Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Naročite semensko pšenico! Ker se je na oglas glede naročila za semensko pšenico prijavilo le jako majhno število naročnikov je Kmetijska družba priskrbela le nekaj tisoč kg iz Križa pri Kamniku. Ta pšenica je prvovrstna Dipšegepjeva pšenica, ki je že udomačena v naših krajih, prilagodjena našemu podnebju ter je zelo rodovitna. Ker se za uspeh tega semena more bolj gotovo jamčiti, nego za semensko blago iz Banata, ki je vzraslo v čisto drugačnih razmerah, se priporoča kmetovalcem, da poskušajo nadomestiti svojo domačo manj rodovitno pšenico s to vrsto ter s tem zvišajo pridelek svojih njiv. Ker je letos pšenica v nekaterih naših krajih slabo uspela, na drugih jo je zopet toča uničila, svetujemo posebno takim krajem, da si jo ČlmpreJ naročijo. Cena Diošegerjevi pšenici je 12 K za kg, llustrovan gospodarski list. »Kmetovalec« izhaja 15. In zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na teto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. > Inserati (oznanila) se zaraiunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na >/1 strani 300 K, na >/« strani 150 K, na t/, strani 100 K, na «/u strani 50 K In na 'lu Strani 25 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 40 vin. najmanj pa skupaj 8 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Obseg:i Poziv 1 metovalcem. — Razkužujmo stmensko pšenico pred setvijo! — Vinogradniki pozor! — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, ie se navede vir. - ~ ------i-ii-r..i—.-■- -.--ii.i-ir! i-i ..mi -i- - .-i. -....... -. i m ■ -mrui ■„-, Št. 18. Ljubljana, 30. septembra 1920 Letnik XXXVII. v skladišču Kmetijske družbe v Ljubljani aH postavljeni na postajo v Ljubljani. Vreče mora prinesti ali doposlati vsak naročnik sam. Kmetovalci, naročite umetna gnojila za jesensko setev! Petletno vojno gospodarjenje je povzročilo, da so se naše njive, iz katerih se je vsako leto jemalo le pridelke ne da bi se skrbelo tudi za nadomestilo rastlinskih hranilnih snovi, na slednjih popolnoma izčrpale. Ker se tozadevno tudi sedaj ne skrbi za primerno nadomestilo imenovanih snovi, zato se peč ni čuditi, da so pridelki vsako leto manjši. Da Do mogoče poljske pridelke dvigniti in s tem deloma zvišati dohodke iz poljedelstva je potrebno, da svoje njive vsekakor primerno gnojimo. Ker pa z naravnimi gnojili, kakor na pr. s hlevskim gnojen:, z gnojnico in s kompostom, ne moremo dodati zemlji vseh tistih rastlinskih snovi, ki se zemlji odvzemajo s poljskimi pridelki, zato je vsekakor potrebno, ako hočemo, da bo bodoč pridelek zadovoljv, gnojiti tudi z umetnimi gnojili. Izmed umetnih gnojil ima družba sedaj na razpolaganje dušičnato umetno gnojilo — apneni dušik in fosforovo umetno gnojilo — kostni superfosfat. Cena prvemu je (v vrečah) 400 kron za q, drugemu pa (brez vreč) 320 kron za q loco skladišče v Ljubljani. Ozimnemu žitu pognojimo na težji zemlji 6—8 dni pred setvijo lehko s celo količino, to je 100 kg apne-nega dušika na ha, na lažjih zemljah pa se trosi tretjina imenovanega gnojila v jeseni, drugI dve tretjini pa zgodaj spomladi (glej Gospodarsko navodilo št. 64 »Apneni dušik"). Poleg dušika pa potrebujejo žitne rasdine tudi obilo fosforove kisline. Najprimernejša oblika, v kateri zamoremo to dodati zemlji, je super-fotfat. To umetno gnojilo pa se nikakor ne s me me šati z apnenim dušikom, zato se sme s superfosfatom gnojiti šele 10 dni po trošenju imenovanega dušična-tega gnojila, kajti drugače se lehko raztopljiva oblika fosforove kisline v superfosfatu izpremeni v težko razto-pljivo kemično spojino, ki je vsled tega tudi rastlinskim koreninicam manj dostopna. Za ozimno žito se uporablja 150—200 kg superfosfata za ha. - Dasiravno so cene umetnim gnojilom zelo visoke, vendar pa je tozadeven trošek z večjim pridelkom gotovo vsakokrat dobro poplačan. Razkužujmo semensko pšenico pred setvijo! S težavo krije danes naš kmetovalce produkcijske stroške poljskih pridelkov, kajti vsled vojnega kmetovanja izčrpana zemlja, zahteva dobro, vsestransko obdelovanje in gnojenje, ako hočemo, da nam dado kulturne rastline zadovoljiv pridelek. Imenovano obdelovanje in gnojt nje zemlje pa je združeno z visokimi stroški, katere naš kmetovalec deloma omeji le s šestnajst in večurnim lastnim delom in delom s/oje rodbine. Bliža se čas ozimne setve, s katero se izroči materi prirodi na milost in nemilost bodeči žitni pri-dtkk. Ta pridelek pa je odvis;n nadalje poleg vremenskih razmer v veliki meri tudi od raznih bolezni, ki se žalibog na rastlinah vsako leto vedno bolj in bolj razširjajo. Ker je pšenica letošnje leto znatno trpela vsled napadenja po smrdijivi snetjavosti, katero povzročata glivi Tilletia tntlci in T. laevis, zato je potrebno, da skušamo isto po možnosti zatirati. Škoda, ki jo povzroča snetjavost, je ogromna in doseže včasih 20—30%. v nekaterih krajih in kt'ih celo do 50% pridelka, kar pomenja, da se pridela na hektarju za petino, tretjino ali celo za polovico manj žita, kakor pa bi ga bilo mogoče pridelati iz dobrega, zdravega in pred setvijo razkuženega semena. Oku-ženje se širi na ta način, da se snetjavo žitno zrnje pri mlatenju zmečka. S tem se oproste trosi sneti, ki se s sememom samim ali pa z gnojem iz snetjave slame prenesejo na polje, kjer potem vzkale in napadejo vzkaleno žitno rastlino. V okuženi žitni rastihii se snet razrase ter dospe končno luii v klas, kjer uniči razvijajoče se zri;je. Da vsaj deloma omejimo ogromno gospodarsko Škodo, ki jo povzroča ta rastlinska bolezen, je potrebno snet temeljito zatirati. To se lehko doseže z razkuženjem semenskega žita pred setvijo. Kot tozadevna razkuževalna sredstva se uporabljajo razne kemične snovi, v katerih se namaka ali pa izpira semensko žito. Kot dobro učinkujoče razkuževalno sredstvo so: modra galica, Uspulun, formalin i. t. d. K r pa je izmed navedenih sredstev dobiti sedaj le modro galico, ki jo ima v zalogi družba, hočem omeniti uporabo iste v svrho razkuženja žitnega semenja. Za razkuženje žitnega semenja se uporablja 1 % raztopina modre galice. To dobimo na ta način, da raztopimo v primerni posodi (kadi) v 10 litrih tople vode 1 kg modre galice. Ko se ta popolnoma raztopi, dopolnimo to zmes z mrzlo vodo na 100 litrov, ter imamo na ta način 1 % raztopino. Pred namakanjem semenskega žita v 1% raztopini modre galice izpiramo žito najpreje pet minut v mrzli čisti vodi. V to svrho vzamemo primerno leseno posodo (kad), kamor vlijemo približno 20 litrov čiste vode in nasipljemo 15 do 20 kg žita, ter ga v tej vodi temeljito izperemo. Vse snetjavo in slabo zrnje ter druga nesnaga splava na površje in se s primernim sitom odstrani. Ko smo semensko žito dobro oprali, izpustimo vodo pri dolnji s sitom opremljeni odprtini posode. V slučaju, da je žito zelo snetjavo in tudi sicer zelo umazano, je