Pn*fWm tj?ač**a* Sertavrm MarišOFSHl Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 265 Maribor, sreda 20. novembra 1929 » Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poSlnam fak. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja masafino, prejoman t upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceatait.13 Oglati po tarife Oglate tprtjamt tudi eglatnl eddtlak Jutra« v Ljubljani, Praiamova elioa H.4 Za fašizem porazne številke vsebuje referat generalne komisije za budžet v italijanski korporativni zbornici za 1. 1929-30, ki je izšel te dni. Referat je izdelal poslanec Mazzini, fašist, in mnogo je v njem fraz o ekonomski sili fašizma. Toda stvarno dokazuje vsako poglavje referata stalno finančno padanje. Tako mora Mazzini konstatirati, da je bilanca državnih dohodkov in izdatkov vedno bolj deficitna. Fašistični tisk je za leto 1929-30 predvideval višek v bilanci, Po službeni statistiki pa znaša deficit državnih dohodkov in izdatkov koncem septembra 183 milijonov lir, in Mazzini pričakuje do konca leta deficit 700—800 milijonov lir. Mazzini je kot fašist še optimist, zakaj strokovnjaki, ki gledajo stvari objektivno, pričakujejo najmanj milijardo in pol deficita. Tudi pokrajine in občine zaznamujejo 4 milijarde deficita. Povišanje davkov je nemogoče, prebivalstvo je že preobremenjeno. Deficit trgovske bilance jc 1. 1924. znašal 643 milijonov, 1. io?fi 939 L 1927 že 1254, 1. 1928. pa" 2047 milijonov zlatih lir. Za letos je predviden deficit 2400 milijonov zlatih lir. Mazzini je mnenja, da je vzrok temu fašistična valutama politika, stabilizacija lire je bila po njegovem mnenju za italijansko zunanjo trgovino usodepol-na. Javni dolgovi Italije rastejo od leta do leta, vsako leto za najmanj 2 milijardi. Obresti za notranje javne dolgove so od 4134 milijonov lir v letu 1922-23 narasle za 4674 milijonov lir v 1. 1927-2S. Referat poslanca Mazzinija oziroma finančne generalne komisije dokazuje Razsipnost fašističnega režima, ki je brez stalnega finančnega sistema. Do-c ki preživljajo težko kri- Statistika trgovskih konkurzov do-.‘Jzuje, da jc pod fašističnim režimom °zdaj propadlo krog 60.000 tvrdk, v e? nJlmi mnogo bank. Konknrzi se n* ? ronožc, In Je najbolj značil-mn* pr°PadaIo tudi mnoge stare, ftosU C- renornlrane 'n Pn svn,i Bol do skrainosti med opozicijo in vlado na Poljskem OPOZICIJA NA POLJSKEM NAPOVE DUJE, DA SE RAJE IZSELI V GDANSK KAKOR DA BI PRIZNALA EVENTUALNO USTAVNO REFORMO. VARŠAVA, 20. nov. SnočI se je vršila velika konferenca poslancev vladnega bloka, na kateri je nastopil kot glavni govornik ministrski predsednik dr. Swita!ski. Govornik je opisal najprej spor med parlamentom in vlado, nakar je Izjavil, da vlada v boju proti nezadovoljni in razdirajoči večini sejma, ki so Ji osebni interesi višji kakor skupni- državni, nikakor ne bo popustila. Razmere na Poljskem so pokazale nujno potrebo ustavne reforme, ki naj bi omogočila parlamentu redno delovanje. Sedaj gre za to, da se za-tro izrodki parlamentarizma In povojne demokracije. Vlada bo zato za vsako ceno izsilila ustavno reformo in se ne bo ustrašila nobenega boja. Ker opozicijonalno časopisje prikriva narodu pravo stanje spora med parlamentom in vlado, bo priredila vlada po deželi več sto zborovanj, da pojasni narodu ustavno reformo. Opozicija že govori o bojni napovedi. V včerajšnjih večernih izdajah opo zicijonalnih listov se naglaša, da bo opozicija nadaljevala boj za pravice parlamenta. Posegla bo raje po zadnjih sredstvih, kakor da bi priznala kak ustavni oktroa. Vsi listi objavljajo Izjavo opozicijonalnega strokovnjaka v ustavnem vprašanju, dr. Llebeman-na, ki poudarja, da bo opozicija raje zapustila poljska tla In ustanovila v Gdansku okrnjeni parlament, da tako protestira proti vladni predlogi. Po informacijah opozicijonalnih listov se opozlcijonalnl poslanci popolnoma strinjajo s predlogom dr. Lle-bermanna In se bodo tudi ravnali po njem, ako bi se vlada predrznila, da I prikrajša pravice poslancev. Zatuoriteu nemških uisokih sol u Pragi PRAGA, 20. novembra. Akademski senat nemške univerze in profesorski zbor nemške tehnike sta radi protižidovskih izgredov nemško-nacijonalnih študentov odredila, da ostaneta do nadaljneg^oba zavoda zaprta. Cassone se urne u Beograd RIM, 20. novembra. Minister za zra-koplovstvo, Italo Balbo, je sprejel danes zrakoplovnega atašeja beograjskega italijanskega poslaništva, polkovnika Cas-sona, ki je bil, kakor znano, zapleten v neko afero v beograjskem varieteju Pa-lais. Balbo je zagotovil Cassona, da se bo lahko zopet vrnil v Beograd in mu je čestital k temu. Ruski napadi v fTiandžuriji LONDON, 20. nov. Kakor poročajo »Times, iz Mukdena, so ruske sovjetske čete zasedle Talain in Mandšuli. Kitajci so pustili na bojišču nad 2000 mrtvih. Sovjetske čete, močne približno eno divizijo, so opremljene s tanki, letali in izbornim topništvom. Rngleži pomirleni glede Rustrije LONDON, 20. nov. Vsi angleški listi se obširno bavijo z Izjavami avstrijskega kanclerja dr. Schoberja o položaju v Avstriji In pogajanjih s socija-listi o ustavnem vprašanju. Tako na- glašajo »Times«, da bo inozemstvo vsled izjav avstrijskega kancelarja do bilo zopet zaupanje v Avstrijo in izražajo nado, da pride kmalu do popolnega pomirjenja duhov v Avstriji. Dr. Schoberjeve izjave bodo gotovo ugodno učinkovale zlasti na razvoj avstrijske trgovine. Izgledi na mirno rešitev tega, kar se je hotelo razviti v težak boj, se morejo vsekakor