IBTSi VSik lihi/* men din in ncdell pr umikov. w * OSVETA slovenske narodne podporne jednote Issued Hko za blagostan svojih dela««. Vashiagton, D. 0. - Ca aladi- O ugrozajoči stavki klavniških cev kot za klavno živino mo poročilu predsednikove komi- delavcev v Chicagu izjavlja po- Pet "veleuieserjev" * »ijc m preiskavo delavskega ne- rodilo, da je bilo prizadetih 100, dilo miljone na miljone živeli« pokoja, se prepričamo pred vaem, 000 delavcev in je prišlo v nevar- v palačah in udobno na severni da delavcev nc primanjkuje, po- nost zalaganje zaveznikov t me- strani rneeta in obrežju Michiaan ročilo samo nam pa pove vtroke som. Vzroke za etavko je iakati v skeg* jetera, delavci in tlačeni ■delavski nepokoj in je zelo opoziciji velomcearjev proti atroJki so jim nrigarali te miljone ao' podueno za tiste, ki eo povsod kovni organizaciji. V letu 1903 so ps prebivali v bornih kočai/tik drtjgje iskali vzroke ta štrajke, le veleinesarji uničili strokovno or ' t jo niso pogledali, kjer bi jih na- ganizacijo, toda v letu 1917 je bi rta m lo občutiti efektivno delo etro kovne organizacije. Od vsega bakra, ki ga produei ____________________w rajo v (Združenih državah, ga od-1 je bil vedno nastonjeu v njih ko! pade osem in dvajset odstotkov Uah. na štiri bakrene dietrrkte v Ari- Condon, advokat " velemeser. V prvem odstavku priporoča toni, pravi porodilo. V letu 1917 jev,M ae je trudU dokazati da so elarski tajnik Wil»ou, da so od- so se rsa&irili štrajki v teh di- klavniški delavci živeli akoti sad- pravi profrtamtvo vseh vrst. etriktJb, ki ao trsjali akoti 3 me- njih trideaet let v zadovoljstvu m "'Moderna veleinduetrija je e- sece in so povzročili, da je bilo za sreči. Zs doksz, ds vladajo kras-fektirno zrušils osebne stike med 100,000 funtov bakra manj pro- ne in rsjeke delovne razmero v elodajalcem in delojemalcem," ducirsnego. klavnicah je navedel, da 4mejo prtri nadalje delavski tajnik. Po Na to delavski tajnik isjsvljs, klavniški delavci številne drušiue njegovem mnenju, je sbsohitno ds je proti takim dogodkom naj- in da so zredili mnogo otrok, ()t nemogoče, da se delodajalec po- boljša odpomoč priznanje etro- bi delavne raamere ne bile udob-gajz posebej z vaškim delsvcem. kavnih organisacij. Takotvane ne, je trdil premeteni advokat bi Vsled tega je treba napraviti ko- "lojalne lige', ki s? ae družile t delavci drugje iskali delo, kjer lektivno zvezo ined ravnatelj- elementi, ki so proti delavskemu je boljša mezda, krsjšs ure in šs ttvom in delavci. Prižiganje tegs strokovnemu gibanju, so mnogo boljše delovne raamere. Seveda načela po vladi naj tvori del de- povzročile, da se je širilo aovra- je advokat pozabil povedali, da awke narodne politike. štvo. ae siromašen delaveo s številno V tretjem odatavku govori do- Delavci v štirih bakrenih di- družino ne more Ubirati dela i^ lavriti tajnik Wilson o potrebi otrilrtih so se pritožili proti trem ee seliti h kraja v kraj, ampak teke vrste razsodišča, ki ima na- stvarem: Med delavci je bil splo- mors gsrsti in gsrsti tsrn, kjer se ogo, da rešiuje delavske opore. ion občrutek, da vodijo kidustri- nehaj«, da zasluži za najpotreb- Osemurm delavnik smatra de-1 jo po avtokratičnem sistemu. De-|nejše reči. strinjajo a takim programom, to da delavci morajo biti boljše pla čani, nadprofit pa na sme iti delo dajalcem, Albert Peteraon, poslovni odbornik organizacijo strojevodij, je pričal, ksko ho bile klavulce le edkledišča za člane njegove orgs nitacije. Člani so delali le zača* no Ui vaak je delal uavadno le toliko čaaa, da je zaslužil Učna r za volnjo, potem je pa (Vtieagu obr nil hrbet, čeprav je veddel, da drugje lic dobi tako hitro dele. j jbipitd Tegmejer, zastopnik kpvsoev, j« rekel, da kovači niso radi tega pustili vsi delo in se vpisali v organitacijo, ker uiso Premirje na ruski fronti končano. preklicu premirja sl vesli nasprotujejo. Beriki (via Undon)> 18. feb.w-1 Brezi ion o poročilo). — Ulavn nemški vojni atau javlja, da je premirje na aeverni ruski f rotit poteklo dsnes opoldne. Drugo uradtto poročilo se glasi, da je petrogradska vlada samo voljno pretrgala premirje 10. t. m V umislu pogodbe aa prcuiirjo ua-znanja nemška vlada po preteku sedmih dnih,da je premirje preki .".n H. r... . ' -----. njeno iu odslej ima Nemčija svo- toliko zaslužili, da m odtrgajo od bodne roke v vseli zadevah, kar se ovojih ust in od ust njih družin | tiče konflikta r. Kusijo toliko, da bi plačali vstopnino v organizacijo. Jecob Morroar, zastopnik so darjev, je obširno povedal svoje akušnjs, ki ai jih je pridobH v tri deeetih letih v klavnicah. Advokat