— Iz kolonize »Za Bežigradom«. Na najsevernejši točki ljubljanske občine »Za Bežigradom« ie zrastla lansko leto po zaslugi mestne občine ljubljanske oziroma prejšnjega gerentskega sveta nova naselbina. Je to 13 priiično zidanih hišic, imenovanih »zasilne« ki so bile postavljene v dob; najhujše stanovanjske krize in v katerih ie dobilo 52 družin vsaj Sovekn nekoliko primerno stanovanje. V vsaki teh hišic so štiri stanovanja, vsako s posebnim vhodom, obstoječe iz sobe in kuhinje z vodovodom, male shrambe ter stranišča in j>odstrešja. Drvarnice so postavljene po sredini naselbine. Mestna občina je že napravila nove dovozne ceste v tem pomerijn in tudi delno električno razsvetljavo, ki jo namerava izpopolniti. ko bodo dovršene tudi druge komunikacije. Gospodarski urad mestnega magistrata je dodelil sedaj vsak; najemni stranki del vrta. Vrtiče so prtkupljivo, ne-teri ceio prav strokovnjaško obdelali. Najemniki so si tudi postavili pred svojimi stanovanji male cvetlične gredice, kar je le v kras hišicam, ki so vse v zelenju. Tako nudi cel kompleks prej sliko večjega vrtnarskega podjetja kot pa bivališča po večini delavskih slojev s številnimi rodbinami. V načrtih mestnega gospodarskega urada je rudi, da se postavi okrog naselbine ograja, kar bo ličnost severne strani mestne občine le povzdignilo Istotako pa naj bi S. vladni komisar tudi odredil, da se napelje v hišice čim prej fe projektirana električna razsvetljava, za kar so se k stroškom obvezale interesirane stranke prispevati po svojih močeh. u— Smrt starega ljubljanskega gostilničarja. Včeraj rjuirai je preminul v svojem stanovanju v Zaiokarjevi ulici št S. starim Ljubljančanom dobro znani, bivši gostilničar Fran Tapolovec, nekdanji lastnik gostilne na Martinovi cesti, kjer poslužuje sedal svoje številne goste g. Banko. Dosege! je visoko starost 86 let Stanovalcem hiše se je čudno zdelo, da se ves dan ni nič pokazal. Ker so bila vrata zaprta, so takoj obvestili o dogodku policijo. Stražniki so nato odprli vrata ir. našli starčka v postelji mrtvega. Policijski zdravnik dr. Avramovič je ugotovil, da je nastopila smrt vsled splošne oslabelosti. Ker pokojnik ni imel svojcev so prepeljali njegovo truplo na odredbo policijske komisije v mrtvašnico k Sv. Krištofu. u— PojasnDo občinstvu. Na razna vprašanja, kai bo z dijaškim telovadnim nastopom, ki se zaradi hudega naliva ni mogel končan v torek, smo naprošen i objaviti sledeče: Ali bo ponovitev celotnega sporeda mogoča aH ne, danes še ni mogoče ugotoviti ker od visi od mnogih okolnosti, to so: vprašanje prostora, izdatkov itd. Vendar je priporočati da občinstvo hrani kupone kupljenih vstopnic, da jih zamenja za neve vstopnice, ako se telovadba ponovi. Določeno pa je, da se izvrši po priliki nameravani štafetni tek med določenimi zavodi. Kraj in čas štaietnega teka bosta objavljena pravočasno v časopisju. u— Prošaja na šolska vodstva in stariše otrok v Sp. Šiški Dnevno se dogajajo poškodbe na električnih napravah, zlasti na prostih vodih. Posledica tega ie motenje razsvetljave na javnih ulicah, pa tadi v zasebnih in javnih lokalih. Vrh tega na-pravijajo električr; zadrugi take poškodbe občutno nepotrebno škodo. Večino teh poškodb pa povzroča iu zakrivi nedorasla in šolska mladina ter celo včasih tudi odrasli dečki G'-ede na to prosimo vse stariše šišenskega okoliša in pa tudi šolska vodstva, da mladino večkrat pouče o teh neprfli-kah in škodi, ki jo povzročajo s fračami, metanjem kamenja, raznih vej, vsako vrstnega železa ter žice na naše električne naprave, to je: na bakreni električni vod, na drogovf. izolatorje, svetilke itd. Pouče naj jih, da ta naprava služi v javne obče-koristne namene, in da ie last nas vseh Šiškarjev, da je pa tudi igranje s takimi stvarmi smrtno nevarno. Pričakujemo, da bo to opozorilo zadostovala Ce bi pa odslej tike zlikovce zopet zalotili pri tem poslu, jih bomo izročil1 pristojni oblasti, od njihovih stanšev pa zahtevali povrnitev škode Načeistvo »Električne zadruge« v Sp. Šiški u— Javno vprašanje na g. vladnega komisarja ljubljanske občine. Kakor čujeao se namerava pri regulaciji GradašSce obnoviti struga ob Cerkveni in Gradašiti ulici zopet z lesom kakor ie bilo dosedaj. Kišni posestniki in stanovaka oo — sekcija Maribor priredi v nedelio. dne 15. it. ob 14. uri ostro vežbalno streljanje na vojaškem strelišču in sicer s kroglo na 2 krožno tarčo in stoječega srnjaka (razda' a 100 korakov) in z zrnjem na golobe in r.a bežečega zajca. V slučaju neugodnega vremena se vrši streljanje naslednic tiede'1 Člani SLD in po njih vpeljani gostie dobrr-došK! — Strelski odsek. 72= a— Tarifa za a v to takse. V Mariboru se sicer zelo hitro množijo obrtne avtotaksf. Izgleda pa, da jih ie še vedno premalo, ker tri čutiti konkurence url cena!:. Vsak računa po svoji volji, ker doslej še nimajo predr-sane tarife, kakor izvoščki. Zato smo li že ponovno pritožbe s strani občinstva o previsokih zahtevkih avtotaks. Po \-seu večjih mestih imajo tozadevno striktne predpise, ki iih bo seda: dobi! tudi Maribor. Na dnevnem redu današnje občinske seje ;• namreč tudi določitev maksimalne tarife za avtoizvoščke. Tarifa bi morala bi-: p: postajališčih tudi javno nabita- tako da ;» takoj razvidna vsakemu potniku in na avtomobilih morajo biti taksametri. kakor je to vpeljano obvezno po drugih mesta. Iz Celja e— Občni zbor Savinjske podružnice SPD r Celju. Ponovno opozarjamo vse člart iti prijatelje SPD, da se bo vršE izredni obč. zbor savinjske podružnice SPD danes, dre 12 t m. ob 9. zvečer v kavarniški sobi Celjskega doma. Na dnevnem reda je izpre-memba društvenih pravil in dopolnilne volitve. e— Kuratorij ustanove Antona Kolesca, veletrgovca v Celja je ime! v torek dne 10. t m. svojo sejo, v kateri ie razdelil polletne obresti od ustanove rajnega velikega dobrotnika slovenske mladine. V tei seji so se rešile prošnje vžsokošoicev. V celoti se ;» razdelilo neka; nad 24.000 Din med 70 pro-šnjikov, ki šrjdirajo na raznih fakultetah naše kraljevin« is v inozemstvu. Prihodne dni bo reši: kuratorij še prošnje srednješolcev. e— Prisega voinfii obveznikov. Županstvo okoliške občine celjske poziva vse v njenem okoliša stanujoče verne obveznike br« ozira na njih domovinsko pristojne*-, rojene v času od leta 1877—1900 ia vojaške službe oproščene hranilce, rojese od leta 1900—1PD6, ki še niso prisegli, da se zgia-sijo do konca meseca maja pri občinskem uradu na Bregu v svrho vpisa v sezname. Pripominja se, da se bodo vsi obvezniki, pri katerih se bo pozneje ugotovite, da še niso prisegli, brezpogojno zasledoval: in oddali radi neposlušnosti vojaški oblast', da jih kaznuje. e— Kokošar. V zgodnji jutranji uri je korakal po novi cesti od Lave proti Gabe--. prfieten možakar s košem ca rami Tik rs njim je še", stražnft. se da bi prvi o tem vedel. Ko se je stečajno obrnil, je zagleda! stražnika, katerega se Je tako prestrašil, čr. Je vrgel koš na tia in io ubral umih kr3-: čez pctfje. BE je hitrejši kakor stražn& Ta se je vmS h koša is našel v njem več kokoši Koš in kokoši so sedaj na stražnici in čakajo na pravega lastnika. Mogoče se Pa oglasi zopet »Sovenčev« dopisnik kakor pri zadnjih voStvah, ko je ob enaki priliki potem doffi! službujočega organa nečastnega dejanja, za kar ie dobi! nagrado uo § 104. o čemer bomo še poročali. e— Materinski dan v CeUu. O prSik: Materinskega dneva bo v mestnem parku koncert od 11. do 12. dopoldne. Popoldne ob štirih bo v mestnem gledališču akademija. Spored je zelo raznovrsten: nagovor, de-Idfmacije, petje, ples lutk (izvajajo otroci) recitacije la dvogovor med materjo in otrokom. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, tipamo, da bo obisk zelo povelj en. e— Za starim celjskim okrožnim sodiščem so te dni podrK zadnje posiopje, IC :e bi'-že dalj časa v razsute, brez stanovalcev rn ni baš služite v okras ulice Za krestjo. Nujno bi bilo še žeteti, da se sedaj prostrano stavbišče izravna, očisti ter spravi v pr-raerao stanje, da se bo spončnjak na kai«-zakotno gorsko vas. Pri tej prifiti o: še rad: orneraK. da se govori zadnji čas pc Celju o neki adaptacij: starega okrožnega sodišča, v katero hočejo bale ziopet spraviti del sodaijsiah uradov. Akc bi bil res kak večjt znesek določen za adaptacik te podrtije, nujno nasvetujesno, da se prime--sb letni zneski raje nalagajo tak«; dolg . dokier ne bodo zadostoval, da se poslopje ok-ožaesa soddšča podre ter z najetjem prv-sojiia postav; w»o okrožne sodišče. NeSc-ven škandal je, da ne mare priti Celje do primarni sodnijsJcfc prostorov. Medtem, ki plačuje fivljecje pod stropom fc med zidov*em, k se zamere pri vsakem najmanjšem strni , podreti. Ravnokar recovirajo sosednjo Marijino cerkev. Kak koorast bo nsdHo raz-dnapano okrožno *x£š5e šele sedaj, ko V. ceAev zopet v lepem stanju. V zadnjem državnem peatjčtgfu je bš: določer že več! znesek za novo posaopje celjskega okrožnega socs&ča; minister pravde pa Je to postavko čraL AE ni bite to v ziasi ocb -j dBcateo kiecScalas viade? ravie in srečo l'am bo dal x dnevnim negovanjem zoh SARGOV ALODONT rstvo Iz Kranja f— V odbor krajevne organizacije SDS v Kranju jc bil preteklo soboto izvoljen tudi dentist g. Franc Holchacker, ki ie bil ▼ torkovi notici pomotoma izpuščen. r— Poverjeništvo Vodnikove družbe v Kranju opozarja, da se je nabiranje članov podaljšalo do konca maja. Vsi, ki se že« Iijo vpisati v Vodnikovo družbo, naj to store ob uradnih urah Ljudske knjižnice Narodne čitalnice v Narodnem domu ob sredah in petkih zvečer in ob nedeljah do* poldne. Iz Litije i— Občni zbor SDS. Odbor SDS za li* tijsko občino je položil preteklo nedeljo pred svojim članstvom obračun svojega dela za minulo upravno leto. Zbora se je udeležil kot delegat ljubljanske centrale g Majcen, svoje zastopnike pa sta posla* li tudi bližnji organizaciji iz Šmartna in Hotiča. Tajnik g. Kunstler Tinko jc po* rcčal o odborovem delu v podrobnostih, blagajnik g. Sišek pa je poročal o denar« nem prometu. Poročili obeh funkcijonar. iev sta bili vzeti z odobravanjem na zna« nje. Pri podrobni debati so se podali raz« ni uvaževanja vredni nasveti, in to s stra* ni Članstva, znak, da somišljeniki