potrebno, istega vsekakor ponovno oprati. S čisto vodo oprano žito nasipljemo nato v koš, ki je v notranjosti prevlečen z redkim blagčm (vrečami). Ta koš s semenskim žitom potopino v že prtje v kadi ali pa sodu pripravljeno 1 % raztopino modre galice. V njej žito temeljito z rokami izpiramo, ker bi pri samem nakanju ne prišlo seme zadostno v stik z razkuževalnih sredstvom. Nesnaga in snetjavo zrnje, ki plava na površju ratzopine, se odstrani podobno, kakor je bilo preje omenjeno. Po preteku petih minut dvignemo koš s semenom iz raztopine, pustimo raztopino odteči, nakar ga obesimo na primerno mesto, da se ode .di. Nato seme razprostremo v tenki plasti po čistem, preje z modro galico razkuženem prostoru, kjer ga pustimo posušiti. Tako seme je potem pripravljeno za setev. Na navedeni način razkužitimo vse za setev določeno seme. Uporabljeno tekočino modre galice je po vsakokratnem namakanju dopolniti z novo. Pri enkratnem namakanju se uporabi 1—2 litra raztopine. Ako je biio seme pred razkuženjem dobro oprano s čisto vodo, potem se lehko v eni in isti raztopini razkuži (uporabljeno raztopino je seveda vsakokrat dopolniti) 100—200 kg semenskega žita. Za to količino se uporabi 30 litrov raztopine. Ako pa je žito vsekakor preveč snetjavo, potem je raztopino seveda preje obnoviti. Razkuženo in posušeno žito nasipljemo v suhe vreče, ki so se preje namakale dve uri v 1 % raztopini modre galice. Razkuženo seme, ki bi nam mogoče po setvi ostalo, ni porabno za hrano ali pa za krmo. Stroški za razkuženje so malenkostni, ako primerjamo na drugi strani dobiček, ki ga imamo v zvišanem pridelku žita. Če računimo, da se na ha zaseje 200 kg pšenice in se v svrho namakanja iste uporabi pol kilograma modre galice, potem se zvišajo stroški mogoče na 10 K. Ako pa primerjamo, da se nam pri uporabi razkuženega setvenega blaga zviša pridelek na ha najmanj za 50 kg, potem je razvidno, da je tozadeven trud in trošek za razkuženje gotovo dobro poplačan. __Inž. Tavčar. Vinogradniki! Pozor! Trgatev se b'iža in s tem vprašanje vinskih cen za letošnji pridelek. Še menda nikoli ni vladala v tem oziru tolika nejasnost, kak«r ravno letos. Vinska trgovina popolnoma počiva vsled valutnih in drugih razmer, in pravzaprav nimamo, razen za letnik 1917, nobenih vinskih cen, ker se nič ne proda in nič ne kupi. Poročila o letošnji trgatvi, to se pravi, glede pričakovane množine vina, ki se nahajajo semtertje v časnikih in se lansi-rajo od gotove strani, iz več ali manj sebičnih namenov, so popolnoma netočna in se puščajo v svet le, da se ljudstvo zmede. Zatorej mi naj bo dovoljeno tukaj izrečno pov-dariti, da so vse vesti o obilosti pričakovane trgatve neresnične, in da bo letošnja vinska letina, kar se tiče skupne množine pridelka, komaj dosegla lansko letino, to je, da jo bo prištevati slabšim vinskim letinam. Že nastavek grozdja spomladi ni bil, kakor se je splošno trdilo, bogat, temveč! kvečjemu srednji. Med cvetom je odpalo vsled slabega, deževnega vremena tudi dobra četrtina in od ostalega se mora odra-čuniti škoda, ki so jo povzročili oidij, peronospora in druge uime in ki znaša najmanj 40—50 ®/„. Končni uspeh trgatve znal bi torej biti četrtina od spomladi pričakovanega pridelka. Razmere na Hrvaškem so slične; v Slavoniji in Vojvodini nekoliko boljše. Pa tudi v zadnjih dveh ne pričakujejo bogve kako bogate vinske letine, temveč le srednjo. V očigled temu dejstvu in ker nikakor ni pričakovati količkaj znatne nadprodukcije, je izključeno, da bi vinske cene znatno padle. Vinogradniki se torej svarijo in opozarjajo, da naj se nikar ne prenaglijo z odprodajo letošnjega vinskega pridelka. Padanje ' vinskih cen, kakor se nam to skuša natvesti, istodobno, ko gre vse drugo na kvišku, ko cene vseh predmetov in potrebščin vedno naraščajo, ni naravno in vzdržljivo. Gre se le za lehko prozoren manever, kakor se ga je tudi opazovalo večkrat v normalnih časih pred trgatvo. Vinogradniki! Ne nasedite tem limanicam ter počakajte z odprodajo do par tednov po trgatvi, dokler se dobi pregled čez dobljene množine in se razmere nekoliko ne ustalijo. Vinogradniki, ki nimajo potrebne posode, naj si jo izposodijo od onih, ki jim take preostaje. Posestniki prazne posode naj pomislijo, da bodo sokrivci padanja vinskih cen in da škodujejo samemu sebi, če posode, ki je sami re potrebujejo, drugim ne prepustijo in jih na ta način primorajo prodati vino za vsako ceno. Vinarske in kletarske zadruge! Priskočite na pomoč onim posestnikom, ki nimajo svoje posode! Odkupite jim vino proti gotovi naplati in poznejšemu obračunu! Storite svojo dolžnost v interesu posameznih kakor tudi v občem interesu! Vinogradniki! Če hočete doseči cene za letošnji pridelek, ki b >do v primernem razmerju z današnjimi ogromnimi pridelovalnimi stroški, je neobhodno p©-trebno, ne samo, da se ne prenaglite pri odprodaji, temveč da posvetite tudi kakovosti pridelka čim večjo pažnjo. Kakor veste, je povpraševanje po boljšem vinu zelo veliko in se ponujajo za tako zelo visoke cene. Letnik 1917. je takorekoč izčrpan. Letnika 1918. in 1919., ki se še nahajata deloma v naših kleteh, prideta-pri tem komaj v poštev, ker njiju kakovost ne odgovarja. Zatorej ima letnik 1920., ki obeta pod gotovimi pogoji izborno vinsko kapljico, najboljše šanse za odprodajo po dobrih cenah. Le razmere je treba izkoristiti. Razvitek grozdja je letos, kakor je znano, zelo neenak. Na enem in istem trsu se nahaja često skoro zrelo grozdje, poleg napol zrelega in popolnoma zelenega, kakor tudi poškodovanega več ali manj po oidiju. To bi skupaj potrgano ter sprešano dalo le vino slabše kakovosti, kakršnega že itak imamo dovolj po kleteh izza zadnjih dveh let. Če pod danimi razmerami hočemo doseči boljšo kakovost, se pred vsem ne smemo prenagliti s trgatvo, to se pravi, čakati moramo ž njo, dokler dozori večina grozdja. Nikakor torej pričeti s trgatvo še ta mesec, kakor se namerava! S tem pa ni rečeno, da ne bi smeli grozdja, ki gnjije ali se vsled pokanja suši, poprej potrgati ali, kakor se pravi, pod-birati. Ravno narobe! Podbiranje se priporoča povsod in je nadaljnemu razvoju ostalega grozdja le v korist, če se bolno grozdje čimpreje odstrani. Z glavno trgatvo je pa, kakor že rečeno, pričeti šele, ko dozori večina grozdja v vinogradu. Pri tem je porezati najprej vse lepo, popolnoma dozorelo grozdje. K zrelemu grozdju spada tudi nagnito grozdje, če ni napadeno po zelenem plesnivcu. Navadna gniloba zrelega grozdja je namreč takozvana „žlahtna gniloba", o čemer se lehko prepriča vsakdo, če tako jagodo pokusi in jo najde sladko ter prijetnega okusa. Ravno to grozdje daje najboljšo kakovost! — Ostalo, manj dozorelo grozdje, in grozdje, ki zeleno, ozir. napol zrelo gnije, ozir. je vsled oidija močno bolno, pa se pusti pri glavni trgatvi viseti in se šele potem potrga, spreša in