Posamezna številka t Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in
fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
VOMEDELJSKI
S£0VENEC
Uredništvo Kopitar |ev a ul. št. 6/lIl
Telefon št 2050 iu !<>% — Rokopisi se ne vračajo
Uprava. Kopitarjeva ulica Stev. b 1'oštni ček račuu. Ljubljana 15.179 Telefon štev. >54>i
Pozdravljeni v naši sredi!
Danes prispejo z vlakom ob 13.46 iz Celja in Trbovelj koroški pevci.
Svoje brate s Koroškega sprejmemo v svojo sredo pač kot brate; izkazali jim bomo toliko večje gostoljubje, ker so sinovi naše matere, ki jim ni dano, da bi živeli z nami pod isto streho. Pozdravljamo jih z željo, ki naj jo čujejo vsi tisti, ki delijo pravico narodnim munjšinam, z željo gosp. župnika Poljanca, naj bi narodne manjšine postale most sprave med narodi in državami. Zgrešena politika je namreč marsikje podrla ta naravni most in izkopala na iRtem mestu še globlji prepad. Gradimo znova te mostove!
Dosedanja njihova pot po slovenskih mestih sliči pravcatemu triumfu, ki ga Ljubljana ne bo mogla več prekositi. A doseči ga hoče po prisrčnosti svojih čuvstev do koroških bratov, ki prihajajo med nas.
Pozivamo vse prijatelje slovenskega Korotana, predvsem pa zastopnike ljubljanskih kulturnih društev, akademsko in srednješolsko mladino, strokovne in vse druge organizacije, da se zberejo ob pol dveh k sprejemu na glavnem kolodvoru.
Pri sprejemu bo svirala godba »Sloga«. Pozdravil bo koroške pevce predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Ravnihar, zastopnik mestne občine ljubljanske, zastopnik akademske mladine in odvetnik dr. Anton Urbane, podpredsednik osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Nato se razvije sprevod z godbo »Sloge« nu čelu pred hotel Union, kjer so koroški lantje nastanjeni.
Zvečer ob 20 bo nastop koroških pevcev v veliki dvorani hotela Union. Zbori pojejo nekaj pesmi lokalnega značaja posamič, nad polovico programa pa skupno. Med sporedom govori vodja turneje g. poslanec Poljanec in zastopnika Pevske »vere in Hubadove pevske župe.
Po koncertu bo v isti dvorani družabni večer, kjer bomo ob sviranju orkestra »Sloge« in petjem Akademskega pevskega zbora prebili s koroškimi brati par prisrčnih uric.
V torek 17. januarja dopoldne si bodo koroški gostje ogledali Ljubljano. Deputacija se bo poklo-
nila pri Sv. Križu nesmrtnemu spornimi propaga-torja koroške slovenske pesmi Oskarja Deva, kakor tudi spominu župniku Gabrona, župana Ko-bentarja in drugih koroških slovenskih borcev, ki tamkaj počivajo.
Opoldne ob 12 pa se na glavnem kolodvoru poslovimo od predragih gostov, ki se odpeljejo na Jesenice, kjor bodo imeli zvečer svoj zadnji nastop.
Mestna občina bo za časa bivanja koroških pevcev okrasila svoja poslopja z zastavami.
Sprejem Korošcev. Danes vsi na kolodvor k sprejemu naših koroških bratov. Vlak pride ob 13.40
in ne ob 12.30, kakor je bilo včeraj v neki notici napačno navedeno. — Mestno načelstvo, Ljubljana.
Primorskim akademikom! Danes ob 13.40 pri- j dejo koroški pevci. Naša dolžnost je, da brate, ki j prihajajo v materinski objem kraljevine Jugosla- , vije, sprejmemo v čim večjem številu. Zvečer pa z udeležbo v »Unionu« manifestirajmo za njihovo in našo sveto idejo. — Klub jugoslov. primorskih akademikov.
Zveza slušateljev Aleksandrove univerze poživlja akademike, da se udeleže sprejemu koroških Slovencev na glavnem kolodvoru ob 13,-Ui.
Akademska zveza jKiziva vse svoje člane, da se udeleže v častnem številu sprejemu koroških Slovencev na glavnem kolodvoru ob 13.46.
Triurni koroške pesmi v Celju
Celje, 15. jan.
Z današnjim vlakom, ki prihaja iz Maribora v Celje ob 11 dopoldne, so se pripeljali težko pričakovani slovenski koroški pevci. Na peronu se je zbrala velika množica, ki je z nestrpnostjo pričakovala prihod mariborskega vlaka. Zastopani so bili poleg mnogoštevilnega občinstva predstojniki vseh celjskih uradov, posebno številno je bil zbran tudi celjski oficirski zbor. Zastopana so bila tudi vsa celjska društva. Ko je vlak vozil v postajo, je zaigrala železničarska godba v pozdrav dragim gostom koračnico. Iz tisočev grl navzočega občinstva so doneli živahni živijo-kliei. Med po-letavanjem snežink so gostje stopili iz vlaka in je prvi pozdravil koroške pevce mestni načelnik dr. Goriian. Nadalje jih je pozdravil v imenu Kluba koroških Slovencev prof. Cuček, v imenu društva »Soče« nadučitelj v pok. Luzuik. Nato se je v toplih besedah zahvalil za sprejem vodja ekskurzije g. župnik Poljanec. Takoj nato se je razvil po mestu sprevod na čelu z železničarsko godbo, j>o sprevodu so se gostje podali v Celjski dom, kjer so jim pripraviti skupno kosilo.
Ob 4 popoldne je bil v veliki dvorani Celjskega doma koncert. Dvorana je bila nabito polna občinstva iz Celja ter iz bližnje in daljne okolice. Mnogi so morali oditi, ker niso dobili več prostora. Ko so nastopiti koroški pevci, jih je vsa dvorana pozdravljala z navdušenim ploskanjem, katero se je stopnjevalo od točke do točke in do-
Krst bolgarske princezinje
Pred intervencijo Vatikana radi pravoslavega krsta ?
Sofija, 15. jan. tg. Dopoldne ob desetih so v grajski kapeli krstili prvorojeno princezinjo bolgarskega kraljevskega para v prisotnosti kralja, ministrov, predsedništva poslanske zbornice in dvornih dostojanstvenikov. Otrok je po pokojni materi kralja Borisa dobil ime Marija Lujiza.
Krst pa se je izvršil po bolgarskih ortodoksnih tVbredih. Krstni boter je bil predsednik poslanske sbornice Malinov. Presenetilo je dejstvo, da otrok ni bil krščen po katoliških obredih. Kakor znano, je bil zakon kralja Borisa sklenjen po katoliških obredih in je bolgarska kraljica še sedaj katoličanka. Kanonsko pravo dovoljuje mešane zakone samo v primeru, če se zakonca obvežeta, da se bodo njimi zakonski otroci vzgajali v katoliški veri. Dosedaj ni zmano, ali je kralj Boris podpisal tak re-verz, smatra pa se to v poučenih krogih kot gotovo. Pozornost pa vzbuja hitrica, s 'katero so krstne obrede opravili že danes, ne da bi jih prej napovedali. Zdi se, da 90 se k temu odločili šele v zadnjem trenutku, ker po ofieielnem komunikeju nekateri dostojanstveniki iz province niso mogli priti pravočasno. Ta hitrica je tem sumljivejša, ker se je z gotovostjo trdilo, da se je pričakoval popoldne prihod italijanske kraljice r Sofijo.
Ali bo in kako bo Vatikan reagiral na to očitno kršenje kanonskega prava, še ni gotovo. Merodajni krogi smatrajo, da je možno, da bo odpoklican vatikanski zastopnik v Sofiji, papeški vizitator škof Roncalli, ker bi se Vatikan z ozirom na določbe bolgarske uslave morda zadovoljil e pravoslavnim krstom prestolonaslednika, da pa ne bi mogel mirno pustiti prestofika proti cerkvenemu pravu v primeru rojstva deklice, v katerem slučaju bi pravoslavni krst ne bil utemeljen z nobenim bolgarskim eakonom.
italijanska kraljica v Belgradu
Belgrad, 15. jan. AA. Nj. Vel. italijanska kraljica je davi ob 7.50 na fioti v Sofijo prispela na bel g rajsko postajo. Italijansko kraljico so pričakovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljiva in njihova Vis. knez Pavle in kneginja Olga in ostali z njo v salonu dvorske čakalnice do odhoda vlaka v
Grška vladna kriza
Atene, 15. jan. AA. Venizelos je odklonil sestavljanje nove grške vlade. Predsednik grške republike je zato poveril sestavljanje nove vlade Kafandarisu.
Belgrad, 15. jan. 1. Te dni sta bila obsojena pred sodiščem v Šabcu na mesec dni zapora in na denarno kazen 5000 Din Miograd Miletič. zrako-plovni podpolkovnik v pokoju, in Stanko I rifunovič, odvetniški koncipijent, oba iz Belgrada. Milutinovlč tn Trifunovič sta sklicala na drugi dan pravoslavnega božiča politični sestanek v Šabcu, ki ga nista prijavila državnim oblastem. Na sestanku je bil deljen baje neki letak.
seglo višek, ko je pevski zbor i* Brnce v Ziljski dolini zapel »Pojdem v rute«. Več. kot polovico točk so morali ponavljati. Navdušenje občinstva je bilo nepopisno.
Med koncertom ie predstavil koroške pevce vodja te ekskurzije g- župnik Poljanec, ki je leta 1897 maluriral na celjski gimnaziji in ki ga je ljubezen do koroških bratov napotila v celovško bogoslovje. Govornik je poudarjal, da so koroški Slovenci dobri avstrijski državljani, a poleg tega hočejo ostati v stiku s svojimi brati v Jugoslaviji, ker so tudi oni veja mogočnega slovanskega drevesa. Poudarjal je tudi, da prepevajo druga pevska društva koroške pesmi morda umetniško bolj do-vr? -« toda tako, kot jih prepevajo koroški pevci, jih ..c more podati nihče, ker so se jih koroški Slovenci naučili od svojih mater. Omenil je tudi, da so zbori, ki so nastopili, včlanjeni v Slovenski krščansko-socialni zvezi, katera nam je vzgojila zavedne Slovence in dobre katoličane. Med koncertom je zbor dobil tudi lep šopek nageljnov.
Zvečer je bil v mali dvorani Celjskega doma zelo dobro obiskan družabni večer, prirejen na čast koroškim bratom.
Katoliško prosvetno društvo naznanja, da se
vrši danes zvečer ob 8 v mali dvorani Ljudske posojilnice prosvetni večer, na katerem bo predaval g. industrijalec Avsenek iz Ljubljane o evropskih gospodarskih enotah.
Nova romunska vlada
Bukarešta. 15. jan. AA. Rador poroča: Danes je bila imenovana nova romunska vlada pod predsedstvom Vajde Vojevoda. V novi vladi so vsi dosedanji ministri, razen notranjega ministra g. Mihalaka. Na njegovo mesto je stopil Mironesco. Za državnega podtajnika pri predstavništvu vlade je imenovan Tillea, ki je to mesto zavzel že v prvi Vajdovi vladi. Državni podtajnik zn narodne manjšine je Serban. Nova vlada je bila sestavljena v skladu s parlamentarnimi načeli in bo razpolagala v parlamentu z močno večino. Podpirali jo bodo
vsi poslanci, ki so bili na strani dosedanje vlade. *
Belgrad. 15. jan. 1. Tukajšnje Prosvetno društvo bo v četrtek dne 19. t. m. ob 4 popoldne ponovilo ljudsko igro s petjem »Deseti brat«. Tudi ta predstava bo v dvorani češkoslovaškega doma.
Llovd George — 70 letnik. Znani angleški politik in vodju angleških liberalcev Lloyd George praznuje jutri sedemdeset-letnico svojega rojstva. Llovd George ima za selioi zavidljivo politično karijero. saj je imel v rokah vodstvo angleškega imperija .ned svetovno vojno, ko je šlo za bki ali ne niti. Zdaj se v tem liorcu le od časa do časa /budi kuka žilica in tedaj zagrmi ali nu kakšnem zborovanju ali v listu
Novi davki in znižanje plač v Franciji
Poriz. 15. jan. AA. Francoska vlada je imel* sejo, ki je trajala sedem ur. Na seji so razpravljali o načrtih finančnega ministra Cherona. Ministrski svet je te načrte soglasno odobril. Finančni minister bo svoje predloge vstavil v zakonski predlog o začasni dvanajstim. Ta predlog bo Che-ron predložil francoski zbornici v torek.
