rzr. čji aloreiuki daevnil^^ tr ZdruieniK državak VeUa x* vae leto - - - $6.00 Za pol let*.....$3.00 Za New York celo leto - I GLAS NARODA P Za inozemstvo celo leto List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers; TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 12. — ftTEV. 12. v NEW YORK, MONDAY, JANUARY 15, 1923. — PONDELJEK, 1 5. JANUARJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI ZASEDBI Angleško delavstvo je protestiralo proti akciji Francije ter zahtevalo, da je angleška vlada ne sme podpirati. Protest vsebuje šest važnih zahtev. — Anglija naj odpokliče takoj vse okupacijske čete. London, Anglija, 1'». januarja. — Kongres Trades I nioii. izvrsi'valni kninitej delavske stranke t«*r delavska stranka v pal-laincntu so na skupni seji protestirali proti i'l'aiM'osketiiii zaM'denju Kul»r okraja ter zahtevali, naj se Anglija popolnoma od]>ove vsakemu sodelovanju pri tem naertu. A kri jo Franeo'/ov je o/naeibi konferenea kot vojno dejanje in protest je stavil angleški vladi šest zahtev, ki glase: 1. Angleška vlada naj se vzdrži vseh odredb, s katerimi l>i se podpiralo fmueoske . Formalno naj stavi predlog, naj se izroči eeli re-p;irac*ijski problem Ligi narodov. A PRIHOD FRANCOZOV V NEMŠKO OZEMLJE. FRANCIJA NE DO DOSTI PROFITIRALA David Lloyd George pravi v svojem članku, da ni nobenega finančnika na svetu, ki bi vrjel, da bo mogle take metode kot se jih poslužuje Francija, prinesti zaveznikom kaj prispevkov za njih obubožane vire. « Poroča David Lloyd George. Nemško «:*«-inl je ninl Ihipssclilo ri'oiii in Essctiniti :-.<» za>eo polkovnik Has kell vrnil v Moskvo. V pričet-ku nasletlnjepa tedna bo odšel v Lausanne, kjer se bo posvetoval 7. admiralom Bri&iolotu (t drugimi, ki dobro poznajo položaj na Bližnjem iztoku...... V tekočem letu bo zapustilo najmanj tristotisoč laških delavcev domovino. — Izseljevanje v Francijo. Iz Rima poročajo: — Največji problem Italije je, kaj storiti s Berlin, Nemčija. 13. januarja. tiso^ in tisoki so brez Neančija bo storila tako malo kot la vsled vlaH71;h reform na ^lex-le mogoče ter ničesar iz lastne j nicah tcr v drugih pajl0frah jav_ uiici jati ve, da pomaga Franco- LJR službe Ta problera bod3 sku. zom pri upravljanju Ruhr okraja. -alj rcšiH , port1ofjo jzscl jevanja. V tem smislu je informiral kance-I Ministrski predsednik Musclar Cimo državni zbor na posebni nj je stavil fcomisarijat za i,:sc-seji, ki je bila sklieana v namenu, ljevanje po<1 vodstvo ministrstva da se določi postopanje Nemčije za TOnjmje zadcve, da bo lahko \ tem oziru. osebno reorganiziral sistem popa- "Cas bo delal za nas ter poka- janj glede mrsf in krajev< kamor je rekel ] zal, da imamo prav ; kancelar. Izjavil je tudi, da jc bil odpoklic poslanikov Maycr-ja in ; Landberga. iz Pariza in Bruselja j najmanj, kar je mogla storit i j ne mik a vlada. POSVETA V LAUSANNE BO KMALU KONEC Turki nočejo dati nobenih nadaljnih koncesij.—Francoski in angleški delegat je soglašajo na konferenci. Lausanne, Švica, 13. januarja (»las daljne Angore, katerega so culi danes delegati iz ust Ilasan l»eja, "ki se je ravnokar vrnil iz nacionalističnega glavnega mesta, je bil tako neušeč zavezniškim zastopnikom, da so se številni med njimi danes zvečer vpraševali, če bo konferenca plede miru na Bližnjem iztoku sploh kam prišla. SMRT VLADARJA. \\ RUŠILCA ODPLULA PROTI MEMELU. KONEC AMERIfiKE POMOČI ZA RUSIJO. Pariz, Francija, 13. januarja. Dva fram-oska rušilea sta od-plula danes iz Ch^rbonrga proti M em flu. na katero mesto ob Bal-London, Autrlija. M. januarja.' tiku so pred kratkim navalili lit- vinski ustaši. Nadaljne bojne la-dije bodo sledile. Polkovnik William Haskell, ravnatelj ameriške ]Hiino/no komi- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM lik teak* tsrrftajejo saneslJiTo, hitro la po aiikih JifotUTlj*: BupoHiJt m MdnJ« poŠt« la lapUCoj« "Ir. poitnl Cekoml mi ta "Jadranska banka" v Ljubijaj)! Zasrabo. Beo^ada. Kranja. Celja. Maribora. Dubromikn. SpUta. Batajara ali drugod, kjer je pel m hitra tapUOlo aajacodMja. 300- kron ali 75 dinarjev----% 1.05 400 kron ali 100 dinarjev----$ 1.35 500 kron ali 125 dinarjev----$ 1.70 1,000 kron ali 250 dinarjev----% 3.10 5,000 kron ali 1250 dinarjev____$15.00 10,000 kron ali 2500 dinarjev____$29.00 Italija tm -Ji Opatiji la Sadra. 50 lir ........ $ 3.00 100 lir........$ 5.70 300 lir ........$16.20 , 500 Ur ........ $26.50 1000 lir ........$52.00 Id Vrednost kronam, dinarjem la Uram sedaj al la aepriCako*mno; in ta«n ranloga nam ni aocod podati nntaaCae ▼naprej. Bafnnemo po wl onega dne, ko mmm doape poalanl d«aar e le gieletl tjW)» pa Daaik Money Order all pa York Cuno ni povedel s tem ničesar 1 novega in oni. ki so želeli, da bi zavzela vlada bolj enerigiuno sta lišče ter izjavila, da se ne ču i več obvezano v>lnl j><>^n«lbe. >.klenjeue v Versailles, s<» Ifili raz očarni. I>rža\-iii zbor j»» bil isto tako zelo previden, z izjemo mu-I narhistov. ki so dali vladi zaupnico h pretežno večino «:lasretekl«'jja leta. tlruj^a v decembru in zadnji teden je videl tretji fiasko. Čestitam Boiiiir I^awu. tla je imel toliko ]>ot;tuiia. da se je rajse izpostavil dvojemu izjalovi jen ju kot da bi pristal V politiko, ki bi se koneeno izkazala kot razoearauje. Soglasje med zavezniki kt»t takimi je zaželjiv cilj za državnike, n soglasje, ki izroča posamezne zavezniške države bedast oči, je hujše kot nesoglasje in razkol. Francija in Anglija se ne smeta prepirati, tudi če, ne moreta soglašati. f'o pa bodo francoski ministri ust rajali pri politiki, bo teklo tovarištvo Francije in Anglije po vsporednili črtah, ki se nikdar ne sestanejo. čeprav ne pridejo nikdar v konflikt. Kaj pa je cilj te trmoglave politike f Nobenega pro-slulega finančnika v nobenem delu sveta ni mogoče zaslediti, ki bi priznal, da bodo prinesle te metode zaveznikom kaj prispevkov za njih obubožane vire. Na konferenci, ki se jc vršila avgusta meseca, so soglašali vsi izvedenci v tem oziru. Dočim pa ne bodo te metode spravile na dan nobenega denarja v gotovini, bodo proizvedle polom, ki je neizogiben. Moji spomini na razprave avgusta meseca, mi omogočajo slediti z razumevanjem precej zmedenim poročilom, katera sem dobil tukaj. Vsi zavezniki soglašajo, da ne more Nemčija v spri To sedanjih razmer plačati obroka, ki bo zapadel prihodnji ponedeljek. Istotako soglašajo, da je treba izvesti nanjo pritisk, da spravi si oje finance v red iu da uravna svoj proračun na tak način, da bo lahko zadostila pozneje svojim obveznostim. Poincare pa ust raja pri svoji zahtevi, da mora dati Nemčija jamstva na svojem lastnem ozemlju. Ta jamstva so obstajala iz carinskih meje, ki so žo ustanovljene ter iz novih carinskih meja. katere bo uveljavila Francija ob Renu in v Ruhr okraju, tako da ne bo mogla nobena stvar oditi iz teh nemških provinc v ostalo Nemčijo, ne da bi se plačalo zanjo visoke carine. Nadaljna zaplenjenja se tičejo nemških gozdov, nemških rovov in šestdesetih odstotkov delnic gotovih nemških tvorni c. Bonar Law je dvignil, sodeč po oficijelnem ugotovili!, iste ugovore proti temu načrtu, katere sem dvignil jaz na konferenci, ki se je vršila avgusta meseca. To postopanje ne bo prineslo ničesar v primeri s stroški kolektiranja. Proizvedlo pa bo dosti nemirov in razburjenju. ter bo imelo lahko posledice najbolj resnega značaja. Ta jamstva niso nič drugega kot papir in provokacija. Carinske meje ob Renu se je preiskusilo ze enkrat poprej, a izkazale so se kot popolno izjalovijenje. Takrat se je te meje preiskušilo-kot sankcijo, ne pa kot sredstvo za kolektiranje denarja. PONAREJENI AMERI&KI BAN-; borbo, je bila le vrtna \e*dica, ki KOVCI NA ČE&KEM. j sc jc vršila na ucketi: aiuialuzij- --i skem posestvu, kjer r^le bike za Iz Prage poročajo: — Ponare-1 bikoborbe. Nikakih borb pa ni jeni ameriški bankovci po deset bil° ob tcJ priliki. ! dolarjev ter ponarejeni ameriški potni listi so imeli za posledico are- ITALJANSKI NARODNI DOLG. taeijo voditelja* dveh tolp zločin- - cev, ki st aoperirali po celi deželi. Rim, Italija. 