smatrati kot velika olajšava za Avstrijo. (Tlussolini pri papežu RIM, 20. novembra. Kakor se zatrjuje v gotovih krogih, bo ministrski predsednik Mussolini v kratkem sprejet od papeža v posebni avdijenci. Posnetki o avijatski nesreči. Z ozirom na notico o odstranitvi posnetkov nedeljske letalske katastrofe iz Velike kavarne, ki je izšla včeraj v »Ma-riborer Zeitung«, sporoča Aeroklub, da so bili funkcijonarji pri tvrdki, ki je posnetke založila ter se s podjetnikom sporazumeli, da se slike ne razpečavajo iz dveh dovolj tehtnih razlogov: ker ne morejo služiti propagandi letalstva in ker čut dostojnosti in spoštovanja do žrtev ne dovoljuje, da bi se iz nesreče drugih kovale koristi. Ker kljub dogovoru slike do 20. niso bile odstranjene lz Velike kavarne, se je pač našlo način, da se je njih kvarni vpliv na razpoloženje javnosti preprečil. — Ukradeno dvokolo. Včeraj opoldne je neznan storilec ukradel iz veže bolniške blagajne na Slomškovem trgu delavcu Francu Div jaku dvokolo znamke Anker, vredno 2000 Din. — Koncert orkestra graške opere Pred takorekoč razprodano veliko unionsko dvorano se je vršil v nedeljo dne 17. t. m. orkestralni koncert graške opere. Koncerti te vrste so pri nas redki; v našem majhnem ambijentu je sestava takih glasbenih skupin, kakor je orkester* možna le z velikimi napori, ker ne razpolagamo z zadostnim številom primerno izobraženih glasbenikov. Zato je koncertni biro Glasbene Matice s prireditvijo orkestralnega koncerta ustregel neki splošni potrebi in mislimo, da so bili merodajni zgolj materijelni motivi, ako je najel v to svrho inozemski orkester in ne kakšnega domačega, kakor n. pr. iz Zagreba ali Beograda. Orkester graške opere šteje 53 članov in spada k boljšim orkestralnim skupinam. Morda bi znal biti med prvimi, ako bi vsaj število godal, zlasti vijolin in vi-jol, bilo nekoliko večje, ako bi bil kontrabas bolj prožen in ako bi oboist bil boljši. No kljub tem nedostatkom je absolviral svOjonalpgo nad vse častno. Vsi kosi so bili dobro naštudirani in zelo aplavdirani. Na programu je bila Beethovnova VII. sinfonija, podana z vsem razumevanjem za velikega klasičnega mojstra; nadalje je bilo zelo priznano izvajanje Čajkovskega vijolinskega koncerta, pri katerem se je posebno odlikoval solist g. prof. Michl; tretja točka programa je bil R. Straussov poem Don Juan, ki je bil tudi precizno podan; želeti bi bilo nekoliko večje plastike. Izven programa pa je orkester briljantno odigral Smetanovo u-verturo k Prodani nevesti. Dirigentu Osvaldu Kabasti gre vsa zasluga za lepo uspeli večer. G. Kabasta je temperamenten in vesten dirigent, ki vodi vse zglave In z veliko točnostjo in pozornostjo. Pač pa je koncertni biro pokazal premalo dobre volje, ko ni navedel niti posameznih delov velikih komadov na itak uprav ubožno opremljenem tiskanem programu. znane tvrdke. Glasom medna- rodne statistike jc Italija s številom konkurzov na prvem mestu. L. 1923. je bilo 5771. 1. 1928. že 12.403 konkurzov. Stanje Italijanskega narodnega gospodarstva torej ni rožnato in jc zani* mivo, da poslanec Mazzini koncem svojega referata pozivlje državo, pokrajine in občine: Mi moramo manj trošiti! Ako hi te podatke serviral kak pro-tlfašlstovski Italijanski Ust v emigraciji. bi marsikdo podvomil v prepričanju. da ie to samo oolitlčno-stran- karska propaganda. Od fašlstovskega parlamenta sestavljeni komisiji in njenemu poročevalcu pa moramo verjeti. Za nas so podatki zanimivi v toliko, ker smo iz Italijanskega časopisja bili vajeni Čuti samo slavospeve na fašistično »gospodarsko obnovo« Italije in na spasonosnost fašizma za ves svet. V Mussoliniju so mnogi gledali novega Mesijo, Njegova gospodarska politika pa že doživlja težek zlom, doživela ga bo tudi njegova notranja politika napram narodnim manjšinam in njegova imperialistična zunanja politika. Po slabi tovarišiji... Včeraj je prišel v Maribor 24leini Tinče z namenom, da se navžije malo prijetnosti In dobrot, ki Jih pač nudi veseljaku naše mesto. Imel je srečno oko, ki je kaj kmalu pritegnilo nase pozornost neke lahkoživke. Najela sta izvoščka in se vozila od gostilne do gostilne. Tudi vozniku se je dobro godilo, ker je vedel neizkušenemu mladeniču vedno prav dobro svetovati. Ves večer mladenka in mladenič nista prišla v zadrego, kajti Tinček je imel dovelj denarja in je bil pripravljen na največjo vratolomnost ponočnega Maribora, ki ni tako nedolžen kakor Iz-gleda čez dan. Spretno dekletce se Je Tlnčeku tako prikupilo, da Je bil zanj pripravljen žrtvovati vse. Izbrane Jedi in dobra pliača so razpoloženju prispevale, in dekle je bilo takoj pripravljeno v nnjobllneJŠl meri vračati Izkazano ji naklonjenost. V Vetrinjski ulici sta si našla gorko sobo In prenočila. Ko pa se je Tinček zjutraj prebudil, je bila postelj prazna, prazna pa je bila tudi denarnica. Zmajal Je s težko glavo In prijavil žalostno poglavje vesele štorije policiji. Stanje pismenosti v naši državi je po najnovejši statistiki sledeče: V Sloveniji je 8.85%, v Vojvodini 23.31, na Hrvatskem in v Slavoniji 32.15, v Dalmaciji 49.48, v Severni Srbiji 65.43, v Bosni in Hercegovini 67.02, v Črni gori 80.56, v južni Srbiji 83.86* nepismenih. Straa Mariborski V h C t S>' i\ i K Jutra Kaj bo z oblastnim in žuoa nilskim poslopjem? NEKAJ NASVETOV IN PREDLOGOV. V Mariboru, dne 20. Xi. Sedaj, ko je Maribor izgubil županijsko upravo in oblastno samoupravo, odnosno ko se že izvršuje njih popolna likvidacija, nastaja za novo banovinsko