Po seji je predsednik vlade Paul Boncour, sprejel odposlanstvi rudikalno-soc. in soe. stranke. Odposlanci so prosili za informacije o vladnih finančnih načrtih. Po tem sestanku s o odposlanci obeh strank izjavili, da so z zadovoljstvom uge tovili, da je vlada na prav posrečen način demo. kratizirula svoje prve predloge, ki jih je jiosnela iz poročila finančnih strokovnjakov.
Glavni' finančni ukrepi francoske vlade ra uravnavo državnega proračuna bodo ti-le:
Prihranek v znesku 800 milijonov pri uradniških plačali, (>50 milijonov pri narodni obrambi, nad 1 milijardo pri pokojninah in podporah bivšim bojevnikom. Bazen tega bo dobila 800 milijonov z novo davščino na avtomobile in prevoz-nine, 400 milijonov z novo trošarino za kurivo; prav tako bodo znižani še drugi upravni izdatki
in prejemki ministrov zn 10 odst.
*
Madrid, 15. jan. tg. Teroristični izgredi zadnjih dni so precej prenehali. Nasprotno |>n se s<-duj zelo širijo govorice o tem. dn bo izbruhnila železničarska stavka, radi česar je |x>-licjja zopet strogo pripravljena. V Barceloni je ekstremist ustrelil člana civilne straže, nato j»n so tudi njega ustrelili.
Bogomir IVI a ga'na
Izlet v neznano
Nad gorenjskimi polji se polagoma poraja Jutro. Vidijo se bele njive in tu in tam kako drevo, pokrito s svežim snegom. Miimo vilaka je zbežala pot. Gubi se v meglo in med nevidne gore. Po njej sem hodil pred dolginui leti v za obzorje skrito dolino, ko je bila velika noč in je tam na koncu doline živelo dekle. Bilo je takrat mnogo ljUibezmi in mnogo smeha. Potem je dekle odpotovalo kakor tisoč drugih naših v daljne kraje in umrlo v njih kakor utmre pesem, v začetku silna in vriskajoča, potem umirajoča in je nii nenadoma več nikjer. Mnogokrat sem še hodiiil po teh krajih in iskal. Mnogo je bilo lepih deklet, toda najlepše nisem našel več. Tako drvi tudi sedaj vlak naprej in naprej in jaz z njim, morda iz radovednosti, ali radi iskanja, ali radii m:iru.
Pred menoj sedii gespa z dvema hčerkama blond.inkania. Vse tri so v smučarski opravi. Gospa je zelo debela in čita knjigo: Slovenski smučar. Hčerki pogledujeta hudomušno k meni, toda neprestano jih graja strogi materin pogled, ki vselej šine iznad knjige k njima, če se one le preveč glasno nasmejeta. Končno začno vse tri zajtrko-vatd salamo in idilice je konec. Vprašam kmeta poleg sebe: »Ali bodo kmahi Jesenice?« — »Kmalu. Ali vi ne veste, kje so Jesen-ice?« — »Ne,« se zlažem. Kmet, gospa in punčki me pogledajo z neskončnim prezirom. Ko pa vprašam, ali so Jesenice pod Karavankami ali pod Julijskim,i alpa-mi, me začne gospa motriti plašno, starejša hčerka plane v nezadržan smeih in mi začne razlagati ?.e davno poznane stvari. Ima prijeten glas in škoda, da moram n« Jesenicah v drugi vlak, kjer takoj smrtno razžaliin stasitega Nemca, ko ga v slovenščini vprašam, kam se pelje. Se bolj je razžaljen, ko ga prosim, naj m-i prižge cigareto. Pregledova-lee potnih listov pa je nad vse prijazen in mi v nemščini lepo odgovarja na slovensko vprašanje
Sofijo.
Pri hod v Sofiio
Sofija, 15. jan. tg. Italijanska kraljica Helena
Je zvečer ob 17.30 dospela v Sofijo, da obišče svojo ___________ ^__________________
hčer kraljico Giovanno. Na kolodvoru so .jo priča- | Toda že je predor za menoj in za Pod rožico se ml kovali kralj, princezinja EvdOksija, Člani ministr- i (Kipirajo prektwmii beli smrekovi gradovi, pre skega sveta, predsednik narodnega sobranja in princ "-1*™" - '■"*»»'" w	"H	•«•»
Ciril. Dasi prihod italijanske kraljice ui bil javljen, so se zbrale na ulicah velike množice ljudstva, ki so italijansko kraljico burno pozdravljale._
Dunajska vremenska napoved; Mrzlo vreme, v nekaterih krajih bo snežilo.
križani s hudourniki, ki padajo od Karavank, tega čudnega zidu, lei ločil Kranjsko od te sanjave dežele že odkar živi v teh krajih slovenski rod. Ustvaril je dva slovanska svetova, ki se komaj da poznata med seboj.
Poglasmo za no jem slovensko pesem. Šolarji, ki se vozijo v Celovec, in drugi sopotniki strme
polni začudenja vame. Nekateri se smehljajo. Vidi se jim, da so Slovenci, drugi pa mislijo, da sem norec in mi blagohotno oprostijo nenavadno vedenje. - -	■•*» c - s,:
_ , „ f. i y * j. Napisii na postajal.
pa »o vendarle samo nemški in sprevodnik noče razumeti slovenščino, dasi je tudi on nadvse ljubezniv. Te prijaznosti m.u ne oprostim, saj se vendar vozim skozi Skoraj čisto slovensko pokrajino. Ce bi bil grob z menoj, bi se vsaj lahko spri z njim. Ze do Celovca spoanami: -Neskončna ljubeznivost teh tujcev je kakor opij, ki se mu ;e težko upreti, zlasti če skozi stoletja opaja dušo.
-	_ •----v Tam nasprotnik na hotel
biti nikdar Ijuibuzauv, je bil že telesno in kulturno manj vreden kot mi In iata prijaznost vsepovsod po Celovcu. Skušal sem dognati, ali je Mi-njena Pa iti bila. Na visokem podstavku stoji začuden gospod Franc Jožef kot žalostni spomin na »stare dobre čase« in ne more umeti, kako so ga pustili na tem kraju v paradoks časa, ko je vendar njegovo ljudstvo, močno na levo obrnjeno, že tako želo izžvižgalo njegov aipomiin. Po trgovinah in gostilnah dolga vrsta slovenskih popačenih imen. Mnogi šolarji na cestah imajo izrazit slovenski obraz. Nagovorim jih. Preplašeno se opravičijo, da ne razumejo. Oud.i se — saj je vendar samo koraik daleč v slovenske vasi. Verica pa le odgovarja slovenski, čeprav je tudi ona preplašena ob nagovoru. Pa mali triietn-i Bogdanček, ki ga sjioznam, govori tudi samo slovenski. Dobivam vtis- Tudi v Celovcu obvlada slovenščino premnogo ljudi — pa se boje alii »e sramujejo svojega jezika, kajti gospoda v tem mestu slovenski ne zna. Ljudje še vedno mislijo: Gospoda je nekaj več kot drugi ljudje.
Karel S«rok rnii čita svoje še ne »dane religiozne pesmi Mnogo preproste lepote je v njih — pa leže tam v miiznic-i, pa tudi tiste pesmi o Primorju in bazoviških žrtvah. Po stenah pa visi tudi nekaj njegovih risb in slik. potem pa Jakčevi portreti. Šiirokova umrla žena strmi težko snrijavo s stene v njegove široke melanholične oči. Streže nama Koroiica Tončka, ki govori dovršeno v našem jeziku. Njeno sestro je pa nekoliko sram, ker se boji dialekta. Pravi, da zato zaide v nemščino, ker se boji, da bi se ji tisti, ki pravilno govori slovenski, ne »mejni.
Širok ima radio. Vse postaje se slišijo čudovito čisto, le ljubljanska ne. Pravi, da ljubljanska ni bila nikdar brez motenj. Vendar sem jaz sredi dneva ujel tudri iz Ljubljane čisto oddajanje. Ali niso te motnje nekje umetno povzročene? Sredi Celovca stojita dva mi Ana oddajna stolpa postaje, ki pa ni tista, ki .jo mi poslušamo iz Celovca. Tista je iziven mesta.
V kava rani se sestanem z družbo slovenskriih akademikov. Vidi se jim, kako bi radi dielailii. Morda pa je le premalo optimizma. Ob biljardu stoje Hitlerjevi uniformiranci in se sumljivo obirajo proti našemu preglasnemu omizju.
Potem hodim po drugih gostilnah in kavarnah. Po nekod imajo na stene pritrjene velike porcelanske, sedaj nerabljene, 7, ročaji opremljene posode za umetno bruihanje. Tudii za siionnin na »stare dobre čase«.
Na drsališčih je premnogo življenja. V športu je mladina čudovita izvežbnna. Neverjetne stvari proizvajajo po ledu. Kot vodne ptioe drve v širokih žametnih športnih krilih oblečene deklice v umih krogih in vijugali, mladci pa se trenirajo v divjem diru za tekmo, kakor bi jih nosila godbn po zraku nad ledom.
Na griču že blizu jezera stoji vila mlade pisateljice Viserjeve Dolores, kateri je mogoče zelo dobro živeti 7, raznimi honorarji. Zal je odjiotovala na Dunaj. Vendar je sporočila, da me bo boiskala v Ljubljani. Sklenila je popraviti napake v slovenskih citatih in bo odslej imenovala Slovence »Slowe-nen« in ne več »Windische«. Naj ee oglasim ob drugem prihodu.
Severni breg Vrbskega jezera. Danes ni tako sinje kakor v tisti pomladi, ko sem hodil ob njem. Težko je, temnozeleno, pokrito z melanholijo in ukovano, čeprav še nezanemarjeno, v bele bregove. Sredi te ravnine leži med negibnim zrcaiotn meglica in se ne gane nikamor. Od drugega Drega plava nad gladino črna ptica — krožt nad jezerom, kakor da bi nekaj iskala v daljnih globinah.
Ko se pogovarjam s prijateljem, pristopi k nama gospod s hčerko in sinom. Pravi, kako je vesel, da sliši tukaj slovensko. Pripeljal je otroke iz Slovenije, da bi videla Koroško, zlasti Gospo-»vetsko polje. Ko mu povem, da sem prišel iz Ljubljaue, je skoraj žalosten. In vandar je mnogo bregov tega jezera še naših. Le poiskati jih je treba. Ce bi gospod to vedel, bi bil gotovo bolj vesel.
V gostilni ob Gosposvetskem polju. /Prihajajo fantje in dekleta. Da, to so popolnoma naši obrazi
Dan lepe knjige
Pred novo kulturno manifestacijo
LJubljana, 15. januarja.
Danes dopoldne je sklicalo društvo >K r k a« v Ljubljani v prostorih hotela Miklič sestanek zastopnikov vseh kulturnih društev, knjižnih družb, založb in knjigarn, katerim je razložilo svoj načrt za povzdigo lepe knjige med slovenskim narodom.
Tajnik društva, g. Podbevšek, je razvijal sledeče misli:
Vsako leto na dan obletnice Prešernove smrti (8. februarja) bi priredilo društvo »Krka« v Ljubljani >Dan lepe knjige«, kar naj bi rodilo sadove pred V9em v idealni smeri (pri današnjem razdu-hovljenju naj pred vsem knjiga, kot simbol dušev-nosti, gradit), pri tem pa koristilo tudi knjižnim družbam, založbam in knjigarnar, pri katerih bodo začeli stalni naročniki polagoma odnehavati; imenovani »Dan lepe knjige« pa bi zmerom znova spominjal slovenskegaa človeka na veliko vrednoto lej>e knj;ge, ki prav za prav izmed vseli umetniških vej najdlje seže.
Spored »Dneva lepe knjige« naj bi se vršil tako-le:
Na predvečer 7. februarja bi se vršilo v dvorani »Uniona« veliko stanovska zborovanje z radijskim prenosom. To zborovanje bi obsegalo nekaj koncertnih točk in 2 do 4 govore o umetniškem ustvarjanju, o knjigi kot vzgojiteljici itd. Naslednjega dne, t. j. 8. februarja naj bi imelo učiteljstvo na vseh ljudskih in srednjih šolah kralike govore o pomenu »Dneva lepe knjige«. Za tovrstno dovoljenje s strani prosvetnega ministrstva bo poskrbel poseben odbor. Poseben odbor, katerega naj bi sestavljali delegati posameznih društev (Krke«, Prosvetna zveze, Zveze kulturnih društev itd.), naj bi jx)skrbel, da bi »Dan lepe knjige« praznovala tudi vsa dežela. Knjižne družbe, založbe in trgovine s knjigami, umetninami in muzikalijami naj bi sodelovale na ta način, da bi tia ta dan stopnjevale nabiranje naročnikov za svoje knjižne izdaje, trgovine pa bi priredile posebne izložbe. — V službo »Dneva lepe knjige« naj bi stopili (Miteg dnevnega tiska ludi radio, cerkev, gledališki odri in kinematografi. Poleg vseh omenjenih sodelovanj |>a se nai bi začel na »Dan lejie knjige j zbirati tudi »dinarski lond«,
v katerega naj bi sleherni Slovenec vplačal letno po 1 Din. Iz tega fonda bi se potem vsako leto delile nagrade za najboljša dela na vseh področjih umetnosti. To bi bila nekaka slovenska »Noblova« nagrada.
Vsa slovenska kulturna društva (med njimi tudi Prosvetna zveza) so se pridružila izvajanjem tajnika g. Podbevška ter obljubila popolno sodelovanje pri pripravah za vsakoletni »Dan lepe knji-
fe«. Le predsednik Slovenske matice, g. dr. L o n -ar, in profesor Koblar sta mislila nekako tako-le:
Slovenska knjiga je zadnji dve leti doživela svoj višek, čez katerega ne more več; saj so slovenske založnice jio;skale zadnjo možnost za propagando lepe knjige. Ta torej ne potrebuje novih varuhov in propagatorjev. Vendar pa je vse hvale vredno kulturno prizadevanje društva »Krke«, ki je nttkako začelo misel spoznavanja in obrambe slovenskih kulturnih vrednot. Zatorej naj bi bila ta književna manifestacija uvod v manifestacijo in podporo slovenskih kulturnih institucij (univerze, univerzitetne knjižnice, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, slovenskega konservntorija itd.). Ta dinarski fond naj bi torej sestavljal slovensko premoženje za ustanavljanje teh plemenitih institucij, ki so že tako dolgo netzpolnjiva sanja vsega slovenskega naroda. Posebnemu odboru, bi ga bodo tvorili delegati posameznih kulturnih društev, se bo čez čas priključil odbor, sestavljen iz nekaterih članov visokih slovenskih institucij, univerze, Narodne galerije, Slovensko matice, Glasbene matice itd. in tako bosta skupno delovala odbora slovenske ljudske in visoke prosvete za slovenske narod, svetinje.
Razumljivo je, da so bile te misli simpatično sprejete. Društvo »Krka« v Ljubljani se bo za 8. februar zanimalo še izključno za knjigo, pozneje pa bo svoj kulturni program razširilo po smernicah g. dr. Lončarja.
Na tem mestu moramo priznati obema dolenjskima društvoma »Beli Krajini« in »Krki«, da marljivo delujeta vsako na svojem področju; »Bela Krajina« na gospodarskem (saj je njena dežela Tako silno zapuščena!), »Krka« na kulturnem!
Harmonizatorit j koroških tiar. pesmi
Vsu poročila, vso objave in vsi pozivi, ki tičejo koncert koroških narodnih (ljudskih) pesmi, imenujejo samo t O. lJ('va M .nabira-telja in lmrmonizatoria kor. nar. pesma. Nihče ne more odrekati priljubljenemu skladatelju izrednih zaslug za prelepe koroške pesmi; nekatere so pri nas protirle samo po njegovih zbirkah in samo njegova zasluga je, da je opozoril na nje tudi po zborih, ki jih je sam vodil m ž njimi pel. Toda pri zapisovanju ni bil vedno skrnpulozno natančen, nekaj očividnih naoak sem omenil že v svoji razpravi: »Mera v slov. nar. pesmi.« To dejstvo pa naj ne manjša niti za las njegovih zaslug
Opozoriti pa moram še na drugega veleza-služnega koroškega rojaka, ki je tudi lep del svojih moči posvetil kor. nar. pesmi. Je to prof. glasbe v Kranju Zdravko švikaršič, ki je nabral 92 pesmi ' vse Koroške in jih, zelo skrbno prirejene za moški »bor po Glasbeni Matici izdal v 3 zvezkih, in sicer v letih I9I3M4 T in II. zvezek, 1. 10I8'I9 pn tretji zvezek. Izredna vrednost teli pesmi je, da so zelo skrbno ritmi-zirane in melodično originalno zapisane. Har-rnonizacija se opira na priprosto ljudsko vee-glasno petje: glasovi so oornzdeljeni največkrat v petero'.'! as ju v velikem obsegu od faltzeta, ki ga Korošci imenitno znajo ->eti. pa do skrajnih nižin, ki jili dobro zveneče še zmorejo zdravi kmečki glasovi. V uvodu 1 in II. zvezku je navedeno tudi dosti potrebne snovi o jezikovnih posebnosti, ki pridejo človeku zelo prav, kajti ' pesmi niso »prepisane« v našo knjižno slovenščino, kol je večina Devovih temveč so obdržale vseskozi svoj koroški originalni kov, kolikor gu je bilo sploh mogoče z navadnir.ni in pomožnimi sredst.vi zaznamovati.
Tudi iz teh treh zbirk, ki so morda sicer manj znane, je zašlo dosti pesmi mrd nas p« vsem Slovenskem. Štejem p« te tri zbirke tndi s folklorističnega stališča med najvažnejše zbirke te vrste. (Primeri: Mera v slov. nnr. pesmi str. 70!).	B-
Milostiva, Vubim ruka!
Ko smo se v goriškem AlojzijevUču likali a Alešovcem, nam nikakor ni hotel iti v glavo tisti »Kilss die Handl«, s katerim je imel Se naš pre-Ukuieni mojster toliko težav v šoli pri svoji »peg-larici« in ki ti edini Je danes pritisne pečat resničnega kavalirja v elitni družbi ljubljanske City. Na v svojih mladih letih n« dolgo pozneje me ni ob Soči ne ob Jadranu doletela sreča, da bi si mogel od bližje ogledati ta obred. Končno je tudi zame napočil dan, ki mi je odgrnil tudi to skrivnost. Zalo se moram zahvaliti bratom Čehom, ki so nas v Trstu povabili na »besedo«. Naše holke so bile res v zadregi in mi slovenski fantje morda tudi, ko so jim stasiti bratja od Vltave res z tradicionalno eleganco pritiskali svoje ustnice na roke, ki se nikakor niso ponujajoče vzbočile navzgor, temveč so se dale mrtvo vleči. To mi ja dalo misliti, da je »Kiiss die Handl« nemška navada, ki naj bi se je bili oprijeli Čehi. Še danes mi ne gre v glavo, da je tudi v dolgi vasi v Ljubljani tako v modi. No, prijatelj v kavami me je poučil, da se je običaj poljubljanja rok začel na francoskem dvoru, odtod so ga menda pobrali Poljaki, pri katerih je še vedno silno v člslih. V Franciji j« s tem vznanjim znakom klečeplaztva pomela revolucija, pač pa je pozneje našel zatočišče posebno v klubih cesarskih kavalirjev na Dunaju in kraljevih huzarjev v Budimpešti, Brali ste že, da je neki Dunajčan spletel rokavico z nekako zaklopko na zgornji strani, ki jo dama milostno odpre, da se pokaže mehka kožica in kavalir lahko skozi to okence spoštljivo pritisne nanjo svoje ustne. Krivico bi storili zagrebškim »purgerjem«, če ne bi registrirali njihove zasluge, da se je ta gentleman ski običaj ohranil za ubogo Jugoslavijo v trenutku, ko se je avstroogrska monarhija stresla in bi bila slovenska Ljubljana kmalu izgubila to dragoceno dedščino pri vsej svoji konservativnosti. Vsa čast Zagrebu! »Kiiss die Hand« res polagoma izumira,
Večer Jadranske straže
Ljubljana, 15 januarja.
kakor vsako leto, je Jadranska straža tudi letos priredila svoj običajni tradicionalni večer, ki ie bil ena najlepših prireditev tekoče sezone, le noše slare, dobre Unionske dvorane, ki je bila priča že tolikšnim prireditvam, kar ni bilo več sipoznati. Vsa se je nališpala in pomladila kakor mlada nevesta; zablcstela je v takšnem sijaju, da je jemalo vid. Aranžer, ki jo ie tako okusno priredil zn ta večer, je pač zaslužil občudovunje iu priznanje občinstva.
Povabilu Jadranske straže na prireditev se je odzvalo :nno™o odličnih gostov. Med njimi smo opazili: češkega konzula Sevčika in generala Popoviča s soprogama, podbana Pirkma-jerja, senatorja tir. Rožiča, podžmipana Jarca, predsedniku Pokojninskega zavoda Vrhovca, mestnega fizika dr. Rusa in še več drugih zastopnikov našega kulturnega in javnega življenja. Posebno mnogo je bilo med udeleženci častnikov, pa tudi drugega občinstva iz vseli slojev sc je |k>časi zbralo toliko, tla so bili okoli 10 že \si stranski in zgornji prostori natlačeno polni.
Sjjorcd je obsegal nekaj lepih in dobro na-študiranih slovanskih plesov, ki mi jih brezhibno izvajale narodne noše jkk! vodstvom plesnega mojstra Jenka. Zlasti slikovita je bila revija narodnih noš, s katero se jc j>rircditev začela. V mavričnem slapu reflektorja so se pozabavale pestre skupine jx> dvorani kakor v pomladnem vetru rože na jvoljani. Sledili so češki in slovaški narodni plesi — Marcelin, llulan, Manšestr, Slovak —, ki jih je aranžirala soproga češkoslovaškega konzula ga. Sevčikova in ki so pri gledalcih zbujali posebno pozornost, potem jugoslovanski narodni plesi, med katerimi aeveda ni manjkalo tradicionalnega kola. Vsako točko sporeda jc občinstvo nagratlilo z živahnim aplavzom.
lako gmotni kakor moralni uspeli prireditve je 7.u Jadransko stražo gotovo zadovoljiv. Želimo ji, da si pridobi še mnogo zvestih prijateljev in. prijateljic, ki ji bodo nudili varno oporo in pomoč v stremljenju, ki si ga je začrtala v svoj program.
in verjemite, tudi naše duše — le jezika ne znajo. Govorim dolgo z njimi. Z veliko radostjo pripeljejo nekega fanta, ki govori dobro slovenski. Tudi on je vesel, da se more pogovarjati v tem jeziku. Zaplešem s Hanssi. Drugi prestanejo s plesom. Začudim se. Ali sem torej zagrešil proti običajen? Ne, gospod, je malo prostora. Radi bi vam naredil prostor. Zahtevam naj plešejo tudi oni, drugače jaz. ne plešem. Ubogajo z veseljem. Potem plešem še z Šefi in se pogovarjam z njo. Silno mehka duša in plaha kot golobica. Zardeva ob vsakem vprašanju, vendar mi pove vse polno lepih stvari.
V	zavodu je še mnogo slovenskih učenk — tudi iz Slovenije prihajajo tja. Šolska sestra mi odgovarja plaho in nezaupno.
Hodim gori in doli po cerkvi. Množica podob iz stoletij in množica misli v glavi. Tukaj me je strah moliti. Preogromna zgodovina, tisoče dogodkov, spi po tej naši najstarejši cerkvi. Zakaj ni šel Pregelj, ko je sklenil pisati o Koroški roman, bivat vsaj mesec dni v ta čudni prostor.
V	temni noči stojim pred vojvodskim stolom. Mimo drve po asfaltirani cesti avtomobili in razsvetljujejo te kamne, ki jih lesena streha varuje pred snegom. Žarometi teh vozil osvetljujejo polje prav tja do gričev na drugi strani. Sicer leži med tem poljem noč vsepovsod. Stopam j>o polju — po tem polju. Kdo je hodil po teh poljih, — Spomnim ve Kosovela. Zdi se mi, kakor nekoč na Krasu. Kdo je hodil po teh poljih, da so kot s krvjo prepojena ... Ali ni bil silni...