z zant« nianjem slede gibanju organizacije. Pri vo« litvah je bil izvoljen po večini stari odi Kor: predsednik g. Lajovic Franc ml., pod* predsednik g. Kolbe Franc, nadpoštar v p., tajnik g. Tinko Kunstler, blagajnik g. Ši* šek Ludovik. V odbor pa še sledeči go« '.podje: živinozdravnik Ivan Demšar, Kon« čina Franc, Kunstler Franc st, Lambergar Jože, Potisek France, kot zaupnik za Sa« vo pa g. Berdajs Leopold. Za namestnike •o bHi določeni gg. Madile, Habjan in Zaje. Upamo, da bo novi odbor naloge, ki ga čakajo v bližnji bodočnosti, izvedel v popolno zadovoljstvo vsega članstva. i— Sokolsko gledališče v Šmartnem ima v nedeljo 15. t. m. svojo zadnjo gledali« sko predstavo v tej sezoni. Na oder pride velezanhniva drama v režiji br. Bena Peč« nika. i— Poučna ekskurzija gostilničarske za. druge. Zadruga gostilničarjev in ostalih pri da se vcepi hvaležnost, naklonjenost in spoštovanje do roditeljev, prirede višji raz redi skupno proslavo ob 2. uri. Vabljeni so vsi stariši in prijatelji šolstva. Vstop brez* plačen. Iz Zagorja z— Občni zbor električne zadruge. Sed* mi redni občni zbor Električne zadruge v Zagorju bo v nedeljo dne 15. maja ob 14. pop. v občinski posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. z— Članom Slovenskega planinskega društva. Ker se vrši še ta mesec občni zbor SPD v Zagorju, se pozivajo člani, da čim« pieje. poravnajo članarino, ki znaša 25 Din letno. Člani, ki reflektirajo na ugodnost trikratne polovične vožnje v letu 1927., naj takoj oddajo legitimacije tukajšnjemu poverjeniku, učitelju g. Kopšivu. Učitelj g. Vidic prične še ta meseec z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za opremo pla« ninske koče na Sv. Gori. 7.— Postavitev spomenika padlim voja* kom. Pretečeni teden je pripravljalni od* bor za postavitev spomenika padlim voja* kom sklical anketo, katere so se udele* žila društva, politične stranke in zastop* nik neke tvrdke, ki jc prinesel s seboj načrte za spomenik. Glede spomenika so med prebivalstvom različna mnenja, kako naj bi se delo izvršilo, da bi bilo ustre* ženo raznim ž«ljam posameznikov. Kodi* kor smo informirani, tudi po izjavi g. žup» nika in g. NVeinbergerja na anketi, so vse politične stranke, gospodarske korpoTacije in privatniki na stališču, da naj se posta« vi mesto spomenika raje zgradba, v kate* ri bi imele vojne sirote in invalidi stano« vanje, ki bi jih podpirala tudi občina gle» de prehrane. S tem bi bil spomin na padle vojake gotovo bolj trajen in hvaležen. U ver jeni smo, da bo odbor vpošteval že« lje in koristi (ako se izreče za predlagani humanitarni načrt) vojnih sirot ter ugodil predlogu večine. z— U druženje vojnih invalidov v Za* gorju priredi v nedeljo 15. maja ob pol osmih zvečer v dvorani Sokolskega doma veseloigro »Družinska sreča». Vstopnice sc hodo prodajale v petek in soboto po hišah v peedprodaji, na dan predstaive pa pri blagajni. Čisti dobiček je namenjen podpori članom Udruženja, to je invalidom vojnim vdovam in sirotam. Vabimo vse prebivalstvo k obilni udeležbi. Iz Trbovelj t— V Savo je skočil in utonil I6letni Rudolf Dime t z, rudarjev sin v Trbovljah. Mladenič je bi! osumljen, da je izvršil neko tatvino, t— Smrtna kosa. Umrl je po daljšem holehanju delovodja na dnevnem kopu g Anton Belencier. Pokojnik je bil znana osebnost. Njegov pogreb bo danes popol« dne. t— Odbor obrtnonadaljevalne šole. V odbor obrtno*nadaljevalne šole v Hrastni« ku so imenovani gg.: Lebar za občino, ravnatelj inž. Drolc za rudnik, Kočir za steklarno, Kiler za kemično tovarno, Ma« lovrh za krajni šolski svet in obrtnika Do* linšek in Arnšek. t— Občni zbor zadruge «Rudarski dom» na Vodah je bil slabo obiskan. Načelnik zadruge g. Vinko Grabnar je podal demi« sijo, na željo članstva pa načelstvo zopet sprejel. Premoženje zadruge je majhno. t— Rudniško gasilsko društvo v Trbov« Ijah priredi v nedeljo 15. t. m. blagoslovi, tev motorne brizgalne in avtomobila. Ob« enem se bo vršil izlet trboveljske Gasil« ske župc. Iz Ptuja j— Otvoritveno tekmo za letoSnjo se« zeno (med članstvom) priredi v nedeljo dne 15. t. m. na progi Vurberg.Ptuj tukaj* šnje kolesarsko društvo »Zvonček«. j— Birma se bo vršila pri nas v nedeljo dne 15. t. m. j— Licencovanje in premiranje plemen* skih bikov za okraj Ptuj se je vršilo to dni na ptujskem sejmišču. Kmetje so pri« gnali 161 bikov, Iicenciranih ie bilo 90, a premij ie bilo razdeljenih 21 Opaža se krasen napredek naše živine od leta do leta. Po licencovanju, ki je trajalo do 2. popoldne, so sledila poučna predavanja strokovnjakov o živinoreji, ki so jim sle« dili kmetovaloi z veliko pozornostjo in vztrajali pri njih vse do noči. j— Podružnica Jadranske Straže priredi v nedeljo dne 15. t. m svoj prvi cvetlični dan. Istega dne bo tudi koncert v mest« nem parku od 11. ure dalje. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Občin« stvo sc prosi, da marljivo sega po cvet* kah. j— Čechoslovici v P tu ji a okoli! V so« botu dne 14. kvetna t. r. o 6. hodine ve. čer bude v ptujskem divadle pfedveden českoslov film za učasti konsula ČSR pa. na Dra Resla a iinveh vvnikajicich osob« nosti z Lublane, Mariboru a Ptuje Po predstaveni kona se v »Narodnim dome» ustanovujici schuze ČJLigy v Ptuji. Kra* iand! Sučastnete se pfedstaveni i schuze do iednoho. prihlašte všiehni za členv JČLigv v Ptaji a dokažte tim. že Jugo* slovani milujete jako skutečne svoje vlast* ni bratri! .Ca shledanou! — Jeden z uprim« nveh Čechoslovaki'. JESENICE. Sokolsko društvo priredi' v nedeljo dne 15. maja pešizlet s sokolsko sodbo na Hruško, združen z naslonom. Zbirališče ob 14. »red osnovno šolo. Članstvo v kroju! Zvečer ob pol 20. akademija naraščaja na Hruška v salonu gostilničarja OceDka. Cena 5 4. 2 Din. Zdravo! 722 KRŠKO. Obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Krškem je končala orošlo nedeljo šolsko leto z Izborno uspelo razstavo vajeniških risarskih in pismenih izdelkov ter ročnih izdelkov vajencev in vajenk ter pomočnikov. Razstavljeni predmeti so bili iz večine točno in skrbno izdelani. >d akad. slikarja g. Stfolovška izdelane diplome so se razdelile za najboljša dela vajencema Ivačiču in Del Medecu ter vajenki Bajčevi. Otvoritvi razstave so prisostvovali sreski poglavar g. vladni svetnik Svetec. krški župan g. Pfeifer. načelnik obrtne zadruge g. Slanšek, načelnik s:remija g. Krivec ter trsnogo drugega občinstva, ki so na ta način dokumentirali zanimanje za razvoj in oo-vzdigo obrtniškega ter trgovskega stanu. Otvoritveni govor je imel vodja obrtne in trgovske nadaljevalne šole g. ravnatelj J. Vutkovič. ki je očrta! pomen razstave v trgovskem in obrtniškem življenju. V imenu obrtnikov je govoril oekarski mojster g. Fr. Vodopivec. Razstava je bila prav dobro obiskana ter ie dosegla v popolnem obsegu svoi namen. DOBRNA PRI CELJU. Gospa Valbiuga Rožanc. restavraterka tukajšnjega zdravilišča. je ustrelila 10. t m. na Kamšakovem vrhu izredno velikega divjega petelinja. Vrli lovki iskreno čestitamo! STARI TRG PRI SLOVENJGRADCU. Prostovoljno gasilno društvo v Starem trgu priredi dne 6. junija ca vrtu g. A- Ublna v Staran trgu tombolo z izredno lenimi dobitki. Začetek ob 2. popoldne. V slučaj« slabega vremena bo tombola v nedeljo, dme 12. junija. Po tomboli prosta zabava. Cisti dobiček le namenjen za nakiro brizgalne. 721 VOJNIK- Prelep ie naš trg. Tako pestre slike, kot jo nudi Voteik ravno v času cvetja s svojo slikovito okolico, ne vidiS kmalu kie Narodno življenje pa v tem lenem kraju ni tako prijazno in rožnato, kakor bi moralo biti. Doba zermaoizacije je zapustila težke sledove in marsikaj še spominja na bivši »Hochenesfg«. Obstoia sicer vrsta narodnih društev, ni pa ooaziti živ-Ijenskih znakov. V zadnjem času se ie vendar zdramil Sokol. V telovadnico se ie povrnilo življenj*. Deca in narašča) budita up tn nado. Tudi na kulturnem polju se orje. V nedeljo, dne 15. t. m. ob 15. vpriaare člani komedijo »Nebesa na zemlji«. Tako imajo tržami po dolgem času zopet enkrat priliko, da napolnilo posojitaiško dvorano, doživijo oar veselih ur. obenem pa pod-pro društvo gmotno ln moralno, kar ga bo samo viZDodbujalo k delovanju. Sokol Sokol I. sporoča svojemu članstvu, da se vrši prvi letošnji društveni pešizlet v nedeljo 15. t. m. skozi Podutik - Podkavee-Brdo - Vič - Ljubljana. Zbirališče ob 1. popoldne pred glavnim vhodom veleeejma na Gosposvetski cesti; odhod ob pol 2. Udeležite se bratje in sestre tega lepega izleta v čim večjem številu. Zdravo! Na stotine trst najrazličnejših modernih čipk (kleklane ali fillet) Vam nodi po nai-ugodnejših cenah ■ tvrdka T. Eger. LJubljana Sv Petra cesta 2. Največja zaloga čipk v Ljubljani. Sestanek delničarjev Obrtne banke SHS v Ljubljani Včeraj dopoldne se je vršil v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo sestanek delničarjev Obrtne banke SHS, ki je imel nalogo, da izvoli poslovni odbor za podružnico v Ljubljani. Zanimanje za ta sestanek je bilo med delničarji veliko. Pod predsedstvom člana upravnega odbora gosp. Engelberta Franchettija in v navzočnosti notarja gosp. dr. Andreja Kuharja «e je vršila verifikacija glasov in pooblastil, ki je ugotovila, da je bilo od 7396 v Sloveniji podpisanih delnic zastopanih 4089 delnic z 1282 glnsov:. V kandidacijski odbor je brlo izvoljenih 13 članov, na zahtevo opozicije pa naknadno še dva. Kandidacijski odbor je po daljšem posvetovanju v posebni sobi predložil delničarjem nastopno oficijelno listo 7 kandidatov za poslovni odbor: Engelbert Frau-chetti, Fran Ravnikar, -Jos. Rebek ml., Lov-ro. Pieman, Karel Vidmar, Miroslav Urbas (vsi v Ljubljani) in Jakob Zadravee (Središče ob Dravi). Opozicija pod vodstvom Ivana Ogrina in Antona Rojine pa je predlagala nastopno listo: Fran Ravnikar, Anton Rojina, gostilničar Fran Kavčič, pekovski mojster Jakob Kavčič, Ivan Ogrin (vsi iz Ljubljane), Jakob Zadravee (Središče) in Filip Tratnik (Maribor). Stavbenik Ivan Bri-celi pa je predlagal spremenjeno oficijelno listo, na kateri sta bila mesto Ravnikarja in Zadravca Anton Rojina (Ljubljana) in Fran Bureš (Maribor). Volitve so se vršile po listkih, ker se ni dosegel sporazum, da bi se volila ofirijelna lista z vzklikom. Skrutinij je ugotovil, da je oficijelna liMa prodrla z ogromno večino. Oddanih je bilo za oficijelno listo 60, za spremenjeno listo 5, za opozicijsko listo pa 10 glasovnic. Izvoljeni so bili Franchetti (1082 glasov), Josip Rebek ml. (1062 glasov), Lovro Pič-man (1082 glasov). Karel Vidmar (1060 glasov), Miroslav Urbas (1082 glasov), Jakob Zadravee (1175 glasov) in Fran Ravnikar (1196 glasov). Od ostalih list pa so dobili: Ivan Ogrin 153 glasov, Anton Rojina 173, Fran Kavčič 153. Jakob Kavčič 153 in Filip Tratnik 153 glasov. Član glavnega upravnega odbora in predsednik sestanka Engelbert Franchetti je v času, ko se je posvetoval kandidacijski odbor, sporočil delničarjem, da je centrala določila obrestno mero za zadruge in obrtne organizacije na 8 za ostale delničarje pa na 10 %. Ker je ta obrestna mera za razmere v Sloveniji previsoka, je predlagal, da se delničarji izjavijo proti temu predlogu, da bo on skušal na podlagi pooblastitve iz-poslovati nižjo obrestno mero. Predlog je bil sprejet. Dalje ie poročal, da so Zagrebčani predlagali, nai bi se brežiški okraj itP Prekmurie pritegnila k zagrebški podružnici, toda interesirane obrtne zadruge v brežiškem okraju in v Prekmurju so izjavile, da žele ostati v področju ljubljanske podružnice. Isto stališče so zavzeli tudi na sestanku zastopani delničarji. Tržna ooročfla Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Pšenica: baška. 75 kg, 2 2 vagona 317.50; baška, 76 kg, 2 %, 15 vagona 320; srbijanska, 75/76 kg, 2—3 %, 1 vagon 284; srbijanska, 75/76 kg, 2—3 %, franeo vagon Sisek, 2 vagona 313.50. Turščica: baška, 4 vagone 168; baška, okolica Sombor, 2 vagona 170; baška, do 20. maja, pariteta Indji-ja, 3 vagone 170; baška, okrogla, 1 vagon 175; sremska, pariteta Stlp, 2 vagona 175. Moka: baška, <0>, 2 vagona 450; baSka, metni davek brez carine: pšenica: domača 4450 — 45. madžarska Tisa (79/80 kg) 50.50 _ 51; rž: 42.25 — 48.50; turščica: 25 — 26; oves: domači 35.25 — 35 75 nominelno. = Grško • jugoslovenska trgovinska pogajanja. Pred kratkim so se v Atenah ponovno pričela pogajanja za grško - jugosle-vensko trgovinsko pogodbo. Današnja grška vlada zahteva temeljito revizijo pogodbe o svobodni coni v Solunu in o uporabi železnice Solun - Gjevgjelija. sklenjene lani z vlado Pangalosa. Grška vlada zahteva, da tudi one ladje, ki priplujejo v našo svobodno cono, plačajo pristaniščno takso, da se spremenijo določbe glede obrata na progi Gjevgjelija Solun in druge koncesije. Po gajanja so več ali manj zastala, tako da je malo upanja, da bo prišlo v doglednem času do sporazuma. = Revizija kreditov pri Narodni banki. Posebna komisija, kateri načeluje vicegu-verner Narodne banke gosp. Protič, je te dni pričela revidirati kredite Narodne banke. Dosedaj so revidirani vsi krediti beograjskih komitentov. = Nova tvornica preprog in tkanin za mobilije v Vukovaru. Dunajska tvrdka Filip Haas & sinovi je ustanovila v Vukovaru tvornico za izdelovanje preprog in tkaniu za mobilije. Gradba potrebnih poslopij za predilnico, tkalnico in apreturo je že v polnem teku. Tvornica bo pričela obratovati bržkone že koncem t. 1. «= Občni sbori. Redni občni zbor Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, se bo vršil 27. t. m. v družbeni pisarni; redni občni zbor Mariborske tiskarne, d. d.. 23. t. m. v ravnateljstvu tiskarne v Mariboru; redni občni zbor tovarne lakov Ljudevit Marx. d. A v Domžalah, pa 2. junija v tvorničnih poslovnih prostorih v Domžalah. = Razglas o iniiani ceni soli je objavljen v 51. štev. tUradnega listam z dne 10. t. m. = Težki pogoji finančne skupine Blair za dolarsko posojilo Romuniji. Kakor poročajo -:Newvork Time$>. se bo bančna skupina Blair pogajala z Rumunijo radi posojila le tedaj, če bo romunska vlada dovolila so- udeleženim bankam, da temeljito preiščejo gospodarsko stanje r tej drfcvi. = Prodaja sodov. Pri direkciji drlamih železnic v Subotici se bo vršila 27. t. '.». ofertalna licitacija glede prodaje 600 komadov lesenih sodov od mineralnega olja. — Predmetni oglas je v Zbornici ca trgovino, obrt in industrijo v Lljubljani na vpogled. = Konkurz je razglašen o imovini Julija Blassa, trgovca v Celovcu. Prvi zbor upnikov je 30. t. m. pri okrajnem sodišču t raju, oglasitveni rok do dne 14. junija t. 1, ugotovitveni rok pa 14. julija t. L = Bančni polom t Italiji. Po poročilih t» Italije je napovedala konkurz banka Mar-tucci. ki ima 40 podružnic. Obla stva ao aretirala več članov upravnega cveta. Borze 11. maja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe.) Vrednote: investie. 84.50—0, Vojna škoda 340 — 341, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100. Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 _ 170, Trbovlje 0 — 510, Vevče 185 — 0, Stavbna 55 -šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca ta les neizpremenjeno čvrsta, za deželne pridelke pa neizpremenjena. Zaključenih 5 vagor >v lesa. ZAGBEB. Tendenca v Vojni škodi je v splošnem neizpremenjena. Promptna je bila zaključena po 339.50. — Tudi na deviznem tržišču ni bilo večjih izprememb. Deviza na Italijo je bila nekoliko krepkejša in se je trgovala po 308.50 — 300.25. V Curihu je ob sklepu borze notirala 28.82 denar, popr.l-dne pa se je nudila po 28.25 Notirale ?o devize: Amsterdam 22.789 - 22.849. Dfi-naj 800.5 — 808.5, Berlin 1349.45—1352 35, Italija 307.61 — 309.61, London '276.30 -io 277.10, Newyork ček 86.75 — 56.95. Pariz 222.25 - 224.25, Praga 168.80 _ 169.10, Curih 1094—-1097: efekti: bančni: Eskompt-na 16.50 - 0, Poljo 16 - 16.25. Kreditna Zagreb 93 - 95, Hipo 61 — 61.50. Jugo 93 do 95, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Obrtna 40 — 42, Praštediona 850 — 860; industrijski: Drava 600 _ 605, Ragusea 415 do 420, Sečerana 480 — 485, Narodna mlinska 6 — 0, Gutmann 295 — 305, Slaveks 110 do 140. Slavonija 26 — 28, Trbovlje 502.50 io 507.50, Vagon 52 - 53, Vevče 140 - 142.30. Danica 170 — 190: državni: Vo.ina škoJa promptna 339 — 340, za junij 342 — 344, investicijsko 84 — 85.50. agrarne 50.50 do 51.50. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.80 in 224.80, Newyork 56.733 — 56.933, Italija 308.66 — 310.66, Budimpešta 902450—99530, Berlin 1349.50 — 1352.50, Bruselj 79250 do 795.50, Bukarešta 35.78 — 36.28. Sofija 4073 do 41.35. TRST. Devize: Beograd 32.10 — 32.60. Dunaj 255 — 265, Praga 54.85 — 54.85, Pari* 71.85- 72.35, London 89.40—8970 Xewyork 18.85 - 18.45, Curih 35250 - 35650. Bu-dimpešta 317 — 327, BukareSta 11.65—11.96; valute: dinarji 32 — 83, dolarji 18.10 do 18.40. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4630 do 12.5050, Berlin 197.96 - 168.45, Budimpešta 123.68 - 128.98, BukareSta 4.4880 - 45090. London 34.4825 — 345825, Milan 38.38 4» 38.68, Newyork 709.40—71L90, Pariz 27-7975 do 27.8075. Praga 21J01 — 21.08. SoRj« 3.107!) do 5.1475, Vtršava 79.24 _ 7«.74, Cnrih 136.43 — 136.93; valut®; dinarji 12.4475 do 125075, dolarji 708.25 — 710.25. CURIH. Beograd 9.13, Berlin 128«, New Vork 519.94. London 25.2638, Pariz 20.875, Milan 28.25, Praga 15.08, Budimpešta 90.60. Bukarešta 3.32, Sofija 8.75, Variava 5812. Dunaj 78.175. Derisa Beograd M aatalik >strah; v Pragi 50.225, v Berlinu 7.407. tfremensfco oorodilo Meteorološki zavori » Lnihljain 11. maja 1927. ViSina barometra 3(18.8 m Kraj Cas J 0 1 F- | "Rte I * — Sn-.ci vrti ' 'r Hrzim » metrih Oblačno I 0-10 1 Padavine Vrsu • mm do 1 v« .pazovanjo Ljubljana 7. 8. /^0 3 9-6 74 SE 8 10 megla 2.9 (dvorec) . . . 14. 7fi5-2 94 58 NE 4 10 21. 761-5 7-4 65 NE 4 8 Maribot . . . 762-5 9-0 58 NE 10 E 8 10 dež 9.0 Zagreb . . • . J 762 2 110 75 9 dež 1.0 Beograd i • . & 756-4 11 0 9d N\V 10 10 dež 8.0 Sarajevo . . • 759-0 8-0 73 NW 4 10 dež 5.0 Skoplje .... 75-,-4 I6'0 77 mirno 10 dež 21.0 Dubrovnik , , 1 756-3 14-0 84 N\V 1 9 nevihta 33 Split .... 7 756-2 15-1 86 mirno 5 nevihta 47 Praha..... 1 766-3 40 — NNW 6 5 Solnce vzhaja "ob 4.36, zahaja ob 19.17, luna vzhaja ob 13.43, .ahaja ob 2.59. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 15.4 C, najnižja 7.4 C. Dunajska vremenska napoved ia četrtek: V južnih Alpah negotovo, najbrie jamo. V splošnem mrzlo. V hribih jutranja slana. Triaika vremenska napoved za četrtek: Močni severni in severovzhodni vetrovi. Nebo »prva oblačno, pozneje spremenljivo, končno jasno. Temperatura od 10 do 15 stopinj. Morje razburkano. Iz živlienta in sveta Kakšna je usoda »Bele ptice"? Letalo so videli zadnjič nad Irsko; v Ameriki sploh ni bilo signalizirano. — Nungesser in Coli živa ali mriva? — Veliko razburjenje na Francoskem prenagljeni. V Ameriki ni nihče videl «Bele ptice«. Do pondeljka je bilo vreme vzdolž ameriške obale tri dni ve- 0 francoskih letalcih Nungesserju in Coliju, ki sta v nedeljo zjutraj odletela iz Pariza ter bi morala po normalnih računih že tekom pondeljka pristati v Ameriki, ni doslej ne duha ne sluha. Poročila, ki so javljala njun prihod v New-york, so se izkazala za mistifikacije. Vsi svetovni listi obravnavajo polet z najširših vidikov in ugibajo, kakšna usoda je doletela Nungesserja in njegovega letalskega tovariša. Poglavitna napaka «BeIe ptice* je bila ta, da letalo ni bilo opremljeno z brezžičnim brzojavom. Nungesser je bil v skrbeh, da bi utegnila ta naprava aeroplan preveč obremeniti in je oddajni aparat pustil doma. Tako se ne ve nič sigurnega, če sta se letalca spustila v morje, ali če sta radi slabega vremena ali morebitnega defekta v stroju propadla ali pa morala pristati kje na kaki oddaljeni in zapuščeni točki, ki nima direktne zveze z ostalim svetom. Američani poizvedujejo V sporazumu s pariškim kabinetom je ameriška vlada poslala na izvidno vožnjo poldrugi tucat svojih rušilcev, katerim se je pridružilo tudi več aero-planov. Namen te ekspedicije je. preiskati vodovje ob ameriški obali. Nagla-siti pa je treba, da gosta megla silno otežuje iskanje in da bodo potrebovali rušilci vsaj dva dneva predno preiščejo vodno sfero, široko 800 km. o kateri se domneva, da sta se Nungesser in Coli mogoče v njenem območju spustila na morje. Vse oceanske ladje so prejele iz Amerike naročilo, da morajo natančno poizvedovati o francoskih letalcih ter nemudoma sporočiti morebitne