URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 36 Ljubljana, petek 7. decembra 1984 _________ Cena 80 dinarjev Leto XLI 1678. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 Razglaša se zakon o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. novembra 1984 in na seji Zbora občin dne 27. novembra 1984. , Št. 0100-91/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 1. člen « V zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83 in št. 27/84) se v 2. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Skupni prihodki republiškega proračuna za leto 1984 v višini 37.620,328.560 din se razporedijo: din a) za limitirano porabo b) za nelimitirano porabo od tega za: — obveznosti v SR Sloveniji — odstopljena sredstva koristnikom izven SR Slovenije — prispevek federaciji v letu 1984 12.200,972.200 25.419,356.360 1.767,094.375 3.745,432.985 19.906,829.000<- 2. člen V 2. a členu se v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1984 na strani prihodkov spremenijo 1., 2. in 3. točka tako, da se glasijo: 1. V vrsti 2 — Prihodki od davkov od osebnih dohodkov — 720 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji se znesek »l.SSO.OOO.OOO-*- nadomesti z zneskom »1.430,000.000« 2. V vrsti 3 — Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev — vrsta 3 — Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev se znesek »29.514,529.273« nadomesti z zneskom »31.606,279.943« — 730 Temeljni davek od prometa proizvodov se znesek »18.083,529.273« nadomesti z zneskom »19.675,279.943« — 731 »Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve se znesek »11.431,000.000« nadomesti z zneskom »11.931,000.000« 3. V Skupaj prihodki (vrsta 1-5) se znesek »35.428,577.890« nadomesti z zneskom »37.620,328.560«. V bilanci prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1984 se na strani odhodkov spremenijo 1., 2., 4. in 6. točka tako, da se glasijo: 1. Pri Namenu 1 — Sredstva za delo upravnih organov — Namen 1 — Sredstva za delo upravnih organov se znesek »7.971,288.363« nadomesti z zneskom »8.699,649.829« — 400 Sredstva za dohodek delovne skupnosti se znesek »6.968,358.811« nadomesti z zneskom »7.452,011.077« — 401 Sredstva za materialne stroške se znesek »950,802.334« nadomesti z zneskom »1.195,511.534«, 2. Pri Namenu 2 — Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov — Namen 2 — Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov se znesek »1.903,220.292« nadomesti z zneskom »1.932,454.840« — 410 Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov se znesek »338,847.739« nadomesti z zneskom »368,082.287« 4. Pri Namenu 8 — Izločanje sredstev rezerv — 470 Izločanje v stalno proračunsko rezervo se znesek »114.358.000« nadomesti z zneskom »112.009.700« 6. V Skupaj odhodki (namen 1—10) se znesek »35.428.577.890« nadomesti z zneskom »37.620,328.560«. V bilanci prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1984 se na strani odhodkov dodata nova 7. in 8. točka, ki se glasita: 7. Pri Namenu 4 — Sredstva za spodbujanje razvoja, intervencije v gospodarstvu in spodbujanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij — Namen 4 — Sredstva za spodbujanje razvoja, intervencije v gospodarstvu in spodbujanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij se znesek »899,173.081« nadomesti z zneskom »2.313,173.081« — Pred kontom 433 se doda nov konto 431 Kompenzacije, premije, regresi in povračila z zneskom »1.414.000.000« 8. Pri Namenu 7 — Sredstva za druge splošne družbene potrebe — Namen 7 — Sredstva za druge splošne družbene potrebe se znesek »2.914,958.616« nadomesti z zneskom »2.927,461.572« — 464 Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč se znesek »45,373.890« nadomesti z zneskom »57,876.846« 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-71/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1679. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije. UKAZ o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. novembra 1984 in na seji Zbora občin dne 27. novembra 1984. Žt. 0100-92/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 1. člen Ne glede na določbo 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1892/82), po kateri morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, se stopnje in osnove davkov za leto 1985 lahko določijo do 31. marca 1985. 2. člen Davki od osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in plačujejo ob izplačilu in ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in. osnov za leto 1985. še bodo obračunavali in plačevali po stopnjah, ki veljajo na dan 31. decembra 1984. 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1985. St. 422-21/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Silva Jereb 1. r. 1680. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prenehanju veljavosti temeljnega zakona o tobaku v Socialistični republiki Sloveniji Razglaša se zakon ' o prenehanju veljavnosti temeljnega zakona o tobaku v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. novembra 1984 in na seji Zbora občin dne 27. novembra 1984. 8t. 0100-93/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. ZAKON o prenehanju veljavnosti temeljnega zakona o tobaku v Socialistični republiki Sloveniji 1. člen Temeljni zakon o tobaku (Uradni list SFRJ, št. 11/65 in 25/70), ki se na podlagi 14. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) uporablja v Socialistični republiki Sloveniji kot republiški zakon, preneha veljati v Socialistični republiki Sloveniji. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 31.29-1/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Silva Jereb 1. r. 1681. Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 3. alinee drugega odstavka 68. člena, 7. alinee 175. člena. 176. člena in tretjega odstavka 254 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 4. člena in 56. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 26. novembra 1984 sprejel O D L O K o razrešitvi in izvolitvi predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Sit Slovenije Razreši se: dr. Ciril Ribičič, dolžnosti predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije^ za predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije se izvoli: Miloš Prosenc, član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Št. 02003-1/84 Ljubljana, dne 26. novembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Silva Jereb 1. r. 1688. Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 68. člena, 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 5. člena in 57. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije' na seji dne 26. novembra 1984 sprejel ODLOK o razrešitvi in imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije Razreši se: Franc Grad, dolžnosti sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije, imenuje se: Ana Repanšek, za sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije. St. 02003-1/84 Ljubljana, dne 26. novembra 1984. Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije Predsednik Miloš Prosenc 1. r. 1683. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 143. člena, 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. novembra 1984 ter Družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1984 sprejela , O D I, O K , o izvolitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje Za člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje se izvoli: Danica Klemenc, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije. Št. 0201-1/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Silva Jereb 1. r. 1684. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee I. razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 10. člena zakona o Prešernovi nagradi (Uradni list SRS, št. 1/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. novembra 1984 sprejela ODLOK o soglasju k spremembi statuta Prešernovega sklada Skupščina SR Slovenije daje soglasje k spremembi statuta Prešernovega sklada, ki jo je Skupščini SR Slovenije predložil Upravni odbor Prešernovega sklada. Št. 022-87/84 Ljubljana, dne 27., novembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Silva Jereb 1. r. 1685. Na podlagi 3. alinee drugega odstavka 244. člene ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 254. člena in tretjega odstavka 424. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. novembra 1984 sprejela ODLOK o sprejemu predloga dogovora o izdajanju doplačilne poštne znamke »VIII svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Planica 85« I Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejema predlog dogovora o izdajanju doplačilne poštne znamke »VIII svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Planica 85«, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil Zvezni izvršni svet. II Skupščina Socialistične republike Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bč dogovor podpisal tovariša dr. Martina Zoriča, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Št. 34-80/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Silva Jereb 1. r. 1686. Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60. in 62. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. novembra 1984 ter na seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1984 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Celju Za sodnika Višjega sodišča v Celju se izvolita: Boris Ferlinc, sodnik Temeljnega sodišča v Celju, vodja Enote Šmarje pri Jelšah, Jelka Vertačnik, sodnica Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju. Št. 111-140/84 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1687. Na podlagi 60. člena zakona o temeljih sistema cen in o družbeni kontroli cen (Uradni list Sr RJ, št. 1/80, 38/80 in 21/84), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/30) in 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84 in 46/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o najvišji ravni cen prevozov v javnem cestnem medkrajevnem potniškem prometu 1. člen Organizacije združenega dela, ki opravljajo prevoze v javnem* cestnem potniškem prometu, smejo oblikovati cene prevozov v medkrajevnem potniškem prometu tako, da sedaj veljavne cene povečajo pri razdalji od enega do štirih kilometrov za 30,4 odstotkov, pri vseh ostalih razdaljah pa največ za 12,5 odstotkov. Pri oblikovanju cen lahko organizacije združe-ženega dela upoštevajo tudi naslednja doplačila: a) doplačila za direktne in Di- rektne Ek- spresne ekspresne linije linije din linij e din do 150 km 35 25 od 151 do 250 km 50 35 od 251 do 400 km 65 45 preko 400 km 80 55 b) doplačilo za prtljago — potniška prtljaga 23 — nespremljana prtljaga 77 2. člen Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena morajo najpozneje v osmih dneh od dneva, ko začnejo uporabljati cene, oblikovane v skladu z določbami prejšnjega člena, poslati Republiški skupnosti za cene cenike s cenami prevozov v javnem cestnem medkrajevnem potniškem prometu. Sestavni del cenika iz prejšnjega odstavka so tudi popusti za prevoz otrok v enakih odstotkih, kot so veljali do sedaj. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o najvišji ravni cen prevozov v javnem cestnem medkrajevnem potniškem prometu (Uradni list SRS, št. 25/84). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 380-12/82-3/10 Ljubljana, dne 28. novembra 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije 1688. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) izdaja, republiški sekretar za finance ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih decembru 1984 in januarju 1985 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov vplačujejo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 30. novembra in 31. decembra 1984. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-18/81 Ljubljana, dne 20. novembra 1984. Republiški sekretar za finance Rudi Šepič 1. r. 1689. Na podlagi 23. člena zakona o uporabi predpisov o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov . (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov Iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84, 19/84, 21/84, 23/84, 24/84, 26/84, 28/84, 29/84, 30/84, 31/84, 33/84, 34/84, 35/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje: — v stolpcu 9 stopnja 1,55 nadomesti s stopnjo 1,71 — v stolpcu 10 stopnja 1,07 nadomesti s stopnjo 1,20 — v stolpcu 11 stopnja 4,17 nadomesti s stopnjo 4,58 — v stolpcu 13 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo 0,32 — v stolpcu 14 stopnja 0,41 nadomesti s stopnjo 0,34 — v stolpcu 15 stopnja 0,71 nadomesti s stopnjo 0,57 — v stolpcu 18 stopnja 9,33 nadomesti s stopnjo 9,72 — v stolpcu 19 stopnja 15,73 nadomesti s stopnjo 15,86 — v stolpcu 20 stopnja 8,98 nadomesti s stopnjo 9,37. 2. Pri zaporedni številki 37 občina Ormož — v stolpcu 9 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo I, 65 — v stolpcu 10 se stopnja 0,73 črta — v stolpcu 11 stopnja 4,23 nadomesti s stopnjo 4,42 — v stolpcu 18 stopnja 9,54 nadomesti s stopnjo 10,24 — v stolpcu 19 stopnja 14,74 nadomesti s stopnjo 14,01 — v stolpcu 20 stopnja 9,19 nadomesti s stopnjo 9,89 II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje: — v stolpcu 3 stopnja 9,55 nadomesti s stopnjo 9,91 — v stolpcu 4 stopnja 11,25 nadomesti s stopnjo II, 61. 2. Pri zaporedni številki 37 občina Ormož: — v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo 0,24 — v stolpcu 6 stopnja 14,02 nadomesti s stopnjo 14,05. III. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-16/83 Ljubljana, dne 28. novembra 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1690. Na podlagi 35. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) izdaja direktor Republiške geodetske uprave PRAVILNIK za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel 1. člen S tem pravilnikom in s posebno prilogo, ki je sestavni del tega pravilnika, se določajo merila, način in postopek ocenjevanja tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel katastrskih kultur njiva, vrt, hmeljišče, plantažni sadovnjak, vino- grad (njivska zemljišča), ekstenzivni sadovnjak, travnik, barjanski travnik, pašnik (travniška zemljišča) in gozdnih plantaž (kmetijska zemljišča posajena s hitrorastočimi listavci). Prilogo pravilnika iz prejšnjega odstavka objavi Republiška geodetska uprava v posekali izdaji. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. it. 010-6/1-84 Ljubljana, dne 28. septembra 1984. Direktor Republiške geodetske uprave Milan Naprudnik, dipl. inž. geod. 1. r. 1691. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o kadrovanju, vzgoji in izobraževanju delovne organizacije GIF Gradis, Ljubljana in 68. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v to delovno organizacijo na seji dne 15. 11. 1984 odločilo : Razveljavita se: — pravilnik o kadrovanju, vzgoji in izobraževanju delovne organizacije GIP Gradis, Ljubljana z dne 29.3. 1977 z vsemi spremembami in dopolnitvami in — 68. člen samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo GIP Gradis Ljubljana z dne 17.11.1981. Obrazložitev Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku sklepa navedenih samoupravnih splošnih aktov. Mnenja je, da ni v skladu z ustavo in zakonom pravilnik o kadrovanju, vzgoji in izobraževanju GIP Gradis, ki ta vprašanja za vso delovno organizacijo enotno ureja in ga je sprejel delavski svet delovne organizacije. Po predlagateljevem mnenju tudi niso v skladu z ustavo in zakonom določbe 68. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ki pooblaščajo odbor za kadrovanje in izobraževanje, da na, ravni delovne organizacije odloča o določenih vprašanjih s področja izobraževanja delavcev. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 10. 3.1983 določilo delovni organizaciji GIP Gradis Ljubljana rok do 1.7. 1983, v katerem naj sama odpravi neustavnost in nezakonitost v izreku odločbe navedenih samoupravnih splošnih aktov. Ta rok je ustavno sodišče s sklepom z dne 15. 9. 1983 in 2. 2. 1984 dvakrat podaljšalo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da pravilnik o kadrovanju, vzgoji in izobraževanju GIP Gradis na ravni delovne organizacije enotno ureja celotno področje izobraževanja delavcev vključno s štipendiranjem in pripravništvom in da ga je sprejel delavski svet delovne organizacije. Temeljne organizacije združenega ddla v sestavi delovne organizacije GIP Gradis nirrtajo lastnih samoupravnih splošnih aktov, ki bi urejali to področje delovnih razmerij. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela so dolžni urediti v samoupravnem splošnem aktu, s katerim se ureja delovno razmerje, med drugim tudi pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja in izpopolnjevanja glede na delovne potrebe (6. točka 3. odstavka 179. člena ZZD). Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83 — prečiščeno besedilo, v nadaljnjem: ZDR) izrecno določa, da delavci temeljne organizacije določijo v samoupravnem splošnem aktu vrste, oblike in načine izobraževanja delavcev, pogoje za uresničevanje pravic in obveznosti delavcev do usmerjenega izobraževanja in tudi pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela (1. in 2. odstavek 113. člena ZDR). Isti zakon določa, da delavci v temeljni organizaciji v skladu z zakoni in samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo urejajo v samoupravnem splošnem aktu organizacijo, trajanje in potek pripravniške dobe, program, vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med trajanjem pripravniške dobe (1. odstavek 39. člena ZDR). Tudi zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) določa, da delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih določijo v samoupravnih splošnih aktih pogoje in način uveljavljanja pravic in obveznosti delavcev do izobraževanja (1. odstavek 32. člena). Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih se v okviru delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela, združenj in skupnosti dogovarjajo in sporazumevajo o sprejemanju in izvajanju programov za izpopolnjevanje in programov za usposabljanje ter s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti določajo pogoje in način uresničevanja skupnih izobraževalnih potreb in interesov (2. odstavek 25. člena zakona o usmerjenem izobraževanju). Enotno urejanje pravic in obveznosti delavcev do izor braževanja ter pogojev za njihovo uresničevanje s skupnim samoupravnim splošnim aktom na ravni delovne organizacije je zato v neskladju z navedenimi zakonskimi določbami. Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da je z določbami 68. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo dana pristojnost odboru za kadrovanje in izobraževanje, da kot izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije odloča o vprašanjih, ki se tičejo izobraževanja delavcev. Tako je ta odbor pooblaščen za razpisovanje štipendij in šolnin. za sklepanje o uspešnosti dela pripravnikov, za odločanje o dopolnilnem izobraževanju in specializaciji, za odločanje o oblikah izobraževanja in slično. Takšna samoupravna ureditev, ki odločanje o pravicah in obveznostih delavcev prenaša izven temeljne organizacije združenega dela na delovno organizacijo, ni v skladu z zakonom Ta določa, da delavci svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo v temeljni. organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno (1. odstavek 181. člena ZZD in 1. odstavek 56. člena ZDR). Drugačnih določb pa v zakonu ni. Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Per-nuš, Ivan Repinc in Ivan Tavčar. St. U I 74/82-22 Ljubljana, dne 15. novembra 1984. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1692. Odbor za razvoj družbenega varstva otrok skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije je na seji dne 21. novembra 1984. leta sprejel SKLEP Odbor za razvoj družbenega varstva otrok skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije objavlja, da bodo delavci in drugi delovni ljudje za uresničevanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva Slovenije od 1. januarja 1985. leta, združevali sredstva po prispevni stopnji 1,10 °/o iz bruto osebnih dohodkov. Predsednica odbora za razvoj družbenega varstva otrok skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Mira Korelič 1. r. 1693. V skladu z zakonom o spremembi zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosli za porabo V letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83) je odbor za planiranje, programiranje in svobodno menjavo dela sprejel naslednji SKLEP Temeljne organizacije združenega dela in (/-'ovne skupnosti, ki plačujejo prispevek za usmerjeno izobraževanje Posebni izobraževalni skupnosti tiska in papirja, v mesecu decembru 1984 ne vplačajo akontacije tega prispevka. Ljubljana, dne 27 novembra 1984. Predsednik odbora Posebne izobraževalne skupnosti tiska In papirja Franjo Mažgon 1. r. les-1. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 20/84) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji SKLEP o ugotovitvi odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SU Slove- nije za obdobje od 1, januarja do 30. septembra 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 ter odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. oktobra 1983 do 30. septembra 1984 v primerjavi z obdobjem od 1. oktobra 1982 do 30. septembra 1983 ■ I Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1 januarja do 30. septembra 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1933 znaša 51,7 “/». II Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. oktobra 1983 do 30. septembra 1984 v primerjavi z obdobjem od 1. oktobra 1982 do 30. septembra 1983 znaša 48,9 °/6. Til Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije iz I. točke tega sklepa je izračunan na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje od 1. januarja do 30. septembra leta 1984 jn 1983 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, razvrščenih po enotni klasifikaciji dejavnosti v področja 01 do 14; odstotek rasti iz II. točke tega sklepa pa je izračunan na podlagi podatkov zaključnih računov za leti 1983 in 1982 ter periodičnih obračunov za obdobje od 1. januarja do 30. septembra leta 1984, 1933 in 1982 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, razvrščenih po enotni klasifikaciji dejavnosti v področja 01 do 14. Za izračun so vzeti podatki o čistih osebnih dohodkih iz obrazca »Posebpi podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha« oznake mehano-grafske obdelave 147. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-1/C4-II Ljubljana, dne 20. novembra 1984. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1, r. 1695. Na podlagi metodologije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82) objavlja služba družbenega knjigovodstva PREGLED razmerij stroškov do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar-^Stptember 1984. leta I Razmerja stroškov od dohodka (KI) oziroma razporejenih sredstev za osebne dohodke (K 2) so v SR Sloveniji za obdobje januar-—september 1984. leta po podskupinah dejavnosti znašala: Zap. št. Šifre in opisi podskupin dejavnosti Ki K2 i. 010101 Proizvodnja hidroelektrične energije 0,69 0,23 2. 010102 Proizvodnja termoelektrične energije 0,26 0,08 3. 010103 Proizvodnja jedrske električne energije 0,28 0,18 4. 010104 Prenos električne energije 0,46 0,05 5. 010105 Distribucija električne energije 0.67 0,21 6. 010202 Pridobivanje rjavega premoga 0,13 1,11 7. 010203 Pridobivanje ih sušenje lignita 0,10 0,10 8. 010500 Proizvodnja naftnih derivatov 0,72 0.05 9. 010711 Proizvodnja surovega železa 0,12 0,11 10. 010712 Proizvodnja surovega jekla 0,09 0,68 11. 010713 Proizvodnja valjanega, vlečenega in kovanega jekla 0,43 0,72 12. 010720 Proizvodnja ferolegur 0,57 0.11 13. 010820 Proizvodnja rud in koncentratov svinca in cinka 0,09 0,01 14. 010920 Proizvodnja svinca 0,23 0,40 15. 010941 Proizvodnja glinice 0,03 0,05 16. 010942 Proizvodnja aluminija 0,38 0,09 17. 010992 Proizvodnja živega srebra 0,71 1,20 18. 011010 Predelava aluminija 0,29 0,09 19. 011091 Predelava bakra in bakrovih zlitin 0,51 0,03 20 011093 Predelava cinka 1,72 0,36 21. 011099 Predelava drugih barvastih kovin 0,46 1,13 22. 011113 Proizvodnja kremenovega peska 0,41 0,39 2.3. 011119 Proizvodnja drugih nekovinskih rudnin 0,62 0,36 24. 011121 Proizvodnja morske soli 0,41 3,86 25. 011212 Proizvodnja embalažnega stekla 0,64 1,04 26. 011219 Proizvodnja drugega stekla 1,14 0,42 27. 011220 Proizvodnja nezgorljivega materiala 0,68 1,85 Zap. št. Šifre in opisi podskupin dejavnosti KI K2 28. 011231 Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo 0,46 0,11 29. 011232 Proizvodnja stavbno-tehnične keramike in porcelana 0,76 0,31 30. 011291 Proizvodnja azbestnih izdelkov 1,60 0,25 31. 011292 Proizvodnja ogljikograiitnih izdelkov 0,14 — 32. 011299 Druga predelava nekovinskih rudnin 1,16 0,14 33. 011311 Proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov 0,38 0,29 34. 011312 Proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala , 0,83 0,19 35. 011313 Proizvodnja orodja 0,74 0,18 36. 011314 Proizvodnja kovinske embalaže 1,49 0,61 37. 011315 Proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov in drugega žičnega blaga 0,48 0,22 38. 011319 Proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala 0,85 0,33 39. 011320 Proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij 2,95 0,20 40. 011390 Proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov 1,22 0,28 41. 011411 Proizvodnja energetskih strojev in naprav 0,23 0,08 42. 011412 Proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav 1,24 0,22 43. 011413 Proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa 0,69 0,26 44. 011419 Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih) 1,57 0,21 45. 011420 Proizvodnja kmetijskih strojev 0,86 0,34 46. 011430 Proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilnih in kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano upravljanje (izvzemši tiste iz panoge 0117) 0,61 0,75 47. 011511 Proizvodnja tirnih vozil 0,12 0,10 48. 011512 Popravilo tirnih vozil 0,36 0,18 49. 011521 Proizvodnja motorjev 0,02 0,02 50. 011522 Proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil 1.09 0,38 51. 011523 Proizvodnja osebnih avtomobilov 1,96 0,15 52. 011524 Proizvodnja traktorjev 2,04 1,18 53. 011525 Proizvodnja motornih koles in mopedov 0,83 0,05 54. 011526 Proizvodnja koles 0,34 0,13 55. 011527 Proizvodnja delov in pribora za motorna vozila 0,19 0,05 56. 011590 Proizvodnja drugih prometnih sredstev 0,21 — 57. 011601 Pomorske ladjedelnice 0,63 0,03 58. 011710 Proizvodnja električnih strojev in naprav 0,95 0,28 59. 011721 Proizvodnja sestavnih delov elektronskih aparatov in naprav 0,68 1,95 60. 011722 Proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elektroaku- stičnih aparatov in naprav 0,91 0,14 61. 011723 Proizvodnja komunikacijskih aparatov in naprav 2,44 0,66 62. 011724 Proizvodnja merilne in regulacijske opreme sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu 1,10 0,30 63. 011729 Proizvodnja neomenjenih elektronskih aparatov in naprav 5,19 0,90 64. 011730 Proizvodnja kablov in vodov 0,11 — 65. 011741 Proizvodnja termičnih aparatov 0,62 0,07 66. 011742 Proizvodnja hladilnih aparatov in naprav 1,15 0,09 67. 011743 Proizvodnja aparatov in naprav za pranje in sušenje 0,11 — 68. 011749 Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo 0,26 0,11 , 69. 011791 Proizvodnja elektroinstalacijskega materiala 1,32 0,07 70. 011792 Proizvodnja žarnic in luminiscentnih cevi 0,50 0,19 71. 011793 Proizvodnja akumulatorjev in galvanskih elementov 1,00 0,22 72. 011799 Proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih izdelkov 0,67 0,14 73. 011810 Proizvodnja kemikalij (razen za kmetijstvo) 0,60 0,62 74. 011820 Proizvodnja kemikalij za kmetijstvo 9,17 0,23 75. 011831 Proizvodnja umetnih in sintetičnih vlaken 0,35 1,86 76. 011832 Proizvodnja plastičnih mas 0,47 0,34 77. 011910 Proizvodnja zdravil in farmacevtskih kemikalij 1,69 0,88 78. 011920 Proizvodnja pralnih sredstev in kozmetičnih preparatov 0,81 8,38 79. 011930 Proizvodnja barv in lakov 0,57 0,41 80. 011941 Proizvodnja embalaže in plastičnih mas 0,47 0,70 81. 011949 Druga predelava plastičnih mas 0,57 0,24 82. 011990 Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov 0,40 0,44 83. 012001 Proizvodnja in obdelava kamna 1,40 0,33 84. 012002 Proizvodnja gramoza in peska 0,60 2,20 85. 012111 Proizvodnja apna 0,21 1,79 86. 012120 Proizvodnja cementa 0,20 0,31 87. 012130 Proizvodnja opeke in strešnikov 0,80 0,38 88. 012141 Proizvodnja azbestno-cementnih izdelkov 0,62 — Zap. št. Šifre in opisi podskupin dejavnosti KI K2 89. 012142 Proizvodnja predizdelanih gradbenih elementov 0,99 0,19 90. 012143 Proizvodnja bitumenskih materialov za ceste in strehe 0,59 0,74 91. 012201 Proizvodnja žaganega lesa 0,39 0,26 92. 012202 Proizvodnja furnirja in plošč 0,52 0,24 93. 012203 Impregniranje lesa 0,34 0,12 94." 012310 Proizvodnja lesenega pohištva 1,28 0,33 95. 012321 Proizvodnja lesene embalaže 0,16 — 96. 012322 Proizvodnja lesenih stavbnih elementov 0,93 0,5« 97. 012323 Proizvodnja galanterije iz lesa in plute 0,97 0,07 98. 012410 Proizvodnja celuloze in papirja 0,46 0,56 99. 012421 Proizvodnja papirnate embalaže 0,34 0,12 100. 012429 Druga predelava papirja 0,12 0,05 101. 012512 Proizvodnja preje in sukanca bombažnega tipa 0,24 0,14 102. 012513 Proizvodnja preje volnenega tipa 0,36 0,04 103. 012514 Proizvodnja preje in vrvi iz trdih in likastih vlaken ' 0,50 — 104. 012516 Proizvodnja sintetične krep preje in sukanca < 0,51 0,01 105. 012521 Proizvodnja bombažnih tkanin (bombažnega tipa) 0,47 0,21 106. 012522 Proizvodnja volnenih tkanin (volnenega tipa) 0,93 0,13 107. 012523 Proizvodnja tkanin iz preje iz trdih in likastih vlaken 0,05 0,31 108. 012524 Proizvodnja svilenih tkanin (svilenega tipa) 0,20 0,08 109. 012611 Proizvodnja trikotažnih tkanin 0,43 0,10 110. 012612 Proizvodnja trikotažnega perila 0,97 0,28 111. 012613 Proizvodnja trikotažnih oblačil 0,75 0,23 112. 012614 Proizvodnja nogavic 0,35 0,07 113. 012615 Proizvodnja pozamenterije 1,10 0,74 114. 012621 Proizvodnja perila (izvzemši trikotažno) 0,37 0,03 115. 012622 Proizvodnja oblačil 0,80 0,11 116. 012623 Proizvodnja gospodinjskega perila 0,35 0,61 117. 012624 Proizvodnja težke konfekcije 0,71 0,55 118. 012699 Proizvodnja neomenjenih tekstilnih izdelkov 0,47 0,09 119. 012701 Proizvodnja težkega usnja 0,60 0,14 120. 012702 Proizvodnja svinjskega usnja 0,73 0,26 121. 012810 Proizvodnja usnjene obutve 0,61 0,51, 122. 012820 Proizvodnja usnjene galanterije 0,75 0,34 123. 012830 Proizvodnja usnjene in krznene konfekcije 0,90 0,53 124. 012901 Proizvodnja pnevmatik za vozila 0,53 0,30 125. 012909 Drugi izdelki iz kavčuka 0,53 0,24 126. 013010 Mletje in luščenje žita 1,03 0,55 127. 013021 Proizvodnja kruha in peciva 0,53 0,30 128. 013022 Proizvodnja testenin 0,32 — 129. 013030 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave 1,69 0,62 130. 013041 Klanje živine 0,50 0,43 131. 013042 Predelava in konzerviranje mesa 0,74 0,36 132. 013043 Predelava in konzerviranje rib 1,51 0,93 133. 013050 Predelava in konzerviranje mleka 0,56 0,96 134. 013060 Proizvodnja sladkorja 0,77 — 135. 013072 Proizvodnja bombonov in slaščic 0,23 0,06 136. 013080 Proizvodnja rastlinskih olj in" masti 0,36 0,07 137. 013099 Proizvodnja začimb, kavovine in drugih živilskih proizvodov 0,61 0,56 138. 013111 Proizvodnja alkohola rastlinskega izvora 0,02 — 139. 013112 Proizvodnja piva 0,73 0,18 140. 013113 Proizvodnja vina 1,67 1,58 141. 013119 Proizvodnja drugih alkoholnih pijač 0,63 0,14 142. 013121 Proizvodnja osvežujočih pijač 0,68 0,15 143. 013122 Proizvodnja mineralne vode 1,90 0,16 144. 013200 Proizvodnja krmil 0,67 0,40 145. 013320 Predelava tobaka 0,35 0,07 146. 013400 Grafična dejavnost 0,49 1,32 147. 013500 Dodelava, predelava in proizvodnja surovin iz odpadkov 0,40 0,26 148. 013901 Proizvodnja učil in telesnokultumih rekvizitov 0,97 0,02 149. 013902 Proizvodnja gramofonskih plošč in glasbil 0,26 1,67 150. 013904 Proizvodnja nakita 0,65 0,13 151. 013909 Druga neomenjena industrija 1,09 0,17 152. 020110 Poljedelstvo 0,69 19,75 153. 020121 Pridelovanje sadja 0,49 21,17 Zap. št. Šifre in opisi podskupin dejavnosti KI K2 154. 020131 Pridelovanje grozdja 0,78 8,64 155. 020140 Živinoreja 0,61 3.14 156. 020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo 0,43 2,42 157. 020202 Kmetijske storitve za živinorejo 0,92 1,98 158. 020301 Ribištvo na morju 1,50 1,25 159. 020S02 Ribištvo na rekah, jezerih in ribnikih 1,34 6,38 160. 030001 Gojitev gozdov 1,61 17,37 161. 030003 Izkoriščanje gozdov 0,30 2,11 162. 030004 Lov in gojitev divjadi 0,49 10,19 163. 040002 Varstvo pred poplavami, kontrola poplav, varstvo zemljišča pred erozijo in hudourniki, odvajanje vode z zemljišč ipd. 0,74 0,35 164. 050100 Visoka gradnja 0,72 0,28 165. 050201 Gradnja prometnih' objektov 0,47 0,33 166. 