Na griču brli luč. »Zbogom, Sefilc
Vlak drvi nazaj proti meji. Kup šolarjev iz Celovca. Citam naš časopis. Eden izmed šolarjev prične iz njega čitati glasno. Drugi Šolarji, ki ne znajo slovenski, se zgrnejo krog njega in ga občudujejo. Deček jim razlaga, kaj pomenijo različne besede in je zelo ponosen, da zna nekaj, kar njegovi tovariši ne znajo.
Preidem potem v brzi vlak. Neki gospod razlaga neki gospodični v nemškem Jeziku. Oba potujeta v Jugoslavijo. Gospod pravi: »Čudovit narod «o Slovenci. Pomislite — na tisoče knjig izdajajo in imajo celo svojo univerzo, čeprav Jih ni več kakor ljudi v kakem našem večjem nemškem mestu. Na povralku se gotovo ustaviva ▼ Ljubljani.«
NEDELJSKI ŠPORT
Ilirija in Primorje -en klub
Zadnje dni se je precej gušljalo v Ljubljani, da se bosta Ilirija in Primorje fuzionirala v en klub. Od verodostojne strani smo bili informirani, da to niso zgolj govorice, ampak da je stvar postala tako rekoč že gotovo dejstvo. Merodajni faktorji na obeh straneh so se sporazumeli in pristali na združitev, ki se ima izvršiti na ta način, da se vsi dosedanji spori, ki so ogrožali vsako resno delo na eni ali drugi strani, likvidirajo, in tudi dosedanje delovanje obeh klubov se likvidira, vse članstvo se pa pozove, da vstopi v novi klub, ki se bo imenoval »Združeni športni klub Ilirija«. Na eni si rani se ie že tudi merodajni forum, t. j .večina članstva izjavila, da soglaša s sklepom svojega vodstva, torej ostane odprto vprašanje, če tudi pri drugi strani. Upati pa je, da se tudi tu ne bo postavilo članstvo proti svojemu vodstvu, ki ga ie pri občnem zboru izvolilo in mu s tem dalo svojo zaupnico.
Glede te združitve bi si dovolili pripomniti to-le. Tako srečne poteze, kakršno sta s tem korakom napravili vodstvi obeh omenjenih klubov, v našem športu že dolgo ni bilo. Kajti, kar bo s tem pridobil slovenski nogomet, je za našo ožjo domovino izrednega pomena. Prvo mesto v lahki atletiki ln prvo mesto v plavanju bosta za dogledno dobo naši sigurni domeni. Poleg tega bomo tudi v nogometu zavzemali tako važno pozicijo, da bomo doma resen konkurent, izven mej naše države nas bodo pa upoštevali. Vse sekcije (smuška, kolesarska, teniška, drsalna, težko atletska, se bodo v združenem klubu zelo ojačile. Delovne moči se bodo pomnožile, da se bo lahko skrbelo za naraščaj. Med najzadnjimi dobrimi stranmi pa tudi ni dejstvo, da se bodo s tem likvidirali ti večni, skrajno neprijetni ter za naš šport pogubni prepiri med omenjenima kluboma.
Našlo se bo gotovo nekaj članov na obeh straneh, ki bodo contra. Toda oni gledajo stvar preveč s svojega ozkosrčnega klubskega stališča. Vsi vendar vemo, da imata oba kluba iste namene in da zasledujeta iste cilje: vzgojiti zdrav rod, ki bo dosezal na športnem polju uspehe. In ker ni nobenih načelnih nasprotij, je tako fuzijoniranje mogoče, v tem primeru celo nujno notrebno. Osebna nasprotstva so pri takih korakih tako minimalnega pomena, da jih resno niti v poštev ni jemati. Komur je kai do športa, zlasti našega slovenskega, ta bo uvidel — če le hoče biti objektiven — da je to edini izhod iz sedanjih nevzdržnih razmer v našem športnem življenju.
Nogometni turnir za brezposelne igralce
ITermes je postal prvak in si osvojil pokal.
Višek tega turnirja je bilo današnje srečanje med Hermesom in Slovanom. Zato je bila tudi prireditev temu primerno obiskana. Toliko publike kot je je bilo pri današnjih tekmah, v tem turnirju še ni bilo. Publika se je vsaj na predzadnji tekmi kolikor toliko oddolžila nogometašem, ki so se borili nedeljo za nedeljo za svoje brezposelne tovariše. Iu ludi prireditelji so laliiko zadovoljni s turnirjem, kajti če že ni bil tak finančni uspeh, kakor so ga želeli, Je pa vsaj la plus, da so svoja moštva obdržali preko zimske dobe v kondiciji.
Pri današnjih tekmah so se spoprijeli štirje nasprotniki in tudi zvezni sodniki so prijeli zopet za piščalke, kar je napravilo na gledalce precej ugodnejši vtis.
JADRAN : KOROTAN 4:3 (2:0).
Kot prvi par sla nastopila Jadran in Korolan. Predvedla sta zadovoljiv nogomet, vendar je Ko-rotan tehnično nadkriljeval svojega nasprotnika, tako da bi neodločen rezultat še najbolj odgovarjal poteku igre. Moštvi sta bili borbeni, a preveč ostri. Vendar se je Korotan v tem pogledu dokaj popravil od svojih zadnjih tekem.
Sodil je g. Lukežič.
HERMES : SLOVAN 4:2 (2:2).
Težko pričakovana tekma je za nami. Pa je razumljivo, vsaj nihče ni bil popolnoma siguren, kdo bo zmagal. Več izgledov je res imel Hennes, toda v nogometu so mogoča taka presenečenja, da celo največjega optimista razočarajo. Slovanu je šlo pa tembolj za zmago, ker je dobro vodil, da mu namesto pokala lahko pripade četrto meslo. Iu to se
je v resnici tudi zgodilo. Zato sta obe enajslorict napeli vse sile in tempo je bil od začetka do konca igre isti. Popustili so ga deloma Slovanovci in to šele potem, ko je bil izključen en njihov tovariš. Moštvi sta si bili v splošnem enakovredni, Hermes pa je nastopil v oslabljeni postavi.
Slovanovo moštvo je bilo agilno in nevarno oblegalo vrata llermesova. Le preti golom jim je Her-mesova obramba razbila skoraj vsako akcijo. Za-streljali so tudi nekaj lepih šans. Golman je reševal pridno, vendar gre tretji gol izključno na njegov račun, ker je zapustil svoje svetišče. Ožja obramba nosi tudi precej krivde na izgubljeni igri, ker je le prevečkrat jnistila svojega nasprotnika preblizu vrat. Halft so bili uspešni, vendar tudi ni šlo brez pogrešk.
llermesova enajstorica je nastopila — kakor smo že omenili — v oslabljeni postavi. Zato nam niso podali take igre, kakršno smo pri njem že več-krav videli. Tudi tu ima golman en gol na vesti, ker je dopustil, da je nasprotnik streljal v prazen gol. Prvi gol gre pa na račun nesmiselne kombinacije ožje obrambe, ki je sicer rešila svojo nalogo povsem zadovoljivo. Krilci niso dovolj zadrževali nasproten napad. Napadalni kvintet je znstrelil več lepih pozicij, nekaj celo iz nejiosredne bližine gola.
Igra je potekala takole: Hermes ima prvi udarec. Obojestranski silni napadi ostanejo brezuspešni. V 17. minuti izsili Slovan korner proti Hermesu. ki ga j>a zsstrelja. V 22. minuti se Slovanu posreči potresti Hermesovo mrežo in jK>stavi 1 :0 za svoje barve. Toda že v 25. minuti izenači Hermes. V 84. minuti pošlje Slovan še enkrat žogo v nasprotnikovo mrežo. V 39. minuti zopet izenači Hermes in postavi 2:2, kar se do konca prvega polčasa ni spremenilo.
V drugem polčasu začne Slovan. Tempo je še celo ostrejši kakor v prvem polčasu. Že kmalu v začetku diktirani korner proti Hermesu strelja Slo. van v aut. Slovan vedno bolj napada, toda brez uspelin. V 25. minuit diktirani korner spremeni Hermes v gol. Stanje 3:2 za Hermesa. Obojestransko se nalo močno napada. V 35. minuti potrese Hermes še enkrat Slovanovo mrežo in postavi končno stanje 4:2 v svojo korist ter postane s tem tur-nirski prvak. Takoj nato je bil izključen en igralec od Slovana zaradi ugovarjanja sodirku, vsled česar je tekma precej izgubila na svojem borbenem značaju. Korner proti Slovanu tudi Hermes zastrelja. Isto se zgodi s ponovnim kornerjem proti Slovanu par minut na'o. Nevarne situacije pred Slovanovim golom rešuje ožja obramba ojačena s halflinljo. Še en neizrabljen korner proti Hermesu, par zastre-Ijanih zrelih situacij in Hermesu je bil prisojen pokal.
Sodil je g. Zupan strogo in objektivno.
Zagreb, 15 jan. ž. Današnja tekma med Grad-janskim in Haškom je končala 3:1 (2:0).
Smuške tekme v Belgradu in Zagrebu
Belgrad, 15. jan. ž. Danes so bile v Belgradu ob povoljnih snežnih razmerah in pri temperaturi minus 7 prvi smuške lekme, in sicer se je vr^Ho tekmovanje na Avali pod vodstvom Srbskega planinskega društva. Na lOkm je startalo 12 seniorjev: 1. Jovičič 1:03.23, 2. Olip 1:04.21. Izven konkurence Srmac 1:04.31, 3. Bankovič 1:11.02. Juniorji so tekmovali na tri kilometre: 1. Kostič 21.25 min. 2. Radakovič. V tekmovanju dam je bila prva Olga Popovič 23.24 min.
Zagreb. 15. jan. ž. Nn Medvedici so bile danes smuške lekme, na katerih je nastopilo 76 tekmovalcev, ki so se borili v štirih kategorijah. Na progi 18 km je nastopilo 30 seniorjev: 1. Žingerlin 1:30.03. 2. Praunsperger 1:39.12. Izven konkurence Ciprijanovič 1:40.30. Juniorji so slartali na 18 km, in sicer 27 po številu: 1. Neferovič 1:45.46. (Izven konkur. Ciprijanovič 1:46.) 2. Egersdorfer 1:46.18. Dame na 6km: zmagala je lanska prvakinja Haška Zorka Esapovič v času 20:24. 2. Vlada Štpfan 22:00. 3. Radoševič 23:22. - Subjunlorji na 6km: Pfaff 35:05. 2. Reiser 35:52. 3. Krsnik Rfi:22. Tekmovalna proga je b la precej težavna, snežne razmere dobre.
Dresden. 15. jan. Ig. V mednarodni nogometni tekmi med Madžarsko in Srednjo Nemčijo je zmagala Madžarska s 3:0 (2:0).
Belgrad. 15. jan. 1. Danes popoldne ob eni je bila na igrišču Beljrnjskega športnega kluba nogometna tekma med BSK in Obiličem. Igralci BSK so bili ves čas v premoči in so premagali svojega nasprotnika z rezultatom 2:1 (2:0).
lato pa prodira od tam doli s prav osvojevalno silo med našo elito »Ljubim rukul« Ne, to ni popolno. Prosim! »Milostiva, ljubim ruku«.
Napisal sem ta nauk iz gole ljubezni do svojega bližnjega. Ne bi rad, da bi se komu pripetilo to, kar se je meni. V krogih ljubljanske elite govorijo nič več in nič manj kakor to, da sem »kmetavzar«, hujši kakor Alešovec, ko se je šele likal. Iskal sem stanovanje in naletel na damo; pozneje sem namreč zvedel, da si je sama pravila dama, torej ne gospa, žena še celo ne. Ko sem jo pozdravil, torej nisem vedel, da je dama, tudi njej nisem poljubil roke, kakor je ne bom nobeni dami, morda niti »Klanjam se!« nisem dejal, temveč bržkone samo »Dober dan«. Za stanovanje sva se kljub temu zmenila, ker sem elitnost svoje hišn« gospodinje plačal s težkimi dinarji, ki se jih elita no brani, čeprav prihajajo od plebejcev. Takrat menda še nisem bil »kmetavzar« v njenih očeh, pač pa sem postal tedaj, ko sem zapustil stanovanje, ker je bilo ... predrago, tedaj me je šele raztrobila za »neolikanca, ki ne ve, da ie dami treba poljubiti roko«.
»Se en nasvet, dragi bralcil Dam nikar več ne pozdravljajte niti s »Klanjam se!« Kajti omenjena dama me je po drugih poučila, da je »Milostiva, ljubim ruku« ne samo v svojih fizioloških učinkih, temveč tudi v besedi, edino dopusten pozdrav za dame, četudi samo po zunanjosti.	-ski.
Francoska razstava v Zagrebu
Zagreb, 15. jan. A A. Davi ob 11 je bila Iu svečano otvorjena razstava sodobne francoske umetnosti. Razstavo je otvoril zagrebški načelnik, univerzitetni profesor dr. Krhek. Razstava je poti pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza Pavla. Otvoritvi so prisostvovali francoski poslanik na našem dvoru Paul Emil Naggiar. ban savske banovine dr. Perovič, zagrebški načelnik dr. Krhek, generalni konzul francoske republike v Zagrebu Andre Bolssier, predsednik jugoslovanske akademije, rektor univerze, bivši rektor umetniške akademije, kipar Meštrovič, mnogi zagrebški umetniki, višji uradniki in drugi člani zagrebške družbe.
Zagrebški načelnik dr. Krhek je imel ob otvoritvi razstave govor, v katerem je med drugim povdarjal, da je tudi ta razstava doka/, kako genij francoskega duha tudi na umetniškem polju kakor tudi na drugih področjih išče in odkriva nove poti. Nato jV dr. Krbek očrtal dosedanje stike med Francijo in Jugoslovani, zlasti pa zveze med Francijo in Hrvati.
Zagrebškemu načelniku se je zahvalil za njegova krasna izvajanja francoski poslanik na našem dvoru g. Naggiar, ki je povdarjal, da francoske umetnosti ni mogoče deliti od franco-j skega naroda. Srečen sem, je nadaljeval g. Naggiar, da je bila ta razstava po Belgradu sedaj otvorjena v Zagrebu, ker ho na ta način tepol-nila svojo pravo nalogo. Nato se je francoski I jioslanik zahvalil francoskemu društvu za iz-( menjavo umetnin, da je priredilo to razstavo I ravno v Jugoslaviji, ker je s tem prišlo k na-j rodu, ki jc napram Franciji prijateljsko razpoložen, in državo, ki jo Franciji podobna in ž njo ravnoipravna.
Zadnje poslanikove besede so pristani z navdušenim odobravanjem sprejeli. — Razstavljenih je 110 slik, 32 kipov in 53 grafik.
BELGRAJSKE VESTI
Belgrad, 15. jan. 1. Znani poznavalec slovenske književnosti Vinko Bartulovič bo v sredo zvečer nadaljeval na Kolarčevi ljudski univerzi svoja predavanja o slovenski moderni. Topot bo predaval o Ivanu Cankarju. Na isti univerzi bo imel v četrtek predavanje arhitekt Vasič, ki bo belgrajskenut občinstvu orisal krasote Karavank, Kamniških in Julijskih Alp. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. V soboto bosta istolam predavala ravnatelj železniške šole Franjo Replč o Železniški politiki in železniških sistemih ter profesor krakovske univerze dr. Vojeslav Mole o poljski umetnosti. V svojem predavanju bo predvsem obdelal umetnost mesta Krakova v srednjem vektt.
Še ne po rojena bitja ubijamo
Nemoralno življenje začetek konca vsakega naroda
Pri »tvorihi novega pravnega leta jc imel novi glavni tožilec v Trstu Cipolla zanimiv nagovor, v katerem je podal jeilcrna'o sliko o dogodkih v pravnem poslovanju v Julijski Krajini Dotaknil se je tudi nekaterih socialnih problemov, med trmi tudi vprašanja propadanja rojstev v Trstu. Omenil je. kako je pred vojno znašal prebitek števila rojenih nad številom mrtvih (i.(» na 1000. medtem ko je leia 11)23 padel že na 4.(5, lela 1025 na 0.2, naslednje lelo na 0.H3 in leta 1027 na 0.37. Pozneje je postajal ta prebitek vedno innnjši in mesefa novembra in decembra sc jc v Trstu povprečno rodilo komaj 7 otrok na dan, medtem kn jc to število še pred letom znašalo okoli 10. Navajajo razne razloge, iz katerih naj bi število rojstev tako padlo. Med
temi ni samo skrb za prehrano otrok, temveč tudi strah lenske za stojo lepoto, ki je isvor prav v višjih tržaških slojih številnih umorov še ne porojenih bitij. Zdravila tem razmeram jc treba iskati predvsem v naukih Nazarenčana, toda tudi Mussoiini sam zahteva, naj se italijanski narod Čimbolj množi, ker jo močan n.irod predpogoj vsako politično ekspanzije. V Istri se je število rojstev relo dvignilo. Vprašanje propadanja rojstev je izredne važnosti sa Julijsko Krajino, ker je obdana i narodom, ki se mnogo hitreje množi. Končno je g. Cipolla omenil, da fašistična zakonodaja strogo pobija zločine proti materinstvu, medtem ko so v nekaterih državah zadevne odredbe nepremišljeno omilili.
Koroški bratje v Mariboru
Idrija hoče živ&ti
V lanski
umrlih in rojenih precej spremenilo v prid rojstev. Umrlo jih je 79, rojenih r>a je bilo 114.
lit se je razmerje med številom nri " bil
Človek se mora čuditi, du v tako piska vili razmerah ljudje manj bolehajo kot kedaj prej. Posebno čudno se mora zdeti to onemu, ki |>o-zna zdravstvene razmere, katere so zares slabe. Ljudstvo si sn:no precej |>omaga z. nabiranjem in uporabo raznih zdravilnih zelišč, katerMi je v gorah po okolici dobiti v velikih množinah. Poročilo sc je 31 parov.
NOVI RODOVI
Po vseh dolinah, ki napravljajo idrijski kotel dostopen, kopljejo rove in sicer kmalu za zadnjimi mestnimi hišami. Izvzeta jo le dolina »Zolct. V drugih treh pa bodo zrili na vsakem
dolg rov, tako da si
Aretacija radi napada v Renčah
Prejšnjo nedelio so v Renčah neznanci napadli nekega De Štefanija, ki ie znan po vsem dolnjem Vipavskem kot fašistični organizator. Fašisti so v Renčah organizirali ples v prid Dopolavora in blagajno je imel v rokah prav ta De Stelani. Ko ie zapuščal dvorano, ie imel s seboj baie okoli 500 lir denarja. Med potjo so neznanci streliali nanj in ga ranili. Njegovo slanie ni nevarno. Zdravi se v goriški bolnišnici. Iz Gorice poročajo, da ie goriška policiia aretirala tri kmete z Gradišča nad Ren-čami, ki spada pod renško občino. Aretirani so bili Karel Ivanov Kerševan, star 28 let, Albin Mihaelov Zofn, «'ar 23 let in Just Rudolfov Kerševan, star 26 let. Policija trdi, da je našla prave krivce, medtem ko aretiranci odločno zanikajo vsako krivdo. Na policiji menijo, da gre za navaden rop, ki nima političnega značaja. Nanadeni De Štefani je sin slovenske matere, ki je služila v Egiptu, in Italijana.
Pred svojim odhodom v Trst i? goriški prefekt Tiengo obiskal Kobarid, lier ie prisostvoval otvoritvi vodovoda in se nazaj grede v Gorico ustavil v Tolminu.
Nagrade pridnim učencem. Goriška občina, pod katero spada sedai tud> Solkan, |e razpisala nagrado za naipridneišega slovenskega učenca, ki bo preiel naiboljši red v italijanščini. To nagrado je letos prejela Bruna Peric iz Solkana, u'enka 5. razreda osnovne šole. Nagrado ii ie izročil sani goriški podžupan Giordano, ki se ie za to nalašč pripeljal v Solkan. Na otroke ie imel nagovor, v katerem ie poudaril, kako važno ie, da se naučijo italijanskega iezika in da vzljubiio fašist'*.no It-aliio.
Ker je na skrivaj kuhal žganje, ie bil v Ajdovščini aretiran Franc Lisjak. Pri njem so našli žga-niarski kotel in vse, kar je potrebno za žrfanie-kuho. Zasegli so mu 207 litrov žganja. Kakor znano, ie treba v I tal i H za vsak liter žgania plačati takso 12 lir in le pod tem pogojem je dovoljeno žgati.
Dva konia so ukradli posestniku Leopoldu Bet-lingerju z Ravnice pri Grgarju. Konja so odvedli iz hleva.
Cene
I siri
polvočju šestdeset me"! rov ustju stoje nasproti.
SMRT
Umrl je Ivan Novak, upokojen rudar. Ril je to mož socialističnih nazorov in je znal h samo njemu svoje stališče.
lastnim sarkazmom zagovarjati

j ,1 .1 ,, (i a A . ji (1 t
Vsekakor pa je bil vedno
s u- . / j.. . k-— l
odkrito — pošten.
V Doleli nad Idrijo je umrl posestnik Franc Sedej, oče inženjerja Ivana Sedcja.
IDRIJSKI BREZPOSELNI
dobivajo hrano v ljudski kuhinji.
2'om? v
Cene živine v Pazinu so bile na zadnjem seimu naslednje; Voli žive vage od 160 do 200 lir, krave od 100 do 180, prašiči od 320 do 380 za stot žive vage. Konje so prodaiali od 500 do 2000 lir za glavo, osle od 50 do 500, mlade prašičke 80 do 140. Cena sena je bila 15 do 20 in cena slame od 15 do 18 lir za stot. Prignali so na sejem 121 volov, 250 krav, 300 telet, 56 prašičev, 4 konje, 3 mule, 50 oslov, 78 mladih prašičkov, 38 ovac in 2 kozi.
Tržaška banka v stečaia
V	četrtek ie tržaška banka »Banca di Credito Popolare« predložila tržaškemu sodišču prošnjo za poravnavo. To je bila predvsem banka obrtništva in srednjega trgovstva, ki je bila ustanovljena leta 1911. Novica je seveda zbudila v Trstu veiiko senzacijo. Banka ie preveč svoiega denarja investirala v podjetja in ne more tega zmrznjenega denarja rešiti. Radi navala vlagateljev je bila prisiljena prositi za poravnavo.
Propadanje Trsta. V 1p(u 1032 je znašal promet skozi tržaško pristanišče 34,111.298 stolov, medtem ko je znašal lela 1981 42 604.186 stotov.
Spomenik Nazariu Sauru
bodo postavili v Kopru. Kakor znano, so avstrijska oblastva justificirala Saura, ki je bil med volno ujet kot italijanski kapetan. 2e dal) časa visi v zraku, ideia, da bi mu postavili v Kopru, k|er (e bil doma, spgmenik. Kakor poročaio tržaSkl listi, je tainik ministrskega predsedstva Rossoni sklical nenadoma za današnji dan sejo odbora, ki se bavi s tem vprašanjem.
Obisk mitičnega generala
V	četrtek je prispel Iz Rima v Trst general Teruzzi, poveljnik generalnega štaba fašistične milice. Na postafi so ga sprejeli general Ago, poveljnik armadnega zbora, gen. Silligardl, pove Ijnlk 2. skupine fašistične milice, tržaški župan, nadalje fašistični konzul Diamanti, tržaški policijski upravnik Lalno in še nekateri višji častniki. Odpeljal se Je takoj v Pulo, kjer ie pregledal 60. legijo »Istria«. V Puli je LH sprejet z vsemi slovesnostmi in v prisotnosti predstavnikov vojaških oblastev. Tn so mu podaril' kamen iz rimskega kamenoloma pri Puli v spomin na rimrke legije. Iz Pule se Je ekse-lcncs Teruzzi odpeljal na torpedovki »Ardlmento-so« na Mali Lošlnj, odtod na Cres In končno an Reko, kjer jc lu<M pregledal fašistične čete. V Puli je imel na fašiste nagovor.
Zagorje ob Savi
Shod brezposelnih. Dne 11. jan. t. 1. je bila sokolska dvorana polna brezposelnih delavcev, ki so se odzvali povabilu na shod. Prvi je govoril g. narodni poslanec Mravlje, ki je poročal o uvedbi novih davkov za podpiiauju brezposelnih. Kakor hitro bodo ti davki polirani, se bo dobila tudi brezposelna podpora, ki so mu nemudoma razdelila. Zuto bi bilo treba, da davkoplačevalci štoru svojo dolžnost in davke redno plačujejo. (Neki zboro-valec je mtd tem v medklicu izrazil željo po delu: > Preskrbi te nam delal« — najbrže se mož zaveda, da je nepravilno čakati samo na podpore, ko ima vsak človek pravico, da si z rokami služi kruh). G. poslanec je omenjal, da je vzrok brezposelnosti v Zagorju tudi prenula zima, ki povzroča premalo naročil za premog. — Zaradi rudarskega pravilnika je g. poslanec posredoval v Belgradu prt tozadevnem ininistrst\u in izvedel, da je žo uzakonjen. V svojih besedah je pokazal tudi obžalovanje, da rudarji pretekle praznike niso imeli potio in da niso mogli obleči svojih otrok, kot bi bito trebr. Zahvalil se mu je za vsa izvajanja glavni zaupnik g, Bober in dulje izvajal, kako dostojno in lepo prenašajo zagorski brezposelni svoio bedo, govoril o bratovskih skladnicah, ki od rudarjev pobirajo prispevke, ob redukciji pa ti siromaki no dobe ničesar. G. Cobal, predsednik prehranjevalnega odbora za biezposelne je navajal velike težave vsled pomanjkanja sredstev in navedel prispevke posameznih okoliških občin, ki so res bagatelni. Klical je po potrebi brezposelnega zavarovanja, ki naj bi ga uzakonila in izvedla država. — Besedo je dobil tudi hrezjioselni delavec Sluga, ki je omenjal inizerne plače, ko so brezposelni delali pri regulaciji Kotredežice, iiomanjkanje kuriva pri brezposelnih, ki si premoga na ozemlju TPD ne smejo niti sami nakopati, aasi tam TPD ne bo nikoli kopala.
•©• Suknjo si je izposodil. V četertek zvečer med 8 in 9 je neki gospod v kavarni Evropa pomotoma vzel novo črno suknjo in klobuk, last g. Vardjana Franca, strokovnega učitelja iz Sv. Jurija ob juž. žel. Kor je bil dotični gospod opazovan, ga poživljamo v njegovem lastnem interesu, da suknjo vredno čez 2000 Din in klobuk vrne na mesto, kjer si je to izposodil.
— Aretacija nevarnega vlomilca. V Subotici je to dni ponoči prišel na policijo sodavičar Itettle in naznanil, da je bilo pri njem vlomljeno Detektiv je šel takoj na lice mesta in tam odkril krvave sledove, katerim je sledil. Sled je vodila do stanovanja voznika Jožefa Pappa, katerega so aretirali. Pri zasliševanju je priznal kar 15 vlomov. Skupen plen teh vlomov predstavlja vrednost 700 lisoč Din. Papp je kradel vse kar je našel, dragulje, obleko, posteljno in drugo perilo, živila itd. Pri hišni preiskavi so našli cel kup najrazličnejših ukradenih predmetov.
KITAJSKI RADIO.
Število radijskih postaj v Kitaju raste kakor gobe v dežju. V sangnajski provinci je 44 oddajnih postaj, ki oddajajo v sedccn različnih jezikih.
PRAKTIČNA UREDBA.
Vse nemške postaje so med sabo povezane s posebnimi kabli. Dnevne vesti, ki prihajajo iz Berlina, se beležijo avtomatično hkrati po vseh študijih ostalih postaj jx> istem principu kot brzojav.
PORAST RADIOFONIJE V ITALIJI.
I.eta 1924 jc imela Italija eno samo postajo s 1.5 K\V energije. V lotu 1932 ima pa že 11 postaj s skupno 187.5 KW oddajnih energij.
Maribor, 15. jan.
Impozantni trenotki bratske ljubezni, slovenske pevske kulture, razumevanja... O koncertu je prinesel včerajšnji »Slovenec« obširno jioročilo in pa o silnem uspehu, kl ga je v obdravski prestolnici doživela krasna koroška pesem. Na obrazih teh tisoče natrpanih skupaj v ogromnosti Unionske dvorane, si razbiral občutje, veselje, radost, ki so je stopnjevala, ko je na odru spregovoril pomembno programatične misli voditelj koroških Slovencev, ki je bil vos čas predmet vzhičenih ovacij tn simpatij vseh teh množic, v lepoti slovenskih pesmi zatopljenih, z,'.r; ih iu strnjenih. In potem, ko je ob otvoritvi cinižah ega večera po koncertu vstaj zopet voditelj koroških Slovencev in burno pozdravljen gov. nl z. srca in duše koroških Slovencev: dokler sta cerkev in kmetski dom steber zasebnega in javne n iivljenin bratov od Gospe svete, se nI treba bati ia življenjsko borbenost, napredek In obstoj k oreških Slovencev, ln jiotem se jo zahvalil So mestnemu županu dr. Lipoldu in ravnatelju llrastclju, kl sta pripravila krasen, nepozaben sprejem v Mariboru. Tople, prisrčno so bile zahvalne besede, ki jdi je nalo spregovoril mestni župan dr. Lipold. V vse to slovesno, kakor velikonočno vstajenjsko razpoloženja, se jo potem prelivala ubranost slovenske pesmi, ki jo prihajala menjaje sedaj iz. zbora bratov od Primorske, sedaj zopet iz zbora bratov iz Korotana. . Redko vzvišena občutja i.stostt krvi, duše in srca slovenskega ...
In danes ua drugo nedeljo po razglašanju Gospodovem, so množice hitelo v baziliko Matero Milosti. Hitele, da* so skupno z brati o l Gospe Svete zatečejo k zašfitnici in prlprošnjicl našega rodu, in da se pomolijo naši kraljici in skujmi mr.leri. Raz korn je priprosto vzvišeno donela nabožna pesem iz sVezih pri mož in fantov z Brnce, zgoraj pri glavnem oltarju jia je daroval svelo daritev za naš slovenski rod voditelj, borec in svečenik iz ljudstva, župnik Poljanec, ki jo potem v vznešeni, zanosili in krasni besedi govoril o bratski ljubezni, ki vladaj med narodi in ljudstvi. Močna vera v boljše dni je ob njegovi besedi navdajala množice, ki so do nalrptinosli napolnile prekrasno baziliko Matere Milosti.
In potem ura slovesa, bratje hite v spremstvu množice na glavno postajo, globoka prevzetost poslovilnega Irenotkn, pozdravi, objemanje starih borcev in v teži borbe za ljudski blagor osivelih mož, zadnji zamahi v pozdrav bratom, ki v slovo zapojo dvigujočo pesem, ki jo danes reso v Celje iu Trbovlje, potem v Ljubljano in Jesenice, odkoder bo v svetlih, verovanja prežetih zvokih prevzemala in prešinila slovenska srca in duše Sirom slovenske zemlje, ki so bo ob njih še dolgo, dolgo radovala, upala in napajala... Zbogom, bratje od Žile, iz Roža in Podjune. Nn svidenje I
20 let Legatove šole
Zasebna trgovska šola g. Ant. Rud. Legata Je praznovala danes pomenljiv jubilej. iPreloklo je 20 let, ko jo jo g. Legat ustanovil in odkar jo uspešno vodi. Do jirevratn'h časov je bil ta zavod
edino trgovsko učilišče v Mariboru iu sploh na Sp. Štajerskem ter je kot lako izjiolnjevalo zelo važno goajHidarsko vzgojno nalog. Premnogi so dane« trdni trgovci, ravnatelji, trgovski uradniki in ljudje praktičnih poklicev, ki jih je iz.-oVl gospod Legat ier jim dal v svojem zavodu solidno trgovsko znanje. O važnosti zavoda govori dovolj jasno število učencev, ki so je tekom 20 let v nJem šolalo: bilo Jih j« nad 30<*). Ob priliki jubileja se je vršila dane« na zavodu slovesnost, katere so se udeležili vidnejši zastopniki mariborskega gospodarskega in javnega življenja.
Smrtim žrtev usodnega dejanja
Sinoči jo odrešila smrt v bolnišnici trpljenja, Antona Seršena, posestniškega sina iz Uoču jirl Selnici. Kot smo že poročali, je streljal SerSeu v vinjenosti in napadu ljubosumnosti na ženo in sebe. Strel v glavo, ki si ga je zadal, je j »ostal tanj usoden; žena, katero so zadeli štirje streti, bo kmalu okrevala. Nesrečno žrtev nepremišljenosti, pokopljejo danes v ponedeljek ob tri četrt na 4 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Prenočišče bolnikov
v pravem pomenu besede so postali zadnje čase policijski zapori pri >Grafu<. Noč za nočjo najdejo policijski stražniki po mestnih ulicah tavajoče, izstradane in onemogle postave; v mrazu in snegu bi ti brezdomci našli sigurno smrt, če so jih ne bi usmilil stražnik ter jih odvedel v zapor, kjer so nn tojilem in v zavetju. Zjutraj pa se dobi kaj toplega za želodec. Potem pa zopet na cesto in tavajoče gredo naprej brez cilja. Takega bed-nika je srečal v noči na nedeljo stražnik na ulici, kjer se je zgrudil od slabosti, Odvedel ga jo na prenočišče v zapor. Siromak se zove Anton Kajt ter jo brezposeln revež.
Beračenje otrok
je v Mariboru razvada, proli kateri se i. vso silo borita tako občinska, kakor policijska oblaot. Je se pa že tako razpaslo, da ga je težko satreti. So nekateri znani ljudje, ki svoje otroke brez pravu potrebe pošiljajo na cesto, ter si na ta način za-sigurnjo brez dela dohodke. Včeraj je policij« nastopila proli takim roditeljem ter je nekega J. M., pri katerem niso izdali nobeni tozadevni opomini, aretirala ter ga bo Izročila sodišču.
Tatovi koles
Matevž Sjirah iz Selnlc ob Dravi, je Sele pred kratkim kupil lepo kolo, na katerega je bil zelo ponosen, saj ga je veljalo poldrugega jurja. Včeraj so je privoz.il Matevž v Maribor, kjer je imej opravka v bolnišnici. Komaj pa Jo kolo v veži bolnišnice prislonil ter se malo ozrl okrog, žo jo zaneslo nepoznanega tatu v vežo, opazil kolo brez nadzorstva in hop z njim. Matevž so je vrnil, ko je sedol tat že 1111 kolesu. Spustil se je za njim. jia je bil kolesar uruejši ter jo je srečno odnesel na tujem kolesu.
Prva snežena nede!$a
Današnja nedelja je bila j>rvu v letošnjem letu, ki so je bili naši smučarji vsesplošno veseli. Ponoči in zjutraj je namreč padlo na tr,.o zmrznjeno podlago prav tolil o snega, <la ga je bilo z« smučanje dovolj. Vsaj z.11 |>rvo silo! Zalo jmi so bili da 11 en prav vsi količkaj za smučanje Ugodni tereni okrog Ljubljane, pu tudi na Gorenjskem in v Zasavju, od vnetih smučarjev in so učark prav gosto preplavljeni. Zjutraj so romale na kolodvor cele trume veselili mladih in starih ljudi; vsi so bili oprtani z »dilcami«. Smučanje jc zhisti zadnja leta postalo pri nas v r<-s-nici že pravi ljudski s)>ort. To se vidi posebno al> vreaienu, kakršno je bilo danes.
Kakor so nam pripovedovali posamezniki, ki so odšli danes na krajše ali daljše smučarske izlete, ie bila smuka vse jx>vsod kolikor toliko zadovoljiva. Snega je padlo pičlo ped. Dobili smo tudi jKvročilo o prvi smučarski nezgodi, ki se je pripetila danes nekemu smučarju na Sveti Planini nad Zagorjem. G. Jazbec N. iz Zagorja je pri smučanju tako nerodno padel, da 6e je ■močno potolkel ter so ga morali odnesti v dolino, kjer ga je v Zagorju sprejela tamkajšnja bolnišnica.