12. januarja. — inozemske dela v- Jčije, kljub vsem prijrovarjajem in| ^ na dan arctacije neke_ nrotniiim IcnL-nl i n rtu trk ini-Lri »i o __ __ ga Prohaske, mehanika ter Hoff-mana. mesarskega vajenca. V svoje mreže sta ujela sest ljudi, ki so cev. ma nezaposlenosti je Švica zaprla j iianenih vprašanj, tikajoče se Tur-svoje meje za ce, čeprav je izjavila, da bo v ipretnjam. Rekel je. da so Turki ne bližnji bodočnosti pripravljena I PTOtano dajali koncesije, odkar zopet dovoliti prihod priseljen- RO v Lausanne 111 da »Jaj napoeii cas. ko morajo dati zavezniki svoje koncesije. Ker so zavezniki prepričani, da so že šli dosti daleč v zadevi koncesij in sprave, niso vedeli, če naj sprejmejo to kot resno izjavo. . Ismid paš«i pa se je smejal in sieer prvikrat, odkar se je sestala konferenca, vsled česar so dobili evropski diplomati utis. da je bil jrlavui ljubljence Muštafa Kema-la deležei\ užitka, katerega si je želel. Francija in Anglija nastopata skupno v Lausanne, neglede na s-por prlede nemškega reparacijske-iin-asanja. Oči vi dno je namen obeh dežela uveljaviti imr na Bližnjem iztoku čimpreje mogoče. Italjanski delavci posebno zidarji. opekarji in drugi, morajo čakati na stabiliziranje valute, predno bodo mogli iti v Nemčijo, Avstrijo. Jugoslavijo ali na Madžarsko, kajti majhna vrednost denarja teh dežel bi bila sedaj škodljiva zanje in ne mogli bi pošiljati svojim družinam toliko prispevkov kot so jih v preteklosti. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V aUEUlENlM DRŽAVAH. Oton Korvav, neki inžinir v Po- p0 predlogu Mussolinija, naj so žunu, je bil prvi prijet po dolgi skUpno razpravlja o reparacijskih. preiskavi gl< de vira ponarejenih| ter medzavezniških ameriških bankovcev. Pnzanl j 50 bUe objavljene na-da je dobil bankovce od nekega! ^ w natam,_ Kraemerja, zastopnika ponareje-; . , „ . _ valne tolpe v Budimpešti. m Itab^c z ozirora na la Ponarejevanje potnih listov jc vPrasanja- Dne 30. aprila preteklega leta jc dolgovala Italija Angliji dva tisoč in petsto miljonov dolarjev; Združenim državam tisoč in Šest-nameravali odpotovati v Ameriko,, sto in šestdeset miljonov dolar-a eden teh je nekaj sumil ter jeV; Braziliji sedem miljonov do-tem povzročil aretacijo obeh. larjev. To znaša skupaj eno in _ j dvajset tisoč in petsto miljonov lir v zlatu. Nemčija dolguje Italiji kot vojno odškodnine trinajst tisoč miljonov zlatih mark. lloyd george je nad novico. jezen Gibraltar, Španska, 12. ajn. — Neki član spremstva Lloyd Geor-ge-a, '->al celih Stiri m dvajsct ur» Algeeiras, je povzročil razor ganiz iran j e že- Kar se je proglasilo za biko- lezniakega prometa. olias naboja, 15. jax. 1923 lloTUic Publishing Company t a corsormioni FRANK IAKIER, Pi—l—nt UOUlf BENEDIK, TrMMirtr •» >»1111111 i*« corporation m« AMruHi «T ADov® Officer*; Cortland t ItrMt, Borough of Manhattan, Haw York City. W. V. -O L A ft NARODA** (Vole« or the PwfH) Every Day Cxotpt Sunday* and Holidays. Za octa lat« valj« I lat ta Amarlk« in Can««« .................. W.00 Za 0mt Ma .............-........ 03.00 Z« 6*trt lat« .... ................ 11 JO jamstveni m paktom je padel vesf George hi se hotel tako osvetiti napor za mir t Evropi. ! Franciji in spraviti v veliko za- Poincare je radi tega Lloyd i drejro sedanjo konservativno an George je vega članka zelo razjar- j gleiko vlada. « jen in napram poročevalca lista Taki prepiri med tako odlič-Joomal je izjavil, da Lloyd Ge-' nimi državniki kakor so Llovd orge v svojih ©bdolžitvah po^ab- George in Poiincare! Llovd Genr-lja na to. da ni nikdar odgovoril; ge je svet visoko cenil, sedaj p«i na pravične in pozitivne njegove ta mož gostobesedno meša se-Ja-predloge. Journal pravi, da je j nji že tako zapleteni položaj še pravzaprav hotel Lloyd George i bolj, da bi se Evropa lfe se odda napraviti v Cannesu veliko Kup-! Ijevala od poti svoje obnove. — čijo, kajti zahteval je v zamenja- Ali sploh smemo se upati, da bo-v« za jamstveni pakt, da se Inm i do veliki evropski oblastniki Peter Zgaga 3fug0sUm«m*ka Ustanovljena 1. 1898 New York za cale lata________ «7J» za pol l«U .................. S3 JO; inozemstvo mm eaia lote ...... iT je t Francija odreci vsaki posebni ak- preobrazili Evropo in jo spravili za pol lata DJO Subscription Yearly f«.Q0 •CU« Naroda" Advert i Mnienl on Agreement. ____________ ixKaJa vsa k I dan iivzcmii nadotj In praznikov. Doplal bros podpisa In Mebnoatl m no i>rlob£ujejo. D«nar n«j m blagovoli po-Mliau po Money Order. I'rl iirrmfmbi k raj a naročnikov. prosimo, te * tudi prajZnJa blvallU» m.tnanl. da Hitr^J« najdemo naslovnika. ••GLAS NARODA*' m C prt lond« •tract, Borough of Manhattan, now York, N. Y. Telephone: Cortland t 237« ciji proti Nemčiji, da se imi ray.- v normalnost? Najbrž bi bil tak orožiti na kopnem in na morju! up povsem nesrečen. Vedno bolj in da se ima pogajati z Nemčijo j prihajamo do spoznanja, de na in Rusijo. Tekst pakta ni vsebo vodilnih mestih ni pravega in ni val nikake točne obveznost i in resnega presojanja razmer. Tr- Poineare ni nikdar odklanja! svo peei narodi kličejo po od pora oči jega podpisa, izjavil je sam-*, da in pQ krenitvi do izboljšanja /iv- ne bi podpisal nič drugega kakor ljenja, po pomirjenju in spopri- 1 pakt, ki ne predstavlja gol«* /vi- jaznjenju med ljudstvom, veliki jaee. možje, ki hočejo voditi Evropo, Pariško časopisje prurestirn se pa pričkajo in prerekajo, ka- proti Llovd Georgejcvem'1 ago- kor ženiee na sejmišču. Pač ža- ' varjanju zelo ostro in vidi v njem lostna slika s torišča, na katerem --| nove manevre v svrho, da bi se hočejo stvoriti temelje za novo sum. •'žfiiijalui" senator iz New Mexico, je razbila sedanja pogajanja. Lloyl Evropo. V ZNAMENJU ČASA M. But nastopil j»i*»*<1 kratkim j»i*« 1 javnostjo z d ven ta predlogama. Prva teli dveli predlog hi vzela tisoče milijonov dolarjev i z /ep« »v minula ter izroeita denar različnim, dobro Iz Jugoslavije. Eden najboljših urednikov na svetu je brez dvoma Arthur Brisbane. urednik in duša Hearsto-vega časopisja. » o * Njegove članke eitajo najširše mase ameriškega prebivalstva. Skoda, da je mož pri vseh svojih zmožnostih sila velik demagog. * o * Vse kar je v nasprotju z njegovimi naziranji, oziroma z na-ziranji njegovega gospodarja, odločno in uspešno pobije. • o • Če bi nanesla potreba, povzdig niti kajzerja, bi ga povzdignil tako, da bi se mu klanjalo najmanj petdeset milijonov ameriškega naroda. In če bi bilo treba Washingto-na ali Lincolna ogrditi, bi zmetal nanju toliko blata, da bi mu povprečni Amerikanec, ki ni gospodar svojega lastnega mnenja. | pomagal pljuvati v ti dve nej-večji zvezdi" ameriške zgodovine. 5CatnL itefiunta Inkorponrana 1. 190» GLAVNI URAD v ELY, MJNN. 1 r.- j . ... . i Arthur Brisbane je velik na- i Ker so dol»u negativen odgovor,/ ..... Glavni odborniki. RUDOLF PER.L) A M. »33 E. 185 tli St.. ClaTatanO. O Podpredsednik. LOUIS balant. Box in Paarl At«.. Lorain. 0 TaJnUc: JOSEPH PlfiHT.SR. Ely. Mum. BUffaJntk: - GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. BUgk]nlk neizplačanih amrUla: JOUN HOVGBN, 111 — lltk &t> Baav Duluth. lllnn. Vrhovni sdravntk. Dr. JO0. V. GRAHXK. 