upravo in tudi za nas vprašanje: kaj bo z župa-nijskim poslopjem na eni, kaj bo z oblastnim dvorcem na drugi in kaj bo z oblastno stanovanjsko hišo na tretji strani? V poslopju velike županije ostanejo najbrže: sreska poglavarja za Maribor levi in desni breg z vsemi svojimi uradi, davčna uprava ter okrožni inšpektor s svojimi par prideljenimi uradniki. Čuie-* mo, da se bo čimpreje preselil tja tudi a-grarni urad, ki bo kot oddelek sreskega poglavarja za Maribor levi breg vršil posle agarne reforme še naprej za dosedanji delokrog. V poslopju ostane tudi stanovanje okrožnega inšpektorja; čujemo pa tudi, da namerava banska uprava urediti v poslopju tudi stanovanja za oba sreska poglavarja ter tako razbremeniti občino. Dasi je zlasti za urade obeh sres-klh poglavarjev razširjenje njunih uradnih prostorov nujno potrebno, bo vendar še pri racijonalni razdelitvi ostalo zadost bo prostorov, v katere bi se lahko namestila policija, ki bo po naših informacijah itak ostala državna in ki bi bila v tem poslopju gotovo najboljše spravljena. Na ta način bi se zopet pridobilo poslopje na Slomškovem trgu za svoje nekdanje — šolske svrhe, kar je vočigled velikemu pomanjkanju šolskih prostorov v Mariboru nujno želeti. Vprašanje oblastnega dvorca bo po popolni likvidaciji oblastne samouprave tudi postalo aktualno. Kakor znano, je oblastna samouprava kupila bivšo Scher-baumovo vilo na voglu Vrazove ih Koroščeve ulice za svoje urade. Ker od vseh teh uradov sploh ničesar ne ostane, bo to poslopje, ki je postalo last banovine, na razpolago v druge svrhe. Pri odgovoru na vprašanje, v kakšne svrhe, gotovo ne bomo prišli v zadrego. Kolportira se vest. da bi imela priti tja mestna komanda. Smatramo, da naj bodo vojaški uradi koncentrirani v vojašniških lokalih, banovinsko poslopje pa se naj porabi v dru- ee javne svrhe. Imamo v Mariboru Zdravstveni dom, ki radi pomanjkanja primernih prostorov vegetira nekje v Strossmayerjevi ulici, imamo državni de-čij dispanzer, ki istotako nima najprimernejših prostorov. Zlasti je Zdravstveni dom velevažna higijenska in obenem so-cijalna državna ustanova, ki zahteva polno pozornost banske uprave in ji nalaga dolžnost, da ji preskrbi primerne prostore. In ali si morete zamisliti idealnejši prostor za to ustanovo nego ie baš oblastni dvorec s svojimi pritiklinami in prizidki? Ne le za ustanovo samo bo tam dovolj primernih prostorov, tudi stanovanja za potrebno osobje se bodo tam lahko uredila, vsaj v skromnem obsegu. Ker bo verjetno o uporabi poslopja -az-pravljal in stavil banu predloge banski svet, ki bo šele imenovan, smatramo, da nismo prišli s predlogom prepozno ter ga priporočamo v stvarno proučevanje. In oblastna, sedaj banovinska stanovanjska hiša na vogalu Strossmajerjeve in Krekove ulice? Motil bi se, kdor bi mislil, da je sedaj, ko ni več oblastne samouprave in njenega uradništva, za katero je bilo poslopje prvenstveno zgrajeno, to poslopje odveč in za bansko upravo nepotrebno. V Mariboru ostane še vkljub vsemu detnontiranju znatno število državnega uradništva, deloma v službi banske uprave pri obeh sreskih poglavarjih, deloma v službi finančne, deloma sodne uprave. Pomanjkanje stanovanj se v Mariboru še vedno zelo bridko občuti in bo uporaba stanovanj v bivši oblastni stanovanjski hiši za to urad-ništvo pomenilo veliko olajšanje stanovanjske mizerije. Zato smatramo kot absolutne nemogoče, da bi banska uprava mogla samo pomisliti na prodajo te hiše. Banske uprave imajo pri pravilnem razumevanju zakona tudi velike socijalne naloge, in zdi se nam, da so v gornjih predlogih vsebovani konkretni nasveti v smeri izvrševanja teh socijalnih funkcij, v kolikor je odprto vprašanje uporabe navedenih poslopij. Mariborski in dnevni drobiž Stanje ponesrečencev letalske katastrofe je kritično, vendar ne brezupno. Zagrebška specijalista dr. Botteri in dr. Radonič sta včeraj obiskala in pregledala oba ranjenca, danes pa sta se vrnila v Zagreb. Odvetnik dr. Šestan je izgubil desno oko, dočim je levo izgubilo 90 odstotkov na vidu. Glede amputacij se bo, sklepalo danes popoldne, ko obišče bolnika neki zagrebški specijalist, profesor kirurgije na zagrebški kliniki. Temperatura je pri dr. Šestanu preko noči padla, dočim se je pri pilotu Miillerju sumljivo dvignila. Pilota Muilerja so danes predpoldne tudi zašli-, šali. Za jesen in zimo KARO čevlji VT. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 20. novembra. Zaprto. Četrtek, 21. novembra ob 20. uri »Worm- ski orožar«. Premijera. Ab. C. Petek, 22. novembra. Zaprto. »Wormski orožar« v mariborskem gledališču. Po dolgem času se bo spet pela opera z domačimi močmi in dvema odličnima bivšima članoma go. Zamejičevo in gosp. Neralicem. Vprizori se v četrtek, 21. t. m. Lortzingova komična opera »Wormski orožar«, ki se odlikuje po tne-lodijozni glasbi in velezabavnem dejanju. Premijera se vrši za ab. C. Opozarjamo tudi na to, da je opera izvrstno in na 'io-vo opremljena. Inscenacijo je zasnoval g. Vladimir Skrbinšek, izdelal oderski mojster g. Borik, slikal pa g. Horvat. Razsvetljavo vodi g. Herman. Pagnoiova »Velika abeceda« na marib. odru. V kratkem se bo vršila premijera vesele Pagnolove komedije »Velika abeceda«, ki je ena najnovejših modernih ko-meJij in jo pravkar uprizarjajo tudi v Ljubljani in Zagrebu z največjim uspehom. Glasba Jz eteričnih valov v Mariboru. Dne 2. decembra se bo vršil v gledališču koncert prav posebne vrste: na apa-Tatih ruskega prof. Theremina, ki je lani povzročil s svojimi iz ’ zraka izvabljenimi, nepopisno divnimi glasovi, kar največjo senzacijo v Parizu, bo predvajal poseben trio cel koncert. 2e danes opozarjamo nanj, da nihče, komur je le količkaj mogoče, ne bo zamudil tega modernega čudeža. — UJormski orožar Komična opera. Besedilo in glasba: G. A. Lortzing. Vitez grof Lubej ljubi Marijo, hčerko rožarja Siadingerja. A ker ta nasprotu- je poroki, se vtihotapita grof in njegov oproda Jurij kot navadna pomočnika. Marija vzljubi grofa, nakar ji on razkrije, da je vitez. Vendar o tem Stadinger nič ne ve. Njemu je všeč mladi Jurij, ki ga hoče na vso moč za svojega zeta. Tedaj si izmisli grof Lubej zvijačo: Ugrabiti hoče Marijo kot vitez, da jo potem lahko reši kot pomočnik Konrad. Morda — si misli — se priljubi na ta način Stadin-gerju. A tudi tako si ne pridobi naklonjenosti. Tako — prisiljen do poslednjega — udari z vojščaki na Worms. Tedaj pregovarja .sam magistrat Stadingerja, da privoli v Marijino poroko, kar se potem tudi zgodi in pri čemer se razkrije tiho-lazenje grofovo, ki je s pomočnikom Kon radom ena in ista oseba. Imenovanje v banski upravi. Bivši županijski tajnik v Mariboru, g. Vladimir Suša, ki je bil te dni premeščen k banski upravi v Zagrebu, je imenovan za tajnika banske uprave dravske banovine v Ljubljani. — Gradbeno gibanje v Mariboru. Na snočnji seji mariborskega mestnega sveta so bila izdana sledeča nova gradbena dovoljenja: Josip Sagaj in Leopold Guzelj, prizadek za pisarno na Koroški cesti 63; Franc Greif, zgradba gospodarskega poslopja na Pobreški cesti 23 ter Smontara Ignac, zgradba gospodarskega poslopja na Magdalenski cesti 15. Obenem je izdal mestni svet sledeča uporabna dovoljenja: Ljudevit Vlahovič, dvonadstropna stanovanjska in trgovska hiša na Meljski cesti 2; Tomaž Komac, enonadstropna stanovanjska hiša v Aljaževi ulici; Slavko Vidmar, gospodarsko poslopje v Gajevi ulici 15: Jos. Tscharre, zgradba verande pri hiši Zrinskega ulica 9; tvrdka Scherbaurn in sinovi, zgradba proda Jalnih paviljonov na Trgu Svobode 8; Konrad Železinger, enonadstropna stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje v Linhartovi 4; Jože Gradišnik, pritlična stanovanjska hiša v Stritarjevi ul. 31; Franc Klajnšek, dvonadstropna stanovanjska in trgovska hiša v Židovski ul. 1: Volker Ivan preureditev in zgradba avtogaraže v Kresnikovi ulici 1. — Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 25. novembra, ob 8. zvečer je otvoritev letošnje sezije in sicer v nekoliko preurejenih prostorih Apoto-kina. Predaval bo g. prof. dr. Pavel Breznik iz Ljubljane in sicer nam bo prikazal prekrasne kotičke Švice, kamor zaide redkokdaj kak turist. »Preko prelazov Sv. Gottharda. Furke in Grimsela« je tura. ki jo bo opisal predavatelj na podlagi 10 prekrasnih, večinoma barvanih diapozitivov. — Zanimive doživljaje med črnci v Ameriki predvaja veliki film »Stric Tomova koča«, posnet po sloviti knjigi enakega imena ameriške pisateljice Elizabete Beechen Stoovve. Ta knjiga je v mnogo milijonih izvodov razširjena v vseh jezikih po celem svetu. Film »Stric Tomova koča« je veren posnetek tega dela, ki slika za človeštvo in kulturo sramotni položaj črncev-sužnjev v Ameriki pred 70. leti. Film predvaja ZKDod21. tm. naprej v kinu Union dnevno ob 4. pop. (za dijake) ter ob pol 7. in pol 9. Cerclo francais. Gospa G. Lavergne je obolela; zaio jutri, v četrtek 21. t. m. ne bo predavanja o francoski ,;*eraturi. — Kolinsko cikorijo ima vsaka gospodinja najrajši, ker lahko z njo skuha res dobro belo kavo. Priporočamo pa tudi našo »Redilno kavo«, ki ne potrebuje nikakega drugega dodatka in je sama z mlekom prav okusna in zdrava las Ustanovni občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača«. Dne 2S. novembra ob 20. uri se bo vršil ustanovni občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača v Mariboru, registro-vana zadruga z omejeno zavezo« in sicer v hotelu Jančar »Pri zamorcu«. — Dnevni red: 1.) Odobritev pravil. 2.) Volitev načelstva in nadzorstva. 3.) Slučajnosti. Vabljeni so vsi, ki so že podpisali deleže. Pripravljalni odbor. — Kdor zaničuje se sam ... V zadnjem času se prav marljivo oglašajo narodno čuteči dopisniki po naših listih in v jasnih in živih barvah slikajo napake in grehe v javnem in društvenem življenju ter kličejo po remeduri. Njih boj je posebno naperjen proti nemškutaljenju na ulicah in v trgovinah. Mnogo ;e še namreč potrebno, predno bo zbujena narodna zavednost našega ljudstva, zlasti širokih slojev. Vprašanje nastane, kako naj. odpravimo to grdo razvado. Najboljšo zdravilo bo vsekakor, ako javno žigosamo to hlapčevanje in kmalu bo konec nepotrebnega nemškutarjema. Za danes naj pribijemo to-le: Nekaj čisto nepotrebnega, obenem pa malo častno za nas je še vedno nemško naročevanje po mariborskih gostilničarskih kuhinjah in točilnicah. Naročila, kakor »Einmal Schnitzel« itd., bi morala že 'lavno nehati. Kdor se izgovarja na nemško kuharico, pove s tem le, da jemlje kruh in zaslužek Slovenkam. Sicer pa zaradi slovenske kuharice nemški čuteči gostilničarji poprej še da\”v> n'»o komandir,ili slovenski. Nasprotno, vsaka sc je morala naučili nemški. Zakaj bi up moglo iti čudi narobe? - Trgovec Moravec prevzel letalo »Grasmiicke«. Včeraj je prispel v Maribor lastnik tvornic Raab-Katzenstein, ravnatelj R a a b in danes predal letalo trgovcu Josipu Moravcu. Pred tem je priredil jiad mestom poizkusni polet, ki je docela uspel. Tako je Maribor dobil prvo privatno letalo, ki bo služilo v propagandne in šolske svrhe. Pohorska »grča« za vzpenjačo. V Lehnu pri Ribnici je priprost posestnik takoj izplačal vsoto za več delnic in ni hotel ničesar slišati o kakem naknadnem plačilu po podpisu, katerega je tudi odklonil. Ves vnet je za vzpenjačo, dasi je oddaljen daleč proč. Ta pohorska »grča« je tudi glavni pospeševatelj zgradnje ribniške koče. Je to g. Forneci, ki naj bi služil vsem pesimistom za vzgled. Drugi tak vzgled podjetnosti je g. Jože Šketa, posestnikov sin v Jarenini, ki se je zavezal plačati 8 delnic in še pobirati podpise delnic za vzpenjačo v domačem kraju. Izkaz večjih trgovcev v Albaniji je interesentom v pisarni Zbornice za TOI med uradnimi urami na vpogled. — Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem v Mariboru fe bilo pripeljanih 147 svinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 75—125 Din, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 300—400, 5—7 mesecev 450-500, 8—10 mesecev 550—800, 1 leto 1.000— 1.200, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 t" mrtve teže 17—18 Din. — Trije sleparji v policijskih zaporih. Včeraj je policija aretirala 25Ietne-ga delovodjo A. Mlinariča, gostiln. Leopolda K. in pekovskega pomočnika Franca Tomazina, ki so ponarejali račune voznikov in v njihovem imenu kasirali prevoznino pri raznih tvrdkah. Goljufije so jim nekaj časa uspevale, dokler jih ni naposled izdalo naključje. Ko se je gostilničar L. K. ravno zglasil pri stavbeniku Accettu in skušal kasirati voznino za prevoznika Obrana, jc v istem trenotku prevoznik telcfonično zaprosil stavbenika za poravnavo dolžnih zneskov. Ko je krčmar slišal telefonski razgovor, je pobegnil. Izginil pa je tudi delovodja Alojz Mlinarič, ki ga zasledujeta že celjsko okrožno sodišče in pa žandar-merija iz Sesvet pri Zagrebu. Sleparje bo policija po zaslišanju izročil* sodišču. — Zima se bliža pravijo tatovi zimskih sukenj, ki prav intenzivno udejstvujejo po gostilnah in kavarmn. Že pred dnevi sta bila radi suma tatvine zimske suknje izročena sodišču potepuha Anton Kraner in Ludovik Sclnvarc. Ugotovilo sc je, da sta ukradeno suknjo, ki jc bila vredna 1200 Din, prodala neki natakarici za 43 Din, natakarica pa jo je hitro oddala v tretje roke. Toda lastnik se ni dolgo veselil njene gorkote, kajti moral jo bo vrniti pravemu gospodarju. — Včeraj je bil aretiran delavec Ivan G., ki je zadnje dni spravil v zadrego več lastnikov gorkih zimskih plaščev. Preiskava je doslej ugotovila, da ima na vesti že tri kožuhe. Oddan jc bil sodišču.__________________________________________ Dn7Ar I Jutri, četrtek 21. novembra I OZOl ■ primijera Str e Tomova kiti Najboljši film vseh časov, in >^j"eČja ljudska drama. — Vstopnice prosimo nabavite v predprodaji Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Jožefove« grenčico sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« odo kot pravi blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. Dobi se v vseh lekarnah, drogs* rijph in spec. trgovinah. Velika kavarna. Sreda petek, dva kahnretna večera v Veliki kavarni. 2987 v A1 a r i h o r u, dne 20. XI. 1929. mm Mariborski V E C E R N I K .Mr* ——m mi m mm m mn Strin 3* Zapiski iz Sing-SInga KAJ PRIPOVEDUJE RAVNATELJ ZAVODA O KAZNJENCIH. - RAZLIČNO ŽIVLJENJE - RAZLIČNA SMRT. - TRPLJENJE JETNIKOV. - JEDRO ČLOVEKA JE DOBROTA. Petdeset kilometrov od vzhodnega brega reke Hudson, kjer so pred 300 leti zaplapolali ognjeni signali, ki so javljali Sing-Sing Indijancem prihod belokožcev, se dviga danes ogromno poslopje, najve-Čje kaznilnice Združenih ameriških držav. Stavba sama je velikanski spomenik ameriškemu zločinstvu in zločincem. Ker se je kriminaliteta v novem svetu razvijala v istem tempu, skladno s civilizacijo in bogastvom Amerike, so bile stare jet-niške celice na mah prenapolnjene. Nevarni upori in pobune drznih jetnikov pa so prisilile strokovnjake, da so izlečili tudi to rano. Nastala ie zloglasna Sing-Sing jetnišnica. Izvrsten dokument o peklu, ki so ga ljudje osnovali in izmislili za svoje bližnje, je knjiga o »Življenju in smrti« v Sing-Singu. Avtor Lewis E. Lawes je bil v kaznilnici uslužben 25 let. Čeprav Larves ni literat, spada njegovo delo vendar med najbolj pretresujoče čtivo, ki ne beži iz spomina, kakor ostale vsakdanjosti. Najrazburljivejše je poglavje o zločincih, ki so obsojeni na smrt. V zadnjih 10 letih je bilo v hiši smrti izvršenih 180 u-smrtitev. Med obsojenci pa so bile tudi štiri ženske. Avtor omenja uvodoma, da bi lahko govoril ure in ure, kako so obsojenci gledali smrti v oči; kako umirajo ljudje, ki prisluškujejo brenenju motorjev, ki dovajajo električni tok... Ljudje se prav v mnogem razlikujejo v življenju in v smrti. Kaznjenec št. 69.645 je umrl mirno in pred smrtjo poljubil razpelo, kaznjenec 70.292, pa je prosil, naj prisostvuje usmrtitvi tovariš, ki se prijetno smeje, dočim je kaznjenec 69.738 pred smrtjo trdil, da se ob koncu vendar vse izvrstno konča. Kaznjenec 70.759 pa. je dejal krvniku: »Opravi svoj posel dobro!« Nekateri zločinci celo pojo, ko jih vodijo k električnemu stolu, mnogi preklinjajo, mnogi pa se branijo in upirajo, kakor divje zveri. Neki šaljivec je dejal, ^ je drage volje pripravljen zajahati elek trično mumijo, drugi pa je animirano vzkliknil: »Naprej, ni Časa!