V	Ljubljani je bilo r>o mestu seveda zaradi snega bolj živahno kakor sicer. Hišni gos|io-darji so imeli dovolj dela, da so sproti očistili hodnike. Snežilo je celo dopoldne. Vendar pa je bil sneg droban ter se ga je naletelo do opol-dan komaj 7 centimetrov. Pod Tivolskim gozdom se je seveda že v prvih dopoldanskih urah znašla mestna mladina s sankami, ki se je potem ves dan zabavala po sneženih noljanuh.
V	gledališču so imeli kljub takemu vremenu — ali pa prav zato — pruv dobro žetev. V operi so peli »Manon« pn raziprodnni hiši, v drami pa so igrali malčkom dobro znano in priljubljeno Golijevo »Srce igračke.
Usodna vožnja za stavo
V	bližini Zadvora »e je davi zgodaj pripetila huda nesreča, pri kateri bi bila skoraj ob življenje dva mlada človeka, ki eta zjutraj ob 3 za stavo divjala na motornem kolesu i/ Zadvora v Ljubljano in nazaj. Bila sta to pleskar Šimenc Rudolf tz Zadvora 38, ter mesar Anžič Josip iz Dobrunj 21. Oba sta bila v veseli družbi, ki si niizadnje ni mogla v svoji naivni razposajenosti izmisliti drugačne stave, kakor vožnjo z. motornim kolesom. In lo zjutraj ob 3 po zamrzli robati cestil Družba je menda stavila
za 100 dinnrjev, da se Anžič ne pripelje \ toliko in toliko minutah na motornem kolom v Ljubljano iu nazaj. Anžič je stavo sprejel ler veselo sedel na motor. Zaradi kontrole si jo vsedel na motor tudi Šimenc, ki se jc na z.itl-njem sedežu sedeč trdno oklenil vozaču. \oi-nja jc poteki« srečno tja in nazaj. I/ Zadvora do LJubljano in nazaj v Zndvor je rabil Anžič t motorjem točno 7 minut. Vo/.ila sta torej precej hitro. Nesreča se j ima je pripetila prav z zadnji minuti, ko je bila stava skoraj že dobljena. Tik pred ciljem v Zadvoru sta se vozača z motornim kolesom zaletela v obcestni kamen s tako silo, da jc vrglo zadaj sedečega Šimenca z motorja v bližnji breg 20 m visoko. Tam jc obležal nezavesten, z razbilo glavo. 1'rav tnko je na mestu obležul nezavesten tudi Anžič. Pur minut pred 4 zjutraj je pridrvel v Zadvor reševalni avtomobil iz. Ljubljane, ki je olm ranjenca odpeljal v bolnišnico. Oba sta si najbrž
hudo pretresla .......
pri karninbolu razbil.
možgane. Motor se jc
sev
oda
V	globoki žalosti naznanjam, da je moja dobra soproga oziroma teta, gospa
Marija Polak roj. Čeh
soproga delovodje
dne 15. januarja po dolgem trpljen|u, prevldena s tolažili svete vere, mirno umrla.
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek 16. |an. ob 4 pop. iz hiie žalosti Salendrova ulica 6 na pokopalitte k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 15. januarja 1933.
FERDINAND POLAK, soprog. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Manjši avtomobilski kuramliol se je zgodil tudi na Ižanski cesti. Nekemu avtomohilistu ie avtomobil zdrknil v obcestni jarek, genska, ki se je vozila v avtomobilu, je pri tem dohiir hujše jvoškodbe, močno je tudi krvavela.
Samoumor služhinie
Reševalna jKvstain je bila dopoldne ob devetih klicana v Gledališko ulico, kjer se je po. noči s plinom zaslrupilu služkinja Anica Plevnik, doma iz okolice Šmarje jiri Jelšah. Toda reševalci so služkinjo našli že mrtvo in ji niso mogli več pomagati. Prišel jc tudi policijski zdravnik dr. Avrainovie, ki je odredil prevoz samomorilke v mrtvašnico.
— Pri težkočah v želodcu, gorečici,
zmanjšani slasti do jedi, zaprlju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno poživ-ljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franr-Josei« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-Josel« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in
špecerijskih trgovinah.
.......................................................................................................................................................
LJUDSKA POSOJILNICA
v Liubliani
registrovana zadruga z neomejeno zaveto MikloSlCeva cesta Stev. 6 (v lastni paleti)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obreslni meri brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge znašaio nad 160 milijonov dinarjev

Ž've slike naših dni
Zaradi rubežni
Pred dobrim tednom smo poročali o vrenju med knu li na Vzhodnem Štajerskem, kjer se je ves okraj Vorau-llartburg uprl, ker je hotel izterjevalec zarubiti nekega kmeta. Dunajska poročila so trdila, da so se med kmeti pojavili nevarni komunistični hujskači. Da bi bili kmetje sami komunisti, namreč čisti komunisti, ki bi bili pripravljeni odpovedati se svoji zemlji v prid skupnosti, si ne moremo misliti. Kjub temu je nezadovoljstvo med kmeti rodovitno polje, po katerem komunizem lahko orje, ker si pač kmet radi svojega nezadovoljstva želi boljših dni, ki naj bi prišli nenadoma, kar čez noč, s takšninile prevratom, kakor ga napovedujejo komunisti. Preprost človek ne gre stvari globlje, temveč gre za tistimi, ki mu obljubljajo boljše čase. Spoštujmo kmeta in pomagajmo mu v gospodarski stiski. To je najboljše zdravilo proti komunizmu, ki naj ga rabijo posebno oblastval
Mesto duhovnika - rdeč S vitez
lz Varšave prihajajo zanimiva poročila o kmet-skih uporih v Voliniji. »Kurjer \Vilenski« poroča n pr.: Med ukrajinskimi kmeti v Voliniji vlada uporniško razpoloženje. Ljudska pesem in stare šege izginjajo, navezanost na cerkev naglo pojema. Poroke in krsti se pogosto vršijo brez duhovnika. Mesto starih cerkvenih pesmi pojejo ob teh slovesnostih sovjetske pesmi, kakor pesem Bu-djenega«, znanega viteza rdeče armade, nadalje pesem komunistične mladine in popevko, v kateri slavijo boljševiško letalsko vojsko. V nekaterih okrajih je prišlo do tako nevarnih nemirov, da so morala poljska oblastva poseči vmes kar najstrožje. Izprazniti so skoraj morala nekatere vasi v okraju Kovel. Beloruski kmetje so nezadovoljni s poljskimi oblastvi. Tudi med nje je zašla sovjetska literatura, ki prihaja iz Moskve.
Za staro pravdo
Že kancler Briining je napovedal kolonizacijo Vzhodne Prusije in general Schleicher nadaljuje to delo, ki naj bi ga vodil poseben komisar. Minister von Braun pa se kot veleposestnik upira razdelitvi veleposestev med kmete. Gre za to, da bi se razdelilo 300.000 ha zemlje. Po večini so to vele-posestva, ki propadajo, ker se lastniki sami ne brigajo mnogo zanje in živijo v mestih. Kolon pa dela le toliko, da se preživi. Radi odpora veleposestnikov, ki so v sedanji nemški vladi dobro
zastopani, se razdelitev zemlje silno zavlačuje in malo verjetno je, da bodo prišli kmetje v njeno posest še to leto. V Vzhodno Prusijo je že prišlo mnogo kolonistov iz ostale Nemčije, ker niso več našli zaposlenosti v industriji. Ti so se sedaj pričeli upirati, ker jim Berlin noče dati zemlje. Značilno je, dn se je revolucionarno razpoloženje razneslo ne samo med komunisti in nar. socialisti. temveč celo tudi med katoliškim delavstvom. Organizirali so se skupni odbori, ki pozivujo male kmete, naj ne plačujejo davkov in naj preprečijo prodajo malih posestev za nizko ceno. Vlada daje pomoč edino veleposestnikom, med tem^ ko se ne briga za male. Revolucionarno razpoloženje med kmetskinu masami čedalje bolj narašča. Montag Morgen« trdi, da bi odlašanje napovedane razdelitve zemlje moglo postati iskra, ki bi zažgala — smodnik.
Birič ie pregnal pravico
Moskovska »Pravda« je priobčila te dni podatke Mednarodnega društva za pod|>oro ujetih revolucionarcev (MOPR). lz teh podatkov je razvidno, da so v preteklem letu v romunskih ječah umrli 73 revolucionarni delavci in kmetje, 3048 je bilo več ali manj poškodovanih. Skupno se je moralo zagovarjati radi političnih prestopkov '25.788 ljudi. Ta strahovlada razsaja v Besarabiji že 15 let, dežela se pravzajirav nahaja v obsednem stanju. Mesto Kišenev je središče romunske politične policije, preiskovalnih sodnikov, detektivov, provo-katerjev in ječarjev, ki vsi dobivajo dobre plače. Vse ozemlje v 20 km širokem pasu ob Dnjestru je vojaško zasedeno in prebivalstvo se je moralo umakniti vojaštvu iz svojih hiš. Omenjeni list poroča nadalje, da sovjetska revolucionarna propaganda kljub temu pritisku v Besarabiji dobro uspeva. Prebivalstvo v Besarabiji se čedalje bolj nagiba h komunizmu. Ker je .»Pravda« sovjetski list, je treba to poročilo vzeti na znanje z rezervo.
APARATI INOZEMCEV.
Potovalni radijski aparat v kovčku se sme nesti čez italijansko mejo proti taksi pet lir.
POSTAJA V SOLUNU.
Nastala je nova -ostaja v Solunu, ki je last tamošnjega Radio-kluiia. Postaja za poskus oddaja na valu 270 ui.
PRODUKCIJA RADIJSKIH APARATOV
Od leta 1920 je produkcija radijskih in gramofonskih aparatov oadla v Združenih državah za 60%. Leta 1931 je znašala 194,313.602 dolarjev proti 476,041.054 dolarjev v letu 1929.
V srednjem veku----
sta bila dobro petje in glasba redka zabava. Igralci so hodili od gradu do gradu, od mesta do mesta. Dolga pota dan za
dnem, teden za tednom. Danes pride glasba sama k Vam, v hipu, iz najoddalnejših krajev.
Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in neizčrpno bogastvo iz glasbene umetnosti vseh svetovnih umetnikov Vam je na razpolago doma v Vaši sobi.
Dobri, moderni, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst in za vsakogar so zmeraj v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v Ljubljani na Miklošičevi cesti 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi cesti 5, poleg Uniona.
RADIO LJUBLJANA
Miklošičeva cesta S
Kai nam prinaša radio
V	ponedeljek bo salonski kvintet pripravil uro uvertur, zvečer se bo vršil prenos iz Belgrada — V torek se bo popoldne vršila valčkov« uru salonskega kvinteta, zvečer p« Ih. prenos iz Zagreb«. - V sredo zvečer se bo prenašal« opera iz Zagreba. Popoldne jia bo salonski kvintet izvajal Verdijevo uro — V četrtek popoldne bomo culi uro angleške glasbe. Zvečer bo koncertirala vojaška podim, vmes pa bo jh>I oktet Ljubljanskega Zvonu. — V petek se bo zvečer vršil po daljšem premoru koncert komorne glasbe. Sledil mu bo prenos iz kavarne »Zvezda«. — V soboto zvečer se bo vršil prenos sokoliske akademije iz Union«, nato pa koncert salonskega kvintet«.
JAVEN SIMFON. KONCERT NAŠEGA RADIA.
Za 9. februar pripravlja liuš radio velik simfonični koncert v veliki unionski dvorani. Spored bodo tvoril« predvsem domač« nato p« splošna slovanska dela. Med domačimi novitetami bo menda delo g. B. Leskovica. Koncert bo dirigiral g. ravnatelj M. Polič.
TAKSE PO RAZNIH DRŽAVAH.
V	nekem francoskem radijskem tedniku beremo neka i podatkov o taksah n« aparate v nekaterih državah. Navedli bomo številke k«r v francoskih frankih. Največ plačujejo v teh državah: V Grčiji 578 frankov, v Litvi 153 fr., v Nemčiji 143 fr., v Jugoslaviji 133 fr. (300 Din). Najmanj pa plačujejo v Belgiji, namreč samo
I 14 frankov, dalje v Italiji 15.50 fr., v Španiji 21 fr., v Rusiji z« detektor 6.5(1 fr., z« elektron-j ski. aparat 39 frankov. Po ključu Din 500 — I 133 frankov si Inhko vsnk izračuna, koliko znaša taksa v posameznih državah y naši valuti.