141 ■ Ohio fitreat. N. ■.. PlCtiburi*. Fa Nadzorni odbor: ANTON zbasnik, Room 101 bole wall Bids*, aor. Diamond «a« Oran 8 tre eta. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street. Chicago. IU. FRANK 8KRABEC, Mtt Wuhlngton BtAat. Denver. Colo. v Porotni odbor. LBONARD BLABODM1K. Box 480. Ely. Mlnm. GREGOR J. PORE NT A, Black Diamond, Wa«b. FRANK ZOR1CH. «31? St. Clair At«.. Cleveland. O. Zdrulavalnl odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. 0. ^ULINE ERMENC. 63® — 3rd Street. La Salle. 111. STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Puablo, Cola ■ANTO>T CEtARC, 538 Market Street. Waukcpin, 111. PAULI josip jednotlno ara dno (taiilo: "QLaa Narote*', V»o otvmrl tikajoče ao uradnlb zadev kakor tudi denarna poillj&tr« naj ao poAUJajo na »lavnec* tajnika. Vaa prltotbe naj ao poatlja na pred. •ednlka porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih članov ln bolniika •ptCovoI» noj m poailjo no vrhovne!« zdravnik*. Jugoslovanska. Katoliška Jednota ao priporoča va«m Jugoslovanam oa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organized Je. naj le tnjnlka bližnje««. drultva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druttev ao pa obrnite na (L tajnika. Novo društvo ao lahko vstanovl a I člani ali članicami. za služi* n mi državljanom in državljankam, vključno vdo-i Smrtna kosa. V«', ki SO bile toliko pametne, da SO se poročile Z Vetera- v Zagrefcu je nenadoma unn-lj so"razbilfnetolTl^> tVgovin^ n^ SProfllik prohibicije in obenem ni i Z vojne 7. Mehiko. ; ugledni tamka^nji meščan Pavel pravili «kodo. Nato se je vse za- vellk zagovornik ameriške pro- IVeeej inteligence je bilo treba, da se je poročila Kefleman, predsednik gasilnega prlo. Nastop policije je bil brez- speritete. kaka Ženska Z veteranom iz Olie vojlie. kajti bil je-po-' drultva v Zagrebu. Deloval je 40, uspešen. Omladinci so zapeli him-1 Vsak ne prede k ga navadi star in vsled tega malo pripravljen, da bi se dal let K vnemo 113 ne> v Novi Sad bl Prcd 1,la' a kovati v zakonske veri je. Jugoslavia irredenta. neizmerno To prvo predlogo senatorja Bursuma je predsedni1 vetiral in sicer s prer-ej odloviiim povdarkom ter izjavil ]»ri tem, da bi moral plavati narod Združenih držav v kratkem času petdeset tisoč milijonov dolarjev, če bi te predloge ne vetiral in če bi Bursuma vresničila. Promocija. Na tr«rovski visoki šoli Kevol-' veseli. j tella v Tratu je liil proinovirau za [ gistratom dostojno manifestirali. ' Zadnjič ga je liapruuer prese- j doktorja trgovskih v*nl Fr. Cicrži-T^ti^m tobaka v Vojvodini netila proodičiia novosadaka J ionopoLska skladišča ljaka Dragotina Kovica s airomaš- > se srečna misel senatorja[,preko 2 miljuaia kg duJiana v li- no vaško lepotico. Svatba je tra- "Lansko leto .............._ ' stih. Produeentom je uprava m o- jala do drugega jutra, ko so svat-j topilnice v te- j^Jj- ^Sl 000000 pri Gorioi z Avgustom Ravitikoui. Anica Cerne iz ugledne slovenske m» imeli dan poprej, v soboto, fa-fiiKti (uradniki! plesu > zabavo v Dolini, sta društvi iz previdnosti Mkl«:u&li primliti veselii-n lia.slcd-nj«» nedeljo. Zdaj pa j«- prLšla -.lavna vlada na vi*sto. ki ima tak<» veliko skrb za nas. da se nam za božjo voljo kaj ne pripeti, ter nam prepovedala veselico radi vanu-sti producirale i družine Mcžnarjeve na Sveti gori j ljubega miru in reda. Petdeset tisoč milijonov dolarjev je precej čedna uopohi dovoli^ letos ^ povi- je ^eU odhajati. Medtem ko jcif v bakra skora gostilničarjev " -------— —1--------- itom. zenui apremljal svoje sorodmke; . ... iz Solkana. SVOtitia "šaiije cen njiho\iun produktom. Senator Bursum ie sedaj objavil, da ne bo več pred-, , .... i • i . *.'.•' . K . < Država kupila novosadsko bol- lozil svoje petdeset tiso«- milijonske predloge, ko jo je jj^ konerno vetiral predsednik. Podpisana je bila" pogodba, skle- Sedaj gojimo le Še željo, da ne bo forsiral svoje na- njena med mestno občuio novo- daljue predloge, ki bi ukradla zemljišča Pueblo Indijan-i sadsko in državno upravo glede cev v New Mexiei in sicer na korist ])ar bledoličnih f?os-1 P*"f>daj«* nov«»sadike bolnice, ki je podov, katerim bi senator Bursum rad napravil uslupo. I v last države. Kupna svota Vrjctno je. predsednik toliko razborit. da bo \ :iJm}itm*. ^rav- i . i • i. i it lili- -I Atvem odsek v Novem Sadu bo po- vetiral tudi to ro]xusko piedlogo, < e bo sploh kedaj pri-j^^ razžiril iu Zfrrjwill poseben paviljuai za nalezljive bolezni. šla v njegove roke. i 'e je krivica vzeti petdeset tisoč milijonov dolarjev! iz žepov belih ljudi, da se napravi uslugo vdovam voja-i Ruski invalidi v Zagrebu. kov iz davno pozabljene vojne, je tudi krivica, vzeti zem-j ^ Carigrada je dospelo v Za- 1 jo Indijancem, ki se ne morejo braniti in ki se zanašajo ^reb 98;* invalidov, ki so na častno besedo ameriškega naroda, in sicer le v name- l^Z™ 7 ^.f1"1 voji^ici-j . i • i i 2otnjak v Predjami pri I*o-•t"jni. j«* ilarovala dvanajstim i>o-I gorelcem v Šniiindu pri Hrenovi-i call vsakemu po ]O0 lir podpore. V svojem stanovanju v ba tako vzgojiti, da bo poznalo | deirindustria št. 1 v Trstu je ne Poljedelsko ministratvo je iz-' vrednost bakra v isti meri kot dalo uradno i>oročilo o žetvi leta pozna vrednost cementa. li)22. I^senice je bilo pridelane »Zmes cementa in bakra je naj-11,498,181 ton. rži 1.128.500, ječ- boljša zaščita proti podganam", mena 2,291,158, ovsa 254,495 ton.' * * * ~~~~ — Cc zna kdo zaobrniti resnico, jo zna Brisbane. • a * Kotlički in edinole bakreni kotlički so povspešili produkcijo bakra. Žalostno je sicer, toda resnično, da je vsled prohibicije nadne smrti umrla za-sebnica ila-rija Kocijančič, stara r74 let. Hišna preiskava v Knežaku. Pred kratkim so izvršili orožniki prei>kavo v stanovanju kmeta Franca 1). v K iežaku ter zaplenili mnogo blaga tatinskega izvori« HI a go jc bilo namre-*- na skrivnosten načni ukradeno iz s;;Iatl>- Angležinje iščejo može v kolonijah. Iz Londona poročajo: Po dolgi odiseji trpljenja. Nikogar ni imel več na svetu, razen bogate, prevzetne sest re, živeče v Trstu. Ona j.- živela v i/- nrkt. th^a-ški* tvrdke. Kmet n obilju, v razkošju, on pa v največ-j ylotei pOV<>- j Aretacije in tatvine. inočL Toda ona ni poznala usmi-i i • • t j • ' ^ staVem tržašken ljenja. fotla ona iij poznala usmi- oddelek mladih angleških žensk Svoje vasi] bodo od Jugoslavije zahtevali ni- bo odplul februarja meseca v Av-postavljajo na visokem ozemljil, da lahko za^lržujejoi pomoči, temveč da ikhio z stralijo pod avspieiji nove orga-Yaqui-je in druga prepirljiva in bojevita plemena. Pueblo i delom sv°jih rok preživljali sebe nizacije imenovane Home Com-Indijanei imajo zelo krasne plese, polne pesniške inšpira-i m SVOJe tovar^e- panions, ki je pričela izvrševati ^v! ^ - __1 ^ 1 * ! _ _____l _ v _ 1 ________> __ ________________" 1 _ ___ 1 bva -i ti o nrt /1 o ca i jpam o t* a ttm Sneg in škrlatica v Dalmaciji. Kakor i|x>ročajo iz Splita, je za- cije. glede dežja, rastoče koruze ter srn, ki prihajajo navzdol z višin. Otroci sami izjavljajo povsem pravilno in lesnično. "da se niso nikdar zanašali na vladno pomoč in podporo". \ Vzdržujejo same sebe. Pečajo se z živinorejo in poljedelstvom. Zelo verni so in skoro vsi so dobri katoliki. Dežela, katero imajo sedaj v rokah, jim je bila iz ročen a potoni pogodb. Dobili so l>esedo naroda, da bodo I"^ precej škode. j . ... , > SpliUi se je v zadnjem času za vemro zavarovani v svoi ill pravicah. __• ., .. . .. ... _ . .ii ; pojarvda epidemija skrlatice. Obo- To menda zadostuje. j lelo jc aseb oblasti so ukre- --njle ^■se potrebno, da se prepreči i širjenje te nevarne bolezni. starem tržaškem nn-stn -.ta Prvi i postal kotliček skoraj v vsaki i ijenja: odgnala .ga je od biše ka-j},i!a ar«Hnuia brata -fosip. star IS hiši tako potreben kot nočna po- kor zadnjega potepuha, in vendar lt'U m A intM'IU' IJml[( - rez orožnega i>Ta padel tamkai nrecei debel sno . .. .. . .. no bolnišnico nekega mladeniča, j 1,1 /,n , , L, . iaai,KaJ Precej ueoei sneg. zaciJe Je najtl družice za 200,0001 se potaplja v svoji prosperiteti. . . . , „ t - Delava- Ant<»u IMn-njak. N!anu- ra Igra narave je povzročila splo-i možkih v poljedelskih okraiih.| Le poglejte, koliko rozin se pro- ^ * v uliH s.-tt, fontanr st. H tflio začudenje, ker je sneg v onih . . ... J ... t tl xr • ... 1 fmenunu stražniki, ki - . ... ,, .. Avstralije, ki ne morejo najti ze-1 da. Na milijone in milijone fun- krajih redka prikazen, Snega je . . . i r. . . . ^ _ ' ji j it v- j - na ter može za dva mujona žensk tov. Za kaj so te rozine.' Za po i zapadlo do kolen. Na drevju je * . J . 1 na angleških otokih, ki ne more- ! tiče seveda. Gospodinje jih ne • a ho ga oni pravočasno rešili. Šlo gova prošnja ni bSa uslišana. — | ker P'1 1!l Ponarcje- iLjh 10UIirskih bankovcev in samo- Nekateri " finančni stražniki, ki so str prepe- x »"««»'»■ ljali ž njim, so i>ovedali, da is^e. je bd okraden v kme >-; vrgel v morje pri pomolu Audaec. Ustnice s 138 lirami. Satan se še vedno ukvarja z Evropo. Lloyd George postaja v»Nlno f Rathenau v spremstvu treh mini-živahnejši, odkar je^zapustil se-■ strov in večjega števila finančnih dež ministrskega predsetlnika in izvedencev. Pogajanja so se vr-odkar so minile volitve zanj n**-1 šila zelo uspešno in ako bi bila ugodno. Ves je v ognju in nepre- trajala še teden dni. bi bila dula jo najti mož, ker presega število ■ morejo sproti napeči. žensk ono moških. , In belemu kruhu so se Ameri- Da postane mlada ženska čla-jkanci skoraj čisto odpovedali, niča te organizacije, mora imetii Zavživajo edino le "rye". Tak najmanj sto funtov ali nekako pet-; kruh je cenejši in veliko bolj sto dolarjev. Dvesto in petdeset' zdrav. ' dolarjev za vožnjo v Avstralijo * # # V čačan&keui tderaju v Stari Sr- in nadaljnih dvesto in petdeset za j y\i>sn Amerikanci ne použijejo biiiin v kolašen^em akrajuvČr- povratno vožnjo, če bi ji življenje ( Velik(J Sadje lljih(>va po m gori je zajjadel velik .sneg. \ v Avstraliji ne ugajalo ali če bi . , ... Volkovi v Srbiji in Črni gori. vitna hrana,- Kupujejo kar po ce ugajalo podgoričkem okraju ao se poja- ne mo?la d"obiti moža ženskc mo. vile cele črede volkov, ki povzro- rajo hhi §tare ^ dvajset do ^ | le bakse češpelj. marelic in suhih čaju taiiK«njemu prebivalst^ ve- desct j a anizacija sprejmc! češenj. liko (škodo. Nekemu iKisestiiiku w -- ^ , , - . . V # « j, , ... ( . rajse take, ki so stare manj kot * stano piše in govori vedno o*tre-' najbrž rozuUate. kateri bi bili] aSw^W ^oT in ,>>bra ZmeS Se napFaVi tUfli iz je ne le prot, nekaterim domačim ^^ pomiriti narf>de in spr; ' — Mi si želimo deklic, ki so ječmena, posebno če je zadostna d seboj Toda satan še Velik požar v Olijeku. pripravljene živeti delavno, trdo, j množina hmelja poleg. ' V lusni trgovini Krnila Stemera a zdrav0 življenje, — je izjavila V se to je naravna, dobra kra- je za onega nesrečneža, o katerem smo zgoraj govorili. Imenuje se: Josip K. (Slovenec?), brez-p<*yehii delavec, brez stalnega bivališča, ves sestradan. | Pozdravi slovenskih fantov. Tukaj v Speci ji pri obrežni ar-tLlerJji nan je precej Slovencev. iNam iSe ne gotli slalH>. kakor to <-\-tamo . do j 9. si kratimo ob obrežju, kjer je prav li-p drevored samih palm in prav lep spomenik Garibaidija. od tu jo pa zavijemo f>o glavni ulici CfViY4o Cavour v kasarno spat. Sedaj pa prav lepo pozdravljamo rojake, posebno Poštojnee, kakor tudi vsa slovenska dekleta. — Jože Filippini, Jože Skerjane, Karel Tavčar. Franc Čee. Šikana za šikano. Tz Bol junca v Istri poročajo: Tukaj bi se bila morala vršiti neko nedeljo prva veselica po vojni združenih društev "Prešerna" in društva". Ker niku srebrna žepna ura. Pri razteles*<»nju trupla niso našli znakov kake poškodbe. Nezgoda pri delu. Francetu Koritniku, rudarju v Trbovljah, je pri kopanju od le tel košček premoga v oko in ga ranil. ? m\ L lOJAKE o po-z£urja.mo, da je cena. z a "Slovensko-Ameri-kanslci Koledar" i-sta z4 Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite nam svo* to in naslov svojega prjjateUa v starem kraju in poslali mu bomo knjigo narav- Čudna pot« GLAS NARODA. 15. JAN. 1923 J. Zapančič. JOE GANNON SE JE ODPOVEDAL TOBAKU. — So, prijatelj, to je ]>a že preveč ! Brijp in reže ta vražja burja kot nemške makaze in basta. In ! te snežinke roje kot čebele iz vi-1 ljev. kamor se ozreš, ti skačejo v obrair. Samo. meni nekaj, kar stoji na — plavi. Torej Petrofjad »toji na plavi. Batjuška car se je )>o:>tavi) na plavo. ž njim so dv'jrnili noyi' v zrak AILsa, v*i Friderik*!, Ren-nenkampf in sam Rasputin, ki ji stal kot kostanj v Latterinanno-vem drevoredu, stoji zdaj na gla vi. or prav pod zemljo. Tako, zdaj veš. — — Kaj pa nam mar ,če m> se postavili Rusi na plavo? Mi smo tujci, revolucija nas ne inoti, — 6em mu odgovoril. Tu pa je bil ogenj v »trehi. — *Kaj. .sto bogov! Ni Mikada zdaj me. boš spravil ti ob pamet. Revolucija ni biljard! Kadar sekajo gozd. lete trske na vse strani. Kadar pori vas. se ne bo po stavila bajta sredi nje na noge. č^š. jaz .sem tuja. mene požar ne mori. Ne, brat, ti ne veš. kaj j«* revolucija, in basta. Mi smo tu drupi stoje na plavi, vrapa, vendar ne bočno mi stali na nogah. Hajdi na plavo in basta! Mislil s»*m. da je znorel. Razprostrl je roke, plavo je povesil. 0< i so se mu zasvetile in zabepal je p.' izbi seru in tja. Nalil sem mu se kozarec domačepa zdravila. To je pomapalo.' Pomiril se je. vsaj /.delo se mi je tako. — Ne. prijatelj, za tole stvarjo tiči nekaj posebnepa. Govoril som ti, da v Petrogradu ni vse v redi: in zdaj vidiš sam. Duma se je upr la vojska je na njeni strani, carje bežal iz Petrograda. med potjo pa je prijel krč za srce, odpovedal se je prestolu in bafita. Ta nepričakovani dogodek mi jc zlezel v plavo in tišči kot žebelj v steno. Povem ti kar naravnost: Ne vem kaj se godi in kakšne bodo posledice, vendar pa čutim da je moralo priti tako, da je to logičen sklep iz gotovih zgodovinskih premi*. Instinktivno se strinjam s tem sklepom, da povem kratke* — revolucijonar sem in basta. — Tone je hodil po sobi sem in tja. Kri mu je zalila obraz in oči. bil je podoben človeku, ki so ga dutuli v .sanjah duhovi. Sele tak rat sem pa prav spoznal. So na svetu ljudje, ki jih razpali sleherna nova ideja. In Tone je bil med njimi. Postavil .se je pred menoj pogledat me je, kot da hoče prodreti z očmi v mojo dušo in iz-pn-povoril: — Kaj praviš ti k temu? Zdi se mi, da so makaze skrhane. čutim, kako mi ra>»to pern-ti. Letal bom. že čutim, kako se razliva po žilah nova kri. Svoboda! Veš kaj je to? Ne. ne veš. Ti si zaspal, spal boš še po sod-njem dnevu, ko bodo mrtvi že vsi iz grobov. Svoboda, prijatelj, to je čudna stvar. Visi na križu od onepa dne, ko je zver spoznala, da je človek. Kristusa so razpeli na križ. tri ure je visel in rešil človeštvo. Ona pa vLsi že tLaočc let. tisočkrat je že izkrvavela, — .Judje stoje pod križem, teptajo s krvjo napojeno zemljo in še danes ne vedo, kje je Bog. Njega so razpeli na križ, učence so raztrgale zveri, ona pa visi še danes in čaka novega Mesije. Povej jim ki Uoje pod križem, kamnje ti bodo sipali v ob rax in tasta. — Dremlje« t Ne bom te več motil. Jšpi kot si spal! Lahko noč! Zaloputnil js vrata la isgiiul med goste snežinke. Tisto noč ni- sem zatLsnll oči. Spomnil sem se, kako smo čakali na Kulikovem polju v Odesi belega carja. Vojska se je raztegnila po širni ravnini nizdol in počez. Kozaki, pehota, topovi, vse se je strnilo v rujavo maso, ki je stala kot pribita k zelenemu polju. Naša divizija je bila v sredini. Nad glavami je krožil aeroplan, v gozdu za nami so prežale druge jeklene ptiee. da se spuste na nemškega jastreba, če bi motil belega carja. Majsko solnee na južnem nebu je neusmiljeno palilo vse pod seboj. Potne kaplje so tekle po obrazu in komaj sem se držal na nogah. Tone je stal pred menoj. Opiral se je na sabljo, oči so bile uprte tja, odkoder smo pričakovali vladarja največje države na svetu. Bil je trenutek, ki se ga boji človeška misel. Takrat sem spoznal, kaj je bil ru&ki car. Tone se*je zganil. Obrnil se je k meni. Sleherna mišica na obrazu mu je drhtela. — On! — Ln obstal je kot prikovan. V daljavi se je dvignil oblak belega prahu, bližal se je, zapela so konjska kopita, mimo nas je galopiral beli car. — Pomogi Bog, Serbi! — — Bog ti pomagao! — je odmevalo iz tisoč prs. Tone je utopil k meni. — Si ga videl? Si videl našo svobodo, našo bodočnost, našo mor f Si jo začutil T Mene je preletela kot električna iskra. — Videl sem mu na obrazu, da govori in čuti iskreno. To je bilo takrat. Leto dni je minilo, in kje je bil oni Tone? Spi kot si spal. jaz sem revolucijonar in basta. Drugo noč je zopet prišel. Ni več trkal na okna. Raz pahnil je vrata na stežaj in obstal > pred menoj. Bil je razburjen. -— Tako, Jože, povem ti, storil M in. kar sem moral storiti. Nocoj sem mu povedal [»red vsemi v oči in pod nos.- — Nisem tvoj sluga, ne bom več poslušal, revolucijonar sem in basta, — x>brnil se in odšel. Polkovnik je, moč ima v rokah, vem, zato grem. Sila se u-mika sili, dokler nista enaki. Potem si skočita v lase, takrat pa pada staro in vstaja novo. Tako, zdaj veš. Ce pa nisi razumel, daj m operirati možgane ali jih pa namoči v špirit in basta. Lahko noč! Toneta je vzela noč. Mikado je hodil s povešeno glavo, tarnal je in pravil vsem. ki jih je srečal: — Nema viae buparskih kokoši, a gospodin moj je odmaglio s njima. Ne znate, kako mi ga je na* čil — Ni čakal odgovora, stopal je dalje in tarnal drugod. Potean sva se srečala s Tonetom v Kijevu. Bil je v ruski uniformi, na levem rokavu je nosil sdei'e znamenje s črnim križem počez. To so bili takratni ruski fašisti, bojeviti mladi ljudje, med njimi ženske, ki so hoteli rešiti nervo Rusijo s krvjo in žrtvovanjem življenja na bojišču. Imenovali so se *' udarnikiTone je bil med prvimi, ki pa jc razvnela nova ideja. — Vedel sem. — mi je pravil. — da pride Rusija do svoje veljave. In prišla jc. Mesec. dva bosta minila, pa bo njena armada v Berlinu in na Dunaju. Sem že nabrusil sabljo in ne bom prej miroval, da jo položim pred Prešerna v Ljubljani. Alise in Krideriksi ad acta, mi udarniki s Kerenskim na konja in hajdi. da vidimo, kdo se nam upa postaviti v bran. Tako, sedaj jc konec te nemške komedije in basta. V Petrogradu in Moskvi pa je vrvelo. Tam so razvili rdeča znamenja, napisali z zlatimi črkami: — Proletarci vseh dežel, združite se! — in drveli ž njimi po ulitih. Iskre požara so padale tudi na oddaljena mesta. Tlele so. ljudje s opostajali nemirni, po mestu so se začele oglašati strojne puške in nekega dne so zapele nad Kijevom rdeče karteče. Ponoči je boljševiška armada zavzela mesto. (Dalje prihodnjič.) GuglirtfflQ Qberdaa. Najstarejši član omeriškepa ko ngresa jc poslanik Joe Cannon, star dvainosemdeset let. — Ob Novem letu se jc zaklel in za verii, tla ne bo več kadil. Koliko časa bo držal to svojo obdjumo, je seveda drugo vprašanje. % Mična zgodbica iz vojnega časa. Dne 20. decembra je poteklo 40 let, odkar je bil obešen v Trstu Guglielmo Oberdan na dvorišču vojašnice katera nosi sedaj po njem ime. Viljem Oberdank je bil rojen v Trstu kot nezakonski sin Slovenke Oberdankove. doma iz Šempasa na Goriškem. Bil je zelo nadarjen, in ko je absolviral i realko, je še 1st ud i rat tehniko n;i Dunaj. Združeval je v sebi kreposti obeh plemen, prijetno živahnost slovansko, izboljšano z latinsko vljudnostjo. Tako pravi "Piccolo.*' Po svoji zunanjosti ! in vedenju je bil videti nekako j bojazljiv, kar je zelo kontrast ira-lo z markantnimi in ostrimi črtami njegovega obraza, d očim so bile njegove višnjeve oči zastrte z nekako stalno melanholično meglo. K.o se je mudil nekaj časa v Jakinu. je odšel v Rim na višjo ■ inženirsko šolo. Julijska emigracija v Kamu se je zbirala v "Tržaško istrskem komiteju'". Ustanovilo se je leta 1879. "Društvo za Julijske Alpe", katero je svo- go ter se odpelji s "fliverjem" I razširilo na -nered- na kolodvor, da jo sprejmeš. rešene pok rajrine*'. Clan tega Odpeljal se je na kolodvor. a I društva je bil tudi Viljem Ober- Po vest o Euocli Ardenu je po-j'ry, a šepal je nekoliko vsled st revest o povratku človeka, katere- ' la v bok. To je bil pač vzrok. Pupa so vsi smatrali mrtvim. Mo- jstil jc rasti brke. ki so mu zelo derni Enoch Arden. o katerem j prist o ja le. Naporno je mislila, hočemo poročati tukaj, pa je tra-1 dokler, se ni prikazala pred nje- sr^ita» ker Je morala iti s ko gikomična potvara oripinalne po- j nimi očmi slika Harry-ja. Nato lo kl Je najtesnejše* zve-je zamudila vlak, kajti ni je vi- ze z voditelji iredentis- del. - je rekel. Dvajset minut |tlčne ^^ V batnem poli-pozneje pa je dospela Mary. Bila! Učnem *°ložaJu> ko ->e ltaliJa 'OLiB MftODA" KM Weber eden prvih, ki so bili poklicani pod zastave. Predno je odšel s svojim polkom preko morja ter v Francijo, je dobil osem dni dopusta in te je porab;!, da je obiskal svojo deklico Mary, na farmi njenih starišev v bližini njegove lastna, domače vasi. Tam se je zaljubil v starejšo sestro Marije, Annie in že dva dni po njegovem prihodu na farme se je odpeljal z Annie v mesto, kjer se je poročil z njo. # Seveda je mogel mladi par b par dni uživati zakonsko srečo. Nato se je Ilarrv prisrčno poslovil od svoje ženke ter pohitel k svojemu polku. Že v naslednjem tednu je bil na poti v Francijo. Annie je ostala na farmi. Mary pa se je potolažila, ko se je py-ročila z nekim preddelavcem v neki municijski tvornici v Brook-1 lynu. * * ♦ Poteklo je več mesecev. Stariši Annie so izgubili življenje p: i neki avtomobilski nesreči in ker ni bilo nobenega sina, je prevzela Annie kot najstarejša hči celo upravljanje procvitajoče se !"ar-rne. Težko je morala delati od zgodnjega jutra pa do poznega večera ter ni imela vsled tega dosti časa udajati se žalosti, ko je dobila iz Washingtona sporočilo, da jc bil Harry Weber tekom nekega napada v Argoniii javi jen kot pogrešati in da je najbrž pustil svoje življenje na polju časti. Potekla so tri leta. Slika Har-r>'-ja je vedno bolj bledela v spominu Annie in mlada udova je že pričela razmišljati o tem, če naj sprejem snubitev sosedovega sina ter ustanovi v tem slučaju trajno zakonsko srečo. # ♦ * Nekega krasnega dne sredi žetve, je cula Annie, kako jo je nekdo naenkrat poklical po imenu. Obrnila se je ter videla pred seboj mladega mota v kaki uni-uniformi. — Ali me ne poznaš več, Annie? — je vprašal mladi mož. — Jaz sem. Harry Weber, tvoj mož. .Padel sem ranjen v nemški jet-ništvo ter sem se šele pred dvema tednoma vrnil v Ameriko. Annie -se je prestrašila. Nato pa si je ogledala mladeniča. Njegovo lice je bilo ožj- bledejše kot ono Ilarry-ja. To r.i je bila brez dvoma posledica dolgega jet-ništva. Njegove oči so se ji zdele manjše in njegov glas bolj robat, a spomin jo je najbrž, varal. Toliko ča*a je že poteklo izza ločitve. Todi se ji je sdel manjši kot JEUr- Dokler je trajala žetev, ni bilo mogoče dosti razpravljati o povratku Harrvja. o katerem so vsi domnevali, da je mrtev. Sedel je udobno na verandi ter vlekei svojo pipico, dočiin se je Ann k-trapila na poljih ter od samega dela skoro pozabila na svoj naoža^ On je bil seveda še preslab, da bi mogel pomagati pri delu, čeprav se je kretal po kuhinji :er p.Tzil na to da je bila miza vedno tJobro bložena. Tud* je pazil, da je imel jobolčnik v kleti vedno enakomerno temperaturo in da ni vtsled tega izgubil svojega dobrega okusa. Annie mu je dala denar. da si kupi obleko. Podarila mu je tudi demanten prstan ter zlato uro ter ga založila z žepnim denarjem, kajti mož bogate far-merice se ne sme pokazati umazanega. Na kratko rečeno, živel je krasno življenje ter je bil ljubeč mož. -Novoje Vreinja" poroča, da posebno zvečer, ko je legel mrak ^ hM 7Jik]jui;nil seja kongresa na deželo ter je bilo treba iti ftretje intemacijonale posvečena spat. Anni je bila preveč trudna moškega, ki je stal poleg njene sestre. — Kdo, pa je to? — je vprašala. — Mary, ali ne poznaš več Har-rvja? — je vprašala Annie. — Ta naj bo Harry? — je vzkliknila Marv ter se pričela krohotali naglas, -r- Ti me hočeš pač potegniti. To ni Harrv. ^nnie je takoj omedlela. Pol ure pozneje je zapustil farmo neki človek, kateremu se je očividno strašno mudilo. Nosil je staro kaki-uniformo, ni imel nobene prtljage ter je še bolj šepal kot ponavadi. Velika parada in bakljada s onega večera seveda ni vršila in kongresnik je bil zelo poparjen, | ker ni mogel imeti svojega lepe- f ga. patriotičnega govora. Harry je sedaj uradno in ne- rala proti trozvezi, se je morala italijanska vlada odločiti, da usta vi iredentistično gibanje. Tako se je v Italiji umaknilo širše politično gibanje za Trst in Trient Entuzijast ični mladi ljudje pa so toliko bolj goreli za to, da bi pri šlo do odrešitve provinc, katere so smatrali za svoje. Italijanska tajna politika je prispela pod oblast centralnih držav. Kralj Um-berto je šel na Dunaj, prišlo je do sklepa, ki je molče vzel Italiji pravice do Trsta in Trienta. — Avstrija je hotela to izrabiti za svečano manifestacijo povodom spomina na čas, ko se je Trst iz svoje volje podal pod Habsburža-ne. Peta obletnica se je proslavljala. 2. julija je umrl Garibaldi. Za proslavo, ki se je napovedovala v Trstu, se je razvijala med i-redentiisti v Italiji živahna agita-j eija. Hoteli so nekaj storiti. Slednjič je Oberdank zbral okoli sebe avoj« dobre tovariše in znance uradno mrtev in Annie prava. udova. £elo nesrečna je. Sosedov ] ;Se_je ndlofl1 sin noče ničesar več vedeti o njej. Čas pa ozdravi vse rane. Ni še konca vseh dni___ proti materi. tretje intemacijonale vprašanju o kolonijah iji jc pred-«n izmučena, da bi mogla dolgo stavi ja]a oprožanje angleških in kramljati z njim. Ce so hoteli v franooskih interesov. Delegat Bo-nedeljo sosedje- kaj izvedeti o denf?a zastopmk Severne Afri-vojnih doživljajev Harrvja ter je ko izjavil da je nemogoča re-pnčela popoldne Annie, pri kavi voiucija v Afriki, dokler se ne govoriti o žalibog prekratkih me- ^čne revolucijonarno gibanje v _______________ denih tednih, je postal vojni ve-i Franciji. Zahteval je intenzivnej-; volverjem. Pri preiskavi so našli teran zelo molčeč. Oni prokleti|ie delovanje komunistov v Alži- j dve bombi in nekaj smodnika. — strel v glavo, ki ga je dobil, je bil ^ Tunlsu in Maroku in njihovo Oberdank jc bil aretiran in pri-knv. da se ni mogel več spomni-; dopustitev kot posebnih delega-j veden v Trst, kjer je čisto odkri-njati skoro ničesar, t(>v v izvrg^aJni odbor tretje in-,to izjavil, da jc z zaklenjenimi iti v Trst in storiti, kar mu veleva srce. Dne 2. avgusta se je ob navzočnosti Karla Ludvika otvo-rila v Trstu avstrijska razstava, j Na povonko z godbo in razsvet-i ljavo je bila vržena bomba. Veliko oseb je prišlo v zapor. Cesar Frane Jožef in njegova vlada sta hotela na vsak način svečano pro slaviti petstoletnico, odkar je bil Trst pod Avstrijo. Oberdank je prišel v Ronke v Furlaniji in si tam najel sobo za prenočišče. — Kmalu pa ga je zasledda avstrijska žandarmerija in nenadoma se je pojavil avstrijski žandar v njegovi sol>i. Spoprijela sta se in Oberdank je ranil žandarja z re- Annie je skušala oživiti njegov; ternaeijonale. Delegat Roja, za-spomin. poškodovan od vojne, stopnik komunistov Indije, je sta-Pokazala ura je družinske slike vil predi0? 0 organizaciji sploš-ter stara pisma in sosedje so mu ne vzhodne fronte proti -buržuaz- bombami po nalogu komiteja tržaške mladine hotel pozdraviti cesarja. Pred »vojaško sodnijo je bil obsojen na smrt na vešalih. povedali, kaj vse je uganjal v t nim drŽavam, ki je bil v navdu- Najvišji vojaški tribunal na Du-svojih mladih letih. Počasi je po-, šenjem sprejet. Delegata Egipta, etal njegov spomin odločno Rozni in Arabi. sta v boljši. Annie je bila zelo srečna. svojem govoru v arabskem .jeziku izjavila upanje, da bo rdeča zastava kma-* ! lu vihrala nad piramidami. Tur- Prideiki so bili pospravljeni, i ški delegat Orhan se je pritože-Farmerjem je bilo zopet mogoče i val na aretacije in preganjanje obiskovati drug drugega. Annie turške sovjetske špijonaže obdol-je sklenila, da se mora vršiti se- ženih komunistov, ki jih zasledu-daj velika sprejemna slovesnost je kemalistična vlada. Končno je na čast moža,.ki se je vrnil. Cela ! izjavil Radek. da je vzhodni pro-sosedščina je bila razburjena, j letarijat za revolucijonarno giba-Harrv je postal junak eele oko- ( nje bolj primeren kot evropski, lice. Nameravali so vprizoriti ve- kar potrjuje Turčija, kajti njena liko parado in bakljado. Kongres- i revolucija je takoj podrla evrop-nik iz doti enega okraja pa je ob- [ sko ravnotežje. Turške zmage poljubil, da bo imel slavnostni go- f menijo obenem zmage sorvjetov. S ▼op* j tem. da podpiramo angorsko via- Farma je bila slovesno okrase- i do. je dejal Radek, niti za trenu-na. V veliki dvorani pa se je iibi- tek ne pozabljamo razredne bor-la miza pod težko vseh dobrot,: be na vzhodu in smo pripravljeni katere moreta spraviti skupaj za slučaj, da 4n turški pasa hotel kuhinja in klet. — Krasno bo — je rekla 4nnie svojemu Enoch Ardenu. — Tudi Mary bo, priila. Napravi mi osln- prodati Turčijo buržnaznim državam za steklenico vina/Turčija se mora zavedati, da so e^ino ko- naju je obsodbo potrdil 4. novembra in 20. decembra se je izvršila. Oberdank je mirno poslušal sadnje čitanje obsodbe. Ko je bil izročen krvniku in oproščen verig je -vrgel raz sebe vojaško suknjo, se postavil pred navzočimi in »-dru/,nv'o Sv. Lenarta, zdaj pa žiip-no cerkev od znotraj, kar jra je jitalo mnogo dela in napora, za kar >r> mu župljani hvaležni. munisti njeni resnični.prijatelji, morda nahajajo sodni skti, zade- Harmonike Ako želit« Imeti res dobro in trpežno alovengfo. nemško ali krematično harmoniko, obrgite se ha znano tvrdko za pojasnilo aii pa pridite osebno. LUBASOVE Il:irm«jii.ke v8f:h vrst im:.m tudi v za- .. v.,.,,, j , lin. S!*topr:k i. . P.Sit«» po renik. Se vam uljudno priporočam. Anton Mervar 6921 St. Clair Avenue Cleveland. O. Doctor Moy Je uapeino zdravit na. duh ., božjastne n*-Padavico, xa-. str jotjenje krvf {vsled zaprtja, srečne j Jetrne, lediCne in >pljučne bolezni: bolezni v želodcu, olivi zli hrbtu; bolečine v prsih, unets oči. roke. noge ali hrbet; oteklin«, rev--'mztizem: kožne bolezni. srbečico, car-ce. oslabelost, moške sli ženske bolezni sli sJabo kri; brez operacije v naj kraj. tem času po najnižji cent. Urade ure: ob deU.vr.llob: otl v. do. poldne do 6. rve£«r. Ob nedeljah in praznikih: mt 9. dopoldne do 1. popoldne. DOCTOR JIN FUEY MOY 30« GRANT STREET PITTSBURGH. PA. Knjiga za dolge zimske večere. Slorsnsko-Amerikantki KOLEDAR zn leto 1923 192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, sale in raznoterosti. Ceno samo 40 centov. Naročite saie d IBCti SLOVtNJC PUBLISH I NO CO. SI Qcrtlandt St.. New York W Dobe M tudi pri sastopnlktb W Oftsa Ki KAPITAN BLOOD I/1QQ7A ODIIIJA, 97 (Xadaljeanje.) * j • i • , ., , ............. — »«!» Mtmega in le ra< Admiral je namrdnil obraz, a v njegovih oceli je vsakdo lah-jstoriu kaj ^^ ^ ne£asnc^ — Mene . . . mene veseli ,dt boste storili to. Veseli predvsem radi vas samih. Ponudila mu je roko. On se je kritično ozrl nanjo, nakar se je sklonil nad njo. — Ne drznem si jo vxeti v roko tatu in pirata, — je rekel • trpko. — To niste več, — je rekla .ona ter skušala nasmehniti se. — Nobene hvale vam nisem dolžan, če nisem več, — je odvrnil on. — Mislim, da ni treba reči ničesar več, razven zagotoviti j vam; da se tudi lordu Julianu Wade ni treba ničesar bati. To je brez dvoma zagotovilo, katero potrebuje mir vašega duha. — Radi vas samega in le radi vas samegs, ne bi hotela, da bi ko opazil še ga v ost. — Tako, — je rekel. — Zelo poetično. Tedaj pa se je obrnil lord proti Bloodu: — Vi morate izbrisati pretekle grehe, dečko moj, — ga je o-pomnil. — Dosti ste že storili v tem oziru. to moram priznati. Tudi i>te pokazali, da znate storiti to. Radi te ga vam tudi ponujam go-vernerstvo^Jamaice v imenu njegovega veličanstva, — ker vas smatram za najbolj sposobnega moža za to službo, kar sem jih kedaj videl. Klood se jc nizko priklonil. — Vaie lordstvo je zelo dobro ampak . . . — Nikake ga ampak. Ce hočete, da b > v-.ša preteklost pozabljena ter vaša bodočnost zagotovljena, jc tukrj vaša prilika. Ne Kmete je omalovaževati radi svetja jablan ali kake druge proklete sonlimcntalne prismodarije. Vaša dolžnost je tukaj, vsaj dokler traja ta vojna. Ko bo končana, se lahko vrnete v Somerset in k ja-bolčniku ali pa v vašo domačo Irsko. Do takrat pa se morate zaio Toljiti z Jamaico in rumom. Van der Kuylen sc je zakrohotal. V Bloodu pa niso izzvale te pripombe nikakega smehljaja. Ostal je slovesen in naravnost mrk. ( Mislil je na Miss Bishop, ki se je mudila nekje v isti hiši, kjer so so nahajali vsi trije, kataere pa ni videl, od kar jc prišel. Če bi mj pokazala vsaj nekoliko sočutja . . . Willoughbv jc pričel zopet govoriti ter ga karati radi nj«*gc:-vega obotavljanja. Dokazal mu je neizmerno bedastočo omalovaževanja *ake zlale prilike. Konečno se jc Blood ojunačil ter se priklonil. — Moj lord, prav imate. Jaz sem tepec. Ne smete pa me smatrati nehvaležnim. Obotavljal sem se radi pomislekov, glede katerih nečem nadlegovati vašega lordstva. -- Cvetje jablan, kaj ne? — se je rogal lord. — Naj bo kot želite vi — in hvaležen sem vam, tc vam zagotavljam. Vedel bom. kako zaslužiti si priznanje njegovcega veličanstva. Lahko se zanesete name, da bom verno služil — Čeprav sem tat in pirat T Stisnila je roko ter napravila majhno kretnjo obupa in nestrpnosti. — Ali mi ne boste nikdar odpustili onih besed T — Priznavam, da mi je to nekoliko težko. Pa kaj za to, ko je žc vse rečeno. * (Konec prihodnjič.) Iz Slovenije« Vlom v Ljubljani. f ktib Zernik, kanclist pri okraj- Neznani storilci so vdrli v sta-i nem sodišču v Kamniku, Ivan Ra-novanje gdč. Marije Paskali na ! kovee, izvršilni uradnik pri okraj-ELizabetini cesti ter odnesli več nem sodišču v Ljubljani, Alojzij obleke, čevljev m drugih stvari, i Petrič, jetneski paznik pri dežel- j nem sodi&u v Ljubljani, in Jurij Lepa nagrada. j Kol man, sodni sluga v Radovljici, Te dni so poskušali tatovi svojo w * dnem 00. nov. 1922 na lastno srečo pri Francetu Coru, trgovcu i P™«1 jo stalno vpokojeni. z usnjem v Murski Soboti. Ker! pa je pred vhodom v trgovino pri- i Velika eksplozija. — Skrivnostna klenjen vedno pes, so se spravili I zaloga smodnika, nad okno pri skladišču, ki drži v j Iz Maribora poročajo: Dne 3. Orajsko ulico; ker je bila huda j dec. zjutraj okrog 8. ure je bil ma-tema in vsled poene ure tudi no-! ribonski puškar CutiČ v Slovenski 17. januarja; 1 "resident Monroe. Cherbourg; l\AriK. 1». januarja: Mongolia. Cherbourg In Huntmrt; Ta-ormlnm. Genoa; Mount Clinton. Hamburs A. januarja: America. Chorbounc In Br«n«a: Olympic. Cherbourg; Conte Uonso. Genoa., Vo-lentla.ni. Boulogne in r.utt«rdam. d. januarja: Pittsburgh. Cherbourg in Bremen. 34. januarja: Praaidant Vsa Buren. Cherbourg. S. januarja: Mlnsakahda. Cherbourg la Hamburg. Bajtrn, Hamburg. Zt. januarja: Praaidant Harding. Cherbourg In Bra-men; Kraolond, Cherbourg in Antwarg: La. Lorraine. Trst; l>enega paaanta na ulici, so imeli že t toliko srečo, da so nemoteno odstranili iz okna železne križe; toda v tem trenutku je mimoidoči hlapec čul kopanje in ker se mu je zdela stvar sumljiva, je jel kričati na pomoč, nakar so tatovi izginili . v temno noč, ne da bi mogli kaj Ce bi ce bil prepričan o tem, bi vam ne ponudil t^ga go | odnesti V znak hvaležnosti, ker je pravočasno prepodil vlomilce, vernerstva S tem je bila stvar uravnana. Komisija Blooda je bila sestavljena ter zapečatena v nevzoenosti *Mallarda poveljnika ter ostalih častnikov posadke, ki so se ozirali z začudenimi očmi na ta prizor. a ohranili svoje' misli zase. — Sedaj se lahko lotimo svojih poslov, — je rekel admiral ulici zaposlen v svoji puškarski delavnici pri smodniku. Naenkrat pa je manjša mnodana smodnika iz neznanih vzrokov eksplodirala. Prestrašeni ljudje so zaslišali strahovit pode in v hipu se je celo poslopje na dvorašču zrušilo v razvaline ter zagreblo pod seboj Ou-tiča in žc«io delavca Skrbinca z njeno llmesečno hčerko. V blii- -Himen. V Koti j ali v Mežiški dolini se je mariborski odvetnik tir. Stanko Stor poročil s Heleno Wast L hčerko lesnega trgovca v Kotljah. Smrtna kosa. V celjski bohiiui je umrl :J. dec. Pavel Sega, prukurist nabavne centrale v Celju in bivši ravnatelj Vinarije v Ptuju. Postal je žrtev zavratne pljučnice, ki je zahtevala v Celju v kratkem času že več žrtev. Pokojnik je bil pred preobratom trgovec v Gradcu in ob preobratu zastopnik jugoslov. konzulata v Gradcu. Zapušča ženo z 81etno hčerko. istega dne je umrla v Celju ga. Frančiška Pertot, soproga kamnoseškega mojstra Kamnoseške družbe", ki je agelen član vseh narodnih društev. V celjskem kapucinskem samostanu je pred Božičem umrl pater Rudolf M aro It. Zadela ga je kap. Pokojnik je-bil zavoljo svojih lev pili pridig pri okoliškem ljudstvu zelo priljubljen. Samomori ■nen: Zeelajjtl. Cherbourg; Tliyrenia. Ustrelil se je 5. dec. dap. v svo-l*'hfrbourB in "»ihburg. jem'stanovanju v Cerkveni ulici v ' 6- februarja: Ljubljani Alojzij King, poslovodja tvrdke Scunig. Motiv samomora jc neozdravljiva bolezen. Obesil se je v gozdu za cemcnt-no tovarno v Zidanem most.u Jeturi Robert AVeLtzl. Vzrok samomora n i znan. V Ljubljani se je obesil 6. dec. dop. čevljarski mojster Kari Kor-delič. Kaj je spb»šiio znanega moža gnalo v .smrt, ni znaaio. Kretanje pamikov - Shipping News m mu je Cor daroval 1000 dinarjev | nji stolni cerkvi je takoj bilo plat in usnja za kompletne Škornje. . zvona. Rešilni oddelek požarne , _ ... i ^raml>e j« izpod razvalin izvlekel Žalosten jubilej. «- še živega, pa silno razmesarjene-Dne 4. dec. je bil izpuščen iz i ga Čutiča. Žena Skrbinca ki nje-Van der Kuylen. j mariborske kaznilnice Janez Žab- j na hči sta bili že mrtvi. Vojaška — (Mjadrali bomo jutri zjutraj, — jc objavilo njegovo lord-1 ^ tcga 11110 od?iedcl svojo j oblast je poslala na lice mesta cest vo. ° petdeseto kazen zaradi tatvine, i to vojaikov, ki so našli med rail- Blood be je vzravnal. ' Žabjek je bil s primernim sprem-; vaJinami 27 zaibojev vojaškega — In polkovnik Bishop t — je vprašal ' stv°m odveden v sv°j° domovin-1 brezdimnega smodnika, očivkino — To je postala vaša zadev,. Vi ste sedaj governer. Pošto-. V okolici- " Avstrije, tor 1 Ptjte z njim kot se vam zdi primerno, ko se bo vrnil. Dajte ga obe- n«__- - - 1VI *anmMke?£ V Mti C, prednji jarbol. On to v polni meri zasluži ° Drago zmerjanje na policiji. Cedilniku so nash med razvalina- ' . : / , . ' Meseca iuiiia ie odfduiil v-Ma l'mi ^^ vojaški signalni aparat Mcod. celil Umor. Dne 7. dec. zvečer je ubil s strelom iz puške neznani storilec gostilničarja Miho Podkrajška v Št. Ilju pri Dramijah. Nesrečni krč-inar je sedel na peči ter štel denar. Lopova še niso zasačili. Truplo v vodi. Tz Gruberjevega kanala v Ljubljani so potegnili truplo delavea Antona Hribarja. Je-li Hribar po-n osrečil, ali pa šel prostovoljno v smrt, ni še dognano. President Wilson, lavre. a. januarja: Torek. Hamburg. M. januarja: Chicago, Havre; Berengaria, Cherbourg. >1. januarja: Praaidant Polk. Cherbuorg: Orbita. Cherbourg In Hamburg: Antonla. Cherbourg tn Hamburg, i. februarja: Mount Clay. Cherbourg In Hamburg. L februarja: Oeorg« Waablngtnn. Ch«r»w»iiiw «« La Bourdonnais, Havre. '. februarja: President Garfield. Cherbourg; America, Genoa. S. februarja: * Colombo. Oenoa; Mant-huria. Cherbourg In Hamburg; Wuertemburg. Chertiourg iu Hamburg; Tliuringia. li.imburg. 10. februarja: Olympic, Cherbourg: I'res. Uoosrvelt, CherNmrc in Bremen. KinUuul. C"h«-rtxiurg in Antwerp; Xoordam. LJuul'igiie in Itot-terdam. t 13- februarja . Canopiv, Clurbourjj in Uremcn. 14. februarja: Pres. Adams. Cherbourg. 15. februarja: Mount Carroll. Cherbourg in Hamburg. 17. februarja: Pres. Arthur, Cherbourg In Bremen; Glullo Cesare. Genoa: Niew Amsterdam. Boulogne in Rotterdam; Samand. Cherbourg 20. februarja: Hous.llon, llavrt-; Deronguria. Cher-bourg. 21. februarja: FVanre. Havre; Sunnia. Cherbourg in Hamburg: Orduna. Cherbourg in Ham-burs; Pres. Monroe, Clirrb'-utB- 22. februarja. Mongolia. Cherbourg In Hamburg. Han-m. Cherbourg In Hamburg. 24. februarja: Volendam. Boulogne In Rotterdam: Ijipland. Cherbourg; Pre«. Killmore. Chcr-Imiiitr in Bremen. 28. februarja • Conte Kosao. Genoa; I*res. Van Bureti. Cherbourg. 1 marca: Minnekahda. Cherbourg in Hamburg. __ 3. marca: Kroontand. Chrrbourg In Antwerp; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen. 7. marca: Pari s, Havre. V "JUGOSLAVIJO v 9 dneh. Vuk terek aJplaje e4ca aerikik eeUkaaee. AQUITANIA . . 45,647 ton MAURETANIA . 30,704 ton BERENGARIA . 52,022 ton Razko&ne kabine tretjega razreda z 2. 4. 6 posteljami.. Krame obednice, kadilnice In počivališča. Pokrit promenadnl krov. Izborna hrana. Domače udobnosti. Nobene skrbi. Glede kart in drugih informacij vprašajte najbližjega, agenta, ali NAZNANILO IN PBIP0B0ČIL0. VLAH 0 V Dobro, pustil bom pi&mo zanj. Upam, da sc ga bo razve- no ječo zaradi tatvine, ki ga je že trinajstič privedla v zapor. Nato je bil izgnan, a »e je oktobra zopet vrnil in »skal po Mariboru "zaslužka". Toda predno ga je Kapitan Blood s® je takoj lot id svojih dolžnosti. Dosti je bilo treba dela, da se spravi Port Roval v primerno obrambno stanje do vsem t^. kar se je zgodilo. Pregledal je uni.eni fort ter dal Z j ^Tpadel^1^^^ " kl " }* P™*10' Jc 12dal P^i« » <*vi. rti jim je pa ušel in so se pri bliž- gnrnje treh francoskih ladij, katere je hotel popraviti tako, da bi njem plotu zopet znašli. Oti« je zopet lahko odšle na morje v angleški službi. Konečno je z dovo- Kicer krepko delal « pestmi m ko-Ijenjem lorda Willoughby-ja bklical' skupaj svoje bukanirje ter • molči, a se jc kmalu znašel na pojim irro^il petino zaklada ter jim dal na razpolago, ec hočejo od-j lic i ji. Tu sc je krepko odrezal potovati ali pa stopiti v službo kralja Viljema. ; stražniku: "Vi steini preslab iu Več kot dvajset je izjavilo, da bodo ostali in med njimi so bili i Pre^uh» sicer bd itak napravd ma-•mija Pitt, Ogle in Dyke, kojih piratstvo se je končalo s pad- i k!o " vaat" Otiča zato nagra- ... _ . . " 1 » t ml « a__a Jeremija t-em kralja Jamesa. Z izjemo starega Woiverstona, ki je ostal v ( artageni. s»o bili to edini preživeli one skupine ustašev-kaznjen-eev, ki je pred tremi leti zapustila Barbados na Cinco Llagas. Naslednjega jutra, ko je bilo brodovje Van der Kuylena pripravljeno, da odrine na visoko morje, je sedel Blood v prostoru: sobi, v uradu governerja, ko mu je prinesel major Mallard sporočilo. da sc bliža brodovje Bishopa. dili s trimesečno ječo. Obsojen obrekovalec. Iz Logatca poročajo: Kane list tukajšnjega okrajnega glavarstva Božidar Budin jc bil 4. dec. pri tukajšnjem okrajnem sodišču na tožbo ministra za socialno politiko — To je zelo dobro, — je rekel Blood. — Veseli me, da priha- dr. Gregorja Žerjava obsojen na ja pred odhodom lorda Willoughbv-ja. Aretirajte ga, major, v tre- mesec dni zapora radi častifcraje, uutku, ko stopi na kopno. Nato ga privedite semkaj k meni. Se ker je 29. okt. zvečer v gostilni trenutek. j f*pri KoTclmi" v Gornjem Loga t- Napisal je kratko pismo. f eu vpričo več ljudi izjavil, da se — Izročite to lordu Wiliougbby-ju. ua krovu zastavne ladje ; *cot državni uradnik ne boji reči, admirala Van der Kuylena. i da je dr. Žerjav goljufal za več Major Mallard je salutiral ter odšel. Peter Blood je omahnil » nazaj na svoj stol ter obrnd s^je oči proti stropu. Čas je pote-i fT 0beh ?? ^ ^ižrje nekdo ^ M vma ^neki postmi -! X^^T^T^: je sedaj suspendiran in ga bo za- ~ Ali bi hotela njegova ekseelenea sprejeti Miss Bishop? i dela tudi disciplinarna kazen. Njegova ekseelenea je izpremenila barvo. Mirno je sedel ter' zrl za trenutek na črnca in pri tem je čutil da mu utripa srcc n% j Izpremembe v državni slnibi. način, ki je bil pri njem povsem neobičajen. Nito pa je prikimal j Avskultanti Josip Rus, dr. Ivan E eUvo; j ŠlAar, Josko Bergoč in dr. Stan- Dvignil se je, ko je vstopila in če ni bil tako bled kot je bila j ^itek so imenovani za sodnike ona je zgodilo to raditega, ker je bil zagorel. Za trenutek je j SK^kpo^e. ^^fae* deželnega so-' vladal med njima molk, ko sta stala ter zrU drug na drugega. Na- v LjuihljanL to p. j« atopila ona naprej ter pričela konečno govoriti, obotav- Absohvani pwnik Angel De-Ijaje, z nestalnim glasom, nekaj čudnega pri njej, ki je bila uko i ^vi ^ ^jet V državno služ-mirna in odločna. j bo kot koneeptm pnpwnik pn . . policijski direkciji v Ljubljani. — Jaz ... jaz ... Major Mallard mi je ravnokar povedal. | Kanclist Alojzij Cevnja je pre- — Major Mallard je prekoračil svojo dolžnost, — je retel j meSčen od okrajnega glavarstva v Blood in ker je hotel napraviti svoj glas mirnim, je zvenel trdo in i Brežicah k okrajnemu glavarstvu preglaano. — Vmemirjate se brez vzroka. Miss Bishop. Naj obstaja med menoj in valim stricem to ali ono, lahko ste zagotovljena, da ne bom sledil vzgledu, katerega mi je nudil. Ne bom zlorabil svoje pozicije, da zasledujem privatno osveto. Ravno nasprotno, zlora-til jo bom, da g« zavarujem. Lord Willoughby mi je priporoči*, naj postopam s njim bre» usmiljenja. Moj namen pa je poslati g« naaaj na njegovo pliataio na Barbadoau. T«4aj pm j« stopila potaai naprej. N * v Črnomlju. Datborantinja anatoončnega instituta ljubljanske univerze Ivka Burja je imenovana za definitivno labonntinjo državne baikteriolo-8ke staniee v IgnUjKu v