« Lavves pripoveduje v svojih zapiskih tudi o žrtvah, ki se obupno bore proti električnemu stolu, o nečloveških mukah, ki more kaznjenca v samotnih celicah, o mukah, ki si jih nihče ne more zamisliti, ako jih ni sam okusil ali vsaj videl in opazoval. Marsikdaj mine leto ali celo dve, predno kaznjenca odvedejo k usmrtitvi in mnogi od njih končajo v norišnici zavoda, ker ne prenesejo trpljenja in negotovosti. V Sing-Singu pazno bde nad obsojenci, da jim ne uspe izvršiti samomora, ali da ne pobegnejo iz jetnišnice. Kaznjenci dobe posebna oblačila, iz katerih ne morejo splesti vrvi ali trakov. Jetnik ne dobi nikdar niti noža niti vilice, niti svinčnikov ne papirja. Ječarji pa celo pazijo, da jetnikom ne narastejo nohti, da bi si z njimi eventuelno pretrgali žile na rokah. Vendar se kaznjenci domislijo vsega, česar ni mogoče vselej pričakovati. Eden izmed obsojencev je z gumijem za žvečenje zlepil liste papirja v debelo ploskev in napadel ječarja. Od leta 1920. je samo trem uspelo pobegniti, dočim jih je 18 skušalo, a jih je osobje pravočasno o-pazilo. Vendar v Sing-Singu ni vse tako o-bupno in grozno kakor se opazovalcu dozdeva v prvih trenotkih. Kljub temu, da se nahajajo v celicah najdrznejši zločinci, so ječarji vendar neoboroženi, dočim smejo imeti kaznjenci pri sebi psa ali kako drugo žival. Tako je iz doma smrti večkrat slišati prijetno lajanje psov, pri kosilu pa igra močan orkester godbeni-kov-jetnikov. Lawesova knjiga je zaključena z zelo optimističnimi domnevami. Avtor veruje v dobroto človeka in je o njej prepričan tudi pri najtežjih zločincih. Njegova vera v dobroto človeka je neomejna. Že 25 let me brije — pravi La\ves — večkratni morilec, ki je prerezal svojim žrtvam vratove, kuha pa mi kuhar, ki je zastrupil nešteto ljudi... (T)oderne lokomotive Konstrukterji modernih lokomotiv se neprestano trudijo, da bi v čim večji meri izboljšali ekonomičnost strojev in zvišali njih koristnost. Pojavile so se torej nove lokomotive, ki se po kapaciteti, kakor tudi po zunanjosti razlikujejo od navadnih strojev, ki so bili doslej v rabi. Docela nov pojav v železniškem prometu je lokomotiva na pogon z visokim tlakom, ki obratuje na švicarski progi Win-terthur—Romanshorn. Parni tlak znaša 60 atmosfer, dočim znaša pri običajnih strojili le 12—15 atmosfer. Stroj daje 3000 konjskih sil, njegova povprečna hitrost na uro pa se ceni na 80 km. Pri poizkusnih vožnjah so ugotovili, da porabi omenjeni stroj 35 odstotkov manj premoga od strojev, ki jih poganja para. Razen tega porabi tudi 50 odstotkov manj vode. Na progi Munchen—Niirnberg obratuje že več mesecev nova parna lokomotiva s turbinskim pogonom. Turbina se vrti z brzino 88.000 obratov v minuti. Povprečna brzina stroja pa znaša 120 km na uro. Lokomotiva telita 104 tone in je kljub prvovrstnim lastnostim lažja od o-bičajnih za 29 ton. Avstrijske železnice BREZ DVOMH S! ŽE-UTE DOBREGA MILA Id dobro odpravi no i nesnago, a obenem tu-' di mku Če vam je to giavoo, a ne morda, da je milo parfumifflno„tedaj rabite samo A : •;*-v As k R U Č N I rtito za umivanje. Ni, pmfutnirano in je po cen? Po rabi mila Albus za umivanje ostane samo sveži, naravni vonj, ki ostavlja toli ugodni dojem po sveže umitem telesu. Ta naravni vonj vpliva v osebnem opčevanju tako ugodno^na umetni Bsfcv - ' crr.w Ljudska saioioBSt ? Uta sprejme za slučaj smrti in doživetje vse zdrave oiebe od I. do 90. Ifjt» ia isplača do najvai Din 51.000- - na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo f) I imajo tudi dva tipa novih železniških stro jev, ki so najtežji v Evropi. Predno pa so uporabili lokomotive na progah, so jih morali pojačati, ker bi sicer ne vzdržale teže 18 ton na vsako os. S pomočjo teh novih strojev se je vožnja med Dunajem in Solnogradom skrajšala za 75 minut. Tudi v Nemčiji vrše neprestano poizkuse. Nedavno so preizkusili tudi stroj, ki ga kurijo s premogovim prahom. Desetletja pa se ukvarjajo s stroji, ki bi mesto dosedanjih goriv trošili olje. V ruskih petrolejskih rajonih se poslužujejo lokomotiv z Dieslovimi stroji. Rus Lotnosov pa rešuje problem, kako bi se Dieslovemu motorju dodala še električna energija. Elektromotorji bi bili priključeni na posamezne osi. Na sličen način je konstruirana tudi neka dvojna ameriška lokomotiva, ki je dolga 28 metrov in težka 325 ton. Stroj ima 14 osi. Stroj sam nosi 8000 kg pogonskega olja, 1000 kg olja za mazanje, 1100 kg vode in 3000 kg peska. lunaški čin desetletnega dečka V Berlinu je v nedeljo neki komaj desetletni deček z naravnost neverjetnim junaštvom rešil samega sebe in svoje štiri brate. Starši so odšli dopoldne na volišče: vršile so se namreč občinske volitve. Otroke so pustili same zaprte v stanovanju. Nenadoma je počila neka plinska cev in plin je začel uhajati v sta- novanje. Desetletni dečko je takoj spoznal veliko nevarnost, ki je pretila vsem. Zato je splezal skozi okno na ogrodje, ki je bilo pravkar postavljeno, ker so nameravali hišo na novo prepleskati, ter od tam iz četrtega nadstropja na tla. Dvakrat so se zlomile deske pod nogami plezajočega dečka, toda obakrat se je trdno prijel za visoke pilote in splezal končno po njih na tla. Odhitel je nato ta-‘ koj na rešilno postajo. Ko so končno gasilci vdrli v stanovanje, so bili dečkovi štirje bratje že nezavestni, vendar pa so jih kmalu zopet obudili k življenju. Na vprašanje, zakaj ni klical na pomoč, je hrabri dečko odgovoril, da pri velikem ropotu na cesti gotovo nikdo ne bi slišal njegovega glasu. Najtrša glaua na suetu V Londonu je umrla Sara Russell, ki se je mogla pohvaliti, da ima najbolj trdo glavo na svetu. O priliki obdukcije njenega telesa je zdravnik ugotovil, da je lobanja pokojnice debela dva in pol centimetra, torej trikrat debelejša kakor nor malne lobanje. Ako bi jo kdo udaril s palico po glavi, je izjavil zdravnik, ne bi imelo to za njo nobenega učinka, kajti Russellova je imela nedvomno najtršo lobanjo na svetu. fpominiaite se CMD 250 Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgodovinski romon iz starih Benetk Z razumljivim strahom iti strmenjem je Peter Aretino prisostvoval pretresljivemu prizoru, ki se jc odigral v njegovi palači, ter videl, kako sta viharno pridrla Roland in Skalabrino, kako jc orjak vlomil vrata Perinine sobe; videl jc Bianko ležati mrtvo na tleh, videl Bcmbov beg, videl obup in solze Skalabrinove . . . Ko je Roland odvedel svojega tovariša s seboj, so služabniki in služkinje Petra Aretina pridrli od vseh strani ter napolnili Biankino sobo. Pesnik se je ozrl s sočutjem na truplo uboge Bianke; nato pa jc groza uveljavila svoje naravne pravice —pravice, posvečene v bojazljivi duši tega možaka. Obrni! se je k svojim služabnikom in jim ukazal zabarikadirati vse in oborožiti se s pištolami in arkebuzami. Vele! jim je, naj stražijo dobro, in dodal, da z lastno roko ubije vsakogar, kdor se Predrzne odpreti komurkoli katerakoli vrata, preden bo svetel dan. To povelje sc je takoj izvršilo. Medtem jc Perina s pomočjo svojih tovarišic Prenesla Biankino truplo na posteljo; nato je preiskala se sob« y hiši, pobrala vse cvetlice.'ki jih je bilo vedno v izobilju, in posula z njimi mrtvo revi- so se ti sni nanašali bolj na njegovo lastno varnost, co na njenem poslednjem ležišču. Drugo jutro je poklical navsezgodaj enega Aretino ji je odobravajo kimal z glavo. Nato je svojih slug in mu ukazal, naj se pobriga za Biankin ukaza! vsej družini, naj izgine v svoje prostore, pogreb; treba je bilo položiti truplo v krsto, pre-Tudi sam se je vrnil v svojo sobo, tako ginjen in nesti krsto v mrtvaško gondolo in jo peljati do ka-razburjen, da je pozabil naročiti si svoj običajni čaj. nala Orfano. kjer so potapljali trupla zločincev in Namesto da bi legel v posteljo in razsojal, ka- revežev ... kor je bila njegova navada, je začel viharno dirja- Biti siromak je pomenilo tiste čase isto kakor ti semintja, zdaj otirajc solze, zdaj preklinjajo z za- biti zločinec. molklirn glasom. Aretino je bil pravkar gotov s temi ukrepi in oH »Ta Bombo je zverina,« je godrnjal. »Jaz ne bi redbami, ko se je oglasil gondolir in mu prinesel bil rad v njegovi koži. Zdi se mi, da mu bo še huda Rolandovo pismo. oredla za to. Toda kak hudič ga je tudi zapeljal, da si je izbral ravno mojo hišo v namen, da v njej umori tega otroka! Da bi ga kuga! Zdaj imam na vratu mrliča, ki ne vem kam z njim . . . Kaj naj Bralec ve, da je pesnik ravnal natanko po Rolandovih navodilih. Sel je sam poskrbeti za tri krste, v katere mu je bilo ukazano položiti Biankino truplo, da se ohra- «torim ,J .... Ali ni mogla ta uboga Bianka umreti ni do dneva, ki ga je naznačil Roland, in da ga bo pod kako drugo streho! Vse skupaj jc pravzaprav mogoče prepeljati v Mestrc. velikanska nesramnost: no, v bodoče si bom prc- Pogodivši sc z mizariom, se ie Aretino popol-mislil. preden bom zopet komu tako ustrežljiv! dne vračal z gondolo v svojo palačo. Čemeren o<3 Vrag naj vzame ljubezen, res da! Ona spravi člo- teli raznovrstnih neveselih dogodkov: pot ga jc veka v devetih med desetimi slučaji v katastrofo.« vodila mimo Impcrijine palače. Mojster Aretino je modroval, kakor bi modrovala vsaka bistra glava v njegovem slučaju. A kaj mu je pomagalo? Nazadnje se je naveličal, legel v posteljo in spal vso ostalo noč neprenehoma, dasi so mu sni motili spanje; resnici na ljubo moram priznati, da Skrbno se je skrival pod šatorom, da ga ne bi kdo videl: toda ker je bil Aretino precej ženske narave in je bila radovednost v njegovem srcu močnejša od strahu, se je ojunačil in noškllil skozi oknice ravno v trenofku, ko je plula gondola mimo palače; zagledal je pred vrati veliko gnečo* Maja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani Pruoursten družabni škandal V Potsdamu vzbuja velik družabni škandal izredno pozornost vsega občinstva. Obe hčerki že 83 let starega višjega državnega uradnika Steinharta ste namreč spravili svojega očeta, ker jima je postal nadležen, v blaznico. Kot priča zaslišani domači zdravnik starčka, ki je bil v kritičnem času odsoten in ga je zastopal neki njegov tovariš, je Izjavil na sodišču, da ni nikdar opazil na starčku niti najmanjšega znaka kake umobolno-sti. Tudi vodja umobolnice je izpovedal, da je takoj zapazil, čim je videl Steinharta, da je duševRO popolnoma zdrav. Vendar pa je »bolnika* moral sprejeti, ker je došlo od zastopnika domačega zdravnika zdravniško spričevalo. Celo bolniški strežaji spočetka nikakor niso hoteli prenesti starčka v bolniško sobo, ker je napravil nanje že pri prvem pogledu utis popolnoma zdravega človeka. Šele, ko jim je dala starejša hčerka dobro napitnino, so izvršili delo. Na sodniji je bil končno zaslišan tudi zdravnik, ki je izdal usodno zdravniško spričevalo za prevoz starčka v umobolnico. Priznal je, da se je dal pregovoriti h kaznjivemu dejanju vsled prigovarjanja starčkovega zeta, majorja Kaspohla. Zdravniško spričevalo je sestavil, ne da bi z dozdevnim bolnikom sploh govoril, kaj šele, da bi ga bil preiskal. Afera je napravila silno mučen utis na vse prebivalstvo, ki z nestrpnostjo pričakuje končnega izida pred sodiščem. Duema rešil žiuljenje