VEČ KMETIJSKIH ODDAJ V ROMUNIJI
Romunski radio je siklenil razširiti število kmetijskih oddaj v svojem progrumiit. Tudi naš radio se v zadnjem času lahko poshivi s k«r odličnim sporedom kmetijskega radia!
ZANIMIVA ODREDBA.
Radijski trgovci v Kanadi morajo opremiti vsnk aparat, ki ga stavijo v prodajo, z listkom, n« katerem so označene vse kazenske posledice, ki ziidenejo lastniku aparata, če nc plača takse. Cenen opomin, če ima le dosti uspeha!
BELGIJSKI RADIO BO MOČNEJŠI.
Oddajni postaji v Veltliemu, Bruxelles~ Francuis in Briucefles-Floiniind v Belgiji bosta zvišali oddajno energijo na 70 KW. Ta vest je oficielna in so o njej govorili že v Madridu. Francoski radijski tisk se p« vprašuje, čemu naj služi držuvi, ki v svoji najširši razsežnosti meri komaj 300 km, tako velika oddajna jnkost njenih postaj. To je pač zn«k splošnega tekmovali ja za moč v etru in Belgija noče utoniti. Prav pa to ni in da je ta načrt v Madridu prodrL kaže v zadostni meri njeno nepomembnost.
Cisto volneno blago
od 20'— Din naprej dobite v
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska 15.
Naročaite in čitaite „Ponedel skega Slovenca"I
Tvrdka A. VOLK
llohllana. He«lte»a ec*ta 24. un(tl oalc-oeie »trta oirmfno moko Id dreca mlevake isdelk«
Zahtevajte cenik!
Šneceriisko m koioniialno blago, umetna gnojilo, cement itd. itd.
dobavlja
Gospodarska zveza v Liublianl
Izdeiuiejose najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki Iranko.
Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. 191
KAR DE RES - DE RES!
Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane t BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLIŠEJE za naše oglase nam dobavi
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Izvršitev Je prvovrstna, materilal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992
i!
Domač! slovenski zavod ie
Vialemna zavarovalnica v Llabltanl
v lastni pa ač. ob Miklošičevi in Masarykovi cesti.
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom uredbe, b) v9« premično blago, mobuije. zvonove in enako: e) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na do ivetie m smrt. otroške dote dalje rentna in ljudska r. varovanja v vseh kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karilas*'
3.	Nezgode poedincev. društev, kolektivna delavska zavarovanja. Jamstvena in vsa moderna avtomobilska zavarovanja.
4.	Vlom, zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju.
Zavarujte sebe in svoje imetje edino pn domači slovenski zavarovalnici
H. Gamier:
Veliki dobitek
Joeefrta je nenadoma odprla vrata malega stanovanja. ki ga je našla po večmesečnem iskanju, in vsa zardela od radosti je zaklicala še s praga možu:
»Frane, Franc, avtomobil sva zadela!«
Franc, ki se je, pričakujoč ženo, zaglobril v fiitanje. je izpustil iz roke knjigo na tla in skočil na noge. Svoje začudenje je mogel izraziti zgolj z naslednjo enoedožmioo:
»Ne!«
Pred osmiimi dnevi je na nelci dobrodelni veselici brez ugovora kupil loterijski listek. Med raznimi dobitki je vzbujal največje zanimanje avtomobil.
»Kaj bi dejal, če bi ga zadela?« ga je vprašala Josefita v šali.
»Otrok!«
In glej, kakor nalašč, sta onadva zares zadeJa avtomobil.
Josefita je pripovedovala bolj s kretnjami kakor z besedami, da je zgolj po naključju prišla mimo urada loterijskega odbora baš v času žrebanja. Dvakrat so jii morali ponovili številko, preden se je prepričala, da je bila izžrebana številka ista kakor ona na listku, ki ga je držala v rokah. Povedati je morala ime in stanovanje in zdaj ni bilo treba drugega kakor iti po vozilo.
»Kako bi to reč urediti?« je vprašal mož.
Sreča. ki se je taiko nepričakovano zgrnila nanj, ga je spravljala v neko zadrego. Strojni voz, voz, ki je pesegei v njegovo življenje, ga utegne spraviti v nepriliike.
Franc in Josefita sta živela skoraj v blagostanju. Neki znanec jima je pod ugodnimi pogoji prepustil stanovanje in mnogo zasebnih lekcij, .rane, kii je bil tioejski profesor, je zatorej poleg tr-oje plače zaslužil vsak mesec še lep znesek, toi je znatno povečal njegove dohodke.
Re«. da sta bila potrosila vse svoje prihranke za dostojno opravo stanovanja, vendar pa sta že uživala radost skromnega in mirnega blagostanja.
Josefita je bila sicer v gospodinjskih poslih še premalo izikušena, vendar je kazala veliko vnemo za hišo. Mož je bil z njo docela zadovoljen in uverjen, da ne bi našel na vsem svetu žlahtnejBe in popolnejše stvari, kakor je bila njegov« dvajsetletna pkavolaaa žena.
Po sporočilu o dobittou je Franc napravSl resen obraz in rekel:
»Najboljša rešitev bi bila ta, da zopet prodamo avtomobil tvorničarjm za primerni znesek. Na ta način ...«
Ni končal stavka, ker na Josefitine vedre oči je legla senoa žalosti.
»Ali bi ga rada obdržala?« je vprašal omahuje.
Žena se ga je oklenila okrog vratu in dahnila komaj slišen: »da«.
Franc pa ji je dejal, da je treba stvar nekoliko pretehtati. Nfiune aivijennske razmere niso bile kos takemu razkošju, še manj pa za to potrebo i m strc&kcm. Bol je bi bilo ...
Toda vsi še tako tehtni ugovori niso nič izdali. Josefita je že o vsem poizvedovala. S temi poizvedbami je skušala podpreti svoj® stališče.
»Davek je malenkosten, stroj pa ne porabi skoraj nič...«
Te navedbe so bile učinkovite.
Franc je vdano a neodločno izjavil:
»Bomo videli...«
Ko sta pa zagledala lepi, lesketajoči se, sveže prepleiskani voz v dvorani tvornice, je napravit nanj tak vtis, da se ni več obotavljal.
Josefita je vzkliknila:
»O počitnicah se ne bova več vozila z železnico. Vsako nedeljo napraviva lep izlet... Taiko si boš mogel ogledati vse stare cerlkve, ki te zanimajo zaradi tvoje knjige.
Na la način je žena izrabila moževo slabotno stran. Ves teden sta delala načrte.
Franc se je dal voditi od žene ker se je bal, da bi jo prehudo razžatostil, 5e bo jo prisilil, da se odreče tisti lepi in zaželjenii igrači, jn če si je pogledal globoko v dušo, si je moral priznati, da tudii on ni taiko brezčuten spričo dobitka. Že se ga }s polaščnta neka sla. Majhni avtomobil pač ne bo kdovelraj zvišal domačih izdatkov.
»Sai je talko majčken,« je podrezala Josefita.
Jn Franc se je vdal. Saj ga bo pozneje laihko proaal, če bi bili stroški preveliki.
Medtem sta se oba učila voziti. Josefita se je vračala od vaj vsa navdušena. Svoj govor je krasita s tehničnimi izrazi.
»Postavim ga na ,drugo'... Če motor ne ,prime', tedaj so sveče umazane...«
Franc jo je rad poslušal in večkrat se je z njo razgovarj&l o trenju in o enakomernem teku pospeševalca. Ko sta avtomobili prevzela v posest, sta morala poiskati zanj garažo. Josefita je z veliko vnemo dokaziovala imetnikom garaž, kako je njen avtomobil majhen in da zavzema neznaten prostor. Toda onii niso bili njenega mnenja. Izgovarjali so se, da nimajo prostora, ali pa so zahtevali pretirano najemnino.
Josefita je tožila:
»Škoda, da ga ne morem-o imeti v salonu !<
Končno ji je uspelo najti neko novo garažo, v katero so sprejeli njen voz za mesečno najem-| mino 150 frankov.
»Nov udarec I« je vz/dihnila Josefita, odhajajoč, i Ta znesek se ji je zdel ogromen. To stvar je po-| vedala Francu, ko je ta bil dobre volje, on pa i je rekel:
»Garažo bo plačal tisti osel, ki se bo hotel učiti latinščine... Daj'poljub!«
Vse je šlo sijajno. Zdaj je bito treba dobiti še vozno dovoljenje in voz zavarovati. Prvo je bilo lahko, toda glede zavarovanja sta se dolgo posvetovala.
»Zav-arujva voz za stotisoč frankov za vse nezgode: zavarovalnina znaša samo sto frankov na mesec.
»Predrago je... Kaj, če pride pod voz kakšen generail ali pisatelj?... Taik.im osebam je treba drago plačati...«
Nato nista govorila o teh žalostnih rečeh. Franc se je pozneje spomnil, da mi naredil oporoke. Ln ko je začel pisati: »Zapuščam svoji dragi ženi.. .< so mu stopile solze v oči. To pa ni bilo vse. Josefita je hotela umreti z njim. Za tako nesrečno naključje je Frane določil za dedinjo staro teto, ki jo je videl samo trikrat na leto.
Ko sta taiko vse uredila in pripravila, sta se mogla poslužit.i avtomobila. Toda evo nezgode. Pač nista znala ravnati dovolj obzirno z očarljivim strojnim vozom. Ko sta se prvič peljala na njem, se je ustavil. Zaman sta poskušala odkriti vzrok. Tista nedelja je bila kaj neprijetna! Franc se je staknil pod vozom ter pregledoval pnevmatiko in strojne dele. medtem ko je Josefita molče in na-I mrščenih obrvi kuhala jezo proti nedostojnemu I motorju. Sedla je nn obcestni kamen In gledajoč I Franca je žalostno pomislila:
»Kot mehanik, no da... se ne more meriti
z drugimi.«
Nato sta poklicala mehanilka. Končno je bil motor popravljen, toda Franc je pomislil, da bi se z istimi stroški peljala po železnici veliko dlje Jn oelo v prvem razredu. In kdo ve, ali je motor dobro popravljen?
Zato sta iz previdnosti naročila garažnemu mehaniku, naj ga pregleda. Ta je z enim pogledom premeril delo, ki ga je bil izvršil njegov tovariš, skomiizgnil z rameni, zažvižgal in izjavil, da bi se nezgoda utegnila ponoviti. Za brezhibno delovanje stroja je bilo treba nekatere dele popraviti, druge zamenjati. Skratka, treba je bilo temeljitih popraviL
»Koliko bi to stalo?« je vprašal Franc v skrbeh.
»Petsto frantoovt«
Vdala sta se v neizibežnost. Polagoma so se topili njuni prihranki in nista si upala ugovarjati, četudi sta uvidela, da vsi izrabljajo njuno nevednost v stroki. Josefitino navdušenje je naglo pojemalo: petero konjskih sil njenega voza: petero nenasitnih krvosesov. Minilo je nekaj tednov, pa nista čutila ne želje ne potrebe po tistem sicer majhnem in dražestnem vozu, ki pa je bil občutljivejši od katerekoli nervozne ženske. Včasih se je Josefita peljala z njim po opravkih, toda bre? zadoščenja.
Ko je Franc ob koncu meseca tožiil o velikih stroških, je ona dejala:
»Vse to zaradti petih konjskih sil!«
In prišel je dan, ko je obupano predlagala:
»Kaj, če bi ga prodali?«
To je bilo laže reči kaikor napraviti. Še enkrat sta dala avtomobil temeljito pregledati, po nasvetu imetnika garaže pa sta ga dala preple-skati. Po dolgem čaikanju se je javil nekdo, ki je ponudil smešno nizko ceno. Sprejela sta jo brez obotavljanja. Ko sta tako odštela stroške, plačala najemnino garaži in plačala mešetarino posredovalcu, ju je srečni avtomobil stal šesisto frankov!
Franc je ves srečen in rešen skrbi vstopil v hišo rekoč:
»Posel je zaključen. Kaj, če bi šla z doma obedovat?
Josefita je veselo tlesknila z dilanmi. Nič več vznemirjanja, nobenih ne-zgod po cesti, konec motor jevih muhavosti. Naslonila se je možu pod pazduho in zadovoljno vzkliknila:
»Ali ne bi najela taksni avto?«