spravi. Na ta način dobimo tri vrste vina, in sicer: 1.) pod-birino (iz gnilega in po oidiju napadenega grozdja), 2.) vino iz lepega grozdja in 3.) vino iz nezrelega slabšega grozdja. Prvo in zadnje se spravi skupaj, in daje več ali manj okusno in zdravo pijačo za domačo rabo, ozir. tudi prodajo za lokalne potrebe. Srednje tvori kvalitetno vino in je glavni zaklad vinogradnika. Srednjim in večjim vinogradnikom se priporoča, da trgajo in prešajo tudi posamezne grozdne vrste posebej ali vsaj po dve taki skupaj, ki se obojestransko v svojih lastnostih spopolnite, kakor n. pr. burgundec ali rulandec in silvanec, silvanec in drobna ali laška graševina, laška graševina in žlahtnina itd., in narede sortna vina, po katerih bo še večje povpraševanj?. Naprava sortnih vin se priporoča odslej tudi takim vinogradnikom, ki majo mešane nasade. Saj se i ak najdejo dandanes povsod delavci, ki poznajo posamezne vrste in se jim to delo lehko prepusti. Zamude in nekoliko večjih stroškov, ki nastanejo vsled sortiranja, pa se naj nihče ne ustraši. Ti mu bodo skoz boljše cene, ki jih bo dosegel vsled sortiranja, bogato povrnjeni. Vinogradniki! Enkrat za vselej vam bodi povedano: »časi, ko se je dalo prodati vsako čmigo za dobro vino, so minuli! V Jugoslaviji se bodo dala prodati za primerne cene le kvalitetna vina. Največji vpliv na kvaliteto vina pa ima umno sortiranje grozdja prt trgatvi in umno kletarenje. Posvečajte torej trgatvi in sortiranju posebno pažnjo! Navadite se tudi umno kletariti ter ne zabite nikoli, da tvori snaga tri četrtine umnega kletarstva!" Slednjič se občinska zastopstva vinorodnih občin (gg. občinski predstojniki) nujno naprošajo, objav'ti ta razglas na običajen način ter v interesu vinogradnikov ukreniti potrebno, da se v občini izvoli odbor, ki raj stopi z drugimi merodajnimi krogi okoliša v dotiko ter določi povprečne stroške pridelovanja enega litra vina v dotičnem okolišu, ozir. minimalno ceno za letošnje vino, izpod katere se vinogradnikom priporoča, vina ne prodajati! Za vinarski in sadjarski odsek Maribor Kmetijske družbe za Slovenijo: Vinarski ravnatelj Puklavec. VPRAŠANJA in ODGOVORI. Na vaa kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko dražbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca", as načelno odgovarja le v .Kmetovalcu*. Odgovori, ki so splošno pomčnl, se uvrste med .Vprašanja ln odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edimole na vprašanja, ki so podpisana ■ celim imenom brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnim črkami, s* vržejo v koš. V .Kmetovalcu" ae pri vprašanju nikdar ne natisi t vprašalčevega Imena, ampak vedno le pričetne črk« Imena in kraja. Redno s* » vsaki številki odgovori Ie na tista vprašanja, ki so prišla vsa| 4 dni pred izdajo Usta; na pozneje .došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj teli odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, ie ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če so pismu priložene 4 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zaklmdu. Zadnje slasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajt arednlštvo nt more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva. Vprašanje 76. V zimskem času silno primanjkuje v našem okraju kmetovalcem krme, vsled česar znatno trpi živina, kateri se poklada večinoma le slama. Ker pada vsled tega v tej dobi tudi mlečnost živine, pripisujejo kmetovalci ta pojav slabi goveji pasmi. Domnevam, da mora tako krmljenje vplivati vsekako tudi na mleko, zato vprašam, kakšen vpliv ima slaba krma na kemično sestavino kravjega mleka? (K. L. v M.) Odgovor: Kravje mleko vsebuje okroglo 87 % vode, 3'5% tolšče, 3-5% beljakovin, 4-6% mlečnega sladkorja in 0'75% mineralnih snovi. Vse te snovi dodamo telesu potom krme, zato je jasno, da mora imeti krma tudi primerno količino vseh teh snovi. Da je od krme odvisna mlečnost živali, to uči stara izkušnja, na katero se naslanja tudi znano pravilo, da »krava pri gobcu molze«. Pogledamo li kemično sestavino slame, vidimo, da ista vsebuje v pretežni večini le težko prebavljivo vlaknino, zato taka krma nikakor ne more dati živali tistih snovi, ki jih potrebuje za svoj življenski obstanek, za telesni raivoj in končno za delo in tvorbo mleka. O vplivu krme na sestavino mleka so se delali zlasti tekom vojne dobe razni poizkusi na fiziologičnih zavodih v Nemčiji, Franciji in Ameriki ter se je dognalo, da vsebuje kravje mleko od živali, ki so dlje časa vezane na krmo, sestoječo v pretežni večini le iz bore slame, manj beljakovin in rudninskih snovi in le nekoliko več sladkorja. Ta važna iz-prememba sestavine mleka nastopa vsekakor vsled nezdravega delovanja vsega živalskega telesa, ki je vezano na nezadostno in na važnih hranilnih snoveh pomanjkljivo krmo. T. Vprašanje 77. Kakšna zemlla in podnebje sta najprimernejše za gojitev 6vsa? (H. K v J.) Odgovor: Oves zahteva na padavinah obilno in srednje toplo podnebje, kjer je omogočeno, da se spomladi lehko čimpreje začne s setyijo in kjer jeseni ne nastopajo zgodnji mrazi. Pridelek ovsa je v veliki meri odvisen od vlage zemlje v času stebelenja rastline, zato so tudi lehko bolj suhi kraji primerni za gojitev ovsa, samo, ako je v juniju dovolj padavin. Glede. kakovosti zemlje je omeniti, da razen na suhih peščenih in apnenih zemljah uspeva oves tudi dobro na vseh drugih zemljah. Peščena zemlja v splošnem ni neugodna za oves, kajti rast imenovane rastline je odvisna od vlage, ki se v krajih z večjimi padavinami nudi tudi peščeni zemlji. Oves dobro uspeva tudi na barjasti kakor tudi na novo orani zemlji. V splošnem so za oves najprimernejše srednje težke, apno vsebujoče in primerno vlažne zemlje. Sicer je pa zadovoljiv pridelek ovsa odvisen v veliki meri tudi od pravilnega obdelovanja in gnojenja zemlje, umnega kolobarjenja in končno od podnebnim razmeram odgovarjajoče vrste ovsa. T. Vprašanje 78. Že več let gojim osinasto pšenico, ki sem jo kupil od nekega trgovca za originalno češko semensko blago. Letošnje leto sem opazil, da je skoraj polovica pšeničnih rastlin brez osin. Kaj je vzrok, da je osinasta pšenica izgubila osine? (Z. I. v B.) Odgovor: Vzrok, da se je med osinastimi pšenič-nimi rastlinami pojavilo skoraj polovico pšenice-golice, je najbrže sledeči: Osinasta semenska pšenica, ki ste jo kupili od dotičnega trgovca, je bila najbrže mešana tudi s semenom pšenice-golice, ki v Vašem vlažnem kraju vsekakor dobro uspeva. Ker semensko blago gotovo vsako leto dobro čistite in sortirate ter samo prvovrstno seme uporabljate za setev, zato je mogoče pšenica -golica, ki je bila pač kakovostno boljša, kakor pa osinasta pšenica, prišla vsako leto med semensko blago ter se na ta način razmnožila. Sicer je dokazano, da osinasta pšenica, pre-nešena v kraje s popolnoma drugimi podnebnimi razmerami, lehko tekom let izgubi deloma osine; ker pa ta pojav za Vaš okraj gotovo ne pride v poštev, in ker je tudi izključeno, da bi Vi prvotno sejali bastardirano (križano) pšenico, to je pšenico, ki bi morala biti križana z osinasto pšenico in golico, zato si Vaš slučaj lehko razlagamo le na prvotno imenovani način. T. Vprašanje 79. V pohištvu kakor tudi v hišnem tra-movju je polno lesnih črvov, zato vprašam, kako naj zatiram lesne črve? (F. G. v J.) Odgovor: Najboljša sredstva v svrho zatiranja lesnega črva v pohištvu so petrolej, bencin, terpentinovo olje, tetraklorov ogljik in žvepljov oglik. Ker so slednje imenovana sredstva, kakor tudi bencin, zelo lehko vnet- ljiva, zato je vsekakor paziti, da ne pridejo v dotiko z ognjem. Od imenovanih mrčesov napadeni del pohištva se položi tako, da so lesene ploskve, v katere hočemo spraviti razkuževalna sredstva, vodoravne. Z imenovanimi sredstvi se potem namaže te dele, ki pridejo tozadevno v pcštev, ali pa se tekočina vlije naravnost v luknjice, zlasti ako se uporab'ja sredstva, ki hitro izhlapevajo, kakor n pr. bencin, tetraklorov ali pa žveplov ogljik. Stavbni les pa obvarujemo pred napadenjem s strani imenovanega črva s tem, da ga ponovno namažemo s katranom. T. KMETIJSKE NOVICE. Stanje vinogradov v avgustu. Stanje vinske letine se v mesecu avgustu ni veliko izpremenilo. Oidij se je še nekoliko razširil in tudi toča je v nekaterih krajih trsje nanovo oškodovala. Razvitje in zoritev grozdja povoljno napreduje. Stanje vinogradov je označiti s štev. 3—4. Uspeh nakupovanja plemenske govedi za črno goro v Sloveniji. Nakupovanje plemenske govedi za Črno goro se je gladko in lahko izvršilo. Nakupilo se je 45 bikov, 290 junic in 58 krav, vsega skupaj torej 393 glav- Kupovala se je enobarvna živina, in sicer ju-nice nad enim letom, mlade krave do petega leta in biki od enega do dveh let. Nakup se je izvršil meseca avgusta in septembra, in sicer nalašč v ta namen sklicanih plemenskih sejmih v krajih, kjer imamo dobro in za pleme sposobno živino. Vsak plemenski sejm je bil združen s posredovanjem živinorejskega nadzornika, ki je opozarjal in bodril živinorejce na enotno in smotreno delo v prihodnjosti. Nakladalo se je na sledečih postajah: Ribnica, Dobrepolje, in Stična na Dolenjskem; Št. Jur ob juž. žel., Laško in Rečica na Paki na Spodnje Štajerskem in Sinčaves na Koroškem. Dr. A. Breznik: Slovenski pravopis, založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 12 K, strani 104. Od našega najboljšega jezikoslovca je izšla knjižica o slovenskem pravopisu, ki vsebuje sledeče točke: O rabi velikih in malih črk, o razlogovanju, o pisavi sestavljenih besed, o rabi naglasnih znamenj, ločila in kratice. Na koncu je dodan še slovar posebno takih besed, ki se ne smpjo rabiti, in ki si jih je ogibati zaradi tujega izvora. Latins' e in grške besede moramo sčasoma tudi nadomestiti s slovenskimi ter so jim v ta namen pridodani slovenski izrazi. Priporočati je to knjižico vsem onim, ki pišejo slovenski, da se ravnajo po v njej navedenih predpisih. Letošnja letina. Ministrstvo za fnance je zbralo podatke o letošnji letini v Jugoslaviji. Na podlagi teh podatkov znaša letošnji pridelek pšenice 120.000 vagonov, ovsa 100.000 vagonov. Tudi koruza kaže sedaj zelo dobro in obeta zelo dobro letino. Navzlic temu cene žitu rasejo, ker upajo banke in židovski veletržci na močen izvoz. Kmet - pridelovalec pa od teh visokih cen itak ne bo imel dobička, ker je bilo večino pridelka prodanega že na njivi tedaj, ko so bile cene še nizke. Znano je, da so večje tvrdke z šitom in banke pokupile letino celih pokrajin še na polju in celo pšenico po 300 K za 100 kg, sedaj pa zahtevajo zanjo že 820 K. Potem bod) konsumenti zvračali krivdo na kmetovalce, da ti odirajo. Proti pravim oderuhom pa se ne upa nastopiti niti vlada. Slovenija, ki bo morala uvoziti na tisoče vagonov pšenice in drugega žita za prehrano svojega prebivalstva, bo zopet močno udarjena. Naš kmet, ki mora kupovati drago moko, svoje živine pa ne more oddati ali pa le za nizko ceno, bo zopet prisiljen iskati si potrebnega kapitala v posojilnicah. Re6, lepi izgledi za prospeh kmetijstva v Sloveniji! _ URADNE VESTI. Kmetijske druZbe za Slovenijo. Občni zbori podružnic. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo je v svoji seji dne 16. septembra t. 1. sklenil, da se imajo vsi občni zbori podružnic vršiti najtesneje do 16. novembra t. 1. ter je na njih izvoliti zastopnike za družbeni občni zbor. Prvi občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil v sredo, 29. decembra t. 1. Podružnični občni zbori, ki se bodo vršili po tem roku, ne bodo smeli voliti delegatov za družbeni občni zbor. Izjemo bodo tvorile samo one podružnice, ki jim je glavni odbor na podlagi kake pritožbe o nepravilni vrŠitvi prejšnjega občnega zbora naložil, da morajo sklicati nov občni zbor po gori označenem roku. Vse pritožbe o nepravilnosti občnih zborov od strani odbora ali od strani udov se naj dostavijo kmetijski družbi tekom 8 dni po občnem zboru, najkesneje pa do 24. novembra t. 1., da more glavni odbor o njih sklepati in razsoditi. Na pritožbe, vložene,po tem roku, se glavni odbor ne bo oziral. Nadalje je glavni odbor v svoji seji sklenil, da je točko 6 § 31. družbenih pravil, ki se glasi: »Število udtv, ki je merodajno za volitev zastopnikov, se ravna po številu onih podružničnih udov, ki so vplačali udnino do jo. junija t. /., ko je sklican družbeni občni zbor", razumeti tako, da imajo pravice pravih udov le tisti udje, ki so vplačali udnino do 30. junija t. I. Po tem dnevu pristopivši udje Kmetijske družbe nimajo torej nikake pravice udeleževati se občnih zborov podružnic, ne na njih glasovati, voliti in ne biti voljeni. Načelništvo ima dolžnost opozoriti ude tamošnje podružnice o tem določilu glavnega odbora. Odbor podružnice ima tudi presoditi, kateri udje podružnice so pravi, kateri podporni, pri čemer se je strogo držati § 4. družbenih pravil. Juridične osebe, to so razne korporacije (zadruge, društva) oskrbništva posestev, šole, županstva, župnije itd. ne morejo biti pravi udje Kmetijske družbe, ampak se jih mora smatrati le kot podporne ude, ki nimajo pravico glasovanja. Glede razpisa občnih zborov podružnic določuje § 30. družbenih pravil, da ima v ta namen načelnik sklicati odborovo sejo, na kateri se sklene dan, uro, kraj in spored občnega zbora. Sele na podlagi sklepa podružničnega odbora skliče načelnik občni zbor s tem, da družbenemu glasilu »Kmetovalec« dopošlje vabilo, ki mora biti objavljeno najmanj 14 dni pred občnim zborom. Za ta rok je merodajen dan, ko izide »Kmetovalec«, torej vsak 15. in zadnji dan meseca, nikakor pa ne dan, ko pošta dostavi udom »Kmetovalca«.