Mladi duhovnik Simon Basekič iz Belega polja se je sprehajal pred dnevi ob reki Ljuboviči, ki je vsled zadnjega deževja močno narastla. Nenadoma je opazil, da je neki 121etni deček, ki se je igral s svojimi tovariši ob bregu, padel v vodo in so ga odnesli valovi. Ne da bf dolgo premišljal, je duhovnik takoj skočil v vodo in srečno dospel do potapljajočega se dečka. Vendar pa so mu med tem moči že tako opekale, da je grozila tudi njemu nevarnost, da utone. Kljub temu pa je dečka krčevito držal v rokah. K sreči je prišel v odločilnem trenutku mimo neki orožnik, ki je skočil v polni opremi v valove in z največjim naporom rešil ju- V Mariboru, dne 20. XF. 19?!). ————' nu* ivaaaKg-gsgssga naškega duhovnika in že skoro nezavestnega dečka* Skriunosten dožiuljaj V Hamburgu se je odigral te dni skrivnosten dogodek. V večernih urah je stopil prileteli gospod v spremstvu neke dame v avto in naročil šoferju, naj ga odpelje na glavni trg. Potoma je dama pozvala šoferja, naj ustavi. Takoj nato je izstopila, obenem pa naročila, naj nadaljuje vožnjo na glavni trg. Ko je šofer prispel na cilj in odprl vrata, je na svoje veliko začudenje zapazil, da ie stari gospod mrtev. Obvestil je o dogodku takoj kriminalno policijo, ki je odredila takoj lov za neznano damo. Starček je bil namreč zastrupljen. MALI OGLASI Stanovanje, moderno opremljeno, v enodružinski vili in velikim vrtom oddam takoj. Pi-sarna »Rapid«, Gosposka ul. 28. 2933 Eksistenca. Dobro idoča obrt se radi Izselitve za Din 60.000 proda. Avto ter stanovanje zraven. Naslov pove upravi lista. __________________________________________2932 Kontorlstinja, popolnoma samostojna korespondenti-nja, dobra računarlca In knjigovodkinja se sprejme pri železarni v Dravski dolini. — Ponudbe na ravnateljstvo Mariborske tiskarne d. d., Maribor. 2959 Pogrešani veliki nož za rezanie zelja. V petek, 15. t. m. mi je zmanjkala moja velika priprava za rezanje zelja (Kraut schneidehobel). Ker je ta zame velike vrednosti, prosim vsakogar, ki ve za njo, da mi jo proti nagradi vrne (sporoči). Zeljerezec Pišec, Srossmayerje-va ulica 26. 2973 Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Sobo-in CrkosHkanJe Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Meblovano sobo oddani s 1. decembrom eventuelno s hrano enemu ali dvema gospodoma. Franko-panova ulica 17, pritličje. 2976 Konj, vranec, 5 let star, čistokrvni za jahanje in vožnjo poceni na prodaj. Naslov v upravi »Večemi-ka«. 2986 Krasno stanovanje, 4 lepe, solnčne sobe s pritiklinami, oddam. Razlagova ul. 25, II. nadst. 2982 Sprejmem dva gospoda na stanovanje in hrano. Studenci, Slomškova ulica 9 I. 2985 Fotograilram vsel Portreti, brzoslike, Industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39. 2286 Lepo opremljeno zračno sobo oddam dvema boljšima osebama. Vrazova ulica 6, pritličje. 2977 Lepo, meblirano sobo oddam s 1. decembrom s separatnim vhodom pri glavnem kolodvoru, solidni osebi. Zrinjski trg 6 II. 2978 Inventure, zelo znl2ane cene! Galanteriji, igračke, drobnarija, hišne in kuhinjske potrebščine, nahrbtniki, košarice za na trg, ročna dela In otroški vrtec. Vse vrste ščetk za glavo, obleke In čevlje, ščetke za zobe od Din 1*B0 naprej. Vse vrste čipk in vezenin. En karton šolske pavole bele Din 21'—, karton šolake pavole rjave In črne Din 25'—, 6 parov moških nogavic Din 39'—, 6 parov damskih nogavic Din 39 —, 6 žebnih robcev Din 14—18-—, 6 ovratnikov, trde ali kaučuk Din ■ m 18-. perllnl trak, beli ali barvani m Din 1*- JACin OMSIŠIPI APlC Itd. Prepričajte se sami in ostali bodete aigur- 1 ■ 1 ■ ■ 1 ao stalen odjemalec. Se priporoča Maribor, Glavni trg 17 »v veščo knjigovodstva, hitrega in zanesljivega računanja, slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika, z čedno pisavo sprejmemo s 1. decembrom (letos). Ponudbe pod: »Pisarna* na H. Sax, anončni biro, Maribor, Grajski trg 8 Soomnite se CMD! Koroška cesta št. 9 | Davna dražba V konkurzni zadevi Ane Perc, se bo vršila dne 25. novembra 1929 ob 9. uri dopoldne v Mariboru, Slomškov trg javna dražba ostanka v konkurzno maso spadajočih godal in godalnih potrebščin ter trgovske opreme. 2983 Barhanda, flanele moške in ženske plašče, kakor vso drugo zimsko blago si nabavite v dobri kvaliteti 27» in solidnih cenah pri znano stari trgovini I, PREAC, Maribor, Glavni trg 13 AMERICAN IEATING' je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna pat sedanjosti. Na 100 m* porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Ze drugo leto so stroški poplačani I Ne zamudite, se poprej pri „Amarlcan Comer-cial Agency“, Marlbor-Kriavlna, Praprotnikova ul. 200 prepričati! „CroatJa“, zavarovalna zadruga v Zagrebu, javlja tužno vest, da je preminul njen večletni glavni zastopnik v Mariboru, gospod Albin Reisman ip«diter in poiestaik Zasluženemu pokojniku ohranimo trajen in časten spomin! Zagreb, Ljubljana, dne 19. novembra 1929 Preselltveno naznanilo I am ŠTEFANIJA KAŠE. - Cenjenim damam naznanjam, da sem preselila avoj da m S ki lalon g klobuki iz Krekove Ulice Št. 6 V Kopališko ulico št. 2 klobnkl Sp?e*oSiikTm “I T0,‘ doIgole(tn,Pr*kM ml d*i' posti ečl avo|e cenjene odjemalke z vedno novimi modnimi klobnkl. Preoblikujem ta moderniziram vat vrste klobukov po najnortjši modi In najnižji ceni. - Za prav obilen obisk sa priporoča SALON ŠTEFANIJA" . MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA Z predstavnik izdajatelja J 6 v M«riborn. Tisk* Mariborska tiskarna d. d. oredstavnJk