izsledke. Vesti o poletu «Bele ptice* nad Novo Fundlandijo so se izkazale za netočne. Agencije so jih preklicale. Vodstvo mornariškega observatorija v St. Johnu izraža domnevo, da je «Bela ptica* morebiti pristala v Grant-Banksu ter da se nahaja Nungesser pri tamošnji ribiški flotilji, ki nima brezžičnega brzojava.V tem primeru računajo, da bo treba čakati na poročila o francoskih letalcih vsaj dva do tri tedne. Zadnja vest o Nungesserju Zadnja pozitivna novica o usodi francoskega letalca prihaja iz oddaljene vasi na zapadni obali Irske. Neki kmet je v nedeljo zjutraj ob lepem vremenu slišal brneti propeler. Skočil je v hišo po daljnogled in razločil belo letalo, ki je rezalo pot v zapadni smeri. Ob tem času je torej Nungesser zapustil evropsko celino. Pozneje ga ni nihče več videl in slišal. Glede kombinacij o pristanku na kanadski obali se naknadno potrjuje, da so bili glasovi, oznanjajoči uspeli polet dro in mirno. Ob času, ko je imel Nungesser leteti čez ameriški kontinent, pa je legla nad Ameriko megla. V pondeljek zvečer se je položaj poslabšal, a takrat bi letalca po lastnih dispozicijah že morala biti na cilju. Kaj pravijo tehniki? O usodi francoskega letala in letalcev se seveda povsod debatira, zlasti v Franciji, na Angleškem in v Ameriki. Ker so podani dokazi, da so letalo zadnjič videli na obali Irske, so se pojavile domneve, da bi Nungesser utegnil pristati na Novi Fundlandiji. Strokovnjaki sicer izjavljajo, da ta možnost ni izključena, imajo pa v to malo vere. Verjetnejše je. da so krila letala v nevihti in mrazu popolnoma oledenela in da so nastale komplikacije. Ne more se torej z gotovostjo trditi, da bi se bila letalca spustila na morje ter ostala v čolnu, ki sta ga vzela s sabo na pot. Treba se je pripraviti celo na hujše možnosti. Razburjenje v Franciji Neugodne vesti, mistifikacije in vsakovrstni glasovi, ki so se raznašali ter so bili v prvem momentu ugodni, pozneje pa porazni, vse to .ie na Francoze delovalo zelo obupno. Zlasti porazno so vplivala poročila, da je nemogoče misliti, da sta bila letalca «Bele ptice® signalizirana nad ameriškim ozemljem. Francoske, ameriške in angleške vojne ladje so dobile od svojih vodstev striktna povelja, da morajo takoj na izvidne vožnje, vendar doslej ni dospela od njih še nobena pozitivna vest. Če pa sta rešila vsaj golo življenje, to bodo povedala poročila v naslednjih dneh. Palača Društva narodov v Ženevi Pod naslovom: Ali se bo zgradila palača Društva narodov po francoskih načrtih?, prinaša pariški «Le Journal* nastopni članek: Nedavno je povabilo Društvo narodov arhiiekte vsega sveta, da se udeleže konkurence za načrt palače, katero misli zgraditi ob Ženevskem jezeru. Pozivu se je odzvalo 375 znamenitih umetnikov. Žirija devetih arhitektov, med katerimi je zastopal Francijo gospod Lemaresquier, je pregledala načrte in nagradila devet najboljših. Od teh sta dva iz Italije, dva iz Nemčije, eden iz Švice in štirje iz Francije. Dosegli smo tako uspeh, katerega nam ne more odrekati Nemčija tudi pod zaščito miru. Nungesser (na levi) in Coli A. Kuprin: Živalski nauk Basen. Po dolgih dnevih, strašne suše je končno spet padel blagodejen dež. Res čice in potoki, ki so jeli že presihati, so se napolnili z živo, bistro, sladko vlago. Od žeje onemogle gozdne ži* vali so se spet lahko po mili volji na= pile in tiste, ki so znale in mogle, so se tudi z naslado okopale v hladni vodi. Čreda divjih slonov se je vračala nekega večera z napajališča po Veliki 'živalski stezi, ki so jo napravile stotine živalskih pokolenj. Spredaj je veselo tekel mlad slonček: bilo mu je kakih petnaist let in težak ie bi do sto pu= dov. ' Mahoma pa je obstal, ker je začul prav izpod nog nekakšno godrnjanje. Govoril je mravljinec, obtovorjen z odlomkom lanske vejice. »Ali si slep, ka-li, ti ogromni kos mesa? Saj pravim, ti mladi sloni se vedno rinejo pod noge!« Slonček je od začudenja izbuljil svo* ie male. rdeče oči in napel ušesa, ne da bi se premaknil z mesta. Toda mati slonica, ki je šla zadaj, je zakričala nanj: »Ali si oglušil? Brzo se oprosti in pojdi s pota!« »Oprosti mi. starejši brat,« je zamom-Ijal presenečeni slonček in se previdno umaknil s pota. Mravljinec ni odgovoril. Mladi slon je počakal, da je bila mati slonica spet dobre volje, in je nato vljudno vpra» šal: »Povej mi, o mati, zakaj je tako hud?« In mati mu je pojasnila: »Ako povečaš težo. s katero je bil obložen, tolikokrat, kolikorkrat si ti večji, težji in boij neumen od mrav« Ijinca, ter si jo naložiš, bi te ta teža strla tako izlahka, kakor starem jaz — le poglej! — z nogo tegale škorpi* jona.« v najrazličnejših barvah za dam* ske plašče Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana, Dvorni trg. Svojim konkurentom je dala država onstran reke Rena tri milijone zlatih nemških mark na razpolago. Tudi Mussolini je po vzoru svojega predhodnika Avgusta razdelil podpore italijanskim umetnikom .Edino francoski umetniki so delali iz lastnih sredstev in vendar ni to oviralo njihovega uspeha. Med našimi štirimi konkurenti je prav za prav, kot iz dežele «Treh mušketirjev* pet udeležencev; kajti arhitekta Ge Corbusier in P. Jeanneret sta oba delala na istem projektu. Ostali naši konkurenti, ki doslej niso bili imenovani, so C. Lefevre, arhitekt-uprav-nik Louvra in Tuilerij, G. Lahro, diplomiran arhitekt in H. Nčnot, član instituta. M. Nenot nam je izjavil, da bo 65. milijonov, katere je Društvo dalo v to svrho na razpolago povsem zadostovalo za zgradbo palače. Stavba, ki naj stoletja simbolizira Društvo narodov, bodi predvsem trajne veličine. Nenot nam je tudi sicer razkazal načrte, ki jih je bil poslal v presojo. Akademik je zamislil čisto moderno palačo s preprostimi kolonadami in široko sejno dvorano v osredju. Vse posvetovalnice in neštete urade pa je namestil na krila zgradbe. Tudi na žur-naliste je mislil, ki imajo svoje posebne lokale. »Zurnalistov nisem zanemarjal«, nas je prijazno zagotovil. Palača se bo razprostirala na obali Ženevskega jezera, ob cesti, ki vodi v Lausanne. Vrtovi krog nje bodo obdelani na francoski način, z velikimi parki in širokimi drevoredi. V takem čistem in udobnem okolišu bodo pač mogli zastopniki narodov govoriti o miru. Da bi le mogli utisniti skupno čustvo vsem onim. ki ne čujejo govor gozda Društva narodov, niti jasnih vod ženevskih. Javna razstava vseh projektov se bo otvorila koncem meseca junija. Iz zgornjega članka je razvidno, da se je konkurence udeležilo velikansko število arhitektov vseh narodov in držav, ki so včlanjene v Društvu narodov. Razen Francozov, Italijanov, Nemcev in Nizozemcev ni prodrl noben drug narod. V vseh državah je vzbudila ta konkurenca veliko zanimanje. Države so same podprle svoje arhitekte moralno, mestoma celo materijelno. Saj je samo Nemčija dala svojim arhitektom na razpolago okroglo 40 milijonov dinarjev. Iz tega je razvidno, kako važnost polagajo posamezne države, da reprezentirajo sebe pred svetom. Kaj je v to svrho storila naša država? Zanimivo bi bilo vedeti, koliko naših ljudi se je udeležilo te konkurence in s kakšno vnemo jih je podpirala javnost pri njihovem nadvse važnem koraku? _ Šaljapin na Dunaju V sredo, dne 18. maja bo pel na Dunaju v Državni operi največji ruski pevec Šaljapin. Dasi so vstopnice za njegovo napovedano gostovanje izredno drage, vendar je povpraševanje po njih že sedaj izredno veliko in naval radovednežev na gledališko blagajno neverjetno velik. Seveda se ne zanimajo za koncert samo ljubitelji umetnosti, ampak tudi špekulanti, ki vohajo, da boiO ob tej priliki zopet enkrat dobro zaslužili s predprodajanjem vstopnic. Karte za gostovanje so se začele prodajati že v pričetku tekočega tedna. Takoj prvi dan je bil naval na blagajne ogromen. Ko so se odprla vrata, je nastala taka gneča, da je nekaterim pretila življenska nevarnost. Poklicana je bila policija, ki je morala preprečevati celo pretepe, kajti nestrpneži se niso zadovoljili zgolj z besednimi dvoboji in z ironičnimi opazkami. Karte so bile seveda v nekaj urah razprodane in bodo do Šaljapinovega gostovanja napravile še mnogo poti in ovinkov ter poskočile v prodajni ceni. Poklici in dolgost življenja Nemški profesor Winkler obravnava v reviji »Napredek medicine* vpliv poklicev na dolgost človeškega življenja. Njegovi zaključki kažejo, da dosežejo najvišjo starost kmetje in duševni delavci, med slednjimi predvsem filozofi, matematiki, govorniki in umetniki Tudi diplomati učakajo navadno visoko starost. Nasprotno pa telo opeša, če človek opravlja enostransko fizično delo. Pri ročnem delavcu, zlasti pri poljedelcu, se ponovno pokaže, da mozeg, ki koncem koncev obvladuje vse naše organe, nekako zaostane v razvoju. Na sprotno je z duševnimi delavci, pri katerih nastopi telesno propadanje vsaj po veliki večini pred duševnim nazadovanjem. Na kratkost človeškega življenja pri rokodelcih pa vplivajo še drugi činitelji. Predvsem se pri njih obrabijo posamezni organi preje, kakor pri umstvenikih. Med akademičnimi poklici je usojeno najkrajše življenje zdravnikom. To se pripisuje njihovi prezaposlenosti, odgovornosti in nedostatnemu spanju, katerega si mora zdravnik često prikrajšati Med rokodelci žive povprečno najdlje mizarji poleg njih peki. mesarji, zidarji in potem šele krojači in čevljarji Krajše je že življenje kamnosekov, rudarjev, barvarjev in pleskarjev, še večjim nevarnostim pa so v pogledu smrti izpostavljeni pivovarnarji. vozniki ter gostilniški ter krčmarski nameščenci. V splošnem sodi prof. Winkler. da poklic v izvestnih primerih lahko ugodno vpliva in celo podaljša človeško živ- Več plače - manj dela! Sijajna burka, polna šale in smeha brej kraja in konca! Šest dejanj »vrstne žaba« vel Humor 1 Veseljel Šala! Ljubavl Flirtl Pustolovščine! Elegantno! SalonskolModer. ne toalete! Ne zamudite! Ne zamudite! Ne zamuditel Kolosalni uspeh pri vseh dosedanjih predstavah! Otok prokletih ali Črni raj | Orgije prokletih. — Vulkan. — Lava teče. * Potres itd itd Kolosalno! Napeto! Pusto. ♦ lovno! Ljubavno! Prekrasni naravni po« t snetki! V -glavnih vlogah najlepši ljubavni t par Amerike MADGE BELLAMY in | EDMUND LONVF dobro znan iz nepo. 2 zabnega velefilma »Sibirija«. Preskrbite si J pravočasno vstopnice za ta senzacijonalni J in nad vse zanimivi veliki spored! « Danes: 4., pol 8, 9. Danes! ♦ ELITNI KINO MA'i (CA t S 4» V* K poplavam Mississippija Trg Jackson v New»Orleansu ljenje. zlasti če ljudem prija in če si v njem zlasti v poznejših letih preveč ne naprezajo moči. Ljudska lahkovernost V nekem mestecu na severnem Poljskem si je kupil neki učitelj velik radio-aparat. s katerim je lovil predvsem glasbene produkcije. Kmetje so se ču-dovišču na strehi zelo čudili in niso mogli razumeti, da je radio izum človekovega duha. Še večje je bilo njih začudenje, ko je učitelj poklical nekatere neverne Tomaže k sebi in jih hote! prepričati, da je aparat samo posredovalec muzike. To ni šlo preprostim ljudem v glavo za nobeno ceno. Ko so slišali pojoče in brneče glasove, so prišli do zaključka, da govori skozi žice sam hudič. In ker se je treba hudiču postaviti po robu. so sklenili, da se bodo nad zlod-jem maščevali. Znabiti bi svoje namere ne izvedli tako kmalu, da ni nastalo kmalu po tem, ko je učitelj kupil aparat, slabo vreme, ki je škodovalo posevkom. Kmetje so videli, da je letina radi nalivov čimdalje bolj ogrožena in so sklenili, da se hudiču osvetijo. Neko noč. ko je učitelj poslušal glasbo v svojem stanovanju, ie zaslišal naenkrat močan ropot in kmalu nato so glasovi v slušalu prenehali. Kaj se je zgodilo? Kmetje so splezali na streho, potrgali žice, razbili radio-napravo na strehi in s tem izgnali hudiča iz učiteljeve hiše. Ampak hudič je trdovratnejši kot kmetje, kajti slabo vreme še ni prenehalo, dogodek pa je imel svoj epilog pred sodiščem._ Kakšna hrana pospešuje vitko linijo Ameriška igralka Ackerjeva, prva žena Rudolfa Valentina, objavlja v angleških listih navodila za žene, ki polagajo važnost na vitko linijo. Njena izvajanja se glasijo tako-le: Večina žensk se zave pomembnosti vitke linije šele tedaj, kadar jo že izgubi Takrat šele pride debeluška na misel, da je treba držati dijeto. toda navadno je tedaj že prepozno. Ženska, ki hoče ohraniti vitkost, mora paziti nase že od detinstva. Ogibati se mora mleka in jajec, kar smatrajo ženske navadno za neizogibno hrano. Kruh z maslom in časo mleka slovi za najlažjo hrano. To naziranje je zmotno, ker te vrste živila silno redijo in disformirajo žensko telo. Posebno pa si velja zapomniti, da bi morala ženska, ki je prekoračila svoje 25. leto. pozabiti na meso in na močnate jedi. zlasti na slaščice, kajti meso in slaščice sta največja sovražnika vitke linije. Katera hoče ostati vitka, naj se hrani samo s sadjem in zelenjavo in naj se kolikor mogoče omeji v zavživanju kruha. Tudi je treba vedeti, da velja jedi zavži-vati v posebnem vrstnem redu. sicer postanejo opasne za vitkost. Sadje je treba jesti ob posebnih urah. posebno pa velja ceniti pravilo, da ne sme med jedjo piti kdor noče postati debel. Tekočina namreč, bodisi voda ali vino. silno pospešuje tolščo. zlasti če ženska pije med obedom ah večerjo. Samomor milijonarja radi nesrečne ljubezni Ogromno senzacijo je vzbudil v Urugvaju samomor 20 letne milijonarke, krasotice Conception Soantiche, edinke očeta-milijonarja, ki ji je določil za doto nad poldrugo milijardo Din v našem denarju. Senorita Conception se je zagledala v mladega delavca, ki je bil zaposlen v neki tvornici v Drientu. Prevzelo jo je tako močno ljubezensko nagnjenje, da je hotela imeti delavca na vsak način za moža. Roditelji pa so se uprli njeni nameri in niso hoteli niti slišati o njeni muhasti zahtevi. Ko je dekle uvidelo, da je njen napor breznaden, je sklenilo storiti svojemu življenju konec in se je zastrupilo. Dogodek je vzbudil tem večjo pozornost, ker sta roditelja brez drugih potomcev in bo prešlo njuno ogromno imetje v čisto tuje roke. Novi plesi Pariški sindikat plesnih moistrov ie kupil patent od prof. Georzea Morosi-ja, Egipčana, za dva nova zamorska plesa. Profesor iu je izsledil v Ameriki in se je precej trudil, da ju je orilagodil evropskim pojmom. Prvi ples se zove »Chibbv - Jibbv«. To je baje bojni klic nekega zamorskega rodu in nihče ne ve. kai pomeni. Ples sam po sebi je dostojen. Parčki drsijo, se obračajo, tresejo bedra in pišejo z nogami osmice, kakor drsalci na ledu. Drugi ples »Nevv - Blues« ie umerjena in popravljena druga izdaja že znanega bluesa, ki .ie izumrl radi svoje nebrzdane besnosti. New - blues je dobil priimek »Ples ob 3. uri zjutraj«. Obeta se dalje še oživetje blacka-botto-ma in sicer v pravi obliki, ker se pleše zdaj nepravilno. Francosko občinstvo bo imelo priložnost seznaniti se z novostmi v vseh večjih kopališčih, kjer bo agitiralo francosko društvo plesnih mojstrov za nove plese v teku letošnjega poletja. X Nova brzovozna lokomotiva. Na pro. g: MonakovosNumberg so pTošle dni pre. izkusili novo brzovozoo lokomotivo, ki je vlekla z 2700 konjskimi močmi 677 ton te* žak vlak. Lokomotiva se je dobro obnesla in je dosegla med Augsburgom in Monako vim brzino 127 km na uro. X Japonke proti kratkim lasem. Iz To« kija poročajo, da je započela ondotr.a po« licijska prefektura akcijo zoper kratke la« se. prekratka krila ter barvanje ustnic in šminkanje obraza. Policijski prefekt je iz« dal oklic, v katerem poziva Japonke, naj nc delajo nasilja naravi, ki jim je dala dolge lase. Po tokijskih kavarnah hodijo posebne policijske straže, ki merijo damam krila in preiskujejo, če ne segajo previso« ko od tal X Ženski teologi v Nemčiji. Iz Berlina javljajo, da je ccrkveno pTavo v toliko popravljeno, da se v bodoče priznavajo tudi ženski teologi. Ženske bodo smele kršoevati otroke, citati biblijo in predavati verouk v Šolah ter voditi zavode za ženske kakor tudi bolnišnice. Zabranjeno pa jim bo pridijjovanje v cerkvi in izven nje, po« deljevanje vseh zakramentov izven krsta, in sploh opravljanje cerkvenih ceremonij v svečeniškem ornatu. Novi vozni red Važnejše izpremembe t železniškem prometu. — V splošnem ostane vozni red neizpremenjen. V noči od 14. na 15. maja o polnoči stopi na vseh progah v veljavo novi vozni red. Najvažnejše spremembe v potniškem prometu po novem voznem redu so sledeče: Simpion Orient Ekspres Pariz - Carigrad v smeri proti Carigradu vozi za 40 minut preje in odhaja Iz Ljubljane ob 0.53, v smeri proti Parizu pa za 40 minut kasneje in odhaja iz Ljubljane ob 4.12. Med Ljubljano in Beogradom vozita kakor doslej, v vsaki smeri po dva brzoviaka. Dnevni brzovlak ostane tudi po novem voznem redu v obeh smereh isti. Iz Ljubljane odhaja ob 9.00 in prihaja v Beograd ob 31.40. V obratni smeri odhaja iz Beograda ob 7.50 in prihaja v Ljubljano ob 20.47. Ta dva brzoviaka vozita do — odnosno od Mfinchena preko Jesenic — Beljak in imata direktne vozove Beograd - Miinchen in Bukarešta - Trst. V Ljubljani imata zvezo proti Trstu na brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.15 in prihaja v Trst ob 4.00 in v obratni smeri na brzi vlak, ki odhaja iz Trsta ob 1.00 in prihaja v Ljubljano ob 5.49. V Trstu ima ta vlak zvezo za odnosno iz Pariza. Nočni brzovlak Ljubljana-Beograd vozi skoro za tri ure kasneje in v nasprotni smeri za 3 ure preje. Iz LJubljane odhaja 30. in prihaja v Beograd ob 8.35. V obratni smeri odhaja i/ Beograda ob 18.35 in prihaja v Ljubljano ob 8.08. Po novem voznem redu vozi tudi ta par brzih vlakov do, odnosno od Munchena preko Jesenic in Beljaka z direktnimi vozovi Beograd - Beljak in Beograd - Milano. Ta vlak ima v Ljubljam zvezo proti Trstu na brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.40 in prihaja v Trst ob 13.15 in v nasrotni smeri na brzi vlak, ki odhaja iz Trsta ob 14.45 in prihaja v Ljubljano ob 20.00. Oba vlaka imata v Trstu ugodno zvezo za in iz Pariza. Med Mariborom in Beogradom vozi par brzovlakov, ki ostaneta tudi po novem voznem redu v starem redu. Odhod iz Maribora cA 14.37, prihod v Beograd ob 6.55, v nasprotni smeri odhaja iz Beograda ob 23.10 in prihaja v Maribor ob 14.48. Ta par brzih vlakov ima direktne vozove Beograd - Dunaj, Beograd - Rogaška Slatina, Zagreb - Dunaj in Split . Praga Brzovlak Maribor - Zagreb je ostal v starem redu, v nasprotni smeri pa vozi za tri ure pozneje, odhod iz Zagreba ob 23.35, prihod v Maribor 3.54. Ostali mednarodni brzovlaki, kakor Dunaj - Trst, Praga - Trst, Budimpešta - Trst in Miinchen - Trst so ostali skoro nespremenjeni. Vozni red lokalnih potniških vlakov se v bistvu ni veliko spremenil. Najvažnejše spremembe so sledeče: Vlaka, ki sta vozila po starem voznem redu med Ljubljano in Zidanim mostom, vozita po novem voznem redu od Ljubljane do Celja in obratno. Odhod Iz LJubljane (A 14.15, prihod v Celje ob 16.31, odhod iz Celja ob 5.13, prihod v Ljubljano ob 7.28. Na progi Maribor - Spilje vozi vlak, ki je prihajal v Maribor ob 1&33, prihaja v Maribor za 13 minut kasneje, vlak, ki je odhajal iz Maribora ob 8.40, odhaja za 40 minut kasneje, vlak, ki ie odhajal iz Maribora ob 4.55, odhaja za 90 minut kasneje in vlak, ki je prihajal ob 8.00, prihaja za 29 minut kasneje. Spremembe ostalih vlakov na tej progi so le malenkostne. Na progi Maribor - Pragersko - Koto-progi Poljčane - Slov. Konjice še tretji par vlakov in sicer odhaja iz Slov. Konjic ob 17.13 in prihaja v Poličane ob 18.07; v na- sprotni smeri odhaja iz Poljčan ob 18.45 in prihaja v Slov. Konjice ob 19.41. Med Rogaško Slatino in Budimpešto je uveden za čas sezije, t. j. od 15. maja do 30. septembra direktni voz 1., 3. in 3. razred z odhodom iz Rogaške Slatine ob 13.33 in prihodom v Budimpešto ob 22.00 ter v obratnem pravcu z odhodom iz Budimpešte ob 7.30 ter prihodom v Rogaško Slatino ob 16.48. Na progi Maribor - rPagersko - Koto-riba - Nagy Kanizsa odpade mešani vlak, ki je odhajal iz Maribora ob 3.30 in se je vračal v Maribor ob 0.41 ter se nadomesti s potniškim vlakom z odhodom iz Maribora ob 5.09 in povratkoro v Maribor ob 21.43. Ta dva vlaka imata tudi direktne vozove za in od Murske Sobote. Na progi Ljubljana gl. kol. - Podbrdo odpadejo po novem voznem redu mešani vlaki med Ljubljano in Jesenicami ter med Ljubljano in Podnart - Kropo. Kot nadomestilo za te vlake vozita na progi LJubljana-Kranj lokalna vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 17.26 in prihodom v Kranj ob 18.15, v nasprotni smeri z odhodom iz Kranja ob 18.30 In prihodon v Ljubljani ob 19.28. Ob nedeljah ir. praznikih vozi med Ljubljano in Kranjem še en par lokalnih vlakov, z odhodom iz LJubljane ob 8.12 in prihodom v Kranj ob 9.10 ter v nasprotni smeri z odhodom Iz Kranja ob 9.30 in prihodom v LJubljano ob 10.18. Vlak, ki odhaja iz Ljub-jane gl. k. ob 14.40 in ki prihaja v Ljubljano gl. k. ob 11.33, vozi za čas sezije, t. j. od 15. maja do 30 septembra zopet do, odnosno od Bistrice Boh. jez., istotako vozijo za čas seziie zopet dnevno redno na progi Jesenice - Planica vlaki št. 4213, 4213, 4317 in 4218, to sta dopoldanska, odnosno večerna vlaka Na progi Ljubljana gl. kol. - Kariovac odpade po novem voznem redu vlak, ki je prihajal v Ljubljano od 10.37 in vlak, ki je odhajal Iz Ljubljane ob 31.55. Jutranji vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 7.34 in je do sedal vozil od Novega mesta, vozi po novem voznem redu že iz Karlovca. Mešana vlaka med Novim mestom in Karlovcem odpadeta Kot nadomestilo vozi med Črnomljem in Kariovvem lokalni potniški vlak, z odhodom iz Črnomlja ob 6.18 in prihodom v Kariovac ob 7.40 ter med Metliko in Novim mestom mešani vlak z odhodom iz Metlike ob 5.08 in prihodom v Novo mesto ob 7.20. Večerni vlak, ki je odhajal iz Ljubljane ob 1852 se je preložil za 1.13 pozneje ter odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 30.05. Ta vlak ima direktni voz Miinchen - Sušak, v nasprotni smeri pa vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 734. Ravnotako se Je preložil vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 30.40 skoro za eno uro pozneje in prihaja v Ljubljano ob 31.33. Na progi Grosuplje - Kočevje in Trebnje - St. Janž na Dol. sta se pomaknila večerna vlaka za toliko kasneje, za kolikor sta se pomaknila priključna večerna vlaka na glavni progi Ljubljana - Kariovac. Na progi Novo mesto - Straža - Toplice vozita po novem voznem redu dva para vlakov več in se je s tem vzpostavila zveza od vlaka, ki odhaja iz Karlovca ob 9.11 in od vlaka, ki odhaja iz LJubljane ob 8.05. Kakor v lanskem letu, tako vozijo zopet s 15. majem do vključno 30. septembra običajni nedeljski vlaki na progi LJubljana gl. kol. - Zagreb gl. k., Ljubljana gl. k. - Bistrica Boh. jez., Ljubljana gl. k. - Kamnik, Ljubljana gl. k. - Vrhnika, Celje - Velenje in Slov. Bistrica - Slov. Bistrica novo mesto. Popolni vozni redi so razvidni iz stenskih voznih redov na postajah. Šport Sah Ljubljana : Zagreb V nedeljo 15. t m. se vrši v Zagrebu tekma med ljubljanskim in zagrebškim ša« hcvskim klubom. To je «derby» v tekmo* vanju za naslov prvaka Jugosl. šahovskega saveza; kajti pri dosedanjih tekmah se je kazalo, da sta ljubljanski in zagrebški klub najmočnejša v državi. Klub, ki izide iz te borbe kot zmagovalec, bo moral igrati za naslov državnega prvaka sicer še s prva« kom vzhodne polovice, Subotioo ali Novim Sadom, vendar ta dva kluba ne moreta nu« diti resnega odpora Zagrebu ali Ljubljani. Tekma Ljubljana : Zagreb se je dosedaj vršila že dvakrat. L. 1925. je zmagal Za« greb s sicer enakim številom točk 4 : 4, ker so porabili Zagrebčani manj časa za razmišljanje, lani pa je zmagala v Rogaški Slatini Ljubljana v razmerju 4 in pol : 3 in pol. Zagrebčani so pripisovali svoj lanskoletni poraz dejstvu, da so morali igrati z rezervami. Tem bolj hočejo izko» ristiti priliko, da nastopijo sedaj na do* mačih tleh z najmočnejšo postavo z vse« mi »težkimi topovi*. Pa tudi Ljubljana bo nekoliko ojačila svoje dosedanje moštvo, tako, da se obeta izredno napeta in ostra borba. Ljubljanski šahovski klub nastopi v sle« deči prvorazredni sestavi: 1. Pire, 2. Fur« lani, 3. ing. Tekavčič, 4. Jerošov, 5. S tu. pan, 6. Ciril Vidmar, 7. Vogelnik, 8. Rup* nik. To je najmočnejša postava, ki jo je Ljubljana kdaj imela. Toda tudi Zagreb« Sani so mobilizirali vse svoje sile in na« stopijo najbrže v sledeči postavi: 1. Avra« mov, 2. dr. Singer, 3. Agapjejev, 4. Rožič, 5. Trstenjak, 6. Didzinski, 7. Banekovič in 8. Filipčič Naravno je, da vlada za to šahovsko borbo v Ljubljani in v Zagrebu ogromno zanimanje. Naši igralci se odpeljejo že v soboto popoldne z osebnim vlakom v Za* greb. Tekma se bo vršila v Oficirskem do« mu ob 10. dopoldne. Vstop prost Proti gripi, astmi, kataru se inhalira SMREKOVO OLJE *TRO« I.IST». — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15.— *Trolist, Logatec. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Napisi na ploščah prevlečeni z radio«tinkturo, morejo se citati tudi ponoči — En primer. i:nocavice„kliuc": Službene objave LNP. (Iz seje upravnega odbora dne 10. V.) Z ozirom na sklepe poslovnega odbora v objavah z dne 6. V. glede anuliranih pr« venstvenih tekem Ilirija : Hermes in Pri« morje : Slovan, ki sta se vršili dne 1. V. na igrišču SK Ilirije, je sklenil upravni odbor sledeče: Odločitev posl. odbora, da morajo na« v eden i klubi pri ponovnih tekmah nasto« piti z istimi moštvi kot pri tekmah dne 1. V., se spremeni kolikor se tiče SK Ilirije ter se stavi SK Iliriji v dolžnost, da na« stopi proti Hermesu s svojim najboljšim razpoložljivim moštvom. Ker SK Ilirija vsled tega ne more igrati ponovne tekme na prvotno določeni dan 15. V., se napro» ša poslovni odbor, da odredi za to tekmo drug termin. Osvoji se predlog posl. odbora za ka« ženski postopek proti ASK Primorju in SK Slovanu radi nesportnega ravnanja in delovanja proti interesom saveznega spor« ta ter se v smislu določil kazenskega pra» vilnika vabijo na prihodnjo sejo, ki se vr« ši v petek, 13. V. ob 19.30 uri v posebni sobi kavarne «Evropa» v svrho zaslišanja sledeči gospodje: ob 20.30 gg. predsednika ASK Primorja in SK Slovana ali s pisme« nim pooblastilom kluba njihova namestni« ka; ob 21. gg. dr. Košiša, Dan. Sancin (Pri« morje) ter San posl. odbora g. Kosec; ob 21.30 g. Bucik (Slovan); ob 21.30 gg. Von» čina, Uršič (Primorje), Draksler, Okorn, Sernec, Kepec (Hermes). — Sporedno ■ tem se uvede preiskava tudi proti SK Ili« riji in ŽSK Hermesu ter se vabita na isto sejo ob 20. gg. predsednika obeh klubov ali s pismenim pooblastilom kluba njihova namestnika, dalje ob 20.20 gg. Pevalek M. (Ilirija) in Dorčec (Slovan). Član upr. odbora LNP. g. L Dorčec se preda upr. odboru JNSa v kazenski po» stopek po § 38. kaz. prav., obenem se mu v smislu 62. kaz. prav. izreče suspens do odločitve upr. odbora JNSa. Ostali sklepi seje dne 10. V. se objavijo prihodnjič. Tajnik I. (Iz seje poslov, odbora dne U. V. 1927.) Ugodi se prošnji ASK Primorja od 10. V. ter se preloži na 15. V. določena po« novna prv. tekma Primorje : Slovan na 13. V. ob 1730 na igrišče ASK Primorja. Ob« enem se mu odobri mednarodna tekma s Villacher SV dne 15. V. v Beljaku s prit držkom, da 13. V. v redu odigra prv. tek« mo s Slovanom. Z ozirom na odločitev upr. odbora in v skladu s sklepom gL objave z dne 6. V. se preloži tudi ponovna prvenstvena tekma Hermes : Ilirija na petek, 13. V. ob 17.30 na igrišče SK Ilirije. Finale za prvenstvo LNP za leto 1926/27 se vrši v nedeljo 15. V. ob 16. uri na pro« štoru SK Ilirije. Kot predigra se vrši ob 14.15 prvenstvena tekma Svoboda : Pano« nija. Tajnik H. Lahkoatletski standard program za prvenstvo države Službeno iz LLAP. ^ V naslednjem priobčujemo standard pro gram državnega prvenstva, Id je istoveten s programom za prvenstvo LLAP. Moško državno prvenstvo se vrši 27. in 28. avgu« sta v Zagrebu, prvenstvo LLAP pa 14 in 15. avgusta v Ljubljani I. dan: 1. 100 m predteki; 2. skok v da« ljavo; 3. 110 m zapreke predteki; 4. 100 m semifinale; 5. met kopja; 6. 100 m finale; 7. skok v višino; 8. 4 X 100 m predteki, 9. 1500 m; 10. 200 m predteki; 11. met »le; 12. 400 m predteki. II. dan: 1. 4 X 100 m finale; 2. troskok; 3. 200 m semifinale; 4. met diska; 5. 110 m zapreke finale; 6. 200 m finale; 7. 5000 m; 8. 400 m finale, 9. skok ob palici; 10. 800 m; 11. met kladiva; 12. 400 X 300 X 200 X 100 m. V naslednjem javljamo razpored dose« daj javljenih meetingov in prireditev dolo« čenih po LLAP: 21. in 22. V. damski na« cijonalni miting Ilirije; 22. V. moški in« ternacijonalni Ilirije; 26. V. moški nacijo« nalni Ptuja; 28. V. damski srednješolski za pokal Ilirije; 5. VI. binkoštna štafeta Maribora; 6. VL Jutrova štafeta; 5. in 6. VI. moški internacijonalni Primorja; 19. VL meeting Rapida; 17. VII. dvomateh Ljubljana«Zagreb; 31. VIL damski nacio« nalni Maribora; 7. VIII. damsko prvenstvo LLAP; 14. in 15. VHL moško prvenstvo LLAP, 15. VIII. Maribor dvomateh z Ra. pidom. Tajnik II. Službeno iz LNP. Seja upravnega od« bora so vrši v petek, 13. t. m. ob 19.30 v posebni sobi kavarne »Evropa*. Z ozirom na važnost dnevnega reda se prosi člane upr. odbora točne in polnoštevilne udelež« be. — Tajnik I. Ilirija : Rapid. Na športnem prostoru SK Ilirije se odigra v nedeljo zaključna tekma za prvenstvo Ljubljanskega nogo« metnega podsaveza za leto 1926/27. Finali« sta sta letos zopet SK Dirija kot prvak ljubljanskega podsaveznega okrožja ter mariborski prvak SD Rapid Drugače kot prejšnja leta zadene letos Dirija v Rapidu na popolnoma enakovrednega tekmeca za najiv prvaka LNP in na provitnika, ki gre v odločilni boj celo z boljšimi izgledi, ker ima boljše vigrano in trše moštvo kot raz« polaga z njim momentano za prvenstvene tekme Ilirija. Rapdd je letos že enkrat zmagal nad Ilirijo na svojem prostoru s 4 : 3. Zanimivo izbirno tekmo z ozirom na nedeljski finale nogometnega prvenstva LNP priredi SK Ilirija danes ob 18. uri. V svrho definitivne sestave nekaterih mest postavi proti moštvu A, ki bo predvidoma zastopalo v nedeljo barve SK Ilirije proti Rapidu, močan lasten team B, v katerem bo igral tudi trener Wana. Trening tekma se vrši samo ob povoljnem vremenu, vstop nine ni, dostop na igrišče imajo le člani in prijatelji kluba. Jugoslavija : Rumunija. Naše včeraj, šnje poročilo o nogometni tekmi v Buka« rešti treba popraviti v toliko, da je naša reprezentanca dosegla rezultat 3 : 0 že v prvem polčasu. Drugi polčas je ostal brez gola. Najboljši naši igrači so bili Perška v napadu, Arsenijevič v krilski vrsti in branilec Ivkovič. Tekmo je odlično sodil budimpeštanski sodnik Gero. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da« nes ob 18. nai pridejo sigurno sledeči atle« ti na igrišče: Banko. Outrata, Megušar, Zo* re, Kalčič, Režek Iv., Strehovec, Karba, Dobrota, Banko Janko, Senekovič, Deč= man, Vale, Nagy. — Istočasno vabim čla« ne sekcijskega odbora na igrišče, oz., ob slabem vremenu v kavarno »Evropa*. Za« nesljivo naj pridejo gg.: Gmdovec, Oblak, Stepišnik, Režek Boris, Hladnik, Štrekelj. Važne zadeve (juniorski in internacijonal« ni miting!). — Načelnik. ASK Primorje. (Hazena sekcija). Da« nes ob 18. trening za vse hazenašice, v slu« čaju slabega vremena se isti vrši v petek ob istem času. Pozivam gdč. Pegan in Kuk. man Stano, naj se zglase na igrišču ob dnevih treninga in sicer: pondeljek, sreda in petek od 18. ure dalje. — Načelnik. SK Ilirija, nogometna sekcija Sestava moštev za današnjo trening«tekmo teamov A : B je razvidna v članski knjigi v «Ev« ropi*. V garderobi treba biti najkasneje ob 17.30 uri, igra se ob 17.45. — Načelnik. IfoSi onstran sranic p— Jugoslovenskemu <*globetrotter]u» Juriju Čakiču je v Trstu neki Lukšič, s ka« terim se je slučajno seznanil, izmaknil ve« liko knjigo z avtografičnimi podpisi odlič« nih oseb, ki jih je čakič nabral na svojem potovanju okoli sveta. Tatvina je prijav« ljena kvesturi, ki išče sedaj tatu Lukšiča. p— cZakleti grada — prepovedan. V Idriji so hoteli vprizoriti znano Remčevo romantično dramo »Zakleti grad* ali je bila predstava povsem nepričakovano pre« povedana. Baje se je oblast izpodtaknila ob neke stavke, o katerih misH, da se ne smejo čuti na odru v Julijski Krajini. Oblast dobi pojasnilo in potem se menda vprizori »Zakleti grad* v idrijskem rud« niškem gledališču. p— V Rihemberku se je imela v needeljo vršiti kulturna prireditev, toda bila je pre« povedana, ker na pristojnem mestu niso imeli orožniških informaciji p— Iz Sturij pri Ajdovščini je odšel na svoje novo mesto v Kojskem v Brdih žup« nik g. A. Leben. Njegovo premestitev so zahtevali fašisti, ki ne morejo videti do» brih, v korist našega ljudstva delujočih duhovnikov. Nadškof je proti fašizmu brez moči. p— ocL+. Juy r--- Naj-masijsi TJiassk Vin, w- "Pristojbina, za, šifro V in, 5-. Sobo s kuhinjo iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 15143 Naslovi «Malih oglasov* se dobivajo tudi v podružnicah «Jutra» v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 ter v Celju, Aleksandrova cesta. Orientalski bulet v Mariboru Cevabčiči 1 Din, ražniči 2.50 Din. turško apolo in ljutomersko vino. 15462 Anton Fuths, klepar l.ljubljana, Križevniška 6 izvršuje lesnocementne strehe, kritje z lepljenim papirjem, napeljuje strelovode itd. Kleparska dela pri novih zgradbah, kakor tudi razna popravila izvršuje solidno ter najceneje. Zahtevajte proračun. 141 Dvokolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Florjančič, Nunska ulica S. 83 Vuikanlziram vse vnte avto gume, kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in mo-torje. P. Škafar. Ljubljana, Rimska cesta 11. 13 hotelske vajence (pikoli) s primerno šolsko naobrazbo in poštene obi-telji ter znanjem nemščine sprejme Direkcija Palače hotela »Praha*, otok Rab. 15218 Zavarovalnica išče za prevzem glavnega zastopstva za Slovenijo sposobnega, uvedenega in uglednega zavarovalnega strokovnjaka. Ponudbe na Jugomosee. Zagreb. Zrinj-ski trg 20 pod šifro »A. V. 114». 12066 Frizerko samo prvo moč — tudi za dolge lase — perfektno v vodni ondulaciji. z znanjem nemščine, iščem preko sezone ali za stalno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 15129 Knjigovodjo (injo) jopolnoma samostojnega v eeni stroki, z daljšo prakso, sprejme Ivan P e t r i 5, lesna industrija. Borovnica — Osebe samskega stanu imajo prednost. 15454 Podzastopnika sprejmem za Maribor ii okolico proti proviziji. Ponudbe na: Maribor, poštni predal 4. 15401 Pletiljo ki plete samostojno nogavice. sprejmem. Z znanjem pletenja telovnikov lm3 prednost. Ponudbe na naslov: Pletiona. Konrivnica. 15424 Dekle močno, zanesljivo, snažno in pošteno, od 25—30 let, ki razume vsa gospodinjska dela. išče zakonski par okolici Zagreba. Naslov oglasnem oddelku .Jutra«. 15387 Blagajničarko Iz dobre hiše. solidno in zaneeljivo takoj sprejmem. Ponudbe na ogias. oddelek .Jutri* pod značko »Točnost«. 15377 Perico sprejmem v stalno službo. Stanovanje, hrana, drva in električna luč prosta, plača po dogovoru. Pralnica je na stroje z elektr. pogonom in služi za domačo potrebo graščine. Nastop takoj. — Ponudbe na Grad Ravne — posta Guštanj. 15345 Krojaškega pomočnika zh velika dela sprejme takoj v stalno službo tvrdka J. Pogačnik, krojaški mojster v Radovljic. 15331 Dopisnika treovsko izvežbanega. slovenski, nemški iu angleški jezik išče za takojšnji nastop svinčeni rudnik v Mežici. — Podrobne ponudbe z navedbo prediz-obrazbe. prepisi spričeval in preslužbovanja ter zahtevkov glede plače je nasloviti: The Centra! Eu-ropean Mineš, Limited. Za-greb. Palmotičeva uL 7/1. •Samci imajo prednost Ponudbe je napraviti v gleškem jeziku in lastnoročno 15248 Potnike ra .loV.ro idoč predmet, fiksno plačo 3000 Din medeno ali proti visoki proviziji sprejmem. Potreben kapital 200 Din. Znamko za odgovor poslati na naslov: ■loeip Krainr. Pesje pri Ve-I en ju. ' 15452 Učenca ■ejme takoj v valjčni mlin ■stnak, St. Jurij ob južni železnici. 15450 Natakar, vajenca vso oskrbo v hiši takoj sprejme gostilna pri ,6> v Ljubljani. 15361 Dobro kuharico ki bi opravljala vsa hišna dela, iščem za Beograd k tričlanski boljši obitelji — zobozdravnik. Nastop takoj aH s 1. junijem. Zglasiti se v petek ali soboto v svrho informacij pri g. Močniku v Siškl. Slovenska cesta. 1344« Kdor rabi delavca za popoldanske ure, prid-nega in popolnoma zanesljivega. naj javi naslov na oelasni oddelek »Jutra« pod »Priden in zanesljiv 22». 15422 Šivilja gre na doni za popravila lerila — izdeluje tudi novo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 15427 Službo družabnice ali gospodinje želi izobražena gospodična — zmožna francoščine, klavirja in vsega gospodinjstva. — Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Inteligentna*. 15398 Prodajalka stara 26 let, dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, zmožna tudi gospodinjstva, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko »Samostojna 13». 15418 Prodajalka mešane stroke, pridna in poštena., želi kjerkoli službo za takojšen ali poznejši nastop. — Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva 1000*. 13041 Kot natakarica začetnica iščem službo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 15436 Gradbeni tehnik absolvent tehn. sred. iole, išče primerne službe. Naslov v osrlasnem oddelku Jutra. 13438 Prodajalka mešane stroke išče službo. Cenj. dopise na: Krošelj, Maribor. Koroška cesta 31. 15463 Dekle pridno in zdravo, išče boljšo kuhinjo za učenje. Nastopi s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 13449 Potnike in potnice dobro izurjene sprejmemo za vso kraljevino. Ponudbe na oglasni oddelek «jutra> nod šifro »Lahek zaslužek* 15430 Pridna šivilja ere šivat na dom v Ljubljani ali tudi izven. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 45». 15443 Dame ki hočete dobro šiviljo na dom. obrnite se na vodstvo zasebnih krojnih tečajev v Ljubljani. Stari trs št. 19. 15444 Bukova drva prvovrstna, zdrava in suha dobavlja odslej iz novega skladišča po znižani ceni D. Cebin — premog, drva, koks — Wolfova ulica 1 JI Telefon 2765. 15417 Za elektriziranje 2 aparata in dobro ohranjen šivalni stroj po ugodni ceni naprodaj. — Na ogled pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana. 15423 Šivalni stroj star, sistem cilinder, dobro ohranjen, proda za 1500 Din Fr. Sifrpr. čevljar. Skofja Loka. 13405 Kolo za 7—loletnega dečki, zelo dobro ohranjeno, poceni proda Sebenik. Knezova ul. 15457 Elektromotor 5 PS. na vrtilni tok, kompleten. z vsemi pritiklina-mi, 220/380 Volt, zelo ugodno proda Anton Smole v Ljubljani, Opekarska e. 33. 15421 Motorno kolo s prikolico kupim na obroke. — Ponudbe: Maribor, poštni predal 4. 15400 Auto Peogout »Quodrilette», dvo-sedežni, naprodaj na javni dražbi 14. maja ob 9. uri dopoldne' v garaži O. Žužek v Ljubljani. Kolodvorska št. 31. 15402 Indian-Skaut 3,9 HP, skoro popolnoma nov, še brez defekta, s ta-hometrom in elektr. razsvetljavo ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.-. 15260 Auto «Fiat» štirisedežni, v popolnoma dobrem stanju prodani za 16.000 Din. Naslov v oglat, oddelku »Jutra*. 15176 Auto štirisedežni — skoraj nov. prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 14934 Jugoslov. znamk sortiranih. prodam ra. 33.000. Izdaja 1. 1919—1925 in precej inezemskih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Znamka*. 13426 Drva hrastove parketnt od^aast od žage ter mehka drva po nizki eeni dostavlja os dom panu žaga V. Scsg netti. Ljubljana, ra rorenj-skim kolodvor j .i H6 Čevljar, pomočnika sprejme za naročena boljša dela, s hrano in stanovanjem v hiši Franc Sifrer. čevljar v Skofji Loki. 15405-a Trg. pomočnik mlad in agilen, izučen mešane stroke, išče službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .Mlad in zanesljiv*. 15817 a Blagajničarka vestna in poštena, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15418 Peki, pozor! Dobro ohranjen stroj, skoraj nov, za zemlje delati, takoj po uzodni ceni proda Kocjan, pekarna. Trbovlje. 15383 Domači mlin it tovarne Gauss - Hohii-Eaumgartner v Grazu in kosilni stroj rabljen, pa v dobrem stanju, naprodaj na posestvu Impolra — pošta Sevnica. 15247 Chessis 3 ton. »Sauer», naprodaj za Lit 15.000. Naslov v oslas. oddelku »Jutra*. 15448 Auto «Puch» Sestsedežni, v najboljšem stanju, novo lakiran, prodam ali zamenjam za motorno kolo do 350 kubikov. Ponudbe na Ignac Hrebak. mehanik, Cakovee. 15453 Lesni adresar Italije s 31:100 naslovi lesnih tvrdk proti vposlatvi 30 lir naprej pošlje -Pubblicita Ce-hovin, Trieste — XX Set-tembre 65. 147S9 Staroslov. slovar Miklošičev, prodam. Xa*lov v oglasnem oddelku Jutra. 15459 Uradnica perlektna knjigovodinja in korespondentinja — vešča strojepisja in tesnopisja — išče službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Večletna praksa*. 15169 Ti fUmevanja Stanovanje sobe in .kuhinje, event. sob v I. nadstr. oddam mirni in čisti stranki brez otrok. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stanovanje 26*. 15410 Hiša lepilni trgovskimi prostori, sadouosnikoin in velikimi skladišči, vse v dobrem stanju, pripravno za trgovca na debelo in drobno, blizu žel. postaje v jako prometnem industrijskem kraju U, koj naprodaj. Ponudbe na .asni oddelek »Jutra« pod ober zaslužek 6*. 15406 Letovišče Stanovanje 2 sob s hrano istotam ali v bližini iščem na Gorenjskem ali- štajerskem. Event. kupim hišico z vrtom. — Ponudbe pod šifro »Bližini postaje* -na oglasni oddelek »Jutra*. 15358 Gostilna in mesarija prvovrstna, s hlevom itd., v majhnem mestu na Sp. Štajerskem naprodaj. — 25 oralov zemljišča prodam posebej. Karol Breznik — Celje, Dolgo polje 1. 15230 Enonadstropna vila krasna, ležeča 4 minute od glavne pošte — v najlepši solnčni. brezprašni legi, ob-segujoča 8 sob in vse pritl-l-linp opremljena z vsem komfortom. enodružinska — z malimi adaptacijami uporabljiva za S družini — z zelo velikim, krasno urejenim sadnim, zelenjadnim vrtom in parkom, naprodaj radi selitve, po ugodili ceni pri »Posest*, Miklošičeva cesta 4. 15445 Trgovino, gostilno in mesarijo vzamem v najem ali kupim Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Resni najemnik*. 15458 Klepar, in vtiskaino delavnico z inventarjem odda v najem Franc Greben, posestnik, Trbovlje I. 15471 10 žel. barelov od olja in petroleja, lahkih, dobro ohranjenih, po nizki ceni proda V. Avsec. trg. — St. Vid pri Stični. 15245 Moško kolo naprodaj za 1000 Din pri hffiniku v Wolfovi ulici 8. 15447 Lečo. luščen grah in tižol za kuho nudi po izredno nizk: <'em Sever fl Konip., Ljubljana. 13416 Mlatilnico s čistilcem zrnja, za 4 k. s., trez motorja, le rabljeno. a v dobrem stanju, kupim Resne ponudbe z opisom stroja na naslov: Fran Caf, vel. pos- parna žaga in mlin, Sv. Benedikt v Slov. goricah. 15252 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah Cerne — juvelir Ljubljana. Wolfors oL S. Trgovski lokal oddam v Mežici. Xaj«nnik, ki more položiti 15.000 Din kavcije, dobi naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 15407 Vinotoč — delikatesno trgovino lepo opremljene, z zajtr-kovalnieo, stanovanjem in kuhinjo ceno prodam. Pojasnila pri portirjn v hotelu »Slon*. 15291 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno. — »Posredovalec* Sv Pf-tra cesta 1? 14727 Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod t LJubljani. Aleksandrova c. 14974 Lokal tik ob železniški progi na Dolenjskem, v sredini trga pripraven za vsako obrc. oddam takoj v najem. Do slej v njem že nad 30 let obstoječa trgovina e. manu-fakturo in špecerijo. Cena primerna. Kasneje se hišo lahko tudi odkupi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 15451 Stanovanje sobi? n kuhinje išče mirna stranka brez otrok. Plača 300—400 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna stranka 43-. 13428 Stanovanje išče miren, boljši zakonski par brez otrok v zapadnem delu mesta. Plača tudi na. wej. Prijave pod kuverto n značko »Sreča 1000» na oglasni oddelek »Jutra* kier se dobi tudi naslov. 15431 Letovišče! Odtla^n letno stanovanje 3 sob, kuhinje in vrta v vili Linaer. Begunje pri Lescah — Gorenisko" Informacije istotam. 15311 Stanovanje ki bi se na novo preuredilo in pisarnike prostore Sfediui mesta takoj oddam. Fonudbe na oglasni oddelek »Jutra*, pod »10*. 15173 Stanovanje obstoječe iz 1 ali 2 sob išče mirna stranka za me6ec junij. — Popravim gospodarju vsa ključavničarska dela. Ponudbe na oplas. oddelek Jutra* • pod «Nujno 199». 13487 Sobo z 2 posteljama čisto, oddam takoj enemu ali dvema gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 13409 Čisto sobo s parketi in elektriko oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični v Tav. čarievi ulici. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 15420 Sobo s hrano oddam takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 15411 Prazno sobo v katero bi smela postaviti štedilnik, išče starejša osamljena gospa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* nod .Rešitev \z =tiske». 13404 Gospodično sprejmem na Osnovanje -hrano ali brez. Naslov pove 0"la-ni oddelek .Jutra*. 15425 Čisto sobo s parketi in elektriko oddam mirnemu gospodu. — Naslov v 07la»nero oddelku »Jutra* 13357 Opremljeno sobo lepo in čisto. « posebnim vhodom ter elektr. razsvetljavo oddam takoj eni ali dvema osebama v Kolodvorski ulici 34TI — levo 15472 Sheping dolžine 300 mm in stružnico, dolžine ca. 700 mm ku-riru. Ponudbe na naslov: Ing Vladi Stare. p. Radomlje. 15157 Sostanovalca sprejmem h gospodu na Rimski cest-i 24. pritličje, desno. 15435 Opremljeno sobo lepo in zračno, oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. " 13469 ICcipiUU 2400 Din posojila išče gospod proti visokim obrestini in garanciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra? pod »Garancija 42* 13442 3000 Din posojila iščem za krajši čas. Vrnem 4000 Din. Sigurno jamstvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Nujno in rentabilno*. 15456 Družabnika z 10—30.000. z ali brez sodelovanja sprejmem. Dam mu v Ljubljani lepo stanovanje 1 sobe in kuhinje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Dobro podjetje 68». 15468 Vvpifi Blondinka slara 24 let, želi z značaj-nim gospodom dopisovati. Pod »Duševna harmonija 3» na oglasni oddelek »Jutra* 15403 MMBT Negotovost me muči. Pridi ali piši! Of-tanem ve-lno T. Sm. 13433 «Plavo oko» Bil ua potovanju ter dane« šele prejel pismo. Prosim ponovni sestanek ter obve-stilo 4 dni prej. 15439 Gospod želi znanja, najraje : starejšo damo — tudi vdovo, ali ločenko. Dopise na ogl. oddelek «Jutra* pod značko . 15440 < Gitaro dobro izigrano, okrašeno z matičnimi okraski, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15382 Klavir ali pianino kratek, močan, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo zahtevka na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Pia—kla*. 15197 Kdor potuje v Trst naj javi svoj naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15415 Gospa katera je vzela včeraj dopoldne ob 11. uri pomotoma nov meški dežtik v trgovini E. D. v Prešernovi ulici, naj ga nemudoma sc danes vrne, ker je znana, da se izogne resnim posledicami 13429 Ročno torbico usnjeno, 6em našla. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 15434 Taško z železniško legitimacijo in nekaj denarja tem izgubila dne 11. t. m. na dolenjskem vlaku, ki pride v Ljubljano ob %8. uri zjutraj. Pošten najditelj se prosi, naj odda samo legitimacijo lastnici na Blenveisovi c. št. 21. 15470 Rimske Toplice Slovenija Radioaktivno termalno kopališče, izvrstno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Pension pred-sezone 60, glavne 80 Din Pojasnila daje direkcija. 140 fl. G. lekarnar Flum, Subotica. Čast mj je obvestiti Va>. da so mi Vaie larucin kapsule zelo dobro pomagal* proti spolni bolezni in d* je kapanje popolnoma prestalo. Spoštovanjem M. L.. Leskovac. — Larucin kapsule dobite po 20 Din v vseh lekarnah. — Glavna skladišče: Apoteka Klum. Snbotica. 5?4*i-. Pohištvo elegantno — prvovrstno iz tovarne pohištva A. Amann, Tržič zaloga H4 a Ljubljana, Dvorni trg 1. Sodnijska dražba. Dne 14. maja 1927 ob pol 11. uri do* pold. bodo prodani v Rečici ob Paki št. 47 (v neposredni bližini kolodvora) po javni dražbi različne premičnine, pohi--štvo, različni stroji za impregniranjc-barvnih trakov itd. Natačen seznam je vpogledati pri kr. okrajnem sodišču v Šoštanju pod E 329=26. ' 5876=a Dve gospe želita spoznati inteligentna starejša goeDoda v svrho večernih sprehodov ali slič-nega razvedrila. Dopise na podružnico »Jutra» v Mariboru pod »Črne oči 32», »Modre oči 28*. 15464 Dama starejša, neodvisna in simpatična, želi iskrenega prijateljstva s premožnim in treznomislečim gospodom --večkratni posetniki Maribora niso izključeni. Dopise prosi pod »Ocena* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 13465 Inteligentna gdč. samostojna, dobro sitnirana čedne zunanjosti, z lepo preteklostjo in iz ugledne rodbine, želi vsled pomanjkanja znanja tem potom se seznaniti z -inteligentnim gospodom 40—30 let. Višji uradniki imajo prednost. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zna-čajna 1000». 13408 Prazno sobo s štedilnikom iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni odddei »Jutra* pod značko »Prazna soba 60*. 15460 Gospoda sprejmem takoj ali s 15. majeim v sredini mesta na stanovanje v separirano »o-1k> in na brano. Naslov v offlatnem oddelku »Jutra*. 15461 Mlada dama s premoženjem, želi znauja z inteligentnim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* nod značko »Prva ljnbav* 15038 Fant 26 let star, želi znanja v svrho ženitve . poštenim dekletom, lepe zunanjosti, starim od 17—25 let. Samo resns dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rudar 111». 15111 Resnega znanja želi v svrho ženitve modni krojač s premoženjem — z gospodično ali vdovo, tudi t otroci, v starosti od 30 do 50 let: imeti mora tudi nekaj premoženja. Ponudbe s sliko, ki se na željo vrne. na oglasni oddelek »Jutra* pod Eifro »Srečna bodočnost 1093*. Tajnost zajamčena. 15432 Jako sposobna češkoslovaška mehanična tkalnica za Bjombažcvino sn pletenino išče stroke vajenega, pri manufakturistiit dobro uvedenega ZASTOPNIKA n. Ljubljano in Kranjsko s sedežem v Ljub= liani. Ponudbe z navedbo referenc ter drugih zastopstev pod: jAVeberei 1778*P. F. 1567« na Rudoifa Mosse, Praha. Ovocnv trh 19. 5878 Specijalna mehanična delavnica 7 za popravo vseb pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni. UUD. BflRHGB. Ujobljana, ŠelenborgoVa al. 6 1. telefon 990. Potrtim srcem naznanjamo, da se je naš srčno ljubljeni oče, stric in svak. gespod MATE TOMAC blagajnik t »varne Jugotanmv Sevnici, ter biv* mnogoletni upravitelj graščine Boš'anj p c selil v večnost. Vsi oni, ki so ga poznali nai ga ohrani o v Dlagem spominu. Sevnica, dne 10. maja 19>7 Zaluioče rodbine: Tomac, Kopne, Coiič t 1