*) Priporoča se, da vsak načelnik razen objave v «Kmetovalcu«, rarglasi občni zbor tudi po načinu, ki je v tistem kraju v navadi: v cerkvi, pred cerkvijo, v šoli ali z lepaki. V vabilih naj bo natančno označen dan, ura, kraj in spored občnega zbora. Občni zbor podružnice se vrši pravilno, če je prisotna najmanj petina pravih udov podružnice. Predsednik ugotovi sklepčnost. Pri podružaicah z manjšim številom udov se priporoča da predsednik prečita vse ude in ugotovi njih prisotnost. *) Uredništvo »Kmetovalca" mora imeti najmanj pet dni pred izidom dotične številke lista v rokah vabilo podružnice, če naj bo to objavljeno v tisti številki. Glasovati mora vsak ud osebno. Glasovanje po zastopnikih je nedopustno. Pri volitvah odbora ali zastopnikov za družbeni občni zbor se glasuje z glasovnicami. Kmetijska družba za Slovenijo. Seja glaTnega odbora Kmetijske družbe za SloTenijo dne 16. septembra 1920. Sejo je vodil družbeni predsednik gosp. poverjenik Jakob Jan; navzoči so bili podpredsednik gosp. Zurc in odborniki gg.: Četne, Dimnik, Hladnik, Hočevar, Lovrač, Rechbach in Vehovec. Od odbornikov bivše Štajerske se je udeležil seje gosp. dr. Verstovšek. Seji je prisostvoval družbeni tajnik inž. Rado Lah. Ob V21 lih dopoldne je otvoril g. predsednik sejo, ugotovil sklepčnost ter pozdravil vse navzoče, nakar je podal poročilo predsedništva. Pri tem je omenil, da je prišlo s strani udov na glavni odbor več pritožb glede vrednosti, ki so se vršile pri podružničnih občnih zbo ih. Nekaj časa je predsedstvo samo reYevalo tozadevne pritožbe, ker so pa te postale vedno b lj zamotane, se je odločilo, predložiti jih glavnemu odboru v končno rešitev. Nadalje je predlsgal, naj se vsi občni zbori podtužnic vrše do 16. novembra t. 1. ter se naj rok za vlagarje pritožb glede nepravilnosti podružničnih občnih zborov določi do oserfi dni po vsakem podružničnem občtcm zboru. Na podlagi daljše debate je sklenil glasni odbor sledeče : Vse podružnice, ki dosedaj niso imele občnih zborov, jih morajo izvesti najkesneje do 16 n-vembra t. 1. ter na njih iz.o'iti zastopnike za družbeni c bčni zbor. Občni zbori, ki se bodo vršili po tem roku, budo neveljavni, in na njih izvoljeni delegatje, ne bodo pripuščeni na družbeni t bčni zbor. Tozadevno izjemo bod» tvorili le oni občni zbori, ki jih bo določil glavni odbor vsled nepravilne vršitve prejšnjega. Vse piitožbe o nepravilnosti podružničnih občnih zborov se morajo tekom osmih dni p» občnem zboru vložiti pri družbi Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil v sredo, 29. dcembra t. 1. Z rzirom na to, ker je bilo do cdborove seje pri družbi vloženih šestnajst pritožb proti nepravilnostim, ki so se vršile pri podružničnih občnih zborih, je pooblastil glavni odbor, ker je njemu rešitev v kra'ko odmerjenem času odborove seje nemogoča, ožji odsek, ki naj defi-nitivno reši vse spore in v prihodnji odborovi seji o rešitvi poroča. V imenovani odsek so bili izvoljeni sledeii odborniki: Jan, Kalan, Černe, Dimnik in dr. Verstovšek. Poročilo tajništva. Od zadnje odborove seje se je vršilo delovanje Kmetijske družbe v navadnem okviru ter je obstojalo v nabavi in razdelitvi različnih gospodarskih potrebščin, v strokovnih predavanjih družbenega strokovnega uradništva, v reševarju raznih dopisov itd. Družbeni tajnik se je nadalje udeležil nekaterih premo-vanj konj in goveje živine. Prisostoval j« tudi pri zborovanjih pri Centralni upravi, Obuvalnici, Poslovalnici za delo in pri nekaterih enketah. ki jih je sklicalo poverjeništvo za kmetijstvo. Poverjeništvo za kmetijstvo je priredilo 5 tedenski gospodinjsko-nadaljevalni tečaj za ljudsko-šolske učiteljice na družbeni gospodinjski šoli v Marijanišču in poverilo vodstvo tega tečaja vodstvu te gospodinjske šole. Pri predavanjih je sodelovalo tudi stfokovno družbeno uradništvo. Glede nepravilnega postopanja carinarskih obiasti je družba vložila na delegacijo financ v Ljubljani kakor tudi na ministrstvo za finance v Beogradu več protestov, ki so pa bili vsi žalibog brezuspešni, V svrho pospeševanja poljedelstva v Sloveniji, se je Kmetijska družba obrnila na kmetijske šole, da se tam izvedejo razni poizkusi glede gnojenja z umetnimi gnojili, glede gnojenja z umetnimi, glede oranja in slednj č glede priskrbitve in izbite semenskega žita domačih vrst. Umetna gnojila so se v zadnjem času vsled visoke cene le malo naročavala. Izmed imenovanih ima sedaj družba na razpolaganje: apneni dušik, superfosfat, kostno moko in roženo moko. Upati pa je, da se bo še to jesen dobilo večjo količino kalijevih umetnih gnojil. Nabava modre galice. Glavni odbor je pooblastil predsedstvo, da ta čimpreje lehko sklene kupno pogodbo glede modre galice. Slednja bo z ozirom na vedno naraščajoče cene drugo leto vsekakor dražja kakor pa lansko leto. Semensko blago. V svrho priskrbitve semenskega žita za svoje ude, se je družba pravočasno obrnila na razne tvrdke na Hrvaškem, od koder je sicer dobila več ponudb, ki jih pa z ozirom na visoko ceno semenskega blaga nikakor ni mogla potrditi. Vsled tega se je v »Kmetovalcu« objavil razglas, da se bo semensko blago naročilo le v tem primeru, če bo naročil vsaj za en vagon. Dosedaj je družba kupila pol vagona pšenice Dioszeger od oskrb-ništva graščine Križ pri Kamniku. To pšenico oddaja po 12 K za kg. K tej točki tajniškega poročila je pripomnil gosp. dr. Verstovšek, da naj skuša delovati družba na to, da se bo v bodoče lehko doma pridelovalo potrebno se-rrensko blago, nakar je pojasnil tajnik, da je tozadevno že vse v teku, ter da je letošnje leto napravila družba poizkuse s 6 vrstami pšenice, s 4 vrstami rži, s 4 vrstami ovsa in z ajdo, da se s tem preizkusi, katere vrste bodo, upoštevajoč pri tem tudi kvanti'ativen in kakovosten donos pridelkov, najprimernejše za naše podnebne razmere. Ker je za tozadeven izbir upoštevati krajevne podnebne razmere, zato je družba pozvala tudi kmetijske šole, da sodelujejo v tej smeri. G. predsednik je poročal, da je poverjeništvo za kmetijstvo dalo za rastlinogojstvo izobraziti strokovnjaka, ter da se skuša že sedaj dobiti v ta namen primerno posestvo. G. Lovrač je pripomnil, da naj skuša družba priskrbeti pravi ribniški fižol. (Dalje prihodnjič.) Poziv vsem kmetijskim podružnicam. Razne podnebne razmere, kakovost zemlje kakor tudi splošno gospodarsko stališče posameznih okrajev povzroča, da se prideluje v teh razne vrste poljskih rastlin. Ker izkušnje uče, da se ena rastlinska vrsta na pr. pšenica ne sme gojiti po več let zaporedoma na eni in isti njivi, sicer se vsako leto bolj manjšajo prid«lki, zato je potrebno, da posamezne rastlinske vrste letno menjamo. Le na ta način se lehko zemlja ohrani v ugodnem stanju, nakar se potem najbolj gospodarsko izčrpavajo v zemlji se nahajajoče rastlinske hranilne snovi. Tako se na pr. po nekaterih krajih goji na eni in isti njivi eno leto okopavine, drugo leto jaro žito, tretje leto detelja, četrto leto ozimno žito, peto leto sočivje in okopavine šesto leto ozimno žito, nakar slede zaporedoma letno vse navedene rastlinske vrste. Tako menjavo rastlin na eni in isti njivi imenujejo kolobarjenje Ker je potrebno, da imamo, z ozirom na pospeševanje poljedelstva, pregled črez razne načine kolobarjema, ki so razširjeni v Sloveniji, zato se naprošajo načelništva kmetijskih podružnic, da javijo čimpreje Kmetijski družbi vrste poljskih rastlin in načine kolobarjenja (menjave), ki so splošno razširjeni v dotičnem podružničnem oko'išu. Naredba osrednje vlade glede izvršitve določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino iz člena 166. tpga zakona. Oprostitve od trošarine. Trošatine oproščeno je načeloma samo vino, vinski mošt, sadno vino in sadni mošt lastnega pridelka, kolikor se poiabi v niže navedene namene v katastralni občini, kjer se je pridelalo. V ozira vrednih primerih, ako je na priliko producent vinogradnik ali poljede'ec po poklicu, pa sme nadzorništvo državne užitnine po svobodnem preudarku razširiti oprostitev tudi na vino (vinski m^-št, sadno vino, sadni mošt), pridelano v drugi občini. Vino iz jagod, sladno vino in medica se ne puščajo nikomur trošarine prosto. Oproščen je samo pridelek pijač, navedenih v prvem odstavku, ki se porabljajo za lastno hišno potrebo in za delavce, zaposlene v vinogradniškem ali poljedelskem obratu poljedelčevem, in sicer v množini, ki jo sporazumno s poljedelcem določi pristojni užitninski urad, oziraje se na število rodbinskih članov in ob>eg vinogradniškega (poljedelskega) obrata. Načelno je določena kot največja množina vina in vinskega mošta, ki se pušča trošarine prosta: a) od hektara vinogradov 300 litrov, b) „ „ njiv 50 „ c) „ „ travnikov 50 „ Sadno vino in sadni mošt se vpoštevata pri tem v razmerju proti vinu in vinskemu moštu kakor 4:3. Vino, ki se pusti prosto trošarine za hišno porabo ia za poljske delavce, mora biti ločeno od vina, ki je namenjeno za prodajo. Dalje je oproščeno trošarine vino, ki je namenjeno za izdelovanje kisa in žganja, potem vinsko pokušnje in končno vino, ki ga nosijo potniki s seboj, če je količina primerna njih osebni potrebi. Da je prejeto vino namenjeno za izdelovanje kisa ali žganja, je treba užitninskemu uradu z naznanilom prejema izrečno prijaviti. Vinske pokušnje morajo biti na posodi (steklenici) označene za take ter ne smejo presezati pol litra posameznih vrst. Oddajo teh pokušenj treba užitninskemu uradu vobče naznaniti najkesneje 24 ur po oddaji, če se vzamejo iz neobdačene zaloge; če pa se pokušnja odvzame iz te zaloge, a takoj nadomesti s trošarine prostim ali pa z obdačenim vinom, ali če se vzame pokušnja iz vina, prostega trošarine ali obdačenega, ni treba oddaje naznanjati posebej. Prejemov pokušenj sploh ni treba naznanjati posebe; obdržati pa je označbo pokušnje intakno na steklenici, da je kontrolni organ lehko vidi o priliki. Za potniško potrebščino je smatrati potrebščino samo za one dni, ko je potnik resnično na potovanju. Zi najvišjo vpoštevno mero je smatrati množino enega litra na dan. Plačevanje trošarine. Trošarino na vino je zavcan" plačati vsakdo, ki prejme neobdačeno vino v katerikoli množini, bodisi iz lastnih ali pa iz tujih zalog, za neposredni konsum ali pa za prodajo na drobno. Za prodajo na drobno je smatrati točenje ali prodajanje v množinah pod 50 litrov. Troš irino pobirajo izključno samo užitninski uradi, ki pa jih ponekod zastopajo oddelki finančne straže. Trošarino je plačati ob nastopu davkovnega dejanja, pri kateaem trošarina zapade. Zapade pa trošarina, ko se prejme vino za neposrednji konsum ali pa za prodajo na drobno. Plačajo torej trošarino prodajalci, na drobno in točilci, ko prevzamefo vino v točilno klet, bodisi da ga prejmejo iz lastne ali iz tuje zaloge ali od producenta ; prav tako plačajo trošarino zasebniki, ko prejmejo vino, prodajalci vina na debelo, ko prevzamejo vino za lastno po abo iz svoje ali iz tuje zaloge ali od producenta, producent sam pa, če toči vino pod vejo, za vino, kolikor mu ga je dovoljenega za to točenje in zato sepa-riranega, in za vino, ki ga porabi preko množin, katere so mu dovoljene trošarine prosto. Trošarino je plačati proti plačilni bo^ti obenem z naznanilom obdačljivega prejema. To naznanilo morajo opraviti točilci in prodaja'ci vina na drobno najmanj 24 ur, preden prejmejo vino. Prav tako morajo naznaniti vsako oddajo vina .n sploh vsako izpremembo 24 ur vnaprej. Naznanilo se lehko izvrši pismeno ali ustno. Naznanilo mora obse2ati ime in bivališče (natančni, naslov) dotične stranke, vrsto in množino naznanjene pijače, davkovno dejanje in datum. Kdor toči [ od vejo, plača trošarino obenem z naznanilom, da prične s točenjem; mora pa opraviti naznanilo vsekakor najmanj 24 ur pred pričetkom vinotoča. Kontrolna dolo&la. Splošna kontrola. Splošni kontroli je zavezano vse vino na ozemlju za katero velja ta pravilnik. Razteza se torej kontrola: a) na producente; b) na prodajalce na debelo; c) na prodajalce na drobno; d) na druge osebe, konsumente. Za tiste, ki prodajajo vino na drobno, a niso pro-ducenti, veljajo ista določila; ne priznava se jim pa ni-kako davka prosto vino. Kdor toči pod vejo, sme iztočiti dovoljeno mu množino vina — seveda lastnega pridelka — samo obdačeno. Predmet in izmera trošarine na vino. Vino, vinski mošt, vinska brozga, sadni mošt in sadno vino, vino iz jagod, sladno vino in medica, ki so d Jočena za porabo v Slovenji, razen v Prekmurju in za mesto Ljubljano, zaprto za užitnino, so zavezana trošarini. Sadni sirupi in limonade se ne prištevajo k predmetom, zavezanim trošarini. Trošarina znaša: a) 32 K na hektoliter vina, vnskega mošta, vinske brozge, vina iz jagoJ, vina iz slada in medice; b) 8 K na hektoliter sadnega vina in sadnega mošta; c) 0 60 K na steklenico s prostornino do tri četrt litra pri vinih v steklenicah. Za steklenice, ki imajo večjo prostornino, je plačati za vsakih nadaljnjih, četudi le pričetih, s/l l nadaljnih o 60 K trošarine. Od vina, ki je določeno za prodajo, je odpisovati na račun droži tri litre od hektolitra, pri moštih deset litrov od hektolitra. Vse osebe, ki producirajo vino ali ga prodajajo na diebelo ali na drobno, morajo v treh dneh potem, ko so stopila ta določila v moč, nekvarno določilom člena 23., podati užilninskemu uradu prijavo, ki navajaj: ime in priimek, posel ali obrt in bivališče dotične stranke, dalje prostcre, namenjene za zaloge vina, in prostore, namenjene za hranitev obdačljivege vina. Na podstavi te prijave pregleda kontrolni organ prostore, jih popiše vpiičo stranke v dveh izvodih ter jih predloži nadforništvu dižavne užitnine v odobritev. En izvod potrjenega popisa proste rov sme nato izrodi stranki, drugi izvod ostane pri užitninskem uradu. Ako se nainanjeni podatki naknadno izpremene, je treba izpremembo prijaviti v 48 urah potem, ko se je izvršila. Kontrolni organi imajo zaradi pregleda pravico podnevi, sicer pa ponoči samo v spremstvu občinske asistence, če je opravičen sum nekorektnega postopanja, vstopati v prostore, kjer se hrani vino. Vse posode, ki se porabljajo ali v zalogah ali v točilnici ali pa za transporte, morajo biti pravilno ci-mentirane. Transportna kontrola. Vsako vino, ki se na ozemlju, za katero velja ta pravilnik, izroči transportu v množini nad deset litrov, brez razlike, je li obdačeno ali ne, mora biti med transportom krito s transportnim listom; v to svrho ga mora pošiljatelj pred pričetkom transporta naznaniti kontrolnemu organu. Naznanilo obsezaj: 1. ime in bivališče pošiljateljevo; 2. množino in vrsto vina; 3. označbo in število tovoikov; 4. označbo vozila (železnica, pošta, privatno vozilo) ; 5. navedbo, je li vino že obdačeno ali ne; vino, ki prihaja iz skladišč producentov ali prodajalcev na debelo ali prodajalcev na drobno, velja za neobdačeno Na podstavi naznanila, oziroma na podstavi revizijskega uspeha, se izda transportni list, in sicer: a) za že obdačeno vino' »svobodnica«; b) za neobdačeno vino pa »kontrolni list«. Izterjavanje zaostalih trošarlnskih zneskov. Zaostale trošarinske zneske je izterjavati tako, kal. or je predpisano za izterjavanje zaostalih posrednjih davkom. Ako zaostanek izpade, ker se ni ravnalo po predpisih, jamči krivec državi za izgubo. Kazenska določila. Za prestopke predpisov o trošarini na vino veljajo določila kazenskega zakona o dohodarstvenih prestopkih, v kolikor ni v pričujoči naredbi določeno drugače. Prestopki predpisov o trošarini na vino, ki se ne kaznujejo s posebno kaznijo po tej naredbi ali po do-hodarstvenem kazenskem zakonu, naj se kaznujejo z denarnimi globami od 10 do 400 kron. Prehodna določila. Pričujoči pravilnik stopi v n oč dne 20. septembra 1920. Sklep bivšega deželnega odbora štajerskega z dne 29. oktobra 1917., dež. zak. št. 117, o samostojni vinski nakladi je z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1919. ukinjen. Natančnejša določila te naredbe so objavljena v Uradnem listu dež. vi. za Slovenijo z dne 17. sept. 1920., štev. 107, v katerem so razvidni tudi obrazci: založnega zapisnika, kontro'nega lista in Svobodnice. Vabila. k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil. 2. Volitev podružničnih zastopnikov za občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. 3. Slučajnosti. Struge (Dolenjsko), v nedeljo, 17. oktobra 1920. ob treh popoldne v prostorih hranilnice; Vodice, v nedeljo, 17. oktobra 1920, ob osmih zjutraj v hiši št. 52. v Vcdicah; Homec pri Kamniku, v nedeljo, 17. oktobra 1920. ob enajstih dopo'dne v društ eni sobi; Polhovgradec, v nedeljo, 17. oktobra 1920. po prvi sv. maši v hranilničnih prostorih; Vrhnika, v nedeljo, 17. oktobra 1920. ob treh popoldne pri načelniku; Dovje, v nedeljo, 17. oktobra, 1920. ob eni popoldne v „Društve-nem domu"; Stahovica pri Kamniku, v nedeljo, 17. oktobra 1920. po rani maši v gostilni pri „Korelnu"; Sevnica ob Savi,v nedeljo, 17. oktobra 1920. ob osmih zjutraj v župnišču v Sevnici ; Bled, v nedeljo, 17. oktobra 1920. ob treh popoldne v »Blejskem domu"; Šenčur pri Kranju, v nedeljo, 17. oktobra 1920. ob štirih popoldne v šoli; Gameljne, v nedeljo, 1?. oktobra 1920. ob štirih popoldne v hiši g. Josipa Koželja v Srednjih Gameljnah; Primskovo, v nedeljo, 17. oktobra 1920. ob desetih dopoldne v šoli na Primskovem; Sv. Peter-Negova, v nedeljo, 24. oktobra 1920. po prvi sv. maši v šoli; Brusnice, v nedeljo, 17. oktobra 1920. po prvi sv. maši v šoli; Lancevo-Radovljica-Pred trg, v nedeljo, 17. oktobra 1920. ob štirih pop. v ljudski šoli v Radovljici; Dev. Marija v Polju, v nedeljo, 17. o' primerni ceni ima naprodaj OnGlja IIItaa Jakob Erlah, mesar in prekaje-valec, Dobje, pošta Loče. Brzojav in železniška postaja: Ledenice, Koroško.__212 CJrtp za kolesa, se prodajo v dimenzijah >°/,o do UIIIb »lnira pod kladivom vlečene. Na zahtevo jih tudi razpošiljam v manjših množinah. Cena 20 K za kg. Prodani tudi 2 močna kompletna vijaka za sadne preše in 2 nova, lahka vota na 4 kolesa. Poizve se pri ]. Ulcar, kovač, Gorje, p. Bled, Gorenjsko. 330 Desetini in brzo-tehtnice izdel uje in razpošilja ključavničarstvo I. Mal nšek, Boh. Bistrica. Sprejme tudi -vajence z dobro šolsko izobrazbo. 331 Velih ročni mlin l na gepelj ali elektriko. se taknj proda. Ima dva kamna v premeru po 60 cm; štiri sita in melje od orne do najfinejše bele inoke. JosiD Batii, Litija. 332 nii. veliKe in male.plošnate in trioglate, klajno lllt, apno, gorsko kredo, razne barve, šipe, kit, mizarski klej, lirnež, laneno olje itd. najceneje pri L. Ftlrsager. Radovljica. 328 Pnnrlain CD stirie koni' >» sicer : en dveletni, ri UUujU 9b dva enoletna žrebca noriške pasme in ena lahka kobila 150 cm visoka 4 leta stara pri Ed. Suppanc> Pristava, okraj Šmarje pri Nannnriai 80 sadna drevesca, za jesensko pretili |irUUUJ saditev, kakor, jabolka, hruške, eešnie češplje; vseh vrst pritlikavcev in več sto divjih kostanjev. Naslov: Jakob Pintar, sadjerejec, sv. Tomaž Škofjaloka, Gorenjsko. 341 Suhe gobe, laneno seme,] burnim in vse druge deželne = 9I1UIIIII0, pridelke kupuje trge- : vina s semeni Sever šetki ln slamnatimi blazinami. Ljudstva s j prav močna z mladimi maticami. Oddam tudi 8 praznih dunajskih panjev. Franc Repnik, Crešnjevec, Slov. Bistrica. 318 »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na V» strani 300 K, na 'j, strani 150 K, na >/« strani 100 K, na »/« strani 50 K in na Hu strani 25 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 40 vin. najmanj pa skupaj 8 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk j. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi hc »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. 18. Ljubljana. 30 septembra 1920. Letnik XXXVII. Bochmann na Dunaju priporoča vsake vrste kletarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike, stroje za ekstrakcijo, čepovlake sode itd. — Zastopnik: Fran Rudi, Maribor Vila „Alwies". ,io'iiiii'iiliim^^wtiiiii'iri ""i"""" *" Sodariha zadrugaBTscniug(,ro r. z.z0. z. p. St. Vid nad Ljubljano izdeluje in prodaja vsako- RnHn iz hrastovega lesa po najnižjih vrstne uliHfi dnevnih cenah. 313 Pet parou honjsfte opreme vz0Ynfok?n prsno opremo za enega konja z medenim okoljem, novo solidno delo, proda I. Kralj, Železniki, Gorenjsko. 300 Pasnemdlma Aiia m ouu l iu Pnaterizator oba na parno moo. Stativ - mlečno vago N. 1903. Ploščati hladilnik za 1203 / na uro, okrogli hladilnik za 500 l. Viktoria pinjo z dvema ročajema in gnetilnik za surovo maslo — vso orodje je tvrdke Alfa Separator, Dunaj, za mlekarno z veojim premetom, dobro ohra ieno, proda pod ugodnimi poboji Mihael Iatcra, Hlebce, p. Lesce. 319 Naiinndjgi je več hI mošta pristne kakovosti ntifjrUla] po ug0d • - - - p. Begunje p. Lescah. po ugodni ceni. Franc Pohar, Poljče "10 Benzln, strojno olje, petrolej, cilindrovo olje, gonilno olje, tovot mast, kolomaz, vazelln, olje ln (63) mast za usnjarje. dobavlja promptno Mineralna rafinerijo Dravograd. Dopise na Centralo v Mariboru. Tel. 80. Brzojavl: Rafinerija. Izdelujem: Lemeže, branine zobe, krampe, kopače itd. Popravljam: m Poljedelske stroje in orodje po najnižjih cenah. Rudolf Ravnikar, fužina Kjivice 14, pošta Radeče Zidanimost. 320 Schneider & Veroušeh : trgoma z železnino in poljedelskimi stroji : Dunajska c. 16 Lju&ljaiia Dunajska c. 16 ima zopet veliko zalogo poljedelskih strojev kakor: sadne mline, preše za sadje in grozdje, mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, repo- reznice i. t. d. Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA YL]nDijari ustanovljena leta 1820 sp.cisma hranilne vloge proti obrestovan ju in dovoljuje hipotečna posojila po 4 V/o S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostua hranilnica za posle ln delavce. Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih doloien v pospeševanje občekortstnih naprav in pod j« ti) na Kranjskem. (34) Za te svrhe se ]e doslej darovalo 8,698.000 kron Pismene poSiljatve Je nasloviti na Kranjske hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica štev. 9. Cementna strešno opeko najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta št. 1. OOOOG os ooooooooooooo OOOOO 300000DOOOOOOOO o o o o 8 o o o o o © o § Razdruževaiec mleka Agrumaria " znamka „Centra" razpošilja (g0) Dr. Robert Sieiner, Maribor, poštni predal 30 glavni zastopnik za Jugoslavijo 9.-6. JGRUMilRir Dunaj. § Preprodajalci in zastopniki za kraje, kjer O še ni zastopano, se iščejo. O ooooooa ooooooocooo oooooooooaoooooo sooooo DRUŽBENE VESTI. Vnovič zvišane poštne pristojbine: Pisma do 20 gramov je frankirati z 1 K, za vsakih nadaljnih 20 gramov še s 60 vinarji; dopisnice s 60 vinarji; tiskovine za vsakih 50 gramov po 20 vinarjev; priporočeno (rekomandirano) še posebej z 80 vin.; ekspresna pisma še posebej z 2'40 K, pakete s4K. — Opozarjamo, da vsied velikih kazni premalo.frankiranih pisem in dopisnic ne moremo več sprejemati. Tudi je priložiti za odgovore 1 K v znamkah. . » Kmetijska družba za Slovenijo ima za evoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: Kostna moka v vrečah po 100 kg z vrečami vred 300 K. Kostni superfosiat po K 320'— sto kg. Mlečne cevi iz kosti, šter. 3561 po K 1*40' Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača. Zveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron. 2 t ep i o (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 24 kron kilo. Žveplo, Floristella, dvoj, rai. po K 12.— kg. Kmetovalci! Blasnikova RflTIHfl za i. 1921. je izšla Letošnja izdaja je posvečena zgodovini kmetskega stanu od časa naselitve Slovencev v sedanje dežele do podjarmljenja samostojnosti kmetov po nemških plemičih in Habsburžanih, ter do današnje dobe, ko ima priti zemlja zopet v absolutno last kmeta, ki jo obdeluje. — Kmetovalci, sezite po njej, zahtevajte jo pri vseh trgovcih 1 Splošnja draginja zlasti tiskarskih potrebščin je prisilila založništvo, aa so postavili ceno „Pratiki" na K 5-—. Kaj je danes 5 K, ve vsakdo, saj samo papir za en izvod „Pratike" stane do 4 krone. Kmetovalcil Ne pozabite, daje Blasnikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo. PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah ; kjer bi Je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blas-nika naslednikov v Ljubljani, Breg 12. X Samo S za dBBjronj pošilja Slov. kmet. družbi :: v Ljubljani :: ilustrirano knjižico »Izrejevanje :: matic" :: ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju. Kmetovalci! Pri nakupovanju kmetijskih in potrebščin <«> ozirajte se le~na tvrdke, ki se Vam potom oglasov v »Kmetovalcu« priporočajo. Kupujem vedno in v vsaki množini po najvišjih cenah: Brinjevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke. Nudim najnižje: Kavo, olje, riž, sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko ter razno drugo blago. od MfRANT, Kranj« Jurija grofa ThurnsKega jehlarna na Ravnah ustanovljena 1774. leta. (17) Ouštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). PoStna postaja Guštanj, žel. postaja Prevalje. Brzojavni naslov: jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko ln bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana ln nelegirana topllniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Legirana in nelegirana martinova Jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike. lopate itd. Ugotavlja: Vozovne osi s puSaml ln nakončnikl; transmlsijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd Gum! cevi za vino in pivo ima v zalogi lgn. Vok, specijaina trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in s pripadajočimi deli. (80) Ljubljana, Sodna ulica 7. Kmetovalci! Skrbite za kar največje razširjenje »Kmetovalca" 1 Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas Je že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli I Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6. obrestuje hranilne vloge po čistih pr* Ljudska posojilnica v LJubljani je največja slovenska posojilnica in Je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad / milijon enstotisoč kron reserv- (5) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do B°/0 Ljidiia josoillsiea stoli pod lepoireiiln driarala laiioritroi. Ivan Komatič prodajalec strojev v Ljubljani, Gradišče št. 11. Ima več vrst malo rabljenih in dobro popravljenih slamoreznic izvrstne za vitelj, motorni ali ročni pogon. (12) Cena po dogovoru. Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponlt — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tinin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barva itd. ima v zalogi po najnižji ceni, Drogerija ANTON RANE @l@!®l®l® © ©l®llll®l®l©l®l®l@l© ©I® ® Priznano najboljši klej in kostno mast Razklejena kostna moka 32% fosforove kisline in do 1 % dušika surova koslna moka 15% » » „ 4% „ rožena moka 14% dušika =-' umetno gnojilo Jdealfosfat" se ne praši, do Z8 % fosforove Hisllne izdeluje TOVARNA za KLEJ" v Ljubljani (85) in pazpošilja lo v celih vagonih. 01BEUEMH @l®l©l®l@l@l@ Sodi • \ za vino, žganje, olje, mast, med, petrolej, (87) za transport in hrambo ima vedno v zalegi vsako množino, Franjo Repič sodarski mojster Trnovo. Ljubljana. Solidno delo I Cene zmerne! Točna postrežba I Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (3) iz najslovitejtth tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc ,Welsli'. j Primešaj krmi Martin I j V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. iulija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. izporočil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietilno sredstvo M^>s