050202 Gradnja hidrogradbenih objektov 0,95 0,24 167. 050203 Gradnja rudarskih objektov 0,99 0,23 163. 050209 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 1.00 0.28 169. 050301 Napeljava in popravila gradbenih instalacij 1,25 0,33 170. 050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu 1,17 0,30 ■171. 060101 Prevoz potnikov in blaga 0,60 0,25 172. 060102 Vleka vlakov 0,33 0,15 173. 060103 Vzdrževanje in snažen j e vozov 1,84 — 174. 060104 Vzdrževanje prog 0,18 0,16 175. 060105 Vzdrževanje naprav 0,15 — 170. 060201 Prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu 0,63 — ' 177. 060401 Prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu 10,63 3,78 178. 080402 Letališke storitve 0,53 1,08 179. 060501 Prevoz potnikov v cestnem prometu 4,44 0,74 130. 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu 5,80 0,27 181. 060503 Storitve v cestnem prometu 3,64 1,09 132. 060601 Prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu '0,32 0,25 183. 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili 0,91 0,22 184. 060609 Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi 1,33 13,92 185. 060700 Cevovodni promet 0,11 0,18 186. 060801 Prekladalne storitve v lukah 0,20 0,22 107. 060803 Prekladalne storitve na železniških postajah in drugih mestih 0,47 0,07 188. 060900 PTT storitve 0,18 0,67 189. 070111 Trgovina na drobno s kruhom 0,12 0,82 190. 070112 Trgovina na drobno z zelenjavo, sadjem in izdelki — — 191. 070113 Trgovina na drobno z mesom, perutnino in ribami 0,70 0,93 192. 070114 Trgovina na drobno z drugimi živili 0,37 0,35 193. 070121 Trgovina na drobno s tekstilom 0.75 0,31 194. 070122 Trgovina na drobno z obutvijo, gumo in plastiko 0,94 0,29 195. 070123 Trgovina na drobno s kovinskim in elektrotehničnim blagom 0,44 0,18 196. 070124 Trgovina na drobno s kurivom in gradbenim materialom 0,84 0,45 197. 070125 Trgovina na drobno s pohištvom 1,15 0,31 198. • 070127 Trgovina na drobno z barvami, laki in kemikalijami 0,14 0,35 199. 070128 Trgovina na drobno s knjigami in pisarniškim materialom 1,40 2,17 200. 070129 Trgovina na drobno s tobakom in drugimi neživilskimi proizvodi 1,17 13,21 201. 070131 Blagovnice 0,33 0,33 202. 070132 Druga trgovina z mešanim blagom 0,43 0,42 203. 070140 Trgovina z vozili in deli na drobno 1,45 0,55 204. 070150 Trgovina z naftnimi derivati na drobno 0,50 0,19 205.. 070211 Trgovina na debelo z žitom 14,00 0,02 206. 070212 Trgovina na debelo z zelen j a vq in sadjem 0 88 1,73 207. 070213 Trgovina na debelo z alkoholnimi pijačami 4,89 0.33 208. 070214 Trgovina na debelo z živili 1,60 0,53 209. 070219 Trgovina na debelo z drugimi živili 1,75 0.52 210. 070221 Trgovina na debelo s tekstilom 1.85 0.19 211. 070222 Trgovina na debelo s surovinami, kožami, volno ipd. 1.40 2,46 212. 070223 Trgovina na debelo s kovinskim in elektrotehničnim blagom 1.00 0,42 213. 070224 Trgovina na debelo z gradbenim materialom 2,19 f),26 214. 070225 Trgovina na debelo s kemičnimi izdelki 1,50 0,50 215. 070226 Trgovina na debelo s papirjem in pisarniškim’ materialom 2,30 1,13 216. 070227 Trgovina na debelo z zdravili 3.84 0,50 217. 070229 Trgovina na debelo s tobakom in drugimi neživilskimi proizvodi 2,03 0,61 Zap. št. ' Šifre in opisi podskupin dejavnosti KI K2 218. 070230 Trgovina z vozili, deli in priborom na debelo 1,19 0,60 219. 070240 Trgovina z naftnimi derivati na debelo 0,33 0,41 220. 070250 Trgovina z mešanim blagom na debelo 1,03 0,92 221. 070260 Trgovina z industrijskimi odpadki na debelo 0,30 0,72 222. 070310 Zunanja trgovina z živilskimi proizvodi 2,31 5,56 223. 070320 Zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi 3,39 0,50 224. 080111 Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s sezonskim pošlo- vanjem 0,44 2,73 225. 030112 Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celoletnim pošlo- vanjem 0,44 1,47 226. 080113 Delavski, otroški in mladinski počitniški domovi 8,84 60,42 227. 080119 Druge nastanitvene storitve 0,18 0,58 228. 080121 Restavracije s postrežbo 0,26 2,20 229. 080122 Restavracije s samopostrežbo — 0,13 230. 080123 Restavracije družbene prehrane 0,27 1,02 231. 080129 Druge storitve prehrane 0,10 1,58 232. 080190 Druge gostinske storitve 0,15 1,56 233. 080201 Turistične agencije 5,03 5,38 234. 080202 Turistični uradi 0,42 11,96 235. 090110 Izdelava predmetov iz nekovin 0,22 — 236. 090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil 0,69 0,23 237. 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 1,39 0,52 238. 090123. Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov 0,60 1,35 239. 090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom 1,03 240. 090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti 0,51 0,16 241. 090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 2,95 0,26 242. 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov i n na- prav *■ 2,46 0,11 243. 090133 Izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov — 1,39 244. 090139 Popravilo in vzdrževanje elektr. strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav 0,48 0,02 245. 090140 Izdelava in popravilo lesenih predmetov 3,00 1,07 246. 090150 Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov 0,49 1,10 247. 090100 Izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume 0,21 7,85 248. 090171 Izdelava kruha in peciva 0,24 0,94 249. 090172 Klanje živine in predelava mesa 1,12 0,85 250. 090179 Izdelava drugih živilskih proizvodov — 5,73 251. 090181 Izdelava predmetov iz plastičnih mas 0,01 2,44 252. 090182 Izdelava in popravilo ortopedskih pripomočkov 0,54 3,46 253. 090183 Izdelava predmetov iz papirja 0,58 4,77 254. 090189 izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov 0,88 • 1,57 255. 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 0,06 0,17 256. 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil 0,32 1,38 257. 090209 Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom 0.93 2,29 258. 100101 Urejanje stavbnega zemljišča 0,27 1,31 259. 100102 Urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti 0,71 6,44 260. 100103 Urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin 0,24 0,51 261. 100200 Stanovanjska dejavnost 0,46 1,62 262. 100310 Proizvodnja in distribucija-vode 0,42 1,26 263. 100320 Prečiščevanje in odvajanje odplak 0,27 — 264. 100330 Proizvodnja, prenos in distribucija plina 0,67 1,18 265. 100340 Proizvodnja in distribucija toplote 0,24 0,40 266. 100351 Čiščenje javnih površin v naselju 0,70 0,69 267. 100352 Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov 0,14 0,84 268. 100390 Druge komunalne dejavnosti 0,24 3,22 269. 110202 Loterije in stave 0,38 2,38 270. , 110301 Javna skladišča in tržnice 0,50 8,26 271. 110302 Storitve reklame in ekonomske propagande 6,84 K,73 272. 110303 Komercialni posli pri uresničevanju funkcije prometa blaga in storitev 4,73 0,23 273. 110309 Neomenjene storitve na področju prometa 2,87 0,61 274. 110401 Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje 0,64 1,93 275. 110402 Projekl iranje gradbenih objektov 1,79 3,98 276. 110408 Drugo projektiranje 2,62 0,59 277. 110404 Inženiring 6,24 2,14 Zap. št. Šifre in opisi podskupin dejavnosti KI K2 278. 110405 Izmera in kartiranje zemljišča 6,55 5,50 279. 110500 Geološka raziskovanja 0,59 1,11 280. 110611 Raziskovalno-razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih 2,58 2,47 281. 110612 Družbene raziskave 4,97 5,97 282. 110620 Ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve 2,93 11,77 283. 110901 Storitve kontrole kakovosti in količine blaga 1,82 0,66 284. 110902 Prirejanje sejmov in razstav 2,62 11,87 285. 110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov 0,33 0,38 286. 110904 Odvetniške in druge storitve 0,57 5,35 287. 110905 Obdelava podatkov 0,40 0,59 288. 110909 Druge neomenjene storitve 0,90 3,78 289. 120111 Osnovno izobraževanje splošnega tipa 0,18 0,33 290. 120112 Osnovno specialno izobraževanje 0,16 0,48 291. 120113 Osnovno posebno izobraževanje 0,16 2,52 292. 120122 Srednje usmerjeno izobraževanje 0,27 1,83 293. 120131 Višje ekonomske in upravne šole 0,76 15,00 294. 120132 Tehniške šole 1,78 16,59 295. 120133 Medicinske šole 0,59 6,87 296. 120134 Kmetijske in gozdarske šole 1,04 5,15 297. 120135 Pedagoške šole 0,67 1,80 298. 120139 Druge višje šole 0,53 6,58 299. 120141 Naravosiovno-matematične fakultete * 0,99 4,56 300. 120142 Tehniške fakultete 1,10 8,00 301. 120143 Medicinske fakultete 0,08 0,87 302. 120144 Kmetijske, veterinarske in gozdarske fakultete 4,24 7,83 303. 120145 Fakultete in visoke šole družbenih ved 1.67 8,98 304. 120146 Umetniške akademije in fakultete 0,50 4,08 305. 120147 Fakultete za telesno kulturo 0,54 3,21 306. 120149 Druge visoke šole in fakultete 3,67 11,25 307. 120190 Drugo izobraževanje 0,98 21,11 308. 120201 Naravosiovno-matematične vede 2,61 3,48 309. 120202 Tehnične in tehnološke vede 3,07 3,90 310. 120203 Kmetijske, veterinarske in gozdarske vede 3,08 6,12 311. 120204 Medicinske vede 0,12 3,02 312. 120205 Družbene vede 3,71 8,99 313. 120206 Humanistične vede 4,83 8,91 314. 120209 Pomožne znanstveno-raziskovalne dejavnosti 2,44 16,09 315. 120311 Založniška dejavnost 4,24 51,87 316. 120312 Časopisno-založniška dejavnost 3,67 22,71 317. 120321 Muzeji, galerije, zbirke idr. 1,99 10,74 318. 120322 Knjižnice 0,34 3,22 319. 120323 Arhivi 1,20 2,46 320. 120324 Varstvo kulturnih dobrin, naravnih in drugih znamenitosti 0,46 5,39 321. 120331 Kulturno izobraževalne dejavnosti 3,77 36,84 322. 120332 Dejavnosti, sorodne kullurno-izobraževalnim dejavnostim 1,72 3,84 323. 120341 Odrsko-glasbene dejavnosti 2,71 23,83 324. 120349 Druge umetniške dejavnosti 156,52 — 325. 120350 Radio in televizija 3,42 13,92 326. 120361 Snemanje filmov 9,25 148,66 327. 120363 Izposojanje in distribucija filmov 2,12 2,22 328. 120364 Predvajanje filmov 0,45 3,64 329. 120410 Organizacije, društva in klubi poklicnega športa 2,04 14,07 330. 120420 Organizacije, društva in klubi amaterskega športa 1,40 22,95 ’ 331. 130111 Zdravstveno-preventivno varstvo 0,33 1,20 332. 130112 Sanitarno varstvo 0,61 0,26 333. 130120 Ambulantno-poliklinično in dispanzersko zdravstveno varstvo 0,14 0,79 334. 130131 Stacionarno zdravstveno varstvo (brez rehabilitacije) 0,14 0,63 335. 130132 Medicinska rehabilitacija 1,11 1,37 336. 130140 Stomatološko zdravstveno varstvo 0,03 0,41 337. 130151 Transfuzija krvi 0,19 0,66 338. 130159 Druge oblike zdravstvenega varstva 0,14 2,20 339. 130160 Lekarne • 0,10 0,36 340. 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 0,05 0,38 341. 130212 Dijaški in študentski domovi 0,09 1,04 342. 130221 Varstvo in oskrba socialno ogroženih otrok in mladine 0,07 0,39 Zap. št. Šifre In opisi podskupin dejavnosti KI K2 343. 130222 Varstvo otrok in mladine z motnjami v razvoju in vedenju 0,10 0,51 344. 130231 Socialno varstvo normalnih odraslih oseb 0,08 0,55 345. 130232 Socialno varstvo telesno in duševno defektnih odraslih oseb 0,66 1,05 346. 130240 Socialno delo 0,35 1,24 II Objavljena razmerja stroškov ne pomenijo gornje meje, do katere lahko'1 posamezne organizacije združenega dela in delovne skupnosti povečajo svoje stroške, temveč podlago za primerjavo stroškov z drugimi organizacijami in delovnimi skupnostmi v isti podskupini dejavnosti. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti v delovni organizaciji lahko skupaj upoštevajo kazalec KI in K2 izračunan za delovno organizacijo kot celoto in ga primerjajo z doseženim razmerjem v podskupini dejavnosti delovne organizacije. 1696. Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 42. in 43. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 34/81 in 15/83), 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) ter 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 15/83 in 14/84) je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 16. seji dne 21. novembra 1984 sprejela o stopnjah, virih in osnovah prispevkov ža združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva na ravni republike za leto 1985 I Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki so sprejele samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, bodo v času od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1985 nepovratno združevale prispevke iz dohodka in čistega dohodka v višini 0,315 "/o na bruto osebne dohodke udeležencev svojih samoupravnih sporazumov o temeljih planov za namene sofinanciranja solidarnosti in vzajemnosti Zaradi zakonskih sprememb v obračunu poslovnih rezultatov v 1985. letu objavljena razmerja stroškov do dohodka (KI) ne morejo služiti organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za planiranje obsega teh stroškov v naslednjem letu. St. 013-5/84 Ljubljana, dne 37. novembra 1984. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1. r. na področju stanovanjskega gospodarstva na ravni republike. Prispevki iz točke I. so namenski in jih bodo udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti obračunavali in plačevali: 1. prispevek za solidarnost na ravni republike: a) po stopnji 0,292 0/o na BOD iz dohodka za gradnjo domov za učence in študente Izobraževalni skupnosti Slovenije; b) po stopnji 6,003 %> na BOD iz dohodka za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; 2. prispevek za vzajemnost na ravni republike: — po stopnji 0,020 0/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji — Ljubljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 21. novembra 1984. Predsednik skupščine Zveze, stanovanjskih skupnosti Slovenije Slavko Uršič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1697. i Na podlagi 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter skladno s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov požarnega varstva na območju ljubljanskih občin in nalogah skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981'—1985 ter plana nalog požarnega varstva v občinah in nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981—1985 in spremembe in dopolnitve plana nalog požarnega verstva skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981—1985 v letih 1983—1985, so skupščine SIS za varstvo pred požarom občin: Ljubljana Bežigrad na seji dne 30. oktobra 1984, Ljubljana Center na seji dne 20. novembra 1984, Ljubljana Moste-Polje na seji dne 12. novembra 1984, Ljubljana Čiška na seji dne 25. oktobra 1984, Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 8. novembra 1984 ter skupščina Zveze SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane na seji dne 22. novembra 1984 sprejele naslednji SKLEP 1 Sprejme se uskladitev letnega plana nalog požarnega varstva za leto 1984, v katerem so naloge požarnega varstva ovrednotene na 255,561.490 din od tega din — naloge v občinah 62,537.333 — naloge skupnega pomena 193,024.157 2 Financiranje nalog požarnega varstva se zagotavlja: — iz prispevka, ki ga plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci iz dohodka po prispevni stopnji 0,25o/o od bruto Osebnih dohodkov in bo po ceni znašal 227,561 490 din. — iz prispevka od zavarovalnih premij za premoženje, ki ga plačujejo zavarovalne skupnosti in bo po oceni znašal 28,000.000 din. 3 Prispevna stopnja za naloge požarnega varstva v letu 1984 je usklajena z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane v letu 1984. St. 71/84 Ljubljana, dne 22. novembra 1984. Predsedniki skupščin SIS za varstvo pred požarom občin: Ljubljana Bežigrad Miro Dešman 1. r. Ljubljana Center Adolf Šket 1. r. Ljubljana Moste-Polje Vlado Drnovšek 1. r. Ljubljana Šiška Matija Terlep, inž. 1. r. Ljubljana Vič-Rudnik Franc Sever, inž. 1. r. Zveza skupnosti mesta Ljubljane Janez Urbanija, inž. 1. r. BREŽICE 1698. Na podlagi 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1984 sprejela ODLOK o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost 1. člen Zavezanci k plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: vodni prispevek) so tisti uporabniki, ki se na območju občin Območne vodne skupnosti Dolenjske niso sporazumeli o višini povračil za programirane storitve predvidene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za srednjeročno obdobje 1981—1985 in povračila niso plačali, plačujejo v letu 1984 vodni prispevek po tem odloku. 2. člen Zavezanci plačujejo vodni prispevek v skladu s 26. členom samoupravnega sporazuma o temeljih planov območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1981—1985, objavljenem v Gospodarskem vestniku št. 46 z dne 27. 11. 1980, po sklepu o tarifi povračil za leto 1984, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1/84. 3. člen Zavezanci po tem odloku so dolžni priglasiti strokovni službi Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana. Vojkova ulica 1 b, vse podatke o količinah, ki se zahtevajo po obrazcu za prijavo osnov za obračun vodnega prispevka. Strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo in proizvedeno električno energijo. Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na-zbirni račun za vodni prispevek v občini. 4. člen v Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1984 dalje. St. 420-14/84-1 Brežice, dne 20. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mivko Kambič, dipl. politolog 1. r. 1699. Na podlagi določil 8. člena zakona, o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83), 60., 91. in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1984 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedobo samoprispevka v občini Brežice 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje cestno-komunalnih objektov. 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje .občine Brežice. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 16. 12. 1984 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 4. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se bo financirala gradnja cestnokomunalnih objektov na področju občine Brežice. 5. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša 340,816.230 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 253,450.000 din. 6. člen Vrstni red izvajanja del v programu V. referenduma določi letno na skupnem zasedanju zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti skupščine občine in zbor uporabnikov skupščine samoupravna interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: SIS za komunalno in cestno dejavnost) na predlog posebne strokovne komisije pri SIS za komunalno in cestno dejavnost. Strokovna komisija iz prejšnjega odstavka pripravi vrstni red izvajanja del na osnovi kriterijev, ki ijodo predhodno verificirani na sejah zborov skupščine občine in skupščine SIS za komunalno in cestno dejavnost. Najprej se izpolnijo obveznosti do cestnega programa iz IV. referenduma. 7. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in sicer od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1989. Samoprispevek bodo plačevali: — občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja v višini 1,5 °/o od neto OD — občani, .ki prejemajo pokojnino po stopnji 1,5 »/o — kmetijski proizvajalci po stopnji 1,5'/o od katastrskega dohodka — občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualne storitve v višini 1,5 «/o od bruto OD — občani lastniki osebnih avtomobilov, v višini: din letno do 1000 cm3 500 od 1001 cm3 do 1500 cm3 700 nad 1501 cm3 1.500 — občani lastniki motornih koles 250 — občani lastniki cestno motornih tovornih vozil v višini: do 5 ton 5.000 nad 5 ton do 10 ton 10.000 nad 10 ton 15.000 — občani lastniki kombijev 3.000 Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku plačujejo za vsak vir dohodkov posebej. 8. člen Pri sofinanciranju programa V. referenduma iz 4. člena tega sklepa .bodo sodelovale tudi organizacije združenega dela. O sofinanciranju programa V referenduma sklenejo subjekti iz 1, odstavka tega člena poseben samoupravni sporazum. 9. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov socialnovarstvene pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust in od dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu. 10. člen Sredstva se bodo zibrala na zbirni račun samoprispevkov, usmerjala na poseben račun za namene določene v 4. členu tega sklepa in se uporabljala v naslednjih razmerjih: •/. — za nedokončani del programa moderni- zacije cest iz IV. referenduma in za asfaltno prevleko, na moderniziranih cestah iz III. in IV. referendumu v skladu z določili 6. člena 73,13 — za gradnjo cestnokomunalnih in drugih objektov skupnega pomena v posameznih krajevnih skupnostih 26,87 11. člen Samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnih dohodkov in od pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu. Od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih 1 poklicev pa Uprava za družbene prihodke SO Brežice na način kot ga opredeljuje 6. člen tega sklepa. Od osebnih avtomobilov, motornih koles in cestno motornih tovornih vozil bodo plačali lastnik, ob registraciji vozil. 12. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 13. člen Skupščina občine Brežice in njen izvršni svet sta odgovorna za spremljanje izvajanja sprejetega programa, za zbiranje sredstev, gospodarjenje z njimi ter njihovo porabo pa zbor uporabnikov pri SIS za komunalno in cestno dejavnost. Dela se lahko oddajo le na osnovi zbranih ponudb. Po opravljenih delih strokovna komisija iz 6. člena prevzame objekt in enkrat letno poroča o izvršenem programu zborom SO in Skupščini SIS za komunalno in cestno dejavnost. 14. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občiae Brežice glasovnica za referendum dne 16. 12. 1984 o uvedbi občinskega samoprispevka y denarju za sofinanciranje cestno-komunalnib objektov Program je bil obravnavan na zborih občanov v krajevnih skupnostih, na zborih delovnih ljudi v OZD in delovnih skupnostih in sprejet na seji Skupščine občine Brežice, dne 20.11.1984. Samoprispevek v občini se uvede za obdobje 5. let, in sicer od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1989 in ga bodo plačevali: — občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja v višini 1,5*/o od neto OD; — občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 1,5 «/o — kmetijski proizvajalci po stopnji 1,5 %> od katastrskega dohodka; — obča,ni, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualne storitve v višini 1,5 °/o od bruto OD; — občani lastniki osebnih avtomobilov v višini: din letno do 1000 cm3 500 1001 cm3 do 1500 cm3 700 nad 1501 cm3 1.500 — občani lastniki motornih koles 250 — občani lastniki cestno motornih tovornih vozil v višini: do 5 ton 5 000 nad 5 ton do 10 ton 10.000 nad 10 ton 15 000 — občani lastniki kombijev 3.000 Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku plačujejo za vsak .vir dohodkov posebej. Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov socialnovarstvene pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust in od dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu. Po navedenem namenu in izhodiščih glasujem glasujem PROTI ZA Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedi »glasujem za« ali »glasujem proti«. 15. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Brežice. 16. člen Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine Brežice na referendumu izjavila za uvedbo samoprispevka. 17. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu in na krajevno običajen način. Št. 014-1/84-1 Brežice, dne 20. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r. CELJE 1700. Skupščina občine Celje je po 52. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št 3/81) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1934 sprejela ODLOK o hišnem redu v občini Celje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo pravice in obveznosti, ki jih imajo uporabniki stanovanj, stanovalci in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter pravice in dolžnosti hišnega sveta, z namenom, da se zadovoljijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, zavaruje red, varnost, mir in čistoča in da se stanovanjske hiše, stanovanja in poslovni prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini vzdržujejo v uporabnem stanju. 2. člen Za uporabnike stanovanja se štejejo po tem odloku: 1. imetnik stanovanjske pravice, 2. osebe, ki z njimi stalno stanujejo: — zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerij enako pravico posledice kot zakonska zveza, — otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih imetnik stanovanjske pravice vzdržuje, — tisti, ki živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski' skupnosti. 3. člen Za stanovalce se po tem odloku štejejo poleg uporabnikov tudi: — druge osebe, ki stalno stanujejo z ime trikom stanovanjske pravice, — podstanovalci, in člani njihovega gospodinjstva, ki z njimi stanujejo ter — najemniki in imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov ter njihovi lastniki, če te prostore uporabljajo. 4. člen Določila tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanje, poslovne prostore, ter skupne prostore' in naprave v stanovanjski hiši v družbeni lastnini oziroma za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši ali na zemljišču, ki hiši pripada. Določila tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za stanovanja in za poslovne prostore v stanovanjskih hišah z več kot dvema stanovanjema, ki so v lasti občanov in civilnih pravnih oseb. II. OBVEŠČANJE IN OPOZARJANJE STANOVALCEV TER DRUGIH OSEB 5. člen Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in število stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej. Seznam stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet oziroma pooblaščena organizacija združenega dela, ki začasno opravlja strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. V hiši, ki je v zasebni lastnini, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše. 6. člen Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližine vhoda, poleg seznama stanovalcev še: — izobešen odlok o hišnem redu, — izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščitno o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnih dejstvovanj, — pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet, — vidno objavljen priimek in ime osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito, — vidno obvestilo, kdo od stanovalcev hrani ključe podstrešja, števca vode, zapornega glavnega ventila vode in plina, zaklonišča ter prostorov v zaklonišču, ki nimajo dvonamenske uporabnosti in se zaklepajo ter drugih naprav, — vidno objavljen priimek in naslov osebe, ki opravlja hišniška opravila, — druga obvestila, ki so določena s predpisi ali drugimi akti oziroma sklepi samoupravnih organov v hiši. Stanovanjske hiše, kjer so dvigala, morajo imeti na vidnem mistu objavljen priimek in ime osebe, ki pomaga v primeru okvare dvigala. Glavna požarna plinska pipa in glavni vodni ventil morata biti vedno dostopna in označena s trajnimi dobro vidnimi napisi: Požarna plinska pipa, Glavni vodni ventil. Za izvajanje določil iz tega člena je odgovorna skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše. 7. člen Vhod v stanovanje ali v poslovni prostor mora biti označen s priimkom in imenom stanovalca. Ul. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE 8. člen Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in na zemljišču, ki hiši pripada, skrbno gospodariti s stanovanji in poslovnimi prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami. 9. člen Dolžnost stanovalcev je: 1. paziti na red in čistočo v stanovanjih, poslovnih in skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pripada hiši, 2. zaklepati vhodna vrata med 22. in 6. uro, 3. parkirati vozila na mestih, ki so za to določena, 4. ugašati luči na stopniščih in drugih skupnih prostorih, 5. takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare na instalacijah in drugih napravah v stanovanjskih ter drugih prostorih, kolikor niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti, 6. sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov in drugih oseb, 7. zagotoviti čiščenje skupnih prostorov in odstranjevanje snega s pločnikov in dostopnih poti, kakor tudi odstranjevanje snega s streh in ledenih sveč z napuščev, 8. po potrebi prebeliti stanovanjske prostore, 9. popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci, 10. poučiti mladoletne otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj, 11. skrbeti za smotrno uporabo toplotne energije v stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorih v skladu s predpisi. 10. člen Stanovalci ne smejo: 1. rediti psov, mačk in drugih živali, brez soglas- ja zbora stanovalcev oziroma lastnika stanovanjske hiše, 1,1 2. ogrožati varnosti stanovalcev ali povzročati škode na stanovanjskih hišah ali nasadih, 3. poškodovati in zamazati stanovanjske hiše ia dopuščati, da psi, mačke in druge živali onesnažujejo skupne prostore hiše in zemljišča, ki hiši pripada, 4. odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena, 5. metati odpadkov v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale (plastične vrečke, vse vrste olupkov in podobno), 6. uporabljati jaškov za smeti v nasprotju z navodili za njihovo uporabo, 7. stepati preprog in drugih predmetov izven za to določenih mest, 8. kakorkoli ovirati prehodnost hodnikov, stopnišč, odprtin, namenjenih za vstop na požarne lestve (zasilni izhod), kletnih prostorov, dvorišč ter drugih skupnih prostorov, 9. brez potrebe uporabljati vodo v stanovanju ali poslovnem prostoru in prižigati luč v skupnih prostorih, 10. zalivati cvetlice v lončkih in čistiti balkone tako, da voda odteka po zidu ali na pločnik, 11. uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, plinske ali druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare ali nevarnosti požara, 12. puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzorstva, 13. uporabljati dvigala in druge tehnične naprave v nasprotju z navodili za njihovo uporabo, 14. v stanovanjih, poslovnih in drugih prostorih popravljati napake, ki jih sme popravljati le strokovno usposobljena oseba, 15. postavljati na strehi in balkonskih ograjah ter okenskih okvirih televizijske in radijske antene, če je montirana skupna televizijska oziroma radijska antena, 16. pritrjevati na okna naprave za sušepje perila, 17. spreminjati zunanji videz zgradbe (zagraditev balkonskih ograj, spreminjanje opleska oken, okvirjev m pod.) brez ustreznih soglasij, 18. uporabljati kemična čistilna sredstva v sanitarijah ali za čiščenje drugih odtočnih mest, ki bi lahko poškodovale odtočne napeljave, • 19. v stanovanju, poslovnem prostoru ali v skupnih prostorih in na zemljišču, ki hiši pripada, shranjevati ali odlagati vnetljive tekočine ali snovi, posode z vnetljivimi plini, eksplozivne in druge nevarne snovi v nasprotju s protipožarnimi in drugimi predpisi, 20. uporabljati lahko vnetljive snovi za pranje perila, 21. postavljati gorljivih predmetov pb dimnikih ali dimniških vraticah, 22. se igrati na mestih, ki bi ogrožale telesno varnost stanovalcev ali povzročala škodo na stanovanjskih hišah in drugih objektih, motornih vozilih in nasadih, 23. parkirati vozil in postavljati kakršnekoli ovire na dostopih in ploščadih za gasilska in druga intervencijska vozila, 24. prati motornih vozil izven za to določenih mest, 25. parkirati vozil pred zgradbo ali se zadrževati v njeni bližini, če z nje pade omet ali če je na strehi sneg, 26. puščati na parkirnih prostorih avtomobile in druga motorna vozila s prižganimi motorji več kot 3 minute, 27. parkirati počitniških hišic, tovornih vozil, neregistriranih vozil in avtobusov na mestih, ki so določena samo za parkiranje osebnih avtomobilov. 11. člen Da se zagotovi izvajanje zakonskih predpisov, opravlja skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše tudi naslednje naloge: 1. skrbi za vzdrževanje skupnih naprav in delov v stanovanjski hiši, 2. skrbi, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanja in poslovne prostore v skladu s predpisi, normativi, hišnim redom in sklepi zbora stanovalcev, 3. skrbi za čiščenje skupnih prostorov in zemljišč, ki pripadajo hiši, 4. skrbi za smotrno uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določa način njihove uporabe in odloča o povračilu stroškov za tako uporabo, 5. skrbi, da se ne kvarijo, in da se redno vzdržujejo vodovodne, električne, ogrevalne in gasilne naprave ter skupna oprema za civilno zaščito ter oprema in naprave v zaklonišču, 6. skrbi za redne preglede in za vzdrževanje vseh instalacij (toplotne postaje, kurilnice, dvigala, zaklonišča in podobno), požarnovarnostnih naprav in opreme za civilno zaščito, 7. organizira občasne (na dve leti) preglede plinskih trošil v stanovanjskih in poslovnih prostorih, )8. skrbi za namestitev in redno vzdrževanje ročnih gasilnih aparatov, ki morajo biti nameščeni v kleti in na podstrešju v ustreznem številu in vsaj po eden v vsaki drugi etaži, 9. skrbi za izvajanje drugih požarnovarstvenih ukrepov v stanovanjski hiši, 10. skrbi za izvrševanje občasnih (enoletnih pregledov) instalacij v stanovanjskih in poslovnih prostorih, ki jih opravlja strokovna oseba v prisotnosti člana hišnega sveta in stanovalca, 11. skrbi za označitev važnejših mest instalacijskih razvodnih postaj in ventilov stanovanjskih hiš, 12. skrbi, da se ob državnih in republiških praznikih ter drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave, 13. določi osebo, ki hrani ključe skupnih 'delov in naprav, 14. napoti občane, ki se vselijo v stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, naj pravočasno prijavijo oziroma odjavijo stalno bivališče, oziroma spremembo naslova stanovanja in ima pravico preveriti, ali so občani izpolniti to dolžnost, 15. vlaga prijave pri organu za vodenje postopka o prekršku zoper kršilce določil tega odloka, 16. opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo zakon o stanovanjskem gospodarstvu, statut skupnosti stanovalcev ter drugi predpisi in splošni akti stanovanjske skupnosti in skupnosti stanovalcev. 12. člen Skupni prostori in skupne naprave morajo biti dostopni vsem stanovalcem v hiši v skladu z njihovim namenom. Dostop v skupne prostore, v katerih so kotlovnice, strojnice in podobne naprave, imajo le s strani hišnega sveta pooblaščene oziroma zadolžene osebe s strani organizacije združenega dela, ki opravlja naloge na področju ogrevanja. Čas in način uporabe skupnih prostorov in naprav določi hišni svet oziroma lastnik stanovanjske hiše ali njegovega dela v sporazumu z imetniki stanovanjske pravice. Dostop v prostore," kjer se hrani skupna oprema enote civilne zaščite, v katerih so filtroventilacijske naprave, ima samo poveljnik enote civilne zaščite oziroma oseba, ki jo ta določi. 13. člen Hišni svet določi primerno mesto za sušenje perila zunaj hiše. Kjer ni hišnika, je hišni svet v zimskem času dolžan poskrbeti, da se očisti sneg in posipa ledene površine na pločniku in pred vhodom v stanovanjsko hišo (funkcionalno zemljišče). 14. člen Skupnost stanovalcev lahko na zboru stanovalcev odloča tudi- o drugih zadevah, ki jih ta odlok ne vsebuje. Stanovalci so dolžni sklepe zbora stanovalcev upoštevati. IV. RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH 15. člen V stanovanjskih hišah organizirajo in skrbijo za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite poleg sveta krajevne skupnosti tudi hišni sveti in drugi organi hišne samouprave, oziroma pooblaščene organizacije združenega dela, ki začasno opravlja funkcijo hišnega sveta. 16. člen Hišni svet oziroma zbor stanovalcev skrbi v sodelovanju z organizacijo združenega dela, ki opravlja strokovne naloge na področju gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti za izvajanje preventivnih in drugih ukrepov za zaščito in reševanje stanovalcev, gmotnih in drugih dobrin, za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot civilne zaščite ter za izvajanje drugih nalog civilne zaščite v stanovanjski hiši. V stanovanju, stanovanjski hiši in stanovanjskem okolju izvršujejo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerjata hišni svet in pristojni štab za civilno zaščito oziroma poveljnik enofe civilne zaščite stanovanjske hiše. V stanovanjskih hišah ustanovijo in organizirajo enote civilne zaščite hišni sveti. Če hišni sveti to dolžnost opustijo, ustanovi in organizira enoto civilne zaščite v stanovanjskih hišah svet krajevne skupnosti. V. NADZORSTVO 17. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in predpisov, na podlagi katerih je izdan, opravlja občinski upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami. Če upravni organ iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da določbe odloka niso bile usposobljene ali niso bile pravilno uporabljene, odredi z odločbo, da je treba-ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V primeru ugotovljenih kršitev, ki so sankcionirane v kazenskih določbah tega odloka in v drugih predpisih, predlaga upravni organ iz prvega odstavka tega člena, da se kršilci kaznujejo. VI. KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z denarno kaznijo od 2.800 do 10.000 din se kaznujeta za prekršek pravna oseba oziroma lastnik stanovanjske hiše, če ravnata v nasprotju z določili 5., 6., 12. in 13. člena tega#odloka. Z denarno kaznijo od 50 do 5.000 din se za enak prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. 19. člen Z denarno kaznijo od 2.500 do 20.000 din se kaznujeta za prekršek pravna oseba oziroma lastnik stanovanjske hiše. če ravnata v nasprotju z določili 11. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 50 do 10.000 din se za enak Prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. 20. člen Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kaznuje 7R prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z določili 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka. VII. KONČNE DOLOČBE 21. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 18/76 in 16/80). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. it. 36-3/84 Celje, dne 20. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1701. Skupščina občine Celje je po 1. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/84 in 66/83) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davke od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 23/82, 17/83 in 41/83) se v tarifi posebnega občinskega prometnega davka spremeni in dopolni td«: 1. v tarifni številki 6 se 2. opombe spremeni in se glasi: 2. davek od vstopnic in prireditev iz te tarifne številke je treba plačati v desetih dneh po prireditvi 2. a) v tarifni številki 7 se 2. pripombe spremeni in se glasi: 2. prireditelj mora najpozneje v osmih dneh pred prireditvijo prijaviti občinski upravi za družbene prihodke dan in kraj prireditve b) 3. pripombe se spremeni in se glasi: 3. prireditelj mora plačati davek po tej tarifni številki v desetih dneh po prireditvi 3. a) v tarifni številkj 12 se spremeni drugi odstavek opombe in se glasi: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje v tistih primerih, ko se ne plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve za dajanje v najem ali podnajem stvari b) tretji odstavek opombe se črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-15/82 Celje, dne 20. novembra 1994. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. im. Skupščina občine Celje je po 104. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 4/78, 33/79 in 21/81) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o priznavalninah udeležencem NOV v občini Celje 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, udeležencem v revolucionarnem delu pred 6. 4. 1941, udeležencem španske državljanske vojne, borcem za severno mejo v letih 1918/19, slovenskim vojnim dobro-voijcem iz vojn 1912/18 ter njihovim družinskim članom 'se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike denarne pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Celje. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom oziroma 13. oktobrom 1943 in jim je • po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta-borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom oziroma 13. oktobrom do 15. maja 1945 dvojno; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v NOV do 1. julija 1944 in ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano dvojno dobo neprekinjeno do 15. maja 1945; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v NOV do 1. julija 1944 predno so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v NOV v času od 9. septembra oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. udeleženci ▼ revolucionarnem delu pred 6. aprilom 1941 in da imajo to dobo priznano v pokojninsko dobo; 6. udeleženci španske državljanske vojne in da imajo to dobo priznano v pokojninsko dobo; 7. boi^ci za' severno mejo v letih 1918/19 in slovenski dobrovoljci iz vojn 1912/18 in da imajo priznan status borca. 4. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem štetju s prekinitvami; 2. udeležencem NOV, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih iz pokojninskega^ in invalidskega zavarovanja priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 %> invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 5. člen Oblike priznavalnine so: — občasna priznavalnina, — stalna priznavalnina, — enkratna priznavalnina, — pomoč za šolanje otrok, — pomoč oskrbovancem v domovih počitka 6. člen Udeleženci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presegajo na osebo zneska najnižje ookojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4., 5., 6. in 7. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridolpitveno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80% najnižje pokojnine. Komisija iz 18. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred , 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5.1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zjasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v NOV. 7. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 6. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 8. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravicah do priznavalnine so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tisti prejemki, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se štejejo enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva. 9. člen Za udeležence NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša stalna prinzavalnina največ 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine. Pri odločanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek v NOV ter stanovanjske in druge socialne okoliščine,« pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 10. člen • Pravico do priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlega ali umrlega udeleženca narodnosvobodilne vojne in drugih vojn, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 11 11. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi Udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance-delavce, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. 12. člen Če se spremenijo pogoji na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta. . Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene. V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino znižati ali ukiniti, se lahko izjemo- ma zadrži priznavalnina v enakem ali zmanjšanem znesku tudi v naprej, če bi po presoji komisije iz 18. člena tega odloka večje znižanje ali ukinitev imeli negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju v katerem živi. 13. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli upravičencem, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna in enkratna priznavalnina znašata največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne in enkratne priznavalnine ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka. \ 14. člen Priznavalnina je lahko tudi višja od najnižje pokojnine, če se ugotovi tako socialno stanje upravičenca, ki opravičuje višjo priznavalnino. 15. člen Pomoč pri šolanju otrok se lahko podeli upravičencem pod enakimi pogoji kot priznavalnine, če se ugotovi, da so socialno ogroženi. 16. člen Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane dohodkov za osebno rabo, določi komisija znesek za te namene. 17. člen Sredstva za priznavalnine borcem se zagotovijo v občinskem proračunu. 18. člen O pravicah o tem odloku odloča komisija za zadeve borcev NOV pri izvršnem svetu občinske skupščine po predhodnem mnenju združenja borcev NOV, katerega član je vlagatelj zahteve. O pravici in višini občinske priznavalnine oseb iz 4. točke 4. člena tega odloka odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev" NOV in vojaških invalidov, na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 19. #Ien Nove odločbe o priznavalninah bodo izdane v petih mesecih po uveljavitvi tega odloka. Upravičenci, ki bi se jim na osnovi tega odloka priznavalnina zmanjšala ali ukinila, zadržijo priznavalnino v nezmanjšanem znesku še pet mesecev po uveljavitvi tega odloka. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-14/84-4 Celje, dne 20. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik I. r. 1703. Skupščina občine Celje je po 4. členu zakona o zemljiškem katastru (Uradni Ust SRS, št. 16/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi območij katastrskih občin Medlog in Ostrožno L člgn Mejo med katastrskima občinama spremenimo tako, da katastrska občina Ostrožno pridobi območje Osnovne šole Veljka Vlahoviča in jugozahodni del že zazidane stanovanjske cone Lava, ki zajema Stegen-škovo, Klanjškovo in Njegoševo ulico, Lepo pot, Zatišje in Iršičevo ulico. 2. člen Katastrska občina Ostrožno pridobi tudi območje vzhodno od Čopove ulice in severno od železniške proge. Nova meja poteka po meji krajevnih skupnosti Lava in Medlog. 3. člen Katastrska občina Medlog pridobi območje zahodno od Čopove ulice tako, da nova meja med katastrskima občinama poteka ob zahodnem robu Čopove ulice od Dečkove ceste do železniške proge. 4. člen Grafični prikaz poteka meje katastrskih občin in ostali podatki o območjih katastrskih občin so razvidni iz katastrskih operatov, ki jih vodi Geodetska uprava občin Celje in Laško. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št, 45-1/84-2 Celje, dne 20. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. ' 1704. Skupščina občine Celje je po 7. členu zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) na seji zbore združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine Celje 1. člen V odloku o načinu oplojevanja živali na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 31-1499/81), se 3. člen spremeni in se glasi: . Oplojevanje goveda se praviloma opravlja z osemenjevanjem na domu. 2. člen 4. člen se spremeni in se glasi: V naseljih Lipa, Lindek, Beli potok, Zabukovje, Crešnjice, Podgorje, Brdce 1 nad Dobrno, Strmec nad Dobrno, Kanjuce, Svetli del, Svetina in Javornik, je dovoljeno oplojevanje goveda s pripustom. 3. člen 5. člen se spremeni in se glasi: V času od 1. decembra do 31. marca je dovoljeno oplojevanje goveda na dogonskih mestih v naseljih Frankolovo, Ivenca, Strmec, Razdelj, Socka, Lemberg, Lokovina, Parož, Klanc in Vizore. 4. člen 6. člen se črta. 5. člen Prvi in drugi odstavek 9. člena se spremenita in se glasita: Zaradi pospeševanja- živinoreje občina sofinancira oplojevanje govedi in sicer tako, da zagotavijajo sredstva za pokritje razlike pri stroških, ki nastane zaradi osemenjevanja govedi na domovih rejcev, namesto na dogonskih mestih. Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavlja samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Celje. 6. člen V 12. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Sredstva, ki so potrebna za kritje razlike med plemensko in klavno vrednostjo bikov in merjascev ter za stroške njihove nabave, zamenjave, kontrole in zavarovanja, zagotavlja samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Celje. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v v Uradnem listu SRS. St. 320-24/81 Celje, dne 20. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. ■ IDRIJA 1705. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni'list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine , Idrija na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1984 sprejela ODLOK p spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1984 1. člen 2. člen odloka o proračunu občine Idrija za ieto 1984 (Uradni list SRS, št. 11/34) se spremeni tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 1984 obsega prihodke v skupnem znesku 111,672.500 din. Prihodki se razporedijo — po posebnem delu proračuna v znesku — za tekočo proračunsko rezervo 2. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od l. januarja 1984, St. 402-25/83 Idrija, dne 23. novembra 1984. Fredsedn.k ■ Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. din 111,472.500 200.000 Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1934 Zap. št. Prihodki Znesek v din Zap. št. Splošni razpored prihodkov Znesek v din i. Davki od dohodkov m osebnih i. Sredstva1 za delo državnih organov 68,630.200 dohodkov delavcev 42.291.000 2. Negospodarske investicije 4,806 000 2. Prometni davki 42,903.000 3. Sredstva za ljudsko obrambo 7-,210.000 3. Davki na dohodek od premoženja 4. Intervencije v gospodarstvu 1,652.000 in premoženjskih pravic 5. Sredstva za družbene dej ivnosti 14,196.900 ter prihodki od drugih davkov 2,323.0000 6. Druge splošne potrebe 8,618.300 4. Takse 5,804.000 7 Splošna komunalna raba 5,021.000 5. Prihodki po posebnih predpisih 8. Izločena sredstva 1,303 000 in prihodki organov 6,726.000 9. Drugi odhodki 235.100 6. Prihodki od drugih DPS 10,580.000 7. Prenesena sredstva 1,045 500 Skupaj 1—7 111,672.500 Skupaj 1—9 111,672 500 1706. - delavci v organizacijah združenega dela in de- Na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1984 sprejela' lovnih skupnostih s sedežem v občini Idrija s področij dejavnosti od 1 do 11 p: odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni l'st SFRJ, št. 34/76 in 72/80), — delovni ljudje, ki 'na območju občine Idrija samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lasti občanov. ODLOK o uvedbi prispevka za vzdrževanje in varstvo cest v občini Idrija za leto 1985 1. člen Vzdrževanje in varstvo cest je glede na zatečeno stanje in gospodarski in družbeni pomen dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki s svojo kvaliteto vpliva na možnosti vsestranskega družbenega infrastrukturnega in gospodarskega razvoja občine Idrija, zato se s tem odlokom za zagotovitev enostavne reprodukcije cestnega gospodarstva uvaja prispevek za vzdrževanje in varstvo cest. 2. člen Za zagotovitev enostavne reprodukcije cestnega gospodarstva delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti s sedežem v občini Idrija in delovni ljudje, ki na območju občine Idrija samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s . sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo v letu 1985 prispevek za vzdrževanje in varstvo cest (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 4. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti s sedežem v občmi Idrija s področij dejavnosti od 1 do 11 plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1.5% od določene osnove Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračuna in plačuje ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lasti občanov, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1.50 od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju, z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se plačuje v rokih, ki veljajo za plačevanje davka iz osebnega dohodka delavcev. 5. člen Prispevek po 3. in 4. členu tegp odloka se vplačuje na žiro račun Občinske skupnosti za ceste Idrija, 3. člen Prispevek za vzdrževanje in varstvo cest plačujejo: 6. člen S sredstvi, zbranimi np osnovi 3. in 4. členn tega odloka upravlja skupščina občinske skupnost) za ce- ste in njihovo porabo usmerja skladno s svojimi srednjeročnimi in letnimi plani za vzdrževanje in varstvo cest v občini Idrija. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS: St. 420-9/84 - .. ... . . .. : .'C.. .. Jv 3 -. ^ " Idrija, dne 23.novembra 1984. č '-g . Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1707. Na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18 84) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79 in 11/81) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju Kaštelov grič v Godoviču 1. člen V 2. členu odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembo kulture zemljišč na območju Kaštelov grič v Godoviču (Uradni list SRS, št. 21/83) se črtajo pare. št. 85/4, 72/14, 72/37, 72/58, 51/6, 51/26 in 51/27. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 465-3/83 Idrija, dne 23. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. KAMNIK 1708. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS, št. 6/84) ter 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), na 28. seji družbenopolitičnega zbora dne 14. novembra 1984, na 27. seji zbora združenega dela dne 15. novembra 1984 in na 28. seji zbora krajevnih skunnosti dne 15. novembra 1984 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do 1990 1. člen Družbeni plan se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do 1990 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan). Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana izhajali iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Kamnik ter dolgoročnih planov občine Kamnik, SR Slovenje in SFRJ. 2. člen • Or* j s ■ : < >' Izvršni svet Skupščine občine Kamnik (v nadaljevanju: izvršni svet) pripravi in predloži Skupščini občine Kamnik: — osnutek smernic za pripravo družbenega plana do 15. decembra 1984; — osnutek družbenega plana do 15. julija 1985; — predlog družbenega plana do 30. novembra 1985. 3. člen Predlog smernic družbenega plana in osnutek družbenega plana se javno obravnavata sočasno z razpravo v skupščinskih delegacijah. Med javno obravnavo osnutka družbenega plana se grafični prikazi njegovih prostorskih sestavin javno razgrnejo. 4. člen Izvršni svet pripravi in predloži podpisnikom: — osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986—1990 do 31. marca 1985: — predlog dogovora iz prejšnje alinee do 30. septembra 1985. Izvršni svet bo tekoče obveščal občinsko skupščino o usklajevanju dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik in jo obvestil o njegovi končni uskladitvi. 5. člen Organi, odgovorni za priprave srednjeročnih planov samoupravnih organizacij in skupnosti, pripravijo in predložijo organom odločanja ter organizacij in skupnosti: — predlog sklepa (oziroma spremembe sklepa) o pripravi in sprejetju plana za obdobje od leta 1986 do 1990 do 15. oktobra 1984; — predlog smernic za pripravo srednjeročnega plana in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovor o temeljih plana do 20. januarja 1985; — osnutek srednjeročnega plana do 30. junija 1985; — predlog srednjeročnega plana do 30. novembra 1985. 6. člen Organi, odgovorni za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov organizacij in skupnosti, pripravijo in predložijo podpisnikom: — osnutke samoupravnih sporazumov do 31. marca 1985; — predloge samoupravnih sporazumov do 30. septembra 1985. 7. člen Izvršni svet določi do 31. oktobra: — delovni program usklajenega srednjeročnega planiranja v občini Kamnik in — delovni program priprave in sprejemanja družbenega plana občine Kamnik 8. člen Delovni program iz 7. člena določi: — vrsto metodološko-organizacijskih strokovnih gradiv in pripomočkov ter roke za njihovo vročitev nosilcem planiranja v občini; — naloge posameznih organov ter roke za njihovo izvrševanje za potrebe usklajenega srednjeročnega planiranja v občini; — predlog dogovora o financiranju priprave družbenega plana občine in usklajenega srednjeročnega planiranja v občini med Skupščino občine, udeleženci planiranja v občini in drugimi razvojnimi dejavniki. Vrsto strokovnih in planskih gradiv, delovne korake, naloge in aktivnosti organov, organizacij in služb pri pripravi in sprejemanju družbenega plana občine Kamnik; — vrsto strokovnih in planskih gradiv, delovne korake, naloge in aktivnosti organov, organizacij in služb pri pripravi in sprejemanju družbenega plana občine Kamnik; » ■ — predlog sredstev iz občinskega proračuna, potrebnih za pripravo družbenega plana skladno fazam priprave. Naloge in obveznosti organov in služb pri pripravi in strokovnem usklajevanju planskih aktov v postopku dogovarjanja ter roke za njihovo izpolnitev. 9. člen Nosilca operativnih aktivnosti, ki opravljata skupaj tudi funkcijo projektnega sveta sta Komite za D ER in Komite za UPVO Skupščine občine Kamnik. Projektni svet skrbi za strokovnost pristopa, usklajevanja interesov; usmerja, presoja in potrjuje strokovna planska gradiva. 10. člen Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora v sodelovanju s strokovnimi službami občine in drugimi organizacijami, upravlja, usklajuje in izdeluje strokovne osnove srednjeročnega plana občine Kamnik. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 11/84). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-53/84 Kamnik, dne 15. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. me. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, š. 1/80), 1. in 2. člena odloka o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni Ist SRS, št. 6/84) ter 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9-470/82), na 28. seji družbenopolitičnega zbora dne 14. novembra 1984, na 27. seji zbora združenega dela dne 15. novembra 1984 in na 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1984 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 1. člen Dolgoročni plan občine Kamnk (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) se pripravi in bo sprejet za odbobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja do leta 2000. 2. člen Izvršni svet Skupščine Kamnik (v nadaljevanju: izvršni svet) pripravi in predloži Skupščini občine Kamnik: — predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana do 15. decembra 1984; — delovni osnutek dolgoročnega plana do 31. marca 1985; — osnutek dolgoročnega plana do 15. junija 1985; — predlog dolgoročnega plana do 30. septembra 1985. 3. člen Osnutek oziroma predlog dolgoročnega plana v svojih prostorskih sestavinah obvezno vsebuje tudi osnutke oziroma predloge urbanističnih zasnov naselij in krajinskih zasnov območij (v nadaljevanju: obvezni akti v sestavi). 4. člen Predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana in. osnutka dolgoročnega plana se javno obravnavata sočasno z razpravo v skupščinskih delegacijah. Med javno obravnavo osnutka dolgoročnega plana se grafični prikazi njegovih prostorskih sestavin, vključno z grafičnimi prikazi obveznih aktov v sestavi, javno razgrnejo. 5. člen Dolgoročni plan za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma do leta 2000 so v občini Kamnik dolžni pripraviti in sprejeti: — samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture; — Rudnik kaolina in kalcita, Industrija pohištva Stol, Tovarna kovinskih izdelkov Titan, Tovarna usnja Utok, Tovarna tekstilnih izdelkov Svilanit, Kemijska industrija Kamnik ter TP Kočna. 6. člen Organi, odgovorni za pripravo dolgoročnih planov samoupravnih organizacij in skupnosti iz 5. člena. pripravijo in predložijo organom odločanja teh organizacij in skupnosti: — predlog sklepa (oziroma spremembe sklepa) o pripravi in sprejetja dolgoročnega plana do 15. oktobra 1984; — analizo dolgoročnih razvojnih možnosti z elementi usklajevanja do 20. januarja 1985; — osnutek dolgoročnega plana do 30. junija 1985; — predlog dolgoročnega plana do 30. septembra 1985. 7. člen Skupščina občine Kamnik in nosilci planiranja iz 5. člena se: — vključujejo v razprave o smernicah za pripravo dolgoročnih planov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti v republiki in regiji sočasno z javno obravnavo predloga, smernica za pripravo dolgoročnega plana občine Kamnik (do 15. januarja 1985); — usklajujejo z organizacijami in skupnostmi iz predhodne alinee in med seboj na osnovi delovnega osnutka dolgoročnega plana občine Kamnik (do 30. aprila 1985); — uskladijo v postopku obravnave osnutka dolgoročnega plana občine Kamnik (do 15. julija 1985); — po potrebi dogovore za realizacijo posameznih programov skladno dolgoročnim planskim opredelitvam. 8. člen Izvršni svet določi do 31. oktobra: — delovni program usklajenega dolgoročnega planiranja v občini Kamnik — delovni program priprave in sprejemanja dolgoročnega plana občine Kamnik. 9. člen Delovni program iz 8. člena določi: — za posamezne organizacije in skupnosti ter društva v občini, ki niso zavezani sprejemati lastne dolgoročne plane, vrsto strokovnih gradiv in način vključevanja v pripravo dolgoročnega plana obične; — za potrebe dolgoročnega planiranja v krajevnih skupnostih obliko razdelave strokovnih gradiv in planskih aktov dolgoročnega plana občine; — naloge in obveznosti organov in služb pri pripravi in strokovnem usklajevanju planskih aktov v postopku dogovarjanja ter roke za njihovo izpolnitev; — vrsto metodološko-organizacijskih strokovnih gradiv in pripomočkov ter roke za njihovo vročitev nosilcem dolgoročnega planiranja v občini; — vrsto strokovnih in planskih gradiv, delovne korake, naloge in aktivnosti organov, organizacij in služb pri pripravi in sprejemanju dolgoročnega plana občine; — skupne študije, programe in projekte po posameznih razvojnih vprašanjih, ki so potrebni za pripravo dolgoročnega plana občine in posameznega nosilca dolgoročnega planiranja v občini; — predlog dogovora o financiranju priprave dolgoročnega plana občine in usklajenega dolgoročnega planiranja v občini med skupščino občine, udeleženci planiranja v občini in drugimi dejavniki, ki pomembnejše vplivajo na dolgoročni razvoj občine Kamnik; — v sodelovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo raziskave, potrebne za pripravo dolgoročnega plana; — predlog sredstev iz občinskega proračuna, potrebnih za pripravo dolgoročnega plana skladno fazam priprave. 10. člen Nosilca operativnih aktivnosti, ki opravljata skupaj tudi funkcijo projektnega sveta, sta Komite za družbenoekonomski razvoj in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Kamnik. Projektni svet skrbi za strokovnost pristopa, usklajevanje interesov; usmerja, presoja in potrjuje strokovna planska gradiva. 11. člen Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora v sodelovanju s strokovnimi službami občine in drugimi organizacijami pripravlja, usklajuje in izdeluje strokovne osnove dolgoročnega plana občine Kamnik. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 11/84). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-54/84 Kamnik, dne 15. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1710. Na podlagi 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) in določil družbenega dogovora o priznavalninah ude’ežencev NOV, je Skupščina občine Kamnik na 27. seji zbora združenega dela dne 15. novembra 1984, na 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1984 in na 28. seji družbenopolitičnega zbora dne 14. novembra 1984 sprejela ‘ ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah udeležencem NOV 1. člen 3. člen odloka o podeljevanju priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom (Uradni list SRS, št. 39/79) se dopolni tako, da se glasi: »Pravico do priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči imajo po tem odloku: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; . 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas' od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne* vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času do 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943, do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega, zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 in 1918.-« 2. člen Za 3. členom odloka se doda nov 3. a člen, ki se glasi: “-Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. aktivnim -udeležencem narodnoosvobodilnega gibanjp, ki imajo po predpisih o pokojninskem zava- 1 rovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami; 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj,po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po .predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosrmbodilno vojno v dejanskem trajanju; 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 "'o invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.« 3. člen 4. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina, 2. občasna priznavalnina, 3. enkratna priznavalnina, 4. pomoč za zdravljenje, 5. tovariška pomoč, 6. pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj.« 4. člen 5. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: “Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne nvc e.-rio na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarova- nja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljenih po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80'Vo najnižje pokojnine. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: komisija) lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če,on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe 'in njegov osebni prispevek v NOB. Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po -predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti, se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka, se ta dohodek ne upošteva.« 5. člen Za 5. členom odloka se doda nov 5. a člen, ki se glasi: »Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 3. a člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 2. odstavka 5. člena tega odloka in če komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.« 6. člen 6. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: “Za upravičence 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša stalna priznavalnina največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine. Najvišja stalna priznavalnina je lahko izjemoma tudi višja, vendar ne več kot 150 odstotkov zneska najnižje pokojnine. O višini stalne priznavalnine odloča komisija in pri tem upošteva: — premoženjske razmere upravičenca, njegovega zakonca in družinskih članov, ki so pridobitno nezmožni, — zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, — čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni, — stanovanjske in druge socialne razmere, — pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.« 7. člen 7. člen tega odloka se spremeni tako, da se glasi: »Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150. odstotkov zneska najnižje pokojnine in pri podeljevanju ni odvisna od pogojev iz 5. člena tega odloka.« 8. člen 8. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 7. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo tudi druge pogoje iz tega odloka.« 9. člen 12. člen se spremeni tako ,da se glasi: »Komisija" skupno z Občinskim odborom ZZB NOV in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo rešuje nerešene stanovanjske primere udeležencev NOV in njihovih družinskih članov.« 10. člen 13. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženci NOV, ki po dosedaj veljavnem odloku prejemajo tovariško pomoč, pa ne izpolnjujejo pogojev iz 3. in 3. a člena tega odloka, obdržijo pomoč v dosedanji višini, dokler njihovi prejemki ne presežejo 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine.« 11. člen 15. člen odloka se spremeni in se glasi: »Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko izjemoma dodeli upravičencem iz 3. člena tega odloka.« • 12. člen 16. člen tega odloka se spremeni in se glasi: »Upravičencem iz 3. člena tega odloka, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV se lahko dodeli denarna pomoč za 10 dnevno preventivno okrevanje. O tei pomoči odloča komisija.« 13. člen 17. člen tega odloka se spremeni in se* glasi: »Upravičencem iz 3. člena tega odloka in njihovim družinskim članom, ki so oskrbovanci v domovih počitka in prejemajo sredstva za osebno rabo od skupnosti socialnega skrbstva, se lahko dodeli pomoč, tako da jim je za osebno rabo skupno zagotovljeno 30 % zneska najnižje pokojnine.« 14. člen Z dnem, ko začno veljati spremembe in dopolnitve odloka o priznavalninah udeležencev NOV, prenehajo veljati tiste določbe odloka, na katere se nanašajo spremembe. 15. člen Statutarno pravna komisija Skupščine občine Kamnik določi prečiščeno besedilo odloka v enem mesecu po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev. 16. člen Spremembe in dopolnitve odloka začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-2/1983 Kamnik, dne 15. novembra 1984. ' Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. LAŠKO 1711. Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Laško za leto 1984 1. člen V odloku o proračunu občine Laško za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 10-522/84) se spremeni 2. člen in glasi: »Skladno z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1984 in družbenega plana občine ter družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1984, je za leto 1984 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 124,373.633,00 din.« 2. člen Spremeni se 3. člen odloka in glasi: »Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1984, ki je ugotovljena v 1. členu tega odloka, so predvideni prihodki proračuna za leto 1984 v znesku 124,373.633 din din in sicer: 1. iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon) 103,147.479 2. dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna 21,266.154 Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen : 1. za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 05 06 in 07 2. za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08 3. za nerazporejene prihodke v glavnem namenu 17 3. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. Št. 400-6/84 Laško, dne 24. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 122,041.633 1,166.000 1,166.000 Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1984 Vrsta prih. Prihodki Znesek prihodkov Glavni namen Splošni razpored prihodkov Znesek odhodkov 02 Davek od osebnega dohodka 42,590.400 01 Dejavnost organov DPS 81,463.026' 03 Prometni davek 40,936.000 02 Financiranje ljudske obrambe 6,210.000 04 Davki na prihodek od premoženja 03 Negospodarske investicije 6,641.736 in premoženjskih pravic 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 2,409.000 in drugi davki 1,200.300 06 Druge splošne družbene potrebe 4,201.000 05 Takse 6,953.000 07 Druga namenska sredstva 21,116.871 07 Prihodki po posebnih predpisih. 08 Proračunska rezerva 1,166.000 prihodki upravnih organov 17 Nerazporejeni prihodki 1,166.000 in drugi prihodki 9,360.000 08 Prihodki od drugih DPS 21,226.154 X 10 Prenešena sredstva iz preteklega leta 2,107.779 Skupaj prihodki 124,373.633 Skupaj splošni razpored 124,373.633 1712. ne, sc : prizna davčna olajšava v višini 70 %i odmer- ■ Na podlagi 236. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na 50. seji dne 24. septembra 1984 sprejel naslednji SKLEP Začasni poslovnik o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74) preneha veljati. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-15/84-1/2 Laško, dne 24. septembra 1984. jenega davka. Kriterije za družbeno organizirano tržno proizvodnjo določi Izvršni svet Skupščine občine Lenart. Seznam kmetijskih proizvajalcev, ki izpolnjujejo kriterije za družbeno organizirano tržno proizvodnjo in setveni plan občine, predložijo upravi za družbene prihodke Skupščine občine Lenart organizacije združenih kmetov.' ki organizirajo kmetijsko proizvodnjo na območju občine Lenart.« 2 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Št. 422-18/64-370 Lenart, dne 22. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Drago Košak, dipl. oec. 1. r. LENART Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. LITIJA 1713. Na podlagi 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini. Lenart 1. člen V odloku o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 14-700/83 in 42-1723/83) se 6. a člen spremeni tako, da glasi: »Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so v celoti vključeni v družbeno organizirano tržno proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo setveni plan obči- 1714. Na podlagi 219. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS,, št. 28/73) je Skupščina občine Litija na seji vseh zborov, dne 23. 3. 1984 sprejela POSLOVNIK Skupščine občine Litija I I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupščina občine Litija (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina) s tem poslovnikom in poslovniki zborov ureja način dela občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles, postopek sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve. 2. člen Občinska skupščina dela po letnem delovnem programu, ki ga sestavljajo programi dela zborov ter ga sprejme na predlog predsedstva občinske skupščine. Pri tem upošteva delovni program izvršnega sveta ter predloge delegacij in konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine, program dela Skupnosti občin ljubljanske regije ter Skupščine SR Slovenije. 3. člen Občinska skupščina in njena delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda. 4. člen Delo občinske skupščine je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi občinska skupščina ali zbor oziroma njuno delovno telo tako odloči. Pri delu občinske skupščine lahko sodelujejo predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij, skupnosti ter združenj, ki jih občinska skupščina lahko vabi tudi na seje. Občinska skupščina vabi na seje predlagatelje gradiv, lahko pa tudi predstavnike vseh tistih organizacij in skupnosti na katere se obravnavano gradivo nanaša, ali je v zvezi z njihovim delovnim področjem. 5. člen Občinska skupščina dela stalno. Letni odmor občinske skupščine se določi z letnim programom dela, oziroma s sklepi zborov skupščine. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik občinske skupščine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora, delovnega telesa občinske skupščine ali komisij pa sejo zbora oziroma ustreznega delovnega telesa. 6. člen Občinska skupščina ima svoj pečat v obliki kroga s premerom 3,5 cm, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenjia«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod grbom je napis »Litija«. Pečat hrani sekretar občinske skupščine. II. DELEGACIJE IN DELEGATI 7. člen Za uresničevanje ustavnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini občine ureja ta poslovnik pogoje za delo ter pravice in dolžnosti njihovih delegacij in delegatov. 8. člen Delo občinske skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča: — da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne interese ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij občinske skupščine, — da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe, — da občinska konferenca socialistične zveze lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, — da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine, obravnavajo in ugotavljajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zarije in stopnjo doseženega soglasja, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah, — da lahko družbenopolitične organizacije združene v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije kot fronti vseh organiziranih socialističnih sil, zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje njihovih temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo. 9. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem, delu ter o odločitvah in stališčih o zadevah, Iti 'jih je obravnavala 10. člen Občinska skupščina obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu: — z objavljanjem gradiva za seje občinske skupščine in njenih zborov v delegatskem glasilu Delegatski obveščevalec, — z informacijami/ v drugih sredstvih javnega obveščanja. 11. člen Delegacijam, ki določajo delegate za sejo občinske skupščine in njenih zborov in delegatom družbenopolitičnega zbora, se pošilja gradivo s sklicem sej zborov skupščine, najpozneje 14 dni pred sejo. 12. člen Gtadivo za seje občinske skupščine se pošilja tudi delegatom in članom delegacij v temeljnih delegacijah ter delegatom za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine in članom pristojnih delovnih teles občinske skupščine. , 13. člen Predlagatelj gradiva mora zagotoviti, da je gradivo pregledano in razumljivo, kratko in jasno, in da nakazuje sklepne predloge in stališča. Obrazložitev akta mora vsebovati zlasti zakonsko podlago, načela ter cilje, ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj doseči, rešitve z variantnimi predlogi, posledice, ki bodo*nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane, finančna sredstva, potrebna za izvajanje akta, vire in način zagotovitve sredstev in kakšne bodo nove naloge za občinske upravne organe. Besedila aktov in njihovih povzetkov pripravi predlagatelj. Če gre za obsežnejše gradivo, se v delegatskem gradivu objavi samn povzetek gradiva s predlogi sklepov oziroma stališč. Predlagatelj gradiva mora gradivo oddati sekretariatu občinske skupščine v roku, ki ga določi sekretariat na osnovi' letnega programa dela zborov. Sekretariat občinske skupščine obvesti predlagatelja o roku za oddajo gradiva najmanj 30 dni pred oddajo. Način dela 14. Člen Delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpravljajo o gradivu za seje zborov občinske skupščine, zavzemajo stališča do gradiva in sprejemajo dogovore za usklajevanje posameznih zadev. 15. člen Delegacije in konference delegacij pošiljajo na seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu sej zbora, lahko pa določijo tudi delegata za posamezne točke dnevnega reda. Delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine se izkaže s pooblastilom, ki mu ga izda vodja delegacije oziroma konference delegacij. Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je delegiral. 16. člen S posebnim odlokom je določen način delegiranja delegatov občine Litija v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine, izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi ter drugimi organizacijami in skupnostmi. Delegat iz prejšnjega odstavka se izkaže s pooblastilom. ki mu ga izda vodja delegacije oziroma skupine delegatov. V pooblastilu mora biti navedeno za katero sejo je delegat delegiran, katera delegacija oziroma skupina delegatov ga je delegirala in na katere točke dnevnega reda se pooblastilo nanaša, če gre za zamenljivega delegata. Pobude, predlogi in vprašanja delegatov 17. člen Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnavo ali ureditev določenih vprašanj, oziroma opozorilo o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike aktov občinske skupščine, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov m organizacij. Pobudo, predlog in opozorilo lahko da delegat ustno na seji zbora, ali p:sno. Če je pobuda dana pisno, seznani z njo predsednik zbora delegate v zboru. Če zbor s pobudo, predlogom oziroma opozorilom soglaša, določi način nadaljnje obravnave. Sekretariat skupščine posreduje pobude, predloge in opozorila organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo, da o njih sprej-• mejo stališča in o tem obvestijo zbor O vseh pobudah, predlogih oziroma .opozorilih se obvesti izvršni svet. 18. člen Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja delegatov. Če vprašanja delegatov opozarjajo na posebno problematiko, lahko zbor sklene, da se za razpravo o njej skliče posebna seja zbora Delegat v zboru ima pravtco postaviti izvršnemu svetu ali funkcionarjem, ki vodijo delo občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. 19. člen Delegat v zboru postavi vp ašonja praviloma pisno, lahko pa tudi ustno na ;eji zbora. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, dano na seji zbora, predloži pisno, če smatra, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja. Vsa delegatska vprašanja pošlje seketariat skupščine organom in organizacijam na katerih delovno področje se nanašajo, o njih pa seznani izvršni svet. 20. člen Na vprašanje, zastavljeno na seji zbora, dobi delegat odgovor neposredno na seji, ali na prvi naslednji seji zbora, le v utemeljenih primerih tudi kasneje. Delegat v zboru lahko zahteva pisni odgovor na svoje vprašanje. Odgovori na delegatska vprašanja se praviloma objavljajo v delegatskem gradivu »Delegatski obveščevalec«. 21. člen Na vprašanje, zastavljeno izvršnemu svetu, praviloma odgovori član izvršnega sveta, na vprašanje, zastavljeno predstojniku, ki vodi občinski upravni organ oziroma strokovno službo, odgovori praviloma predstojnik. Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je postavljeno, odgovori predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, kakor tudi, da na vprašanje, ki je bilo postavljeno predstojniku, ki vodi občinski upravni organ odgovori izvršni svet. Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko, predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstoj- nik, ki vodi občinski upravni organ, na seji zbora, na kateri bo dal odgovor, naj bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez razprave. 22. člen Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi delegat na seji zbora dopolnilno vprašanje. Ce je na vprašanje, zastavljeno izvršnemu svetu, odgovoril predsednik, ki vodi občinski Upravni organ, lahko delegat zahteva, da na vprašanje odgovori' izvršni svet. Vsak delegat v zboru lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja. Po razpravi zbor ugotovi, da je s tem zadeva zaključena in preide na naslednjo točko dnevnega reda ah pa odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na eni naslednjih sej. Če zbor odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na naslednji seji, določi tudi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave. 23. člen Delegat v zboru lahko postavlja vprašanja predsedniku občinske skupščine in predsednikom zborov kot tudi predsednikom komisij in drugih delovnih teles občinske skupščine in njenih zborov, ki se nanašajo na njihovo delo v občinski skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo. Za postopek o postavljanju teh vprašanj se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov. Obvestila in pojasnila na zahtevo delegatov 24. člen Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v občinski skupščini in' na delo teles, ki jim predsedujejo. Delegat v zboru ima pravico zahtevati pismena ali ustna obvestila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo od predstojnika, ki vodi upravni organ, od državnih organov in organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, od zborov in komisij in drugih delovnih teles ter od sekretariata občinske skupščine. Odgovor pa mu mora dati pristojni organ tako kot zahteva delegat — pismeno ali ustno. Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predstojnika občinskega upravnega organa v zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora ali delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnilo o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti predstojnika občinskega upravnega organa. Delegat v zboru ima pravico zahtevati od sekretarja občinske skupščine obvestila in pojasnila o tistih zadevah, ki se nanašajo na njegovo delo v skupščini in na delo sekretariata občinske skupščine. Pri postopku za zahtevo obvestil in pojasnil iz prejšnjih odstavkov se primerno uporabljajo določbe 19. do 24. člena poslovnika. 25. člen Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega pouročja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa občinske skupščine in zborov zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti poročila o izvajanju politike, ki jo je določila občinska skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kot tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. Uradna tajnost 26. člen Delegat je dolžan varovati podatke zaupne narave. Predlagatelj je dolžan delegatsko gradivo označiti kot zaupno, ter vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva, če je to nujno potrebno zaradi varovanja tajnosti podatkov. Ko se gradivo, oblikovano v skupščini pošlje delegatom, določijo predsednik skupščine, predsedniki zborov in delovnih teles, katera gradiva veljajo za zaupna ter vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva. Za zaupne veljajo tudi podatki, za katere izve delegat na seji delovnega telesa oziroma v zvezi z vprašanji, ki se na tej seji obravnavajo brez navzočnosti javnosti. Način ravnanja z gradivi, ki veljajo za zaupna, ureja poseben pravilnik, ki ga sprejmejo zbori skupščine. Pravice delegatov do povraiil in nadomestil 27. člen Pravice delegatov do povračila stroškov za delo v občinski skupščini oziroma nadomestila osebnega dohodka zagotavlja občinska skupščina v skladu z zakonom in družbenim dogovorom. Prenehanje mandata 23. člen Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor. Članu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. 29. člen Delegatu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti lahko prekliče pooblastilo delegacija, ki ga je delegirala na sejo skupščine oziroma zbora. V tem primeru mora delegacija o tem takoj obvestiti tajnika zbora oziroma sekretarja občinske skupščine in navesti, katerega novega delegata je delegirala. 30. člen Delegata družbenopolitičnega zbora je možno odpoklicati v primeru in po postopku, kot določa zakon. Delegat družbenopolitičnega zbora lahko odstopi. Pravico ima svoj odstop obrazložiti. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor. 31. člen Izjavo o odstopu dostavi predsednik družbenopolitičnega zbora komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. V vseh drugih primerih, ko preneha delegatu družbenopolitičnega zbora mandat iz razlogov, ki jih določa zakon, ugotovi zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, da je delegatu mandat prenehal. 32. člen Ce delegat, funkcionar ob.činske skupščine ali zbora ali delovnega telesa prevzema funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika zbora. Predsednik zbora obvesti komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki ugotovi dejansko stanje in predlaga pristojnemu zboru, da ugotovi, da je delegatu mandat prenehal, ker je prevzel funkcijo ali delo, ki ni združljivo s funkcijo delegata. III. ZBORI IN NJIHOVA MEDSEBOJNA RAZMERJA Splošne določbe 33. člen Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine o katerih soodločajo na podlagi statuta skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, odloča skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine. 34. člen Vsak zbor zaseda in odloča na svoji seji, zbori, ki enakopravno odločajo, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno. 35. člen Glasovanje je javno, če zbor v skladu s tem poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 36. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora — odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru — voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zbora in ju razreši — ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področje dela in odloča o sestavi teh teles — sprejema program svojega dela. 37. člen Kadar skupščina obravnava tako pomembna vprašanja, da je treba predhodno zbrati in preučiti mnenje in predloge občanov, izrečena v javni razpravi, se pred obravnavo v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti opravi predhodna obravnava v občinski konferenci SZDL in družbenopolitičnem zboru. 38. člen Družbenopolitični zbor lahko predlaga občinski konferenci SZDL, da o posameznih vprašanjih, ki jih bo obravnaval zbor, predhodno razpravlja in oblikuje svoje stališče. 39. člen Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z zbori občinske skupščine, mora predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine sklicati sejo skupščine najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko mu je predsednik občinske skupščine dodelil posamezno zadevo v obravnavo. 40. člen Gradiva o zadevah, ki se predložijo na sejo občinske samoupravne interesne skupnosti, se pošlje skupščini samoupravne interesne skupnosti, hkrati ko se to gradivo pošlje delegatom v zborih občinske skupščine. Medsebojno sodelovanje zborob 41. člen Zaradi usklajevanja dela zborov sodelujejo predsedniki zborov s predsednikom in sekretarjem občinske skupščine. Predsedniki zborov se sporazumevajo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore. Izjemoma lahko zbori sklenejo, da bodo o posameznih vprašanjih, ki so skupnega pomena, razpravljali na skupnem zasedanju. Na skupnem zasedanju zborov glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Skupno zasedanje zborov skliče po medsebojnem sporazumu s predsedniki zborov ali na osnovi sklepov zborov predsednik občinske skupščine. Zapisnik skupnega zasedanja zborov podpiše p:ed-sedujoči in sekretar skupščine. 42. člen Predsedniki zborov se lahko dogovorijo, da bodo zbori skupaj poslušali uvodna poročila k odloku ali drugemu splošnemu aktu oziroma vprašanjem, ki so skupnega pomena. Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov. 43. člen Zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o 'tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim organom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. 44. člen Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališča ali predloge k predloženemu aktu, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora. Stališča in predloge za spremembo in dopolnitev predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih zavzame stališče. 45. člen Če pristojni zbor oziroma pristojni zbor ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga odloka ali drugega akta, sklenejo v soglasju z zborom, ki je dal predlog za spremembe in dopolnitve, da imajo skupno zasedanje z zainteresiranim zborom, ali da se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da zborom poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V primeru, če se sestavi skupna komisija za proučitev spornega vprašanja, sodelujejo predstavniki zainteresiranega zbora v tej komisiji kot člani. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori odločajo, potem ko je bil izveden postopek o predlogu zainteresiranega zbora za spremembo in dopolnitev predloga akta. 46. člen Če nastane, vprašanje, o pristojnosti zborov o posamezni zadevi, odloči o tem predsedstvo skupščine. Predsedstvo lahko zahteva, da pred njegovo odločitvijo da o tem mnenje, statutarno-pravna komisija. Sodelovanje družbenih svetov v delu skupščine 47. člen V obravnavo gradiv in aktov občinske skupščine in njenih zborov se vključujejo tudi družbeni sveti. Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna oprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem predpisov občinske skupščine. 48. člen O pobudah in stališčih družbenih svetov se obveščajo delegati in zbori ter delovna telesa občinske skupščine. 49. člen Zbor oziroma skupščinsko telo lahko odloži obravnavo določenega akta, dokler ne pridobi mnenja družbenega sveta. IV. IV. SEJE ZBOROV Prve seje zborov 50. člen Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah delegatov. 51. člen Na prvi seji zbora združenega dela občinske skupščine sprejme sporazume o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva, prosvete in kulture, socialno-zdravstvene dejavnosti, kmetijske dejavnosti, obrtnih in podobnih dejavnosti, za področje oboroženih sil in za področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. Hkrati sprejme zbor združenega dela sklepe o imenovanju članov skupin delegatov, navedenih v prvem odstavku tega člena. 52. člen Na prvi seji družbenopolitični zbor občinske skupščine izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora ter izvoli kandidate za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije. 53. člen Prvo sejo prične dotedanji predsednik zbora, če to ni mogoče, pa naj'starejši . delegat in jo vodi do izvolitve novega predsednika. Predsedujoči v začetku seje ugotovi sklepčnost zbora, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Delegati odločijo o dnevnem redu, ki ga je predlagal dotedanji predsednik zbora. 54. člen Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki pregleda predložena potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora in delegiranih delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in o tem poroča svojemu zboru. Zbor izvoli člane komisije z javnim glasovanjem. Po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja prekine predsedujoči sejo zaradi dela komisije. 55. člen Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja se sestane takoj po izvolitvi in izvoli predsednika. Komisija pregleda predložena potrdila delegatov ter morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki zadevajo postopek v zvezi z delegiranjem delegatov. Predsednik komisije ali član, ki ga določi komisija poroča zboru o svojih ugotovitvah. 56. člen Če na sejo zbora ni delegata, zbor o tem obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij, osnovno organizacijo sindikata, krajevno konferenco SZDL oziroma občinsko konferenco SZDL. 57. člen Zbor obravnava poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in o njem glasuje. Zbor določi, da se pooblastilo delegata potrdi ali ne potrdi. Obravnave predloga poročila in določanje o njem se lahko udeleži vsak delegat, dokler zbor ne odloči o veljavnosti pooblastila, ne more pa glasovati o svojem lastnem pooblastilu, če se o njem posebej glasuje. 58. člen , Če zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti ali družbenopolitični zbor ne verificira pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora 0 tem obvestiti zbor in konferenco delegatov ozir uoa skupino, ki ga je delegirala ter navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano. 1 59. člen Po verifikaciji pooblastil delegatov prične zbor z delom in izvoli predsednika zbora. Kandidata za predsednika zbora ‘predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konfe- renca SZDL. Predlog mora biti dan pismeno in o njem odločajo delegati z glasovanjem. Če je več predlogov, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov, sicer pa kandidat, ki je dobil večino glasov vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora se voli za dve leti in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo. 60 člen Vsak zbor izvoli tudi namestnika predsednika zbora. Ce je več predlogov, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasb v vseh delegatov v zboru. Namestnik predsednika zbora se voli za dve leti in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo. 61. člen Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora traja do razpisa novih splošnih volitev za volitve delegatov v ta zbor. Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvoli nova komisija. Mandat komisije navedenih zborov, ki je bila izvoljena na seji zbora pred razpisom splošnih volitev delegacij, traja do dneva volitev. 62. člen Po končanih prvih sejah zborov je skupno zasedanje vseh zborov, nato pa skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik občinske skupščine. V ta namen sestavi predlog dnevnega reda ter določi čas in kraj seje in ugotovi ime in priimek najstarejšega delegata, ki bo vodil prvo sejo in ga o tem obvesti. 63. člen Prvo skupno zasedanje vseh zborov skliče dotedanji predsednik občinske skupščine. Prvo skupno zasedanje začne dotedanji predsednik skupščine, če to ni mogoče, pa najstarejši delegat in jo vodi do izvolitve novega predsednika skupščine. Zbori ugotovijo sklepčnost, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Sklicevanje sej zborov 64. člen Seje občinske skupščine in njenih zborov se sklicujejo v skladu z letnim delovnim programom občinske skupščine. Delegatom vseh zborov se pošilja skupščinsko gradivo 14 dni pred sejo zbora. Skupščinsko gradivo se izjemoma vroči delegatom tudi kasneje, vendar najmanj 8 dni pred sejo, če gre za nujne zadeve, ki nimajo za posledico materialne in finančne obveznosti. Če se gradiva za posamezno točko predložijo delegatom na seji oziroma v krajših rokih kot so določeni v prejšnjih odstavkih, mora predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj posamezno gradivo ni bilo posredovano pravočasno. Delegati posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov in z elasovaniem odločijo, ali bodo uvrstili predloženo gradivo v dnevni red, ali pa ga bodo obravnavali na naslednji seji zbora. 65. člen Predlog dnevnega reda sej zbora lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet občinske skupščine, občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni v tem poslovniku. 66. čleen Deset delegatov v zboru, predsednik občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta, predsedniki skupščinskih delovnih teles na seji zbora v nujnih primerih lahko predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga. Predsedovanje in udeležba na seji 67. člen Seji zbora predseduje predsednik zbora. Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora namestnik predsednika zbora. Če je tudi namestnik predsednika zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, ki je najstarejši po letih in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo v nadaljevanju predsedoval seji zbora. 68. člen Vsi delegati za zbor' imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora. Pri delu zbora sodelujejo tudi predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in predstojniki občinskih -upravnih organov, predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Drugi udeleženci seje smejo sodelovati pri delu zbora samo, če jim zbor to dovoli. V tem primeru predsednik zbora ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga zboru, da o tem odloči. 69. člen Predsednik zbora daje delegatom besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi. Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora. Razpravljalna lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da razpravljalna ne moti nihče pri izvajanju. Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsednik zbora besedo takoj, ko se prijavi k razpravi. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom predsednika zbora glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odloči zbor o vprašanju brez obravnave. 70. člen Razpravljalen sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Ce se razpravljalen ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se razpravljalen tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda. mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru.odloči zbor brez obravnave. 71. člen Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegatov odloči, da lahko razpravljalec o istem vprašanju omeji trajanje oziroma večkratno sodelovanje o razpravi o istem vprašanju. Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegatov odloči, da se čas trajanja razprave raz-pravljalcev omeji na 10 minut, izjemoma pa tudi' na 5 minut. • 72. člen Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju. Zbori praviloma poslušajo uvodna poročila skupaj. Na skupnem zasedanju zborov glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Zapisnik skupnega zasedanja je sestavni del zapisnika vsakega zbora. Vzdrževanje reda 73. člen Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 74. člen Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Besedo se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora. 75. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine. Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podpre najmanj 5 delegatov. Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave. Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. 76. člen Predsednik zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki je delegirala delegate na sejo zbora, predsednik družbenopolitičnega zbora pa občinsko konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva o delegatu zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izre- čenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. 77. člen Ce predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje. 78. člen Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja, vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora. Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 79. člen Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo skupščinski zbori, morajo upoštevati predpise o vzdrževanju reda v občinski skupščini. Potek seje 80. člen Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji. Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na seji zbora in poročata zboru o sklepčnosti zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora ugotovi sklepčnost zbora in o tem poroča zboru. O spornem pooblastilu odloča zbor posebej. 81. člen Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev. Zatem dobijo besedo predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine, delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi. Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več razprav-Ijalcev, sklene obravnavo. 82. člen Predsednik zbora prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja oziroma je potrebno dobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo delegati v zboru. 83. člen Ce zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta ali če zbor o zadevi ne želi odločati, zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda. Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval ni zaključil obravnave ali ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo. Odločanje 84. člen Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Zbor sprejema odloke in druge splošne akte z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se s tem poslovnikom ne zahteva posebna večina. Kadar zbori zasedajo skupaj, veljavno odločajo z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Če smatra za potrebno, lahko preveri sklepčnost s poimenskim klicanjem delegatov. Ko je poimensko klicanje končanoj se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči. Poimensko klicanje na seji zbora opravlja tajnik zbora. 85. člen Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati več kot pet minut. 86. člen Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu, in ali se kdo vzdrži glasovanja. Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje, ali če zbor sklene, da bo tajno glasoval. 87. člen Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj še 9 delegatov. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa, da se »vzdrži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokliče delegate v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen. Zapisnik 88. člen O delu na seji zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. V zapisniku morajo biti poimensko navedene delegacije oziroma konference delegacij, katerih delegati se seje zbora niso udeležili. V zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se navede tudi delegate, ki so odsotnost opravičili in ki so izostali brez opravičila. V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah. V zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi. Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik. Za zapisnik skrbi tajnik zbora. 89. člen Na dnevnem redu vsake seje se v prvi točki obravnava pregled realizacije sklepov in odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru in predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine ima pravico predlagati pripombe k zapisniku. Pripombe k zapisniku lahko da tudi vsak udeleženec na seji, ki je sodeloval v razpravi, vendar samo v zadevah, ki se nanašajo na njegovo razpravo.' O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu so bile dane pripombe oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe. Odobren zapisnik podpišeta predsednik in tajnik zbora. Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora skrbi tajnik zbora. Po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ter odobritvi zapisnika, zbor sprejme dnevni red seje. 90. člen O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapisniki. Vsak delegat zbora in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine lahko pred sestavo sejnih zapisnikov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomljivih primerih odloči o popravkih zapisnikov predsednik zbora. Dobesedni zapisniki se priložijo k zapisnikom. ■ Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti 91. člen Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicevanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. 'Skupna seja vseh zborov 92. člen Skupno sejo skliče predsednik občinske skupščine in ji predseduje, če je odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik občinske skupščine. 93. člen Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo, kolikor ni s tem poslovnikom drugače urejeno. 94. člen Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora. Predsednik skupščine, ki vodi skupno sejo ugotovi sklepčnost skupne seje s poimenskim klicanjem delegatov vsakega zbora. Poimensko klicanje na skupni seji opravlja sekretar občinske skupščine. V. DELOVNA TELESA OBČINSKE SKUPŠČINE 95. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali začasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori, in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine. 96. člen Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom ali sklepom. 97. člen Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 10 članov. Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles voli občinska skupščina oziroma njen zbor iz vrst delegatov, strokovnih, znanstvenih in javnih delavcev iz samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, vendar število teh članov ne more biti večje od števila članov delegatov zborov. 98. člen Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča ‘in pobude delegacij in konferenc delegacij glede zadev, o katerih odločajo zbori, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge in izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, pri čemer zlasti skrbijo, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih orgrmzncij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena, v predloženih aktih, spremljajo izvajanje politike, ki jih določa skupščina, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja, dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom ter proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov. 99. člen * V zvezi z zadevami,, ki so na dnevnem redu seje zbora, oziroma zborov in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejah zborov določi poročevalca izmed članov delovnega’telesa, ki na seji zbora oziroma zborov pojasni stališča, mnenja, predloge in pripombe delovnega telesa. Poročevalec se na seji zbora izreče v imenu delovnega telesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah v poročilu: brez pooblastila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umakniti poročila. 100. člen Ce se med obravnavo pojavi vprašanje, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko zbor zahteva, naj se obravnava o tem vprašanju odloži, da bo delovno telo zavzelo o njem svoje stališče. Zbor pa lahko v takem primeru ustanovi posebno delovno skupino izmed delegatov v zboru. Za proučitev tega varašai>ba v delu te skupine sodeluje predla- gatelj in predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine, če ta ni sam predlagatelj. 101. člen Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in od 5 do LO članov. Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa ter skrbi za izmenjavo mnenj in druge oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi in zbori občinske skupščine. Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za' katere je pristojno delovno telo, sodeluje s. predsedniki zborov in drugih" delovnih teles in s funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in organizacije, pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik, poslovnik zbora ali Odlok oziroma sklep o ustanovitvi delovnega telesa. 102. člen Predlog za izvolitev predsednikov in članov delovnih teles pripravi komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine, kolikor jih ne izvolijo zbori neposredno. Predsednik, podpredsednik in vsi ali posamezni člani delovnih teles so lahko, razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. 103. člen Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo delegacij, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov v zboru. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik občinske skupščine, predsedstvo občinske skupščine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru. V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je t:?ba dati na dnevni red seje delovnega telesa. Ce predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ki jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik občinske skupščine 'oziroma predsednik pristojnega zbora. . Delovno telo lahko dela. če je na seji navzoča večina članov. Član. ki ne more priti na sejo delovnega telesa, obvesti o tem tajnika tega delovnega telesa. Član delovnega telesa, ki večkrat ne sodeluje v delovnem telesu skupščine občine ali njenega zbora, lahko predsednik tega delovnega telesa prične postopek za ugotovitev odgovornosti oziroma za razrešitev člana. 104 člen ^ Delovno telo obravnava zadeve, za katere je pristojno na lastno pobudo, mora pa obravnavati vsako zadevo, za katero je pristojno, če to zahtevajo predsednik občinske skupščine, predsedstvo, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa, ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru. 105. člen Na sejah delovnega telesa sodeluie predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine ali občinskega upravnega organa oziroma občinske samoupravne interesne skunnosti, kadar je na dnevnem redu predlog iz tega področja oziroma, kadar razpravljajo o zade- vah z delovnega področja občinskega upravnega or, gana oziroma občinske samoupravne interesne skupnosti. Pravico udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi predstavniki predlagateljev predlogov, ki jih delovno telo obravnava na seji in drugi, ki so vabljeni na sejo. 106. člen Delovno telo ima pravico zahtevati od občinskih upravnih organov oziroma organizacij obvestila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebujejo za delo. Delovno telo ima pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti, ki na podlagi zakona izvršujejo javna pooblastila, v zadevah, pomembnih za občino, nanašajo pa se na njihovo dejavnost pri izvrševanju javnih pooblastil. 107. člen Strokovne in druge zadeve za delovna telesa opravljajo sekretariat skupščine in občinski upravni organi. Delovno telo ima tajnika. Tajnika delovnega telesa določi sekretar občinske skupščine izmed delavcev sekretariata in občinskih upravnih organov v soglasju s predsednikom delovnega telesa in predstojnikom občinskega upravnega organa. Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovna mnenja, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno telo ali predsednik delovnega- telesa. VI. VI. SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA PRI DELU OBČINSKE SKUPŠČINE 108. člen Izvršni svet omogoča predsedstvu in delovnim telesom občinske skupščine sodelovanje pri pripravah predpisov in drugih splošnih aktov ter drugih aktov v izvršnem svetu in v občinskih upravnih organih ter o poteku priprav obvešča občinsko skupščino in njene zbore. 109. člen Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles občinske skupščine, kadar ta obravnavajo osnutek ali predlog predpisa ali drugega akta občinske skupščine,, ki ga je sam predlagal, oziroma ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta. 110. člen Splošno pravico predstavljati izvršni svet v občinski skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike na .sejah občinske skupščine in njenih zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in predstojnike občinskih upravnih organov, za seje delovnih teles občinske skupščine pa lahko določi izvršni svet kot predstavnike tudi strokovne delavce v izvršnem svetu ali v- občinskih upravnih organih. Postopek za obravnavo javnega vprašanja 111. člen Najmanj deset delegatov posameznega zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru vloži javno vprašanje, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Javno vprašanje vložijo pismeno. V njem morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Javno vprašanje podpišejo delegati v zboru, ki so ga vložili. 112. člen Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval javno vprašanje. Javno vprašanje in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda. Ce izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz 1. odstavka tega člena, se da javno vprašanje na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z javnim vprašanjem. 113. člen Predstavnik delegatov, ki so vložili javno vprašanje ima pravico na seji obrazložiti javno vprašanje. 114. člen Predstavnic izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z javnim vprašanjem. 115. člen Razpravo o javnem vprašanju lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, občinskih odlokov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji javnega vprašanja ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 116. člen Delegati v zboru, ki so vložili javno vprašanje, ga lahko umaknejo vse do konca obravnave. VII. POSTOPEK ZA IZDAJO PREDPISOV IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV TER DRUGIH AKTOV OBČINSKE SKUPŠČINE 117. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejmejo v okviru svojih pravic in obveznosti odloke, družbeni plan, proračun, zaključni račun, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, sklepe in obvezne razlage svojih predpisov (predpise in druge splošne akte ter druge akte). 118. člen Odloke obravnava in sprejema občinska skupščina v dveh fazah, in sicer kot osnutek in predlog odloka. Ob pogojih, ki jih določa ta poslovnik v 149. in 154. členu, je odlok lahko obravnavan in sprejet le v eni fazi v hitrem oziroma skrajšanem postopku. 119. člen Občinska skupščina sodeluje pri' sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, če je to. določeno z zakonom, občinskim odlokom ali če to sklenejo njeni zbori, v katerih enakopravno ali samostojno pristojno spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma. Družbeni dogovor in samoupravni sporazum podpiše v imenu občinske skupščine predsednik občinske skupščine ali po njegovem pooblastilu podpredsednik občinske skupščine. Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina. Te družbene dogovore in samoupravne sporazume podpiše predsednik izvršnega sveta ali po njegovem pooblastilu podpredsednik izvršnega sveta. 120. člen Na izvirnike predpisov in drugih aktov občinske skupščine se pritisne pečat občinske skupščine. Z izvirnikom predpisa oziroma drugega akta občinske skupščine je mišljeno besedilo predpisa oziroma drugega akta, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike predpisov in drugih aktov občinske skupščine hram sekretariat občinske skupščine. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar občinske skupščine. Za redakcijsko .obdelavo predpisov in drugih aktov občinske skupščine sta pristojna občinski upravni organ ali strokovna služba občinske skupščine, ki sta pripravila osnutek predpisa ali drugega akta oziroma v katerih delovno področje spada predpis ali drug akt. Predpise in druge splošne akte občinske skupščine pošilja v objavo Uradnemu listu SRS sekretar občinske skupščine. Postopek za izdajo predpisov 121. člen Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, občinski upravni organ, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora, funkcionar, ki vodi občinski upravni organ s svojega delovnega področja in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejetje predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. 122. člen Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, temeljno sodišče, sodišče združenega dela, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na občinsko skupščino. Taka zahteva se pošlje neposredno pristojnim zborom. Ko predsednik pristojnega zbora sprejme zahtevo za izdajo odloka, jo predloži v odločitev na prvi naslednji seji zbora, če je zahteva tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče na njeni osnovi o zahtevi odločati. V nasprotnem primeru pošlje predsednik zbora zahtevo za izdajo odloka pristojnemu delovnemu telesu občinske skupščine, da jo predhodno prouči in poda o njej ustrezen predlog. Ce zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, sklepom določi način, kako naj se v smislu te zahteve izdela osnutek odloka. Sestavljalec osnutka odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka. Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za izdajo odloka, se povabi predstavnik predlagatelja zahteve, ki "lahko na seji zahtevo obražloži. Pristojni zbor mora predlagatelja zahteve oziroma predloga obvestiti o stališču, ki ga je zavzel do zahteve oziroma predloga. Osnutek predpisa 123. člen Postopek za izdajo predpisa se začne s predložitvijo osnutka predpisa, ki mora biti sestavljen v obliki pravnih določb ali tez in predložen predsedniku občinske skupščine ter predsednikom zborov. Obrazložitev osnutka mora vsebovati zakonito podlago, razloge, zaradi katerih je predpis potreben, načela, na katerih temelji, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo predpisa ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane, nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, kakor tudi druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predpis. Obrazložitev osnutka predpisa lahko vsebuje tudi posledice, ki bi nastale, če predpis ne bi bil sprejet. Osnutku predpisa mora biti predložena potrebna dokumentacija. 124. člen Osnutek predpisa prejmejo poleg predsednika pristojnega zbora tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika občinske skupščine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se osnutek akta uvrsti na dnevni red sej zborov, če se osnutek akta nanaša tudi na vprašanja, ki imajo pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Če osnutek predpisa ni predložil izvršni svet, se pošlje osnutek predpisa tudi njemu, da da svoje mnenje in to pred obravnavo na zboru. % 125. člen Osnutek predpisa obravnavajo pristojna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov ter delegacije. Stališča, pripombe in mnenja posredujejo delovna telesa občinske skupščine v obliki poročila k osnutku predpisa na seji pristojnih zborov občinske skupščine. Če vsebuje ,osnutek predpisa določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, oziroma nalagajo nove materialne obveznosti,, obravnava tak osnutek predpisa delovno telo, pristojno za finančna vprašanja. Poročevalec, ki je določen izmed članov delovnega telesa, obrazloži na seji zbora stališča, pripombe in mnenja k osnutku predpisa. Brez pooblastila delovnega telesa poročevalec ne more spremeniti ali umakniti poročila. Poročilo delovnega telesa, ki je predloženo na seji zbora, se obrazloži ustno. j2G. člen Predlagatelj osnutka predpisa mora biti povabljen na sejo zbora. Predstavnik predlagatelja osnutka predpisa' lahko da na začetku obravnave kratko dopolnilno obrazložitev osnutka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge. Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo o osnutku predpisa, tudi če izvršni svet ni predlagatelj. 127. člen Pristojni zbori obravnavajo osnutek predpisa najprej načelno. Načelna razprava je v tem, da izražajo delegati svoje mnenje o tem, ali so v osnutku predpisa pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj .predpis temelji in ali so v osnutku zajeti vsi temeljni odnosi, katere naj predpis uredi. Po zaključeni načelni razpravi zavzemajo pristojni zbori stališča o tem, ali je predpis potreben. Če pristojni zbori spoznajo, da predlagani predpis ni potreben, zavrnejo osnutek predpisa s sklepom. Zbori obvestijo predlagatelja o svojem sklepu. 128. člen Če pristojni zbor v načelu sprejme osnutek odloka, preide k obravnavi posameznih členov ali tez. S sklepom, s katerim pristojni zbori po končani obravnavi sprejmejo osnutek predpisa, določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga akta. Pristojni zbori lahko s sklepom, s katerim sprejmejo osnutek predpisa, tudi določijo, kdo naj pripravi predlog predpisa. Pristojni zbori lahko določijo tudi rok za obravnavo osnutka predpisa v delegacijah, ki ne sme biti krajši kot 14 dni. Lahko pa tudi odločijo, da se osnutek predpisa da v javno razpravo in določijo rok za javno razpravo. Predlog predpisa praviloma pripravi predlagatelj. Če se predlagatelj s tem ne strinja, ali če zbor meni, da je to ustreznejše, lahko odredi, da predlog predpisa izdela: — izvršni svet, — občinski upravni organ, — posebna, v ta namen ustanovljena komisija. Predlog predpisa 129. člen Predlog predpisa mora imeti obrazložitev, ki vsebuje: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku predpisa, posebej pa katere predlagatelj ni sprejel ter vzroke, da posameznih predlogov, pripomb in mnenj ni sprejel, rešitve, ki odstopajo od osnutka predpisa, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo predpisa, vire in način zagotovitve teh sredstev in besedilo tistih določb predpisa, glede katerih /se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve. Predlogu mora biti priložena potrebna dokumentacija. 130. člen Predlog predpisa se vroči predsedniku občinske skupščine, ki ga pošlje predsednikom pristojnih zborov in predsednikom delovnih teles občinske skupščine. Delovna telesa dajo odboru svoja stališča skupaj s svojimi amandmaji ter mnenji o drugih amandmajih ter predlogih, ki so bili podani med obravnavo predloga predpisa v delegacijah. Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog predpisa, dajo delovna telesa v obliki amandmajev. Statutarno pravna komisija obravnava predlog predpisa z vidika njegove skladnosti z zakonitimi predpisi in pravnim sistemom kot tudi zaradi njegove pravne obdelave. Svoje amandmaje pošlje predsedniku pristojnega zbora in predlagatelju akta najkasneje do seje zbora. 131. člen Obširna poročila delovnih teles oziroma večje število predlaganih amandmajev ali če so ti zelo obširni, je potrebno dostaviti vsem prejemnikom vabil in gradiv za seje občinske skupščine. Pripombe redakcijske narave lahko dajo predlagatelji na seji pristojnega zbora. 132. člen Zbor, ki o predlogu predpisa ne odloča, pa je obravnaval predlog predpisa in dal pristojnemu zboru svoje mnenje, ali' predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazloži svoje mnenje oziroma amandma. 133. člen Pred razpravo o predlogu predpisa lahko predlagatelj in poročevalci delovnih teles občinske skupščine in njenih zborov obrazložijo svoja stališča, pripombe in mnenja. 134. člen Po končani razpravi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne razprava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu predpisa v celoti s sprejetimi amandmaji. 135. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu predpisa sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga. Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu predpisa odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom dopolniti, kdo je dolžan to opraviti ter določi rok za ponovno obravnavo predloga. Amandmaji 136. člen Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po prvem in drugem odstavku 121. člena. poslovnika pravico predlagati sprejem predpisa. 137. člen Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in kako zagotoviti financiranje predlagane rešitve. Do takega amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet. 138. člen Afnandma k predlogu predpisa je treba poslati predsedniku zbora najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog predpisa. Amandmaji k predlogu predpisa se pošljejo predsednikom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih delovnih teles, predlagatelju akta, izvršnemu svetu in -statutarno pravni komisiji. 139. člen Delovna telesa amandma proučijo in predložijo zborom poročilo. Na sejo delovnega telesa mora biti povabljen tudi predlagatelj amandmaja. 140. člen Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj 5 delegatov v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu predpisa na isti seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen in obrazložen. Predlagatelj predloga predpisa lahko, dokler obravnava ni končana, spremeni, dopolni oziroma umakne svoj predlog. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predpisa. Delegat ima pravico na seji zbora med obravnavo spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu predpisa, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava. Če amandma ni vložen v roku iz 1. odstavka 138. člena tega poslovnika, se šteje da je bil dan na seji zbora. 141. člen Če pride v zvezi z amandmajem, vloženim v roku, določenem v 1. odstavku 138. člena poslovnika ali na seji zbora, do različnih stališč, lahko zbor imenuje skupino za proučitev tega amandmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja 'amandmaja, predstavnik predlagatelja predpisa in predstavnik statutarno pravne komisije ter poročevalec pristojnega delovnega telesa. V delu skupine sodeluje tudi predstavnik izvršnega sveta, če ni izvršni svet predlagatelj predpisa. Če skupina ugotovi, da amandma iz 1. odstavka tega člena spada v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zborih, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor. • 142. člen Predlagatelj akta se lahko izjavi o amandmaju k predlogu predpisa. Izvršni svet se lahko izjavi o amandmaju tudi te ni predlagatelj predloga predpisa. 143. člen O vsakem amandmaju k predlogu predpisa se glasuje praviloma posebej. Če je k posameznemu členu predloga predpisa predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane, rešitve v predlogu predpisa in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju. Odločanje pri sprejemanju predpisa 144. člen Vsak zbor odloča o osnutku predpisa in predlogu predpisa na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru. Osnutek predpisa in predlog predpisa da na glasovanje po končani razpravi predsednik zbora. Da se da osnutek predpisa ali predlog predpisa na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov ali izvršni svet. Če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 145. člen Da bi za odločitev o osnutku predpisa in predloga predpisa dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o predloženih amandmajih k predlogu predpisa. O tem. da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje (3. odstavek 144. člena poslovnika). Tak predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati. 146. člen Predpis je sprejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravne Interesne skupnosti, kadar ta sprejema predpis enakopravno z zbori občinske skupščine. Če je o predlogu predpisa razpravljal tudi družbenopolitični zbor, mora biti sprejeto besedilo predpisa v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 147. člen Predpis ali drug akt, ki ga enakopravno z zbori občinske skupščine sprejema skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma kateremu je po občinskem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprfejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti ozinoma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora oblikujejo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število č^nov Skupna komisija pripravi predlog za ujk cdit v spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta. Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha lahko izvršni svet predlaga izdajb odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet nastala za družbeno skupnost občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti 'sprejet, če zanj glasuje večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo v odioku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ulcrepih velja, če' je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. 148. člen Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za nujno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun. Hitri postopek za izdajo predpisa 149. člen Predpis se lahko v izjemnih primerih izda po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika o osnutku predpisa in rokih, ki so določeni za posamezna dejanja. Po hitrem postopku se lahko izda predpis, če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in opravljanja večjih motenj v gospodarstvu ali kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge posebne potrebe občine. 150 člen Predlog za izdajo predpisa po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih se predlaga izdaja predpisa po hitrem postopku. Skupaj s predlogom za izdajo predpisa po hitrem postopku se predloži tudi predlog predpisa z njihovo obrazložitvijo. Ce predlog ni podal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. Predlog predpisa, ki naj se izda po hitrem postopku, mora na zahtevo zbora pregledati statutarno pravna komisija in dati svoje mnenje. 151. člen Ob določanju dnevnega reda odloča pristojni zbor o predlogu za izdajo predpisa po hitrem postopku. Na podlagi mnenja izvršnega sveta in poročila statutarno pravne komisije lahko sprejme pristojni zbor sklep, da se izda predpis po hitrem postopku. V takem primeru začne zbor takoj neposredno po sprejemu tega sklepa na seji obravnavati predlog predpisa. 152. člen K predlogu predpisa, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. O predpisu, ki naj bo sprejet po hitrem postopku, lahko pristojni zbori med obravnavo zahtevajo mnenja predlagateljev ali pristojnih organov občinske skupščine. 153. člen Če pristojni zbor ne sprejme predloga za izdajo predpisa po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za izdajo predpisa. Skrajšan postopek za izdajo predpisa 154. člen Kadar gre za nujne in manjše uskladitve odlokov z zakoni in drugimi predpisi, za prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov. odloke na podlagi izida glasovanja delovnih ljudi in občanov na referendumu, za spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi določb Ustavnega sodišča SR Slovenije, za intervencijske odloke oziroma odloke o začasnih ukrepih, lahko pristojni zbor na 'predlog predlagnteljskega akta. ob mnenju statutarno pravne komisije odloči,' da bo hkrati obravnaval in sprejel osnutek in predlog akta po postopku, ki velja po določbah tega poslovnika za obravnavanje in sprejemanje predloga akta. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sprejemanje odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Litija. Obrazložitev predloga odloka, ki se obnavnava po tem členu mora vključevati sestavine po drugem odstavku 123. člena tega poslovnika. Sprejemanje drugih aktov 155. člen Drugi akti občinske skupščine: priporočila, sklepi in stališča, ki niso odloki ali drugi predpisi, se obravnava in sprejema praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja predpisov, tako da se združita prva in druga faza postopka. 156. člen S priporočilom opozarja občinska skupščina na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odlokov in drugih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izraža stališča občinske skupščine glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom občinska skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katere se priporočilo nanaša. 157. člen Sklepe sprejema občinska skupščina kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ali pa kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v občinski skupščini. S sklepom kot aktom, s katerim občinska skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju in razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima občinska skupščina po statutu občine, po zakonu in tem poslovniku. Občinska skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanje drugih zadev z njihovega delovnega področja. Ti sklepi se vročijo organom, na katere se nanašajo. 158. člen S stališči občinska skupščina oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov občinske, skupščine. Postopek za obvezno razlago odloka 159. člen Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka iz prvega in drugega odstavka 121. člena tega poslovnika, družbenopolitične organizacije v občini in sodišča ter družbeni pravobranilec samoupravljanja. Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko dajo občinski skupščini samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani. 160. člen Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih delovnih teles in predlagatelja odloka. Če statutarno pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem. Če statutarno pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga zboru, da predloga ne sprejme in o tem obvesti predlagatelja. Če statutarno pravna komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja zahteve. 161. člen Predlog za obvezno razlago odloka, ki ga dajo predlagatelji iz prvega odstavka 159. člena poslovnika, se predloži predsedniku občinske skupščine, ta pa ga pošlje predsednikom pristojnih zborov. Pristojni zbori obravnavajo predlog za obvezno razlago odloka ali predlog statutarne komisije za obvezno razlago odloka, potem ko dobijo mnenje delovnega telesa, v katerega delovno področje spada odlok, in izvršnega sveta, če ni predlagatelj predloga za obvezno razlago odloka. 162. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnava zbor občinske skupščine po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za obravnavanje predloga predpisa. | VII. POSTOPEK PRI VOLITVAH. IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU Splošne določbe o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in drugih funkcionarjev, ki jih določajo zakoni ali odloki ali drugi akti občinske skupščine 163. člen Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, da se glasuje tajno. Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Če se glasuje z glasovnicami, glasuje delegat za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom. Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna. 164. člen Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov v zboru. Kadar je več predlogov kandidatov za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru. Volitve, imenovanja in razrešitve so v enakopravni pristojnosti zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Izvolitev skupnih delovnih teles občinske skupščine 165. člen Kandidatno listo predlaga komisija občinske skupščine za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj desetih delegatov vseh zborov. Poročevalec komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ali eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, ima pravico na seji obrazložiti predlog. Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku občinske skupščine, ki jo pošlje vsem zborom. Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred začetkom sej zborov, na katerih naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka sej zborov. 166. člen Če so volitve tajne, se glasuje z eno glasovnico. Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za volitev komisije v celoti oziroma imena vseh kandidatov za posamezne člane, po vrsti kot so bili predlagani. Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika, na vsaki kandidatni listi pri volitvah komisije v celoti oziroma pred imenom vsakega kandidata pri volitvah posameznih članov komisije mora biti zaporedna številka 167. člen Če nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasuje ponovno, Pred glasovanjem lahko predlagatelj umakne svoj predlog kandidature, lahko pa predlaga tudi nove. Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidatne liste oziroma kandidate, če predlog kandidature ni umaknjen, pa tudi za nove kandidatne liste, oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani. Postopek za razrešitev 168. člen Razrešitev funkcionarjev in delavcev, ki so jih izvolili ali imenovali v enakopravni pristojnosti zbori občinske skupščine, predlaga organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. Če predloga ni dala komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, ga mora obravnavati in predložiti o njem svoje obrazloženo mnenje zborom občinske skupščine. 169. člen Funkcionar oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri se odloča o njegovi razrešitvi, ustno izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev, če ni v zakonu drugače določeno. 170. člen Za glasovanje o razrešitvi velja smiselno isti postopek, kot pri volitvah in imenovanjih. Kadar glasujejo delegati o razrešitvi z glasovnicami, glasujejo tako, da obkrožijo besedi »za razrešitev« oziroma besedi »proti razrešitvi«. O razrešitvi vseh članov komisije občinske skupščine se glasuje skupaj, o razrešitvi posameznih članov pa o vsakem posebej. 171. člen Funkcionarji in delavci, ki jih voli ali imenuje občinska skupščina oziroma njeni zbori enakopravno, so razrešeni, če je za razrešitev glasovala večina delegatov vsakega zbora. Predsednik zbora je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina vseh članov zbora, predsednik občinske skupščine pa, če je za razrešitev glasovala večina delegatov vsakega zbora občinske skupščine. 172. člen Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga zborom občinske skupščine razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in predstojnikov občinskih upravnih organov in izvolitev oziroma imenovanje novih. O razrešitvi predsednika izvršnega sveta obvesti predsednik občinske skupščine občinsko konferenco SZDL. 173. člen Funkcionar občinske skupščine, član komisije občinske skupščine ali drugega organa, ki ga izvoli ali imenuje zbor občinske skupščine, ima pravico odpovedati se svoji funkciji, svojo odpoved pa mora utemeljiti. Odpoved se poda pismeno predsedniku občinske skupščine. Funkcionarji, ki so bili izvoljeni na predlog občinske konference SZDL, morajo podati odpoved tudi njej. 1 ° 174. člen Pri odločanju o razrešitvi predstojnikov občinskih upravnih organov ali pri odločanju o njihovi odpovedi lahko zbori občinske skupščine določijo osebo, ki bo nadomeščala' predstojnika, ki je razrešen, do imenovanja novega. IX. SODELOVANJE OBČINSKE SKUPRCINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI 175. člen Sodelovanje občine z drugimi občinami, s SR Slovenijo, SFR Jugoslavijo ter z drugimi organizacijami in skupnostmi se uresničuje v skladu z določili XIII. poglavja statuta občine, odlokov o delegiranju delegatov v Skupščino SR Slovenije ter v skladu z določili tega poglavja poslovnika. 1. Občinska skupščina kot konferenca delegacij za Skupščino SR Slovenije 176. člen Občinska skupščina obravnava kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije, usklajuje stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in oblikuje stališča, pripombe, mnenja in predloge k posameznim vprašanjem, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije. 177. člen Za obravnavanje vprašanj, ki so na dnevnem redu občinske skupščine iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije velja praviloma enak postopek kot za obravnavanje zadev iz pristojnosti zborov občinske skupščine. Pristojni zbori občinske skupščine se vključujejo v obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu Skupščine SR Slovenije, praviloma že v fazi predloga za izdajo akta z osnutkom akta. '178. člen Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu sej Skupščine SR Slovenije na podlagi programa dela občinske skupščine in njenih zborov, lahko pa obravnavajo tudi druga vprašanja iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije na lastno pobudo, na predlog temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih delegacij in konferenc delegacij ali pa predlog družbenopolitičnih organizacij v občini oizroma na predlog Skupščine SR Slovenije ali njenih zborov ali na predlog izvršnega sveta. 179. člen Predsednik občinske skupščine s predsedniki zborov usklajujejo vprašanja v zvezi z obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije. Predsednik skupščine daje pobudo za usklajevanje različnih stališč delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih konferenc in družbenopolitičnih organizacij ob obravnavanju gradiva iz prejšnjega odstavka. Tako pobudo lahko dajo tudi zbori, delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov oziroma izvršni svet. Predsednik skupščine in predsedniki zborov lahko zahtevajo od upravnih in drugih organov ter strokovnih služb, da k posameznim zadevam iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije dajo svoja strokovna mnenja in stališča, da sodelujejo pri obravnavanju teh zadev oziroma da pripravijo ustrbzne informacije o stanju v občini na določenem področju. 180. člen Izvršni svet sodeluje pri delu pristojnih zborov skupščine, ko ti kot konferenca delegacij obravnavajo zadeve iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije. 181. člen Po končani obravnavi vprašanj iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije pristojni zbori občinske skupščine kot konferenca delegacij določijo stališča, mnenja in predloge, ki jih po delegatu ali pismeno sporočijo pristojnim zborom SR Slovenije. Predlogi, sprejeti v obliki amandmajev, ki se dajejo k predlogom aktov, se sporočijo pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije prek delegata, lahko pa jih predloži občinska skupščina kot pooblaščeni predlagatelj. 2. Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije 182. člen Zbor združenega dela občinske skupščine kot konferenca delegacij za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije obravnava in sprejema stališča, mnenja in predloge k osnutkom oziroma predlogom družbenega plana, sistemskih zakonov, k osnutkom oziroma predlogom predpisov, ki neposredno posegajo v pravice- in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma k predpisom, ki urejajo obveznosti občinskih skupščin. Zbor združenega dela pošilja 'na sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije v primerih, navedenih v prejšnjem odstavku, delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu zbora. Ti delegati so dolžni sporočiti na zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije sprejeta stališča in predloge na zboru združenega dela občinske skupščine. 183. člen Tista vprašanja s področja gospodarstva, ki so na dnevnem redu seje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, o katerih zbor združenega dela ni razpravljal, obravnava in oblikuje stališča, predloge in mnenja skupina delegatov. Za druga področja se šestajajo in oblikujejo stališča in predloge skupine in 51. člena tega poslovnika. 184. člen Člani skupine delegatov se morajo glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, s stališča konferenc delegacij in političnimi stališči občinskih družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata. Na'podlagi teh smernic oziroma stališč, skupina delegatov usklajuje oziroma sprejema stališča in jih posreduje na seji zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. 185. člen Skupina lahko povabi k sodelovanju pri oblikovanju in odločanju o stališčih k posamezni zadevi, ki jo ima na dnevnem redu zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, tudi druge delegate in strokovnjake z ustreznih področij. Skupina se za strokovno mnenje lahko obrača na člane izvršnega sveta, na predstojnike in strokovne delavce občinske uprave in druge strokovne delavce. 186. člen Delegati, ki so delegirani v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, so dolžni najmanj enkrat letno poročati o svojem delu v tem zboru, zboru združenega dela občinske skupščine oziroma skupini delegatov, ki jih je delegirala. Skupine delegatov so dolžne poročati o svojem delu zboru, oziroma zborom združenega dela občinskih skupščin. 187. člen Žbor združenegd dela občinske skupščine se sporazume z zbori združenega dela" tistih občinskih skupščin, s katerimi skupno pošilja delegate v zbor združenega dela Skupščine Sp Slovenije, o načinu usklajevanja stališč in pošiljanju delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. 3. Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije 188. člen Zbori. občinske skupščine kot konferenca delegacij na osnovi programa dela neposredno obravnavajo in zavzemajo stališča oziroma predloge glede zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora občin in Skupščine SR Slovenije, predvsem pa obravnavajo in sprejemajo stališča k osnutkom oziroma predlogom sistemskih zakonov oziroma predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, oziroma, ki urejajo obveznosti občine’ 189. člen Zbori občinske skupščine lahko oblikujejo skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter delegatov družbenopolitičnega zbora. 190. člen Skupina delegatov obravnava in sprejema stališča in predloge o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zbora občin Skupščine SR Slo\renije in jih zbori občinske skupščine niso obravnavali, delegira delegata v zbor občin Skupščin? SR Slovenije, poroča zborom občinske skupščine o svojem delu in o delu delegatov v zboru občin in opravlja druge naloge, za katere jo . pooblasti skupščina občine. Za delo skupine delegatov za zbor občin Skupščine SR Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe tega .poslovnika, ki veljajo za skupino delegatov zbora združenega dela občinske skupščine za delegiranje delegatov v zbor združenega deda Skupščine SR Slovenije. 191. člen Strokovne, organizacijsko tehnične in administrativne naloge za delo skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor občin Skupščine SR Slovenije in za delo skupin, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, opravlja sekretariat občinske skupščine. 4. Predlaganje zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije 192. člen Občinska skupščina daje na podlagi pobud, mnenj in stališč, ki se oblikujejo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah ter na lastno pobudo Skupščini SR Slovenije predloge za obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije in kot pooblaščeni predlagatelj predlaga Skupščini SR Slovenije sprejem zakonov in drugih splošnih aktov. Za oblikovanje predlogov za obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, predlogov zakonov, drugih splošnih aktov in amandmajev velja postopek, kot za obravnavo zadev iz pristojnosti zborov občinske skupščine. 193. člen Predloge za obravnavo posameznih zadev iz pristojnosti zborov Skupščine SR Slovenije oziroma osnutkov zakonov in drugih splošnih aktov in amandmajev, ki jih predlaga občinska skupščina,' pošlje predsednik občinske skupščine predsedniku Skupščine SR Slovenije. Pri pripravi predlogov za izdajo zakonov, osnutkov in predlogov zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmajev, ki jih predlaga občinska skupščina, se upoštevajo ustrezne določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije. 194. člen Kadar se v Skupščini SR Slovenije na pobudo občinske skupščine Obravnava določeno vprašanje, predlog zakona oziroma drugega splošnega akta ali amandma, določi občinska skupščina svoje predstavnike, ki sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles Skupščine SR Slovenije. 5. Sodelovanje občinske skupščine v delu Skupščine SFS Jugoslavije 195. člen Pristojni zbori občinske skupščine sodelujejo v delu zveznega zbora Skupščine SFRJ s tem. da obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu zveznega zbora Skupščine SFRJ. Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo vprašanja, osnutke zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ na podlagi soglasja Skupščine SR Slovenije po enakem postopku kot vprašanja, zakone in splošne akte iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije. Za sodelovanje občinske skupščine v delu Skupščine SFRJ se smiselno uporabljajo ustrezne določbe tega poslovnika o sodelovanju občinske skupščine v delu Skupščine SR Slovenije. 6. Sodelovanje občinske skupščine s skupščinami drugih občin 196. člen Občinska skupščina sodeluje s skupščinami drugih občin po načelu prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občinska skupščina z drugimi občinskimi skupščinami sprejme sklep, da se ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa da se občina združi v regionalne in druge skupnosti občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupščini delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občinskih skupščin in v statutih skupnosti občih oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po, razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 197. člen Listino o pobratenju z drugimi občinami v SFRJ sprejme občinska skupščina po predhodni obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah. O načinu in obsegu sodelovanja pa se občinske skupščine dogovorijo s programom medsebojnega sodelovanja. X. SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA ti ELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI 198. člen Poleg s tem poslovnikom predvidenih oblik dela z delegati lahko pri uresničevanju delegatskega sistema sodelujejo občinska skupščina, njena delovna telesa in delovna telesa zborov z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Sodelovanj,e z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje občinska skupščina zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles, pri strokovni pripravi predlogov zakonov in drugih splošnih aktov oziroma drugih gradiv, na skupnih sestankih in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. 199. člen Na sejah delovnih teles se lahko povabijo predstavniki organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi sodelovali pri proučevanju splošnih vprašanj, ki se nanašajo na položaj na posameznih področjih družbenega življenja, ali drugih vprašanj, pomembnih za delovne ljudi in njihove organizacije in skupnosti, in da bi se delovna telesa seznanila z njihovimi stališči, mnenji in predlogi o teh vprašanjih. XI. SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŽCINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI 200. člen Občinska skupščina lahko razvije pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih, tudi oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami. Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami se uresničuje zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov-družbenopolitičnih organizacij na sejah delovnih teles, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, ki so skupnega pomena, z organiziranjem skupnih sestankov, z organiziranjem javnih razprav in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. 201. člen Občinska skupščina in njena telesa delajo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu občinske skupščine. XII. PROGRAMIRANJE DELA OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH TELES 2Q2. člen Občinska skupščina sprejema letni program dela. Program občinske skupščine mora biti usklajen s programom dela Skupščine SR Slovenije. Prav tako mora biti program delovnih teles usklajen s programom občinske skupščine. 203. člen Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, konferenc delegacij, skupin delegatov, komisij občinske skupščine, odborov in drugih delovnih teles zborov, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti. 204. člen Delovni program zbora mora biti sestavljen tako, da: — omogoča pogoje za dolgoročno delo in usmerjanje razvoja, — omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina in ki jih je dolžna izvajati, — določa nosilce priprave gradiv in datume sej zborov. 205. člen V pripravah za oblikovanje delovnega programa zbori, komisije in delovna telesa zborov ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo zaradi usklajevanja svojih programov in delovnih načrtov. 206. člen Program občinske skupščine je osnova za predlaganje dnevnih redov sej zborov občinske skupščine in pravočasno pripravo gradiv za seje zborov občinske skupščine. XII. JAVNOST DELA OBČINSKE SKUP8CINE IN NJENIH ZBOROV 207. člen Občinska skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Predlogi aktov oziroma gradiva, ki jih obravnava občinska skupščina, se objavljajo v skladu s tem poslovnikom. 208. člen Delovni ljudje in občani so lahko v skladu s predpisi o njenem redu v občinski skupščini navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles, v prostorih, ki so določeni za ta namen Na skupni seji zborov in na sejah vsakega izmed zborov ter na sejah delovnih teles lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti. 209. člen Predstavni!^ sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah zborov in obveščati javnost o njihovem delu. Na seji zbora, na skupni seji zborov Oziroma na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na sejah delovnih teles. Delovna telesa lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah. Na seji lahko sklene delovno telo, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. 210. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov občinske skupščine in zborov ter njihovih delovnih teles, zapisniki in druge publikacije, ki jih izdaja občinska skupščina. 211. člen Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja. Uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah zborov in o sejah delovnih teles, ki so bile brez navzočnosti javnosti oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja ter v drugih primerih, ko to sklene zbor ali delovno telo. Ce besedilo uradnega poročila ni bilo določeno na seji zbora in delovnega telesa, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa. 212. člen Predsednik občinske skupščine in predsednik zbora lahko skličeta tiskovno konferenco in določita predstavnika, ki jo bo vodil. XIV. KONČNE DOLOČBE 213. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik o delu Skupščine občine Litija, ki je bil sprejet dne 27. 6. 1974. 214. člen Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejmejo vsi zbori Skupščine občine Litija. Čt. 011-2/64 Litija, dne 23. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1715. Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39.-74 in 4 73) ter 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1984 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 198"i 1. člen Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1985. financirale splošne proračunske potrebe in naloge občine na podlagi finančnega načrta prihodkov in njihove razporeditve v skladu z določili odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 (Uradni lisi SRS. št. 31/84). 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna po načrtu iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 °/o vseh sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984. 3. člen Določila tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. it. 400-4/85-01 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukei 1. r. 1716. Na podlagi 7., 13. in 17. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1984 sprejela ODLOK o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen S tem odlokom se urejajo zadeve s področja reprodukcije govedi, konj; prašičev in ovac na ravninskem in hribovitem območju občine Ljubljana Moste-Polje. Z odlokom se zagotavljajo naslednji cilji: — smotrno izkoriščanje osnovne črede živali z upoštevanjem naravnih in gospodarskih razmer na območju občine — izvajanje najnujnejših rejskih ukrepov —/ izvajanje selekcijskih programov v živinoreji — preprečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu — zagotavljanje enotne cene za oplojevanje določenih vrst živali na območju občine. 2. člen Osemenjevanje govejih plemenic na celotnem območju občine opravlja z umetnim osemenjevanjem Veterinarski zavod Ljubljana. Na obratu Agroemona Domžale TOZD Poljedel-stvo-govedoreja OE Zadobrova izvaja oplojevanje veterinarska služba DO Agroemone. 3. člen Osemenjevanje govejih plemenic se opravlja vse dneve v letu, razen 1. januarja, 1. maja, 1. novembra .in 29. novembra. 4. člen Kobile in ovce se razmnožujejo na območju občine z naravnim pripustom; svinje pa z naravnim pripustom in umetnim osemenjevanjem, ki ga opravlja Veterinarski zavod Ljubljana. 5. Sen Ob osemenitvi ali pripustu je treba živinorejcu izdati potrdilo, ki vsebuje podatke o dnevu osemenitve ali pripustu, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za zagotavljanje identitete plemenice, njene plodnosti in spremljanja plemenske vrednosti živali ter porekla potomstva. 6. člen Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se izvaja enkrat letno. Ocenjevanje in priznavanje plemenjakov izvaja komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. , V komisijo se imenujeta poleg strokovnih delavcev tudi predstavnik rejcev in delavcev Veterinarskega zavoda Ljubljana. 7. Sen Žrebci, merjasci in ovni, ki niso potrjeni za uporabo v naravnem pripustu, morajo biti kastrirani, in sicer: žrebci do starosti 2 let, merjasci do starosti 6 mesecev in ovni do starosti 8 mesecev. Kastrirati je treba vse bike, če se ugotovi, da se uporabljajo za pleme. Stroške storitev iz tega člena plača lastnik oziroma uporabnik živali. 8. člen Cena za umetno osemenjevanje plemenic se določi na osnovi predložene kalkulacije stroškov in veljavnega cenika veterinarskih storitev in po predhodni potrditvi pristojnega organa. Ceno za naraVni pripust določi na podlagi predložene kalkulacije izvršni odbor skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje. 9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pri-< stojne inšpekcijske službe Mestne uprave. inšpekcijskih služb. 10. člen Kršilci določb tega odloka se kaznujejo za gospodarski prestopek oziroma prekršek v skladu s kazenskimi določbami — 36., '37. in 38. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78). 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 5/82 z dne 12. 2. 1982). 12. člen Uveljavitev odloka v hribovitih predelih občine je postopna in povezana z izločanjem bikov iz naravnega pripusta s tem. da je v celoti Uvedeno osemenjevanje najkasneje do 31. decembra 1935. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/82-01 Ljubljana, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukcž 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1717. Na podlagi 58. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) ter v skladu S 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št, 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov terciarne odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen S tem odlokom se ureja način gospodarjenja na zemljiščih jarkov terciarne odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Lastnik oziroma uporabnik zemljišča je dolžan na območju, kjer je urejeno odvodno omrežje, ki ga ureja Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava: 1. na zemljišču terciarnega odvodnega jarka gojiti primerno zarast, ki ne ovira odtok vode in čuva brežino; 2. sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra očistiti terciarne odvodne jarke neprimerne zarasti, naplavin in naplavljenih predmetov oziroma vsega, kar vpliva na normalen odtok vode iz terciarnih odvodnih jarkov v vodotoke; 3. zavarovati terciarne odvodne jarke pred živino na paši; 4. skladno s sprejetimi in usklajenimi programi dovoliti in omogočiti čiščenje terciarnih odvodnih jarkov z jarkokopačem. 3. člen Lastnik oziroma uporabnik zemljišča terciarnega odvodnega jarka je obvezen prispevati del stroškov rednega čiščenja terciarnega odvodnega jarka z jarkokopačem v deležu, kot ga za vsako leto s sklepom določi izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Če lastnik oziroma uporabnik zemljišča terciarnega odvodnega jarka ne opravi del. ki bi jih po tem odlokp- moral opraviti, odda občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, na pobudo kmetijske zadruge oziroma kmetijske inšpekcije ta dela v izvršitev drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika oziroma uporabnika zemljišča terciarnega odvodnega jarka v deležu, ki ga vsako leto določi s sklepom izvršilni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Izvajanje odloka kontrolira pristojna kmetijska inšpekcija. 6. člen Z denarno kaznijo od 50 din do 15.000 din se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik zemljišča terciarnega odvodnega jarka — posameznik na območju, kjer je urejeno odvodno omrežje, ki ga ureja Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava: 1. če goji na zemljišču terciarnega odvodnega jarka neprimerno zarast, ki ovira odtok vode (1. točka 2. člena); 2 če sproti in po potrebi, najkasneje vsako leto do 30. novembra ne očisti terciarnega odvodnega jarka neprimerne zarasti in naplavljenih predmetov in vsega kar ovira normalen odtok vode iz terciarnih odvodnih jarkov v vodotoke (2. točka 2. člena); 3. če terciarnega jarka ne zavaruje pred živino na paši (3. točka 2. člena); 4. če ne dovoli in omogoči čiščenja terciarnih odvodnih jarkov z jarkokopačem (4. točka 2. člena). Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba — uporabnik zemljišča terciarnega odvodnega jarka v višini od 250 din do 60.000 din in odgovorna oseba pravne osebe od 50 do 15.000 din. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 324-50/84 Ljubljana, dne 21. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r. 1718. Na podlagi 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS: št. 17.7'J) in v shladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pa seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela S K Iv E P o soglasju k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetega na skupščini skupnosti dne 12. 9. 1981. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-14/34 Ljubljana, dne 21. novembra 1984. Predsednik-Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik / Maks Klanšek 1. r. 1719. Na podlagi 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vlč-Hudnik (Uradni Ust SRS, »/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič- Rudnik 1 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k. samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, katerega je skupščina občinske izobraževalne skupnosti sprejela na seji dne 5. 10, 1982. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.. Št. 925-8/83 Ljubljana, dne 21. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1720. Na podlagi 10. člena zakona p skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) ter v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št, 2/78 in 35/81) )e Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnjk na seji zbpra združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela SKL E P o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinsie skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetega na skupščini skupnosti dng 19 4. 1984.' 2 Ta sklep začne veljati nami dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 025-6/84 Ljubljana, dne 21. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1721. Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št, 8/B0) In v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana VlČ-Rudnlk (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetega na skupščini skupnosti dne 19, 4. 1984, 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 025-6/89 Ljubljana, dne 21. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1722. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), na seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1984 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v TOZD Pleskoobloga, Ljubljana, Dolenjska cesta 158, v sestavi DO Zaključna dela v gradbeništvu Zagrad I Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da so v DO Zagrad TOZD Pleskoobloga, Ljubljana, Dolenjska cesta 158 nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi, ki jih kot takšne določa zakon o združenem delu v 2. in 6. točki 619. člena in 1. in 2. točki 620. člena, zato sprejema naslednje začasne ukrepe družbenega varstva: 1. odstavi se vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa TOZD Jože Tesar, Ljubljana; 2. začasno se omejujejo pravice delavcev pri odločanju na zboru delavcev, in sicer: — pri določanju plana TOZD — pri določanju poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepov za izvajanje planov — iz pristojnosti, ki se nanašajo na sklenitev in prenehanje delovnega razmerja in razporejanja delavcev — pri odločanju v disciplinskih zadevah; 3. začasno se omejijo pravice delavcev pri odločanju v odboru za medsebojna delovna razmerja; 4. začasno se omejijo pravice delavcev pri odločanju o disciplinskih zadevah iz pristojnosti disciplinske komisije; 5. Imenuje se začasni organ družbenega varstva v TOZD Pleskoobloga — Drago Mencin, Polje 351 b, Ljubljana. Začasni organ družbenega varstva prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa TOZD v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti TOZD, ter odločanje o zadevah za katere so začasno omejene pravice delavcev. n DO Zagrad TOZD Pleskoobloga zastopa in predstavlja začasni organ družbenega varstva. III Začasni organ družbenega varstva je dolžan: — zagotoviti smotrno in zakonito samoupravno organiziranost v TOZD Pleskoobloga in odpraviti vse nezakonitosti v poslovanju, — zagotoviti izdelavo in sprejem samoupravnih splošnih aktov, — zagotoviti izdelavo programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju TOZD in poskrbeti za njegovo izvajanje, — izdelati dolgoročni razvojni program TOZD Pleskoobloga, — zagotoviti zaščito družbenih interesov, — zagotoviti razpolaganje z družbenimi sredstvi v skladu z njihovim namenom in zakonom, — zagotoviti ustrezno informiranost delavcev, — zagotoviti pravočasen razpis (3 mesece pred potekom ukrepa) za imenovanje novega poslovodnega organa v TOZD Pleskoobloga. Začasni organ družbenega varstva je dolžan v času trajanja tega ukrepa zagotoviti kadrovanje ustreznih delavcev in uresničevati vse ukrepe skladno s programom uresničitve določil tega sklepa tako, da bo po prenehanju izvajanja začasnega ukrepa družbenega varstva zagotovljeno nadaljnje nemoteno in uspešno poslovanje organizacije. IV Začasni organ družbenega varstva je dolžan pristopiti k izdelavi programa uresničitve ukrepov družbenega varstva in ga predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik najkasneje do 1. 2. 1985. V Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Začasni organ družbenega varstva je dolžan redno obveščati skupščino občine in izvršni svet o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva, najmanj trimesečno pa tudi posredovati pisno poročilo izvršnemu svetu skupščine občine o uresničevanju začasnega ukrepa. VI Začasni organ, delavci TOZD, organ samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija ZSS, služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana lahko predlagajo skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi zaradi katerih je bil imenovan. VII DO Zagrad TOZD Pleskoobloga je dolžan nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Začasni organ družbenega varstva opravlja dela in naloge v TOZD Pleskoobloga z nepolnim delovnim časom in mu pripada nadomestilo OD v višini 40 °/o osebnega dohodka, kot je predvideno v samoupravnih aktih DO Zagrad TOZD Pleskoobloga za dela in naloge individualnega poslovodnega organa. vin Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo enega leta. Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. IX Ta sklep začne veljati takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. t X Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na Sodišče združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. Št. 017-4/84 Ljubljana, dne 21. novembra 1984. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r. 1723. Na podlagi prvega odstavka 8. člena in v zvezi z 10. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) so Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — Enota v občini Ljubljana Vič-Rudnik, Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana VičrRudnik in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejele SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V Občinsko skupnost socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene, sestavine socialnega varstva povezujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani po Občinski skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, Občinski skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — Enoti v občini Ljubljana Vič-Rudnik, Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik in Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice). 2. člen V skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovar- stvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Vič-Radnik. 3. člen V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo tudi deli programov, ki se nanašajo na socialno varnost ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialnovarstveni pomen in se delavci, drugi delovni ljudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (▼ nadaljnjem besedilu: druge skupnosti). 4. člen Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezujejo v Skupnost socialnega varstva Slovenije. 5. člen Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik se zaradi oblikovanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva mesta Ljubljane skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva in drugimi SIS povezuje v Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane. 6. člen Skupnost socialnega varstva je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov. Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik. Sedež skupnosti je v. Ljubljani, Trg MDB 14. Delo skupnosti socialnega varstva je javno. II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 7. člen V skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik. V skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti: — izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih žrtev vojne, — programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic, — načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb, — kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, — minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti, — nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti, — merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, — osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje, — socialnovarstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice, — naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti. 8. člen Skupnost socialnega varstva ugotavlja gmotno stanje invalidnih oseb oziroma njihovim družinskih članov po merilih, ki jih določi Skupnost socialnega varstva Slovenije. III. III. PLANIRANJE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 9. člen V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge skupnosti, v katerih se delavci, drugi delovni ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialnovarstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Pri tem se sporazumejo: — katere analize in drugo analitično-dokumenta-cijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analiza stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in — katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva. 10. člen Na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih v skladu z dogovorom iz prejšnjega člena tega spora- zuma', oblikujejo ustanoviteljice in druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana. 11. člen V skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti: — socialnovarstvene elemente za , samoupravne sporazume o temeljih planov, — obseg socialnovarstvenih pravic, — pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice, — programe socialnovarstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti, — prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva. 12. člen Ko delavci, drugi delovni ljudje in občani sklenejo poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva in druge samoupravne sporazume, s katerimi določijo: — obseg socialnovarstvenih pravic ter pogoje in načine njihovega .uresničevanja, — merila za ugotavljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pravic, ^ — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, — način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. 13. člen Če ustanoviteljica oziroma druga skupnost ne izvaja usklajenih socialnovarstvenih i delov samoupravnega sporazuma o temeljih plana, jo skupnost socialnega varstva opozori o tem. Ustanoviteljica oziroma druga skupnost zavzame stališče o opozorilu in o tem obvesti skupnost socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva v primeru nadaljnjega neustreznega ravnanja ustanoviteljice oziroma druge skupnosti obvesti o tem temeljne delegacije, družbenopolitične organizacije, družbenega pravobranilca samoupravljanja in preko sredstev javnega obveščanja tudi širšo javnost. Skupnost socialnega varstva hkrati predlaga ukrepe proti odgovornim organom in posameznikom, s katerimi bo zagotovljeno uresničevanje usklajenih socialnovarstvenih elementov. 14. člen Postopek usklajevanja socialnovarstvenih elementov natančneje ureja statut skupnosti socialnega varstva. VI. UPRAVLJANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA a) Skupščina 15. člen Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic izmed uporabnikov in izvajalcev. 16. Hen Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov. Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer: — Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik — 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — Skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ljubljana Vič-Rudnik 6 delegatov, — Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik 6 delegatov, — Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev. Način delegiranja delegatov v skupščino in njene organe, kakor tudi način njihovega odpoklica, posebej opredeljujejo ustanoviteljice v svojih splošnih aktih. 17. člen Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti. Delegat iz prvega odstavka tega člena ima enake pravice kot. delegat ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev. 18. člen Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti: — usklajuje socialnovarstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje, — obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva, — usklajuje programe. razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine, — opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izdajanja, — spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva, — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, — sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva, — obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi združenimi za njeno dejavnost, — voli in razrešuje predsednike skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega varstva, — opravlja druge naloge,, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s tem samoupravnim sporazumom in drugimi sporazumi Lar statutom skupnosti. 19. člen Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe statuta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 20. člen Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovitve. 'Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami statuta in poslovnika. 21. člen Skupščina zaseda in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic. 22. člen Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti. ’ Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele programov ustanoviteljic ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah. 23. člen Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustapoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine. Kadar pa se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. 24. člen Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega akta, ali če ni prišlo do izvolitve oziroma imenovanja po 23. členu tega sporazuma, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti. Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini skupnosti predložila druga skupnost, sodeluje v usklajevalnem postopku na način, ki ga določa statut, tudi ta skupnost. Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bila s tem resno ogrožena uresničitev posameznih socialnovarstvenih delov programov, lahko Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje. b) Skupni organi 25. člen Za izvrševanje skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic: za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti. Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let. 26. člen Stalni skupni organi skupščine skupnosti so: — koordinacijski odbor za vprašanje socialne varnosti borcev, — komisija za vprašanje socialne varnosti invalidov, — komisija za usklajevanje programov socialnega varstva, — komisija za splošne administrativne zadeve. 27 člen Koordinacijski odbor za vprašanje socialne varnosti borcev usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev. 28. člen Komisija za vprašanje socialne varnosti invalidov spremlja izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter pripravlja predloge za izdajo soglasij za njihovo ustanovitev, sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi in obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti invalidov. 29. člen Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva usklajuje socialnovarstvene elemente programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega varstva. 30. člen Komisija za splošne administrativne zadeve obravnava vprašanja tekočega poslovanja, problematiko združevanja' in razporejanja sredstev socialnega varstva, razmerja do strokovne službe in druge splošne in administrativne zadeve. 31. člen Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sklepov. 32. člen Način dela skupnih organov podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva. V. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH s 33. člen Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice in za delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah. Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic. 34. člen Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo, in družbeno samozaščito vsebuje statut skupnosti socialnega varstva. 35. člen > V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnost socialnega varstva svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja 36. člen Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. VI. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA * VARSTVA 37. člen Delavci, delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine skupnosti socialnega varstva in njenih organov in za opravljanje strokovnih opravil. Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva. VII. STROKOVNA SLUŽBA 38. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, oblikuje skupnost socialnega varstva skupaj z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini strokovno službo. Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom. 39. člen K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe iz prejšnjega člena tega sporazuma, ki se na- našajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva. VIII. NADZORSTVO 40. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih. 41. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma in drugih aktov skupnosti socialnega varstva, nad uporabo sredstev, nad delovanjem organov skupščine skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole. Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic. , 42. člen Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut skupnosti socialnega varstva in poseben pravilnik. 43. člen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. IX. JAVNOST DELA 44. člen Skupnost socialnega varstva redno obvešča ustanoviteljice o uresničevanju delovnega načrta skupnosti socialnega varstva in o njenih pobudah v Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik ter drugih skupnostih ter poroča o problematiki s področja socialnega varstva. 45. člen Skupnost socialnega varstva sodeluje pri izvajanju nalog s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije, z drugimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter društvi. X. KONČNE DOLOČBE 46. člen Ko bo ustanovljena Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije — enota Ljubljana Vič-Rudnik, lahko pristopi k temu sporazumu in dobi vse pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo ustanoviteljice. V primeru iz prvega odstavka tega člena se ustrezno spremeni sestava skupščine in njenih organov. Spremembo ugotovi skupščina s sklepom. 47. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse ustanoviteljice, veljati pa začne, ko da k njemu soglasje Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. Samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev. 48. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 16. novembra 1981 in 19. aprila 1984. Ustanoviteljice 1724. Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, Št'. 8/80) in določb Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik na 11. seji dne 11. junija 1981 in na 6. seji dne 19. aprila 1984 sprejela STATUT Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — Enota v občini Ljubljana Vič-Rudnik, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik (ustanoviteljice). 2. člen Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena z namenom, da delavci, drugi delovni ljudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 3. člen Skupnost socialnega varstva se zaradi 'oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije. 4. člen Zaradi oblikovanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva mesta Ljubljane se Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Vič-tiuamk skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva in drugimi SIS povezuje v skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane. 5. člen Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena. Skupnost socialnega varstva deluje na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter njenih samoupravnih aktov. Delo skupnosti socialnega varstva je javno. 6. člen Skupnost socialnega varstva je pravna oseba. Ime skupnosti socialnega varstva je »Občinska skupnost 'socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik«. Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ljubljani, Trg MDB 14. Skupnost socialnega varstva ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik«. II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 7. člen V skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Ljubljna Vič-Rudnik. V skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti: — izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, — programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic, — načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb, — kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, — minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstve-nih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, .odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti, — nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti, — merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, — osnove in merila za odpis ali znižanje prispevkov kmetov za strostno zavarovanje, — socialnovarstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice, — naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti. 8. člen V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti: 1. S področja socialnega skrbstva: — programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov, — kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode, — osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje, — osnove in merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom, — programi razvoja služb nege in pomoči na domu ter osnove, in merila za delno nadomestitev stroškov teh storitev, — osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine, — načrtovanje in izvajanje usposabljanje ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju. — naloge na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti, * — osnove in merila za nudenje postpenalne pomoči občanom po prestani zaporni kazni, zapornikom in pogojno obsojenim osebam, ki jim je izrečen varstveni nadzor. 2. S področja otroškega varstva: — programi varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v vzgojno varstvenih zavodih ter v varstvenih družinah, — kriteriji za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije, — osnove in merila za določanje otroškega dodatka, — nadomestila osebnih dohodkov materi ali očetu v času porodniškega dopusta. '— merila za nadomestilo dohodka kmečkim materam v poporodni dobi. 3. S področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja: — ukrepi za prevencijo invalidnosti in invalidskega upokojevanja. 4. S področja zaposlovanja: — načrtovanje in izvajanje usposabljanja in zaposlovanje invalidnih oseb. — minimalni standardi pri zaposlovanju delavcev,' — osnove in merila za denarne pomoči v času brezposelnosti, višina pomoči ter drugi socialnovarstveni ukrepi. 5. S področja stanovanjskega gospodarstva: — kriterije za gradnjo ter osnove in merila za St. 36 — 7. XII. 1984 . URADNI LIST SRS Stran 2003 dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do delne nadomestitve stanarine, — osnove in merila za premiranje namenskega varčevanja za gradnjo ali nakup stanovanj. 9. člen Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski izobraževalni skupnosti dogovarjajo o osnol vah in merilih za delno nadomestitev stroškov prehrane v podaljšanem bivanju v osnovni šoli in v celodnevni osnovni šoli, morajo le-ti predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva. , 10. člen Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti dogovarjajo o osnovah za nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni in o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva. 11. člen Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka kmetom-borcem NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetom borcem, če ni s posebnim zakonom določeno drugače. III. POSTOPEK PRIPRAVE SAMOUPRAVNEGA . SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA 12. člen Postopek priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana se v skupnosti socialnega varstva prične na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih .interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih tudi socialnovarstvene elemente (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti). 13. člen Ustanoviteljice in druge skupnosti predlagajo način in roke priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana v skupnosti socialnega varstva skladno s svojimi sklepi. 14. člen Skupščina skupnosti socialnega varstva na podlagi predlogov ustanoviteljic in drugih skupnosti s sklepom določi način in rok priprave ter skupni organ, ki bo pripravil osnutek in predlog samoupravnega sporazuma, s katerim se uskladijo socialnovarstveni elementi. 15. člen V skupnem organu se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo o tem: — katere analiez in drugo analitično-dokumen-tacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in — katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva. 16. člen Skupni organ spremlja pripravo in oceni skupne strokovne podlage za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana. 17. člen Ustanoviteljice. in druge skupnosti na podlagi skupnih strokovnih podlag, ki jih je sprejel skupni organ, oblikujejo elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana. 18. člen Skupni organ pripravi posebni, samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti uskladijo socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo: — obseg socialnovarstvenih pravic, — pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice, — programe Socialnovarstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti. — prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge n n Ione. ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva. 19. člen Ko skupščina skupnosti socialnega varstva sprejme poseben samoupravni sporazum, ga predloži v sprejem skupščinam ustanoviteljic in drugih skupnosti. 20. člen Ustanoviteljice in druge skupnosti so pri pripravi svojih samoupravnih sporazumov o temeljih plana dolžne upoštevati določbe in elemente iz posebnega samoupravnega sporazuma. 21. člen Skupni organ spremlja pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana ustanoviteljic in drugih skupnosti in ugotavlja usklajenost s posebnim samoupravnim sporazumom. Ce skupni organ ugotovi, da samoupravni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni usklajen s posebnim samoupravnim sporazumom, predlaga, da se v skupščini skupnosti socialnega varstva izpelje usklajevalni postopek. IV. POSTOPEK USKLAJEVANJA SOCIALNOVARSTVENIH ELEMENTOV V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 22. člen Kadar se v skupnosti socialnega varstva usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, se postopek praviloma začne na, predlog skupnosti, ki ima te socialnovarstvene elemente v svojem programu dela. 23. člen Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslati predlog za izpeljavo usklajevanja socialno- varstvenih elementov skupnosti socialnega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini. Če skupnost iz prvega odstavka pravočasno ne da pobude za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, se lahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala. 24. člen Predlog za izpeljavo usklajevalnega postopka obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki predlog ocenijo, ugotovijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu. Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialnovarstvenih elementov in o njem sprejeti stališče. 25. člen Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališča ustanoviteljic na svoji seji in po obravnavi ugotovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen. Šteje se, da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse ustanoviteljice. 26. člen Delegati ustanoviteljic, ki se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Če tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, se predlog odloži z dnevnega reda. 27. člen Ustanoviteljice so o predlogu dolžne ponovno razpravljati v roku 30 dni. Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglasje. 28. člen Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice. da zadeve ni mogoče uskladiti. V primeru, da bi zaradi neusklajenosti bila bistveno ogrožena uresničitev socialnovarstvenih delov programov, lahko Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na pobudo skupščine skupnosti socialnega varstva predlaga Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik, da začasno uredi to vprašanje. 29. člen Kadar se v skupščini skupnosti socialnega varstva usklajujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, ki ni ustanoviteljica, se postopek začne na njen predlog ali na pobudo skupnosti socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva lahko pred obravnavo zadeve" zaprosi pristojno skupnost, da ji posreduje potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo ustrezni skupni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost socialnega varstva v obravnavo ustanoviteljicam. Če na tak predlog niso dale soglasje vse ustanoviteljice, se analogno uporabljajo določbe iz 26. in 27. člena tega statuta. 30. člen Natančnejše določbe o postopku usklajevanja socialnovarstvenih elementov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva. V. SKUPŠČINA SKUPNOSTI IN NJENI ORGANI Pooblastila in odgovornosti skupščine 31. člen Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina. Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti : — usklajuje socialnovarstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje, — obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva, — usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik, — opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja, — spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih, področjih socialnega varstva, — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti socialnega varstva, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, — sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, \ — sprejema delovni načrt skupnosti socialnega varstva, — obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost, — voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in drugimi splošnimi akti, — voli delegate za skupščino Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane, — voli delegate za skupščino Skupnosti socialnega varstva SR Slovenije. 32. člen Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine. Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. se za njeno delo smiselnč uporabljajo določbe poslovnika skupščine občine. t Sestava skupščine 33. člen Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. Ustanoviteljice zagotovijo prisotnost delegata izmed delegatov uporabnikov ali izvajalcev v skladu s poslovnikom skupnosti socialnega varstva. 34. člen Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov. Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer: — Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik_ 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ljubljana Vič-Rudnik 6 delegatov, — Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik 6 delegatov, — Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev. Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje delegat te skupnosti pri delu skupščine. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti 35. člen Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa: — da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale, — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine, — da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov; ■— da sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov, — da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in njenih organov. Delegat iz drugega odstavka 34. člena tega statuta ima enake pravice kot 'delegati ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev v skupščini. 36. člen Delegati so v mejah svojih pravig, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale. Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam 'skupnosti, ki so jih delegirale. Predsednik skupščine 37. člen Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov usta- noviteljic za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovitve. 38. člen Predsednik skupščine: — predstavlja in zastopa skupnost, — odgovarja za zakonitost dela skupnosti, — skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, — podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina in — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. 39. člen Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 40. člen Namestnik predsednika skupščine: — nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti, — pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju njegovih nalog in — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina. Postopek sklicevanja sej 41. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. 42. člen Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah. 43. člen Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine. Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zasedanjem. Kadar se seja skupščine zaradi objektivnih razlogov skliče v krajšem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo. Sprejemanje odločitev v skupščini 44. člen Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine. Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno- varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, je za sprejetje potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. 45. člen Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila, mnenja ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek. 46. člen Usklajevalni postopek se začne, ko predsednik skupščine predlaga skupščini, naj se zadeva, o kateri se delegati niso mogli sporazumeti, odloži z dnevnega reda seje skupščine in se vrne v obravnavo tistemu skupnemu organu skupščine, ki je pristojen za usklajevanje te problematike. Skupni organ je dolžan v 14 dneh zadevo ponovno preučiti, pripraviti dodatne in podrobnejše obrazložitve oziroma predlagati drugačno besedilo. Skupni organ pri obravnavi zadeve posebej pozove tiste ustanoviteljice, ki se s prvotnim predlogom niso strinjale, da utemeljijo svoja stališča. Tako dopolnjen oziroma spremenjen predlog skupni organ ponovno predloži skupščini. 47. člen Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini predložila samoupravna interesna skupnost, ki ni ustanoviteljica, sodelujejo pri delu skupnega organa iz prejšnjega člena tega statuta tudi delegati te skupnosti in sicer z enakimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi kot delegati ustanoviteljic. 48. člen Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, se smiselno uporabljajo določbe 28. člena tega statuta. Skupni organi 49. člen Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi samoupravne interesne skupnosti, ki niso ustanoviteljice, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti. Člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let. 50. člen Skupni organ dela in odloča na sejah. Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. 51. člen Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovih članov. Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini. 52. člen Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva. 53. člen Stalni skupni organi skupščine skupnosti so: — koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev, — komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov, — komisija za usklajevanje programov socialnega varstva, — komisija za splošne in administrativne za- Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev: — razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti, preko katerih se uresničuje socialna varnost borcev, — predlaga in preučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev, — sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi .pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev, pri uveljavljanju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Koordinacijski odbor ima 7 članov, sestavljajo pa ga dva delegata skupnosti socialnega varstva in po en delegat iz Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik. Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — enota v občini Ljubljana Vič-Rudnik in Zveze združenj borcev NOV Ljubljana Vič-Rudnik. 55. člen Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov: — spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji za zavod za usposabljanja ter programe dela invalidskih organizacij in društev, — pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje, — pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide, — sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov, — opravlja druge naloge s svojega delovnega področja. Komisija ima 9 članov, sestavlja pa jo 5 delegatov ustanoviteljic in po en delegat Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, Občinskega odbora RK Ljubljana Vič-Rudnik ter delegat Invalidske organizacije. 56. člen Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva: — spremlja programe občinskih skupnosti v tistem delu, ki so pomembni za socialno varstvo de- lovnih ljudi in občanov Občine Ljubljana Vič-Rud-tiik ih njihovo izvajanje, — sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tega dela programov, — pripravlja predloge Za usklajevanje programov, — pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva, — oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in meril za uveljavljanje socialnih pravic, — preučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izpeljavo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov in programov socialnega varstva. Komisija ima 7 Članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice in dva delegata skupnosti socialnega varstva. 57. člen Komisija za splošne in administrativne zadeve obravnava in ureja: — vprašanja tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva, — problematika združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva, — razmerje do strokovne službe, — druge splošne in administrativne zadeve. Komisija ima 5 članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice. 58. člen Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe Za oreučeVanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sklepov. 59. člen Način dela skupnih organov podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva. VI. VI. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH 60. člen Skupnost socialnega Varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: — sprejema ih dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosit v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne, — usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva, — sodeluje- pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovanja socialnega varstvav razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog m ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere. v Odbor ima 5 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let, po položaju pa so člani odboha še predsednik skupščine, ki je hkrati predsednik odbora ter predsednik koordinacijskega odbora za Vprašanja socialne varnosti borcev. 61. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), mora skupnost socialnega varstva prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtohl Za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 62. člen Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolilič-rfimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. ' 63. člen Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. VII. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 64. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine in skupnih organov skupščine skupnosti socialnega varstva ter za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del oziroma nalog na podlagi programa dela in finančnega načrta skupnosti socialnega vatstva, ki se ju vsako leto predloži ustanoviteljicam v sprejem. VIII. STROKOVNA SLUŽBA 65. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in skupnih organov skupščine, sklene skupnost socialnega varstva skupaj z zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Ljubljana Vič-Rudnik s Komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, kot upravnim • organom, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi s samoupravnim sporazumom oziroma dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom. 66. člen Del strokovnih del oziroma nalog v zvezi z organiziranjem, izvajanjem in koordiniranjem delovanja skupščine in skupnih organov skupščine opravlja na sedežu skupnosti socialnega varstva za to s strani skupščine pooblaščen strokovni delavec na način, določen s poslovnikom., 67. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega varstva in strokovno službo ureja posebni samoupravni sporazum. Strokovna dela oziroma naloge v zvezi z nemotenim delovanjem skupščine in skupnih organov Skupščine opravlja na sedežu skupnosti strokovni delavec, ki je delavec komiteja za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. 68. člen Skupščina skupnosti socialnega varstva daje soglasje k letnemu planskemu aktu ter poročilu o realizaciji plana za pretečeno obdobje, ki ga pripravi delovna skupnost upravnega organa. Soglasje daje tudi na posamezna določila pravilnika o organizaciji in delu ter pravilnika o sistemizaciji del in nalog upravnega organa, ki se med drugim nanašajo na število zaposlenih, organizacijo de9a, opis del in nalog in sicer na tisti del, ki se nanaša na delo po sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih s Komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. IX. NADZORSTVO 69. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini' in njenih organih. 70. člen Skupnost socialnega varstva ima odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole: — nadzira izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva, — nadzira uporabo sredstev, s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva, — nadzira delovanje skupne službe, — opravlja druge zadeve. 71. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pet članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic. 72. člen Odbor samoupravne delavske kontrole določi natančnejši način svojega delovanja s posebnim pravilnikom. 73. čten Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. X. JAVNOST DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 74. člen Delo skupnosti socialnega varstva je javno. Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice do odločanja. 75. člen Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic v celotnem delovanju skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v republika, dedovanju delegatskega sistema in samoupravljanju, o delu in problematiki skupne službe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpolagala in o drugih zadevah, ki so pomembne za delovanje ustanoviteljic. Skupščina je dolžna obravnavati priporočila, mnenja, pobude in vprašanja ustanoviteljic in jih o tem obveščati. 76. člen Obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva se izvaja: — prek delegatov v skupščini, — s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov, — s pomočjo sredstev javnega obveščanja in — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine. Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine. 77. člen Pri delu skupščine in njenih organov se lahko iz posebno utemeljenih razlogov, ki so določeni v poslovniku, izključi javnost. Predlog za' izključitev javnosti da predsednik skupščine. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 78. člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti socialnega varstva. 79. člen Spremembe in dopolnitve statuta so sprejete, ko jih sprejme skupščina skupnosti socialnega varstva. 80. člen Z dnem veljavnosti tega statuta preneha veljati statut Samoupravne skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga je sprejela skupščina skupnosti na seji, dne 6. julija 1976. 81. člen Ta statut začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik in po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 19. aprila 1984. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik Jože Žumer 1. r. LOGATEC 1725. Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Logatec za leti 1984 in 1985 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki. z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Logatec za tekoče srednjeročno obdobje (dalje: samoupravni sporazum) so po tem odloku dolžni plačevati prispevek. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki ne pristopijo k samoupravnemu sporazumu, plačujejo prispevek po stopnji 0,4 »/e od bruto osebnega dohodka kot je sprejeta s samoupravnim sporazumom. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo nrispevek od odmer-ne osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/84 Logatec, dne 22. novembra 1984. Predsednik x Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 1726. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni' list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK a spremembi odloka o cenah geodetskih storitev 1. člen Spremeni se 3. člen in se glasi: Cene geodetskih storitev iz 2. člena odloka o cenah geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 39/83) znašajo: • din — za terensko delo geodeta po opravljenih norma urah 500 — za pisarniško delo geodeta po opravljenih norma urah 450 — za risarsko delo po opravljenih norma urah ' > 250 — za figurantsko delo 220 Materialni stroški (kilometrina, obrazci) se obračunavajo po dejanski uporabi in v skladu z ve- ljavnimi predpisi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/83 Logatec, dne 22. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine v Logatec Rudi Lipovec 1. r. MOZIRJE 1727. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storiiev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83 in 66/83) in 152. »člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) je Skupščina občine Mozirje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih •skupnosti dne 23. novembra 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odtoka e posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve 1. člen V tarifni številki 1. tarife posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odlokov o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/78, 18/81, 30/82, 13/83, 16/83 in 2/84) se točka b spremeni tako, da se na novo glasi: »od prodaje rabljenih ali novih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani: — po stopnji 15 %>, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od prejšnje pridobitve, — po stopnji 10 %, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od prejšnje pridobitve.« 2. člen Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi: »l. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50°/o iz domačih surovin, računano po vrednosti: •/« — od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od medice 15 — od drugih alkoholnih pijač 50 2. od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvede- denih iz manj kot 50% iz domačih surovin 60« 3. člen Ta1 odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-17-84 Mozirje, dne 23. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. RADLJE OB DRAVI 1738. Na podlagi 8. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi, na seji dne 21. novembra 1984 sprejela naslednji SKLEP V tretjem in četrtem odstavku 5. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS. št. 40/88) se za OZS Radlje spremeni odstotek 20 % na 25 %. St. 06-30-16/80 Radlje ob Dravi, dne 21. novembra 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi Ivan Hajhc 1. r. SEVNICA 1729. Na podlagi 202. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 7/78, 25/80 in 8/82) in 3. točke 2. člena sklepa o enotnih kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma de- narne pomoči brezposelne osebe, zaradi neopravičene odklonitve zaposlitve (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 16. novembra 1984 sprejel SKLEP o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb I Izvršni svet Skupščine občine Sevnica razglaša kot družbeno pomembne akcije v občini Sevnica nujna spravila kmetijskih pridelkov ter dela ob elementarnih nesrečah in akcijah v zvezi s splošno ljudsko obrambo. Šteje se, da so akcije družbeno verificirane, če jih odobri pristojni upravni organ za razvoj in gospodarstvo občine na zahtevo zainteresirane družbene ali zasebne pravne osebe. II V skladu s splošnimi akti Občinske skupnosti za zaposlovanje Sevnica izgubi brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestim oziroma denarne pomoči, ki jo prejema od te skupnosti v primeru, če odkloni začasno zaposlitev pri delih navedenih v prvem odstavku tega sklepa- III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 10-1/84-1 Sevnica, dne 16. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1730. Na podlagi 202. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št, 6/78, 25/80 in 9/82), 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/75) in 4. člena odloka 6'cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 33/83) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 16. novembra 1984 sprejel SKLEP o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Sevnica 1 Cene tega sklepa se nanašajo na geodetske storitve v Zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve. 2 Cene za geodetske storitve znašajo: din 1. Parcelacija 1.1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 1.2. Parcelacija 1.2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 1.2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 1.2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 1.2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o 2. Parcelacija na podlagi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 2.1. Navezava na geode sko mrežo 2.2. Parcelacija za obod 2.2.1. Za vsakih 10 m meje oboda 2.2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 3.1. Navezava na geodetsko mrežo 3.2. Hektometer (100 m) ekspropriacije din 5.600 1.650 1.400 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. 5.1. 5.2. 5.3. 6.1. 6.2. 6.3. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra Navezava na geodetsko mrežo Določitev meje za grafično izmero za 2 mejni točki Za vsako nadaljnjo mejno točko . Za numerično izmero za 2 mejni točki Za vsako nadaljnjo točko 1.250 1.150 1.400 1.250 8.100 1.250 4.300 1.400 2.400 950 Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku Navezava na geodetsko mrežo 1.250 Ugotovitev meje za 2 mejni točki 3.300 Za vsako nadaljnjo mejno točko 950 Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov Navezava na geodetsko mrežo 1.250 do 0,5 ha 4.250 Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha 1.400 7. V izjemnih primerih, kjer ni mogeče obračunavali stroškov po ceniku, se uporablja naslednja vrednost geodetskih ur: 7.1. Terensko delo geodetskega strokovnjaka 500 7.2. Pisarniško delo geodetskega strokovnjaka 450 7.3. Risarsko delo 250 7.4. Figurantsko delo 220 3 Cenam storitev po tem ceniku se. posebej dodajo materialni stroški (mejniki, kilometrina itd.) ter stroški figuranta. 4 Potni stroški se zaračunavajo po predpisih, ki veljajo za upravne organe občine Sevnica. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-10/84-1 Sevnica, dne 16. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik L r. SLOVENSKA BISTRICA 1731. Na podlagi 278. člena statuta občine Slovenska Bistrica in 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) ter na podlagi dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu' 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 78. seji 6. novembra 1984 sprejel SKLEP o povišanju cen komunalnih storitev v občini Slovenska Bistrica Cena komunalnih storitev, od tega prečrpavanje in distribucije vode; znaša: din/nv za gospodinjstvo 19,16 za ostale odjemalce 30,44 . Cena komunalnih storitev za ogrevanje iz kotlarne Impol znaša za m2 ogrevane površine — 65 din Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati 1. člen sklepa o povišanju cen komunalnih storitev in stanarin v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 23/84). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-38-5/83 Slovenska Bistrica, dne 6. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž 1. r. 1732. V skladu z 278. členom statuta občine Slovenska Bistrica (MUV Maribor, št. 17/80 in 22/81) in 3. točko 2. člena sklepa o enotnih kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči prezposelne osebe zaradi neopravičene odklonitve zaposlitve (Uradni list SRS, št. 36-1648/ 1982) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 80. seji dne 20. novembra 1984 sprejel SKLEP o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica razglaša kot družbeno pomembne akcije v občini Slovenska Bistrica: sezonska kmetijska dela in spra- vilo kmetijskih pridelkov, opravila ob poplavah, pozebah in drugih elementarnih nesrečah. 2 Brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč od Občinske skupnosti za zaposlovanje Slovenska Bistrica, izgubi pravico do teh prejemkov, če odkloni začasno zaposlitev pri delih, navedenih v 1. točki tega sklepa. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-10-3/84 Slovenska Bistrica, dne 20. novembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. a) zaključni račun proračuna občine: — prihodki — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki b) zaključni račun rezervnega sklada: — prihodki — odhodki '— presežek prihodkov nad odhodki c) sredstva posebne partije proračuna: — prihodki — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki din 82,487.187 82,487.056 131 3^21.174 3,521.174 11,639.278 9,615.418 2,023.860 Šentjur pri celju 1733. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 22. novembra 1984 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. novembra 1984 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šentjur pri Celju — za leto 1983 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1983, ki obsega: 2. člen Presežki prihodkov pod a), b) in c) se prenesejo v naslednje leto. 3. člen Pregled prihodkov in razporeda prihodkov v bilanci zaključnega računa je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-2/84-1 e Šentjur pri Celju, dne 23. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. Bilanca doseženih prihodkov in razporeditev prihodkov po glavnih namenili proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1983 Zap. Ši. Vrsta prihodkov Skupaj din namen Vrsta odhodkov Skupaj din l Davek od dohodka OZD 157.627 01 Dejavnost organov DPS 53,891.542 2 Davek od osebnih dohodkov 25,460.902 02 Dejavnost LO 4,542.000 3 Davek od prometa proizvodov (od- 03 Dejavnost DPO 4,213.836 stopljeni republiški davek) in sto- 04 Negospodarske investicije 856.293 ritev ter od prometa nepremičnin 08 Socialno skrbstvo 11,327.964 in pravic 31,891.675 09 Zdravstveno varstvo 112.093 4 Davek na prihodek od premože- 10 Komunalna dejavnost 1,629.090 nja in premoženjskih pravic 2,864.230 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,098.000 5 Taksa 5,819 934 16 Intervencije v gospodarstvu 503.000 6 Prihodki po pos. pred. (odstopljene 17 Tekoča proračunska rezerva in ob- republiške denarne kazni) 3,005.614 veznosti iz preteklih let 199.313 7 Prihodki organov DPS 5,679.996 18 Sredstva rezerv 824.872 8 Drugi prihodki 156.209 19 Odstopljeni prihodki — takse na 9 Dopolnilna sredstva 7,451.000 promet parklarjev in kopitarjev — turistične takse 2,289.053 " ~~——_____ Presežek prihodkov nad odhodki m Skupaj 82,487.187 Skupaj ' 82,487.187 ŽALEC 1734. Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv uvaja ta odlok v letu 1984 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,15. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se skladno s programom usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih za — osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega. — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva, zbrana na posebnem računu blagovnih rezerv občine Žalec se uporabljajo za potrebe rezerv, kritje manipulativnih stroškov ter stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja zalog v skiadu s srednjeročnim programom oblikovanja blagovnih rezerv občine Žalec. Namensko porabo teh sredstev spremlja izvršni svet SO Žalec. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupaj z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določen z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list .SRS, št. 33/80) za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-13/84-3 Žalec, dne 21. novembra 1984. 1735. Skupščina občine Žalec je na podlagi 88., 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79 in 6/83), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti 1. Sen Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 1/83) se dopolni tako, da se v 14. členu za osmo alineo doda alinea. ki se glasi: »gostinsko dejavnost, razen ob urejenih smučiščih v času zimske sezone«. 2. člen *Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 313-3/84-3 Žalec, dne 21. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 1736. Skupščina občine Žalec je na podlagi 60. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16'80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1984 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Centra za socialno delo Žalec I Skupščina občine Žalec daje soglasje k statutu Centra za socialno delo občine Žalec. II Ta sklep začne veljati osmi dan po "objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-2/84-2 Žalec, dne 21. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 1737. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) ter 61., 62., 63., 64., 65., 66. in 67. člena statuta krajevne skupnosti Vinska gora je skupščina krajevne skupnosti Vinska gora dne 14. novembra 1984 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vinska gora 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za izgradnjo prizidka k osnovni šoli Vinska gora in za dograditev ptt omrežja na območju krajevne skupnosti Vinska gora. 2. člen Izgradnja prizidka k osnovni šoli Vinska gora in dograditev ptt omrežja bo potekala po programu, ki ga je sprejela skupščina krajevne skupnosti skupaj s sklepom o razpisu referenduma. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 23. decembra 1984 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1989. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku krajevne skupnosti Vinska gora in vsi zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih. 6. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani : •/. — delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke 'iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbah o delu — po stopnji 2 — upokojenci od pokojnin — po stopnji 1 — delovni ljudje in občani — zavezanci od davka iz osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih povr--šin in od vrednosti lesa določenega za posek — po stopnji 4 — delovni ljudje in občani — zavezanci dav- ka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku od osebnega dohodka — po stopnji 2 — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav zmanjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji 2 — delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek iz te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku 2 “/o od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost od ostanka čistega dohodka po stopnji 2 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Plačila so oproščeni tudi: delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki ne presega 60 °/o poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu! SR Slovenije za preteklo leto ih upokojenci, katerih pokojninski prejemki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki ga določi Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Slovenije za tekoče leto. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. 8. člen Na podlagi osnov in stopenj določenih v 6. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 20,000.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa in sicer: — 85 % zbranih sredstev za izgradnjo prizidka k osnovni šoli — 15 °/o zbranih sred 'ev za dograditev ptt omrežje na območju krajevne skupnosti Vinska gora za obdobje dveh let. 9 člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti enkrat letno. Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti. 10 člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke. 11. člen Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve. 12. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Vinska gora glasovnica za referendum dne 23. decembra 1984 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1939 za območje krajevne skupnosti Vinska gora za izgradnjo prizidka k osnovni šoli in za dograditev ptt omrežja na območju krajevne skupnosti Vinska gora po programu, ki ga je sprejela skupščina krajevne skupnosti Vinska gora. glasujem za proti Glasujete tako, da obkrožite ZA, če se strinjate z uvedbo samoprispevka oziroma PROTI, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka. 13. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. St. 1/84 Vinska gora, dne 27. novembra 1984. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Vinska gora Ivan Vodušek 1. r. POPRAVEK V pravilniku o dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval, objavljenem v Uradnem listu SRS. št. 34-1613/84 z dne'19. XI. 1984, se 3. točka 4. člena pravilno glasi: »3. ime šole oziroma zavoda ali organa, ki je izdal spričevalo«. Uredništvo Stran IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1687. Odlok o najvišji ravni cen prevozov v javnem cestnem medkrajevnem potniškem prometu 1918 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1688. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih decembru 1984 in januarju 1985 1948 1689. Sprememba in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984 1948 1690. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel 1949 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1691. Odločba o razveljavitvi, pravilnika o kadrovanju, vzgoji in izobraževanju delovne organizacije GIP Gradis Ljubljana in 68. člena samoupravnega spo-• razuma o združitvi v to delovno organizacijo 1919 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1632. Sklep o plačevanju prispevne stopnje od 1. l. 1985 za. Skupnost otroškega varstva Slovenije 1950 1693. Sklep o ukinitvi prispevka Posebni izobraževalni skupnosti tiska in papirja v mesecu decembru 1984 1930 1964 Sklep o ugotovitvi odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije 1950 1695 Pregled razmerij stroškov do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar-september 1934. leta 1951 1696. Sklep o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva na ravni republike za leto 1985 1957 VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 1678. Zakon o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 1945 1679. Zakono podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 * 1916 1680. Zakon o prenehanju veljavnosti temeljnega zakona o tobaku v Socialistični republiki Sloveniji 1946 1681 Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika Druž- benopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije 1946 1682. Odlok o razrešitvi in imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije 1946 1683. Odlok o izvolitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje 1947 1684. Odlok o soglasju k spremembi statuta Prešernovega sklada 1947 1685. Odlok o sprejemu predloga dogovora o izdajanju doplačllne poštne znamke »VIII svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Planica 85« 1947 1686. Odlok o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Celju 1947 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1697. Sklep o uskladitvi letnega plana nalog požarnega varstva za leto 1984 1957 1698. Odlok v plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost (Brežice) 1958 1699 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Brežice 195S 1700. Odlok o hišnem redu v občini Celje 1960 1701. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Celje) 1963 1702. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o druž- beni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (prečiščeno besedilo) (Celje) :964 1703. Odlok o spremembi območij katastrskih občin Medlog in Ostrožno (Celje) 1966 1704. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine Celje 1966 1705. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1984 1966 Stran 1706. Odlok o uvedbi prispevka za vzdrževanje in varstvo cest v občini Idrija za leto 1985 1967 1707. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju Kaštelov grič v Godoviču (Idrija) 1968 1708. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do 1990 1968 1709. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 1969 1710. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah udeležencem NOV (Kamnik) 1970 1711. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Laško za leto 1984 1972 1712. Sklep o prenehanju veljavnosti začasnega poslov- nika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško 1973 1713. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart , 1973 1714. Poslovnik Skupščine občine Litija 1973 1715. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1985 1993 1716. Odlok o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine Ljubljana Moste-Polje 1993 1717. Odlok o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov terciarne odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1994 1718. Sklep o soglasju k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1995 1719. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1995 1720. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 1995 1721. Sklep o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 1995 1722. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v TOZD Stran Pleskoobloga, Ljubljana, Dolenjska cesta 158, v sestavi DO Zaključna dela v gradbeništvu Zagrad 1996 1723. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 1997 1724. Statut Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 2001 1725. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Logatec za leto 1984 in 1985 2009 1726. Odlok o spremembi odloka o cenah geodetskih storitev (Logatec) 2009 1727. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Logatec) 2009 1728. Sklep o spremembi odstotka za OZS Radlje ob Dravi 2010 1729. Sklep o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb (Sevnica) 2010 1730. Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Sevnica 2010 1731. Sklep o povišanju cen komunalnih storitev v občini Slovenska Bistrica 2011 1732. Sklep o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb (Slovenska Bistrica) 2011 1733. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1983 2012 1734. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve (Žalec) 2013 1735. Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Žalec) 2013 1736. Sklep o soglasju k statutu Centra za socialno delo Žalec 2013 1737. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samo- prispevka na območju krajevne skupnosti Vinska gora (Žalec) 2014 — Popravek pravilnika o dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval 2015 A Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, Inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VU — Telefon direktor, uredništvo, sekretar šef računovodstva 224 323. prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščam nrometnee? davke no mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72