velemesarjev ga je vprašal, taksj je toliko let delsl, če so v klavnicah bile razmere slabe in ei ni drugje poioksl delo. Mor * mu je dobro odgovoril, ko je rekel, ds je morel gsrsti in ga Kodanj, 18. feb. — 1« dobro po učenih virov poročajo, da bo Nem člja pričela ofenzivo proti bolšovi-kotu ua fronti od Dviuska do Ki-ge. To poročilo vsekskor temelji na besedah grnčrala lloffmanua, ki je pred nekaj tedni zagrosil ru-skim delegatom v Bivat Utovaks, da bodo nemške čete v dveh ted nih v Revalu, ako Rusi pretrgajo mirovna pogajanja. Reva I je 1 BO milj severno vzhod avski tajnik za živo potrebo. On lovci niso imeli zastopnikov tam, V resnici so delavci v klavni-i denarja. Pri njih gre vse po hlad >ravi, da skušnje opravičujejo o- kjer eo določali o njih zahtevah škcm okraju živeli v takih razum, ni biauisiti metodi, ki ne pozus ns-♦murni delavnik tu^i v vojnem to šivljenakih potrebah. |rah da niso mogli reči, da ao go«|«aiiijenja in ninta erca. Povedal __"rudniku ee ni rav- opodarji čez avoje duše ur, aJm «W^mfl4M^pPH4Ji«iel|etv)» direktna, pogajalo « . Odkod veter pika, aa ja poka- nere, da pa podjetniki ne zlorab- strokovnimi organizacijami. V zalo takoj v začetku aaeliševanje, jo daljšega delovnega časa, je nekaterih rudnikih so imeli raz- ko js mestno plačani advokat reba delavce posebej odškoditi aodiščne odbore, katerim pa de- predlagal, da ae zsslišsnjs vrši delo po oaemfumem delavni- Usvci niso zaupali, ker je v vaški vsaki dan le pet ur, medtem ko zadevi imela zadnjo besedo le mora jo delavci v klavnicah gara Delavaki tajnik priporoča, da kompanija. ' I ti po dmet do štirinajst ar. »j pridejo vse delavske zadeve Komisija je b vedla štiri apo- Walah, pravni zastopnik organi-KKl eno samo delaveko napravo razume v štirih rudniških distrik- ziranih delavcev, je predlagal, ds d naj se odpravijo številni m ae- BlIe 10 v roalike, ki oo ee zsaiiševsnje vrši vsaki dsn o-aratni posebni komiteji, odbori, odgovarjale lokalnim potrebam, sem ur. Sodnik Alschuler se je i • tvojimi razsodbami včaei po- v glOfvnih točkah so ps sporstumi odločil zs oaeniurno zasliševanje 'jejo drug drugega. Odkar je bi- anakL in advokat velemesarjev jc doft- 1 poročilo spisano, so bile de- ^ veakem dietrlktu je svetni | vel prvi poraz. ■ »mke zadeve odkataue delav- upravitelj, da ratoodi o vseh spo-temu tajniku. rrh. Za zvezo med kompanijo in & «e uvedejo zdrave deiivake dcUvd »lulijo razaodišča, ki so «m«re in neprave za reševanje I POP°ln°m* neodvisna od kompa- elavskah aporov, potem naj a # , .---------- •bvstvo odpove sredstvom ki Dslavci imajo pravico do etro- advokatom velemeserjev kar sa «li^j«jo maksimalno sposobnost l^0^® organizacijO. Smejo oo or- atajala sope. Položaj, kot, ga je o-Drlavaki tajnik na to nrhw»«o1 •,ni*lt*ti' ** tiko lel*' t0oaedaj j« producirSjo 8,000,000 so- kom in dnevniki, ki zagovarjajo l. - V. PnoDcenofs pr0-|dgv n£ tretjino od I velebkniške interese, so bili voč- ■odukcije Združenih držsv. slimaiij moralno prisiljeni pove- Oljni delavci so sshtsvsli osem dati, da so delavci ssalulili od 20 urni delavnik in štiri dolarje na do 23 centov ne uro, medtem ko dan mezde. so prejemali ljubljenci boeov pri 6,000 delaveev pri Btandard delu od kona po Š3.50 na dsn, ki John Pitzpstrick, .predsednik "Deisveke Pederscije" v C^hics gu, je zelo živo in obširno tskej v zsčetku zasliševanja opisal delovno raamere v klavnicah, da je JJti, da je predi vel družino. To je no oU Rlge in kakih l»r, milj za-fbjla njegova naloga, ni pa imeljp.duo od Petrograda; nahaja se ob vhodu v Botniškl zaliv. Logično je, da je Nemci aploh ne morejo napasti na drugem delu froiite, kajti stara bojna črto južno od Breat Utovska preko Vo-linije In ob Bukovlni leži na teritoriju nove republike Ukrajine, ki je sklenila neparstnl mir s central-nlitii držsvaml. Možno ps je, dii Nemčija pošlja svoje čete v Ukra jlno v slučgju, ako bi ukrsjluaki resnična nevahibst Chl WS" i w i " I ds bi brkal dslo drugje. John Kennedy, predsednik or faafaiscije klavniikih delavcev, jo ispovedel, ds imsjo velemeaarl jI aaetevljene najbolj talentirane ljudi, ki imajo nalogo, ds računi-jo iu študirajo, ksko a« iztisne iz delevoev veliko dela in ts mslo Amsterdam, 18. feb. — lz ller-lius b rio javljajo, da bo kancelor Hertling Ae ta teden razložil stališče nemške vlsde napram Rusiji In o namerevsnl obnovitvi ofenzive us vzhodni fronti. Državni zbor se otvorl jutri In nemško časopisje je že prejšnji tedcu poročalo, da be kaucelar govoril v četrtek. . it Dunaja javljajo, ds bo grof t emin, avatro-ogntki zunanji minister, odgovoril na zadnjo Wll-sonovo itjavo Še te dni. Kasaa položaj v Avstriji. Čarih, Švica, 18, feb, — "Ber-Uuer Tageblatt", ki js pričel semkaj, piše: "Notranji položaj v Av. striji Je telo reeen. Vlads in nem ilke sttanke so brez moči proti koaliciji Cehov, Poljakov In Jugo. slovauov, kt imajo sdaj a socialisti vred veČino v državnem abo-ru". Amsterdam, 18, feb. Potniki Is Nemčije pripovedujejo, ds ljudje tamkaj, jedo vrene ln pes. N|. zosemsks je tek&rekoč bres pše- • niče. Kruh, ksr gs imajo, je iz krompirje. VLADNA K AHA VA MHf AVO Ll- ' ja, de delavec m* = Posledica tega je bila, da ae jntlm lavne pričel pcšUuževatl opijatov, da ae mu vrne moč. Učinek je bi nasproten, ker je bila delavčeva življenake moč oalabljena, iu delavec je umrl prersns smrti, včss tudi kot pijanec, ker je o pijačo hotel potolažiti sebe iu possbiti na ovoje sirom sštvo. Pri taslišauju so dognsli, da soi. rrtdn,J 1 Weanealvljenje vaeh nedostatkovl kot nsjuepcšnejie ored- !vo r» njih odprano. Poleg sts * ,v »HU |n ivuč ™ Mučnega čtiva t otirom aoekvske razmere v vojni. Na-v,mde 'n njene metode je ■itiko raztolmačiti, da jih ■"•'•t ro ratams. Delavatvo ima prid I ^evhto V toj Ofl dru|bl jt dellU ^ J januar- pa niao bili šteti med delavce. nm ™ *VOi# ja 1917 oeem ur dnevno, kljub te- Vprašali so delavce taatopnt-j n ravna pravic- mu niio ppoduclrtli nii ^ olja ke, če mislijo, če bi ne bHo pomet- Poro.nL . , kot preje, ko eo imeli daljši de- no, da hite bolj z delom, da kon >trij||n! itUa vojna z »mogo Združeaih dr W*n \n »Nekateri neodvieni podjetniki žav in njenih zaveznikov. Delav- k" in DrV^ '"du"ulfi 06 ao ee isjevtii, da uvedejo oeem ur- .ki zastopniki so odgovorili, da -.....-T^ržžJrtP '-H- veletne*s rji obdrževsli Več konfe reae, odkar je organizscijs klsv niškik delsvcev pričela okeijo, da vlsds prevzame klavnice. Na tek konferencah eo se dogovorili, da nsstopijo združeni proti akciji or ganitscije. Rsvnotsko jc superin tendent B. A. FVssze, ki dele se volemesarsko tvrdko Wilson ond Co., prhmsi. ds v njegovi dslsv niči zsslužijo delsvel povprečno po 27c na uro. Velemeserji so se ie pred več leti dogovorili, do določijo stslno mezdo ta razns dels v klsvnicsh. Ksko naj drušineki oče ithejs v tej dreginji s eedem in dvsjss-tirni centi na uro, se seveda niao brigali'vHetneearji. Njih načeltrje bilo, ds delsvee izvrši i mnogo dels in po nsjnižji ceni. Zeališeveeje pred sodnikom je dokstslo to resnico jssno kot beli dsn in to'rsenjee ne utsjs tudi nsjbolj navihani advokstje, ki so jih nsjsii veiemeeerji, ds sprsvi-jo zssllševsnjs v tsk tir, ds ne pridejo umszene slike it klsvnle v javnost. ImL. .,* ........*m «WU»*«|| v°d»telje v mučenike. popravi, da«, ob tem ča-' ",avk« ^ Kaliforniji v » Atriji, pri telefonskih 1. januarja 191«. Komiaija se je izrekla, da naj sten dnem prične oeem urno delo povsod na oljnem polju. Sprejeto je bilo načelo, de s prvim januarjem 1918 preje mejo delavci po štiri dolarje na dan. J*1* *WVU| UKORA. ImA -Porotniki so »po vlj ;.1^^ Chsttina Bi* - rT*™?^ trrste. Ob umora * Hšl. ds ^ tbil Ml m, * ▼ noči ok-A Mrew Manoaa, "•»»ta Obse ji e »TJU i A ' Michtgan irrCj^* J7 letni Virgil ^Ckai; bil UBJA OTDUSTEUA VOSI ■a. — V tukajšnjih tovarnah, v katerih konserviraj » alanHte in aardine, delajo aoč In dan Delo je od koss. tUODOV V. T.—Uovard Qaim hy js ujel v rezorvarju pd Ken sku več rib. V žeiodou neke riba je naAel Maora, sa katera mu je newyoHUri drardjor pon^idll i . .. 1Ml 30,000 VOVPf oiv v zDftutami DRŽAVAH Vew Tork, V. T. - DrHsko iu kena pokli^a^ orožje de. olovljsna na vao svet. 'vetaajeUetae fante. de je med točkemi MovH Oeorge In Wilsens "nepremostljiva'1 raz lka "National Zeitung §o*or*n** drže v nI kov MOirlft PROSVETA JEDNOTE ■ 1 • ENE JEDNOTE Cmm NeroHUnas Zešiejsao ll.ftO u^UUtn7ktttH SZ 26 M pol fete. 9i.it M M "THE ENUGHTENMCirr* AU SO VODNA POTA POTREBNA. so d jih izmislili hudobni delavski agitatorji, da očrnijo pred javnostjo ugledne državljane. Prišlo je do zasliševanja pred sodnikom Alschulerjem in na svitlo prihajajo reči, Id pripovedujejo te temnejše dogodke. Delavke opravljajo isto delo kot delavci in za nižjo mezdo. ' Mati in oče garata v klavnicah, otroci hodijo praznim želodcem spat in imajo po eno obleko, ki je tako lahka, da ne morejo v mrazu na iglico. Nekateri delavci prejemajo od sedem do trinajst dolarjev mezde na teden v času neznosne draginje. Z delavkami ravnajo ravno tako sirovo kot z delavci Odkar je izbruhnila svetovna vojna se mesarskim baronom množi dobiček od leta do leta. Številke o profitu so tako visoke, da ss navadnemu človeku kar zavrti v glavi, ko jih čita. Vse to se vrli v Chicagu in vendar večina meščanov Ss ve, da žive v takozvanem klavniškem okraju delavci v slabših razmerah kot nekdanji sužnji. Temu je krivo velekapitalistično časopisje, Id celo sedaj prinaša komaj po eno kolono o razmerah v klavnicah, ko se vrši preiskava, za nepotrebne športne igre pa ima po cele strani. Čeprav časnikarski poročevalec napiše dolgo poročilo o preiskavi, tedaj šviga urednikov svinčnik toliko časa po rokopisu, da je črtano vse, kar bi škodilo "ugledu" mesarskih kraljev. Mesarski baroni lastujejo klavnice, ali se razteza njih oblast tudi na velike dnevnike? Z. (roditi za vsakadenji kruhek, kajti dohri farani akrbe aa dobo-dke, v denarju, pole« toga jim pe prinašajo še najboljše kloba-aa, kraša in gajati, po lotu pa is-brano zelenjavo. V takih razmerah ni treba imeti atanovnikocn župnišše nobenih ekrbi, "kaj bo mo jedli in kaj bomo pili'S| za vae »krbe drugi ljadje. Ne bi opi sov al teh reči, kar aploh ni moja navede dopiaovatl v liste, toda v to me je prialUla raalika, ki jo vidim v kraljeetvu It. Panjena in kraljestvu A. Leekhvca. Zupni-šče in Panjanove čevljarska de lavnica nista v posebno prijatelj akih atikih. Celo v aovraštvu sta ai, ki včasih diši 2e po boja. Tu se sliši, da farni poglavar Išče pod piae, da potom njih blati M. Peti jena po listih, glavar pa misli, da ai a tem početjem plete vene^ala-ve okoli avoje glšve. 0. Vodna pot je bila najcenejša pot že od nekdaj za prevažanje blaga. Ta pot ni le najcenejša, ampak vodna pota so tudi živa potreba za razvoj gospodarstva. 2e leta in leta se vlečejo razprave, da je potrebna zveza med Michiganskim jezerom in reko Mississippi, ki omogoči pluti ladjam iz Michiganskega jezera v Mehiški zaliv. VriHle so se mnoge konference v tej zadevi, napisani so bili dolgi članki, da dokažejo nujnost vodne poti za velike ladje med Michiganskim jezerom in Mehiškim zalivom. Ali našli so se tudi vedno interesi, ki so nasprotovali temu načrtu. Železniške družbe so naravne nasprotnice vsake vodne poti, ki jim dela konkurenco. Za denar se dobe "eksperti", ki dokažejo vse, kar zahtevajo od njih oni, ki jih plačajo za delo. V interesu občinstva je, da ima vodno pot, po kateri se lahko ljudje in blago prevažajo poceni. Železniškim družbam zopet koristi, če ni take vodne poti, ki jim dela konkufenco. Tako se privatni interesi vedno bojujejo proti ljudskim koristim in na ljudsko škodo. V sedanji svetovni vojni lahko spoznamo, kako veliko škodo so napravili oni, ki so ovirali izvršitev načrta ta vodno not med Mtehiganskim jezerom ln Mehiškim zalivom. Železnice so odpovedale, ko smo jih najbolj nujno potrebovali za prevažanje blaga. Ce bi imeli vodno pot za velike ladje med Michiganskim jezerom in Mehiškim zalivom, bi bilo pred prihodom hudega mraza raz-voženega toliko blaga, da bi železnice prav lahko zmogle njim odkazano nalogo. Kolike važnosti so vodna pota v notranjem dežele, ki vodijo v morja, dokazuje dejstvo, da je zakladniški tajnik McAdoo potrdil načrte za vzhodne kanale in velik kanalski projekt ob obrežju. Združene države so preprežene z rekami, da se lahko njih srce sveže z morjem. In te reke se dajo porabiti za vodna pota, po katerih lahko plovejo velike ladje do morja in od morja v osrčje dežele. Vodna pota so potrebna, o tem ni dvoma. Posebno važna je pa vodna pot za velike ladje iz Michiganskega jezera do Mehiškega zaliva za razvoj industrije in poljedelstva v srednjem zapadu. Z. DOPISI. IZ TEMNEGA INDUSTRIJALNEGA KOTA. V Chicagu se vrši zanimivo zasliševanje pred sodnikom Alschulerjem o dekvgih in mezdnih razmerah v klavnicah. Pred očmi poluftalcev se razvijajo slike trpljenja in bede, ena bolj tužna od druge. Se preden je pričelo zasliševanje pred sodnikom Alschulerjem so prišli v javnost glasovi, ki so govorili o mukah in trpljenju klgivniških delavcev. Najeti pretepači in privatni stražarji, uslužbeni pri tvrdki Armour A Co., so privedli delavce v temne sobe in jih pretepali do nezavesti. Pri pretepih so se posluževali kovanih napestnic, količev in drugega pretepaškegs orodja, ki so ga vajeni ljudje v človeških nižinah. Neki delavec je padel v dvigalnem stolpu štiri nadstropja nisdol. Pustili so ga brez zdravniške pomoči od sobote zjutraj do nedelje popoldne. Kasneje sO mu rekli, da je zdrav kot riba. In ko je vprašal za mezdo, so mu rekli, da naj vpraša zanjo pri pravnem departmentu. Neki delavec je kupil obveznico svobode. Odtrgali so mu vsaki plačilni dan nekaj sanjo od mezde. Odpustili so ga. tn ko je vprašal za denar, ki ga je vplačal sa ofr> veznico svobode, mu ga niao hoteli izplačati. Delavci so prisiljeni, da plačajo vsaki teden 15 centov za zdravniško pomoč. Nihče jih ne vpraša, če hočejo prostovoljno plačati ta prispevek. Plačati porajo in molčati Ko so ta fakta prišla v javnost, so mnogi ljudje mislili, da je kaj takega nemogoče v mestu, ki štej«* nad dva mi-Ijona prebivalcev. Drugi so dejali, da so izmišljotine, ki Diego, OaL — Slovenski dopisniki navadno ne poročajo o kakih drušebnih vesteh, ali kakor ae izražajo Amerikanei 'news from aoeietjr,' ker te "aoeietj" v ameriškem pomenu besede med nami ni. tsled tega naši dopisni ki pišejo o delavskih razmerah a- li kakor se navadno izražajo *kar ae dela tiče'. To je aa aaa tako važno, da akoro noben dopisnik ns pričenja avojega dopise dtn-gače kot s opisovanjem delavskih razmer. V Sen Diegu in menda tudi nikjer drugje ni eloven-ake densrne aristokracije; zato bom tudi jaz piasle o tuksjšnih de- lavskih razmerah, ki ao jako na-povoljne, čeravno smo dobili postavo, kr določuje minimalno plačo. V Arizoni so sklenili podoben zakon ša lansko leto, ki se pa v marsičem razlikuje od kalifornljakega. V Arizoni ja po določbah tega zakona oajmanj|a plača $10 za 48-urno delo na teden. Zakon tudi prepoveduje delati dalj kot oaem nr na dan. V soločni Kaliforniji je zakon veljaven aamo sa ženske, ki so upo-sljene v pcrilnlcah, nekaterih trgovinah, Čiatilnloab in podobnih podjetjih. Za prvih šeat meaecev morajo prizadete firme plačati najmanj 8 dolarjev na teden. Za drugih šest meoecev dobe 9 dolarjev in ko ja enkrat npoaljena 15 mesecev pa deset dolarjev na teden. Arizonakl zakon je za da. lavke v veliki meri bolj zadovoljiv kot kalifornijeki. Zakon, ki ga ja sprejela kallfornijeka legi-slatura, je koriatnejši aa prisade-te firme kot pa sa delavke. Takoj, ko je ta zakon prad par tedni prišel v veljavo, ao podjetniki odalovili večino ženak, ki so bile uposljene žc 15 messosv ali dalj, ns njih meata so ps najemali novinke, in to ssmo ssto, da ni bilo treba plačevati njihovim bivšim delavksm $10 ns teden, do katerih bi bile potom novega sakona upravičene. Novinke eo dva dolarja na teden oenejše, in tako bodo imeli brškotne vedno novinke. Ko aa bo delavki približevala de ba 15 meaecev upoaljenoatl, bo pri-aadeto podjetje ša našlo kak va-rok aa odalovitev delavke. Pri vsaki delavki na ta načta prihranijo dva dolarja na teden. AU ni to aa podjetnika lepo urejeno t To je nekaj takega, kot otroška delaveka poatava, sklonjena pred par leti; tisti podjetniki, ki ao i-mali vpoaljene otroke izpod IS let, niao smeli poslati ladelkov, ki ao jih naredili1 ti otroci, ia delavnice preje kot trideset dni po tistem, ko so bili izdelani. To je xe delodajalca prav lahka stvar. Blage se hreni po tovarni ških skladiščih tudi dalj kot tri-deset dni. ženake. ki ao bile aedaj od}a ščene la alušbe, (kar ee je tadl meni pripetilo) ne morejo nikjer dotytl tistega dels, kateremu so vešče in ki so ga delala aad 16 meaecev. Vsak delodajalce hoče vedeti, kje si bila preje vpoalje. na. pri kakem delu, kaka dolgo ia šs veš takih vprašeaj. Potem pokliče dotičnega delodajalca na telefon, da se takoj v pri.'., de- lavka prepriča, če ja govorila rssoieo. Ko je pogovor končan, je odgovor navadno U, da jo eeda ne potrebuje. Zakon nsmreč določa, da se mora delavkam, ki ao v gotovih strokah dela žc lončene in so delale prT svojem pokli eu ie 16 mesecev sli dslj, tud plačati deset dolarjev tedenske plača; to je verok, da ac jih pod jetniki branijo. V interesu člove-kolubje in pravičnosti bi ne sme nobeden delodajalec takU* delavk pognati čez prag. Mnoge ao popol noma odvisne od avojega zaaluž-ka in ao sedaj vržene aa cesto ftič jih niso vprašali, če imajo kaj prihrankov, ali velike druži ne, ki ao odvisne od njihovega saalulka, nego rekli so nam: "poj dite, tn jc vaš zaalužek, na delo pa nI treba več priti." Nič ne vprašuj zakaj, kakšni ao vzroki kajti delodajalci ne ljubijo vprašanj, kekoršna zastavljajo delav cL Teh razmer so v veliki meri krive delavke seme; one bi sc morale organizirati v mdčno strokovno organizacijo, ki bi delodajalec prisilila, da bi naa morali vpoštevati ht bi tudi doaegli boljšo plačo in druga izboljšanja. To aem že večkrat omenila svojim tovarišicam in kaj so mi odgovo rilet Rekle so mi, da aem "neumna' in ae mi za moj avet po-smehovalc. Po mojem skromnem mnenju je, kar sc neumnosti ti če, ravno narobe. Kjer ni delav stvo organizirano, tam ae z njhn poetopa kakor ae zljuibl deloda jaleem. Zakoni in iavrševulni radni organi ao na njihovi »trani Na kaj naj ae delavstvo opira, če nima svoje leatne organizacijeT| Moj prejšnji bos je mislil, da bom pripravljena še nadalje ge roti aa oaem dolarjev na teden Ker ae je v tem ovojem domneva nju motil, me je dal na črno listo misleč da mi bo a tem prepreči dobiti drugo delo, a nakana ae mu nI posrečUa. S m vera in vzhoda naše Unije prihajajo poročila o mrzli zimi in obilici belih metuljev, ki ac spre-hsjsjo po ozračju in potem padajo ne zemljo. Pri nss je vreme zelo lepo; posebno prijezni v sedanjem čssu so sprehodi pod toplimi solnčnlml žsrki. Kadar savlsds solncc eocijalne pravičnosti, tedaj bodo šsrki pre. U mnogo prijasnejše in delavstvo bo tudi obšutilo toploto gorkega aolnca, ker se bodo zavedali, da solnee sija tudi zanje. M rs. J. Bernik. vaeh — 2e več let opravljam nočno delo. Ko grem po Grent A ve. oh polena js tih zvečer mimo Panjanove čevljarske delavnice, vidim, da on še vedno dela. Ko se vračam ob polpetih zjutraj, ga večkrat vidim, da še vodno nebijs po Jtevljlh. Pri taki priliki ai vaelej mialim, ta človek Ima dolge delovne ura in pri tem tudi nedelja ni isvseta. Sicer pa kss veliko družino, za katero mo. ra ekrheti; plačati mora vse, od šašs hladne vode. pa do ssdnjs najmanjše potrebščine Večkrat grem na delo ali od dela po Adams A ve., mimo inpni šča, M je mirno v nočnem čaeu. kajti njepovi stanovniki Spe epa nje pravičnega NI ae jim treba Hy, Minn. — Jaz aem zelo zvest čitalec dopisov v predalih Proevete; Id' prihajejo iz krajev Zdrušenih držav. Mesto Eljr je ena največjih slo-venskih naaelbin v naši državi, toda dopisi eo. zelo redki, kar je nekakšen dokaz, da je javno živ Ijenje med nami v nekakem mrtvilu. DosedAj je bil tu neki rojak, ki je vaaj od čaaa do Čpea poŠi ljal svoja poročila. Sedaj, ko je tudi on odšel, bom jaz poskusil avojo zmožnost kot poročevalec Največ me je privedlo k tej mial moje potovanje po železnem o-krožju. Ker me jeko zanima delovanje rojakov po raznih nesel-binah na dramatičnem polju, aem ae udeležil raznih dramatičnih predstav. Ko aem dospel dne 10 februarja na Eveleth, mi je pove dal rojak, da bodo predstavljal lepo igro. Daairavno niaem ime mnogo prostega Časa, sem vseeno sklenil osteti, de vidim predstavo in tudi, kako sc evelethski rojak zanimajo za dramatiko. Čas pred stave je bil napovedan ob 7. zve čer. Ko sem prišel prcoej pred tem časom na Uce mesta, je bUo zbranega pred dvorano že precejšnje števflo občinstva. Dvorana je bila prenapolnjena; vaak kotiček jc bil zaseden. Nastopile eo slovenske deklice v starosti okoli deset let in zapele več lepih pesmi. Diletentjc so primeroma dobro rešili avoje vloge. Za njihov trud za podvsdlgo dramatike zaslužijo zahvalo. Tudi na Elyju imamo dramatični klub, ki smo ga ustanoviU nekako pred onim letom. Zadnjič amo nastopili dne 13. januarja t 1. Igralci so v polni meri izvršil avojo dolžnost ter ao avoje uloge častno izvršili. Udeležba pa je hi la tako majhna, da me je akora, sram zapisati število. fokrst primanjkuje tudi apo-aotmih mož. ki hi bili v stenu pre meniti amer naselbine k isobra-Jrrslnemu delu. Na žalost ae vedno bolj opaše odtujevanje v Ameriki vzgojene mlsdine nsrodu, b kateregs lakaja, ne aamo narodu, tudi stari- šem se odtuje in ae jih ara«.;. Mladina čuti duševno * < svojih ljudi, pa ae jih ^TZ sramuje. V Ameriki vzge*!! mladina drugih aapredi.il, dov se ne sramuje svojega uiau. rmege jezika. Mladina teh 3 dov sodeluje pri društvih iQ ril »»vratnih prireditvah evojih roil kov. Tudi aloveoaka mladina L mnogih naselbinah aodeluj« z v Kn* prt kulturnem delu za izobra*, in napredek naroda Nalogi «u. rišev je, dajaU avoje otroke » slovenska kulturne društvi i„ ii* dati fcrtlikd V fijlh sodelovati ft šnost sta rišev kot njihove mla& ae je sodelovsti pri vaeh pri* naselbini. Kjerkoli sc to aenemar. j«, uživejo rojaki aelo slab zgled, ša pa aploh kaj imajo in posledi-oa tega je, da se prične mladim sramovati avoje narodnosti in j* sika ter ee mu odtujuje. Meč m-mi je še vae preveč etarokopitn stL Te ae bomo morali otresti, a-li pa vseti naae odgovornost, da b"omo morati toliko jpeje iti v ^ zebljenoet med naeeljenike ru-nik narodnosti v Ameriki. fcojeki, kateri čutite za napre. dok naše neealbine, pridružit« m Slovenski čitalnici in delajte t njenem krogu za boljie druiib-no Življenje eljrških Slovencem Dne 24. februarja priredi Slovenska čitalnica zabavni se«u nek, združenje s šaljivim sr^o-lovom. Rojaki, udeležite se pa r obilem številu, član dramatičnega kluba. PRIPOROČA SPREMEMBI V ŽELEZNI ZAKONU. Waahington, D. 0. — Poročili manjšine osmih rapublikaiukš kongresnihov priporoča, da naj i-ma le meddržavna trgovska komisija moč določati tovornino a železnice, državna kontrola nad železnicami naj po traja eno 1» to ali pa še manj po vojni. Ii poročila manjšine je razvid no, da republikanci niao v mirnem času za državno kontrok nad železnicami in industrij* ampak da ao za privatno kontu-lo. (Poročilo manjšine so podpiut sledeči repuMikanci: Bach, Wisconsoin; Hamilto* Michigan ; Parker, New Jenej; Winalow, Maaaaohusetts; Dilfc South Dakote; Sweet, Iowi; & ness, Rhode Island and Coope.l Ohio. VESTI POMISR10BH NEMŠKI VPi Pariš, 18. februarja. — ae ss ngnesdili v malei aa šampanjaki fronti, toda ao biU a protinapadom iz jgUfjMmSL'. BOLllVIKI ZASEDLI Chicago, 111. — Iz bnejavkj ao dospela še le danes aan, j« r gnati, da so bolševiki že da« mega februarja osvojili Hj*. da vlade nkrajfauke repebBtoJ je aldeaila mir a Msmčijo la atrija. V uličnih bojih je| 4000 oeeb, 11,000 je ga ■ lavno ob latam čaaa ja Mtkata aa ulicah Odese, sa isvaŠaaje pšenice v Omeni ju. V bojih je padlo na .totjai" aeb ia mornarica je bomban la mesto g morja. Zmaga ji na atrani bolševikov. SO PRISILILI ARAVJTATKJ1 POLJUBIL A** O ZASTAVO Spriagfield, TSL — ▼ Oltiaaaa Ooal kmapaaUeji1 ravnatelja neki Heary Po bjavi radarjev je vjnkjj delo mladenič, ki je hotsT v saomariao, a ae ga mi Marttini je rekel! Oe MMS delo, sanj vprašati pri Te hasada m agSSa bo »Irnšif drtavarni ttnija la njegov siaeva f P varstvo, da se jim aa aja^J PROSVETA 8PL<^* WAVO TESARJEV KA VEHbDTJ NS BO. kagIm topnimi v fiam peniji. ■Par«, 18- fpb — Franc°«ko V0J-luiiniatrstvo je dane« indirektno tariatični industriji j« vpoalenih 700.000 mol. Ujetnikov v sovraž-nib državah je 570.000. Potemta-kem ima Nemčija ie 4,805.000 mol, sposobnih ea armado, oziro-ma ao 2e pod orožjem. Iz laozemstva. pomeni, da so ameriike čete za vae- -- )f novo bojno črto, oziroma razši- Avstrijski parnik potopljen bU- rile svoj delokrog čez najvažnej- so Reke. jj okoliš na zapadnem bojišču, h Kim, 18. feb. - Aduiiralrteta Kretanje ameriške armade na etra- poroča, da so tri italijanske tor tegičnib postojankah franeoake pedovke priplule neopaženo v fronte obenem znači, da je to kon- nodi U. februarja blizo Reke in centriranje nedvomno v zvezi a potopile tamkaj veliko avstrijsko pripravami za spomladansko ofen- ladjo. Torpedovke ao se vrnile ne živo. poškodovane. To je še enajsti ita Ameriška fronta v Franciji, 18. Hjanaki napad na ladje v avatrij. feb. _ Ameriški topnišarji so vče- »kih pristanišč*. rsj obstreljevali važne nemške u __ trdbe in naredili sovražniku pre Rolo paša je vlošU priliv škode^UUlci so bi« selo ak- k Ptri 18 febr _ M ' mracm to^va so preprečili daje, je ^ -vojih odvetnikih ^ iksa svijatikom polete nad naši- \m priziv ^ W4je ^^ ^ mJu!TL u nafr„nJjenec je *el° nerv<«»n zadnjih Sinoči se je ameriška patrulja ^ in yojak je dan na zmuznila skoz, žično ograjo pred^« v nj^vi cJelici( ker J* »I r ' w " ' V"-7' i Italija ja previela ves Uvel v avoje roke. namenom, da jc da irvrSi 8Amoinor; si ogleda škodo, ki so jo naredile naše baterije. Ko je straža prišla do druge ograje, je slišala za seboj prasketanje. Žica ea njimi je. R. . oddajala modre iskre, kar je po- L?« J8; ** ~ Zbornica je menilo, cia je elektrizirana. *** ci m menda opazili Američane In H*™ T^ pri odprli električni tok. Patrulja ae * v,^ " je takoj vrgla na zemljo, ker p* ni tUdl kul" bilo streljanja, so se vojaki počasi!tivlraii ^Welana zemljišča splazili nazaj. Med njimi je bil - . .. . . . . , bivši delavec iz elektrarne, ki je l™**** ******* tovariše srečno spravil, skozi elek- «aja trizirano žično ograjo. Pariz, 16. feb. — Vlada je obe-Nemfci so ae navadili, da vsak 1o za rekvizicijo dan ob gotovem času vržejo večje r8611 trW*kih ladij 10. marea t. Itsvilo granat na ameriške zalkopel1' Lwtnikl !adij «o obveščeni, pod kakšnimi pogoji izgube avojo lavtnino. ■ New Vork, N. T. - Ugrožajoči •♦PloHni teaamki Itrajk ua vziiodu je odvrnen. Wi/li*m Hutabeson, predsed-njk tesarske organizacije, je brzo-Javil odbornik(Nii lokalnih orga »»zseij, da' naj -tesarji v ponde-Ijek pnvnj> x deiom. ilutcheeon je napram eaauikar-«k»ni poročevalcem odklonil ko-man tiran je, T. U Ouertm, član eksekutive, je pa dejal, da je pre-Pridan, da se večinj vrne na delo. Mr Hutrthesonje brzojavil predsedniku Wil*tfut da odredi', da «e (Jelavci vrnejo na delo, toda zahteva konferenco a njim, pre. o- j število granat na ameriške zaikope in na črte v ozadju prvih jarkov, j V soboto zvečer so nemški letalci nameravsli bombardirati ame riškp poljsko bolnišnico, pa se jim ni posrečilo.^^^^bH Potres na Kitajskem. Waahington, 16. feb. — Držav-ni department je prejel porodilo o velikem potresu v ®watoou, Kitajska, ki se je pripetil zadnjo Vernika ofenziva bo mogoče na Balkanu mesto na sapadu. _ , _________ Washington, 18. febr. — Zaup-|ftredo- Več sto Kitajcev je mrtvih ne informacije, ki se nanašajo na >n materijalna škoda je ogromna, gibanje nemške militariatične ma- Tamošnji ameriški konzulat je šine, pokazujejo, da ae bodo Nem-I*0«1* prizadet, ci najbrže ognili ofenzive na za-padu in prepustili iniciativo zavez-1 O »P0™ nam Hrib čet v Belgiji, nikom; namesto tega pa bodo pri- t eropia„oy. lioji M » vršili S tt0 °»krsj nemlke fronte. J A m vr«n pet ton bomb na JJ ^»••tegitoa pozicije in i,- ^lb,,, •<» pet eroplanov/ ^RmiTilHfc , roiBl. M na' raznih dokumen- W , Poročila o izgubah >H ^L^^rala od leta 2!M.O0Q Ubitih, 4,225. tt. b ; ,n°zemstvu je 500.. .v^r ^ morajo do- 4tJI N balnilnleah se vedno * <*'<>« 950 000 mož Vrnili- nemška garnhija v Antvrerpnu. Trije polki in del četrtega se je uprl ln okrog 2000 mož se je spopadlo s uporniki. Krvava 6itka je trajala dalj časa in končno so Mli uporniki docela uničeni. 0-bležalo je najmanj dvatiaoČ ubi tih in ranjenih vojakov. Največ so trpeli častniki, katere ao rebe li pobili do zadnjega moža pr svojih polkih. Kinast pravi, da se mu vzlic 'velikemu trudu ni posrečilo izvedeti, kaj je povzročilo opor med vojaki. AHeriške LJUBEZENSKA DRAMA. Ohloago, m. — .Gdč. Psulins Plotka je uatrelila dr. Anton J. Jindra, ki je bil nastavljen v o-krajni bolnišnici. Po oddanem strelu je Pavlina zauiila strup. Ko je prišla k zavesti, je izpegni!a. Zdravniki dvomijo, da Alefa-ies okreva. PRRVKAVA RADI VISOKE CRNR RA KRMO. WaahiftftOB, D. O. — Živilska up r sv s je pobile številne pritožbe. da eo eene ka krmo, ki prihsjs iz mlinov, Izredno vlaoke na za-psdn Washington, D. O. — Prva seji narodnega industrljslnega odbora se vrši dne 2. februarja t. I. f uradniških proatorih delavskega' tajnika Wilsona. Delavce v odboru zastopajo t Frank J. Hayea, predaednik n*.; darske organizacije U. M. W A. 1 . .. . . ! William L. Hutchepon, prid Nedn-ik tesarske organizacije. 1 J. A. Franklin, predsednik ganizacije koMarskih ki felezo-gradniškili delavcev. Viotor Olander, predsednik or ganizacije mornarjev. fTA. Rickert, predsednik Or ganizacije krojaških delavcev iu delavk. Podjetnike zaatopajot (Loyall A. Osborne, New York, podpredsednik iWestkig«iouse R-lectric and ^fanufaeturing kom panlje. Charles F. Brooker, Anaonia, Conn., predsednik American Braas kompanije. W. H. VenDervoort, Eaet Mo-line, 111., predaednilk Aopt «nal VanDervoort Engine kompanije. L. F. Loree, Nenr Vork, pred sedirik Delaware in Hudeon kompanije. • O. Kdwin Michsel, Roanoke, Va. predsednik Virginia Bridge and Iron kompanije. Odbor se bo bavil na konferencah z mezdnimi vprsšsnji, s štrsj-ki, izprtji, prsvieo delavcev do orgsnrzaeije itd.1 PONDELJKI t OMEJENO KUR JAVO SO ftU. . Chicago DI, — Včerajšnji pon deljek je imel navadno lire de lavnega dne iu delali ao v vseh to Vamah. Določenih je bilo deset pondeljkov z omejeno kurjavo, imeli smo jih pa le štiri. ATIRINAJSTLRTNO DEKLE IZVRŠILO SAMOMOR. Tipton, Ind. — Stirinajat letna fleneva Rude ae je obesila v lupi Ko jc njena seetra Šla po drva in premog v šupo, je nalla Genevo obeleno, ki jo je takoj odrezala Vkrok samomora in znan, mrliški ogledni^, preiskuje zadevo. RAi) BI IZVEDEL za John Rupnika, doma je iz Ma ega otoka pri Postojni ln za Jo-iiefa Ostanek, doma Iz Strmce pri Planini ua Notranjakem in se menda nahaja nekje v Penn-sylvaniji v premogorovHi. Uljud-no ju prosim, da se zglaaita oba-dva na "Upravništvo Proavete" in pošljeta svoje naslove. Išče ju njih prijatelj. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK UStaaAf., Pitttkvgh, Pa. aa L4WNDALI AVR. OJUOAOO, lLLlNuin VnUTKI OOBOBi Prsšssšalki Jaka VagHI, bo« MO, La BaUa, UL t lMprad.*ialkl J. BraUovl«, M. r. D. i, baz M, OtiaHL JUaa. U. Podpr*UB«daiki J»W K uhelj, N« Kwiag Ava., te. OSkago, UL TaJ^i Joka Varderbar, aro« Bo. Uwadals Ava, Okieaco UL Msgajalk« Aataa J. Torboroo, P. a Boa i, OtaatI Zaplaalkar: Jaka Malak, 400« W. Ilsl Bu, OAleago, lit VAfiioam ooaasi Jala Ambroil«, Ml boa, Oaaoaabarg, Pa. Paal Botgor, T41 - lal it., La BaUa, UL P. ft. Taaoker, 674 Akaaj Avo^ lookspriags, Aatoa Urast, 0«a. Dol., Caaoasburg, Pa Jala Badllak, bos «M, BaUtbtoa, Pa. Bašalf Pleterftsk, 4M bas, Bridgovllk. Pa. Jaksb Mlklsvll«, L. Boa 8, wuioabt Pa. M. Potre vlok, 14S1S Balo Avo, Oolllavssi, a _ umrorzs ">msiim»h Jsšs levsvmiB. . VBB0VB1 P. J. Bara, M. D., M01 Bt. Olair Ava., Oerelaa«, QMa VB« DBNABNB BADSVS DV BTVABL U as tlloio ml la B. N. P. J. aaj H poSUJajo aa aastov. John trbosbbab, Mir—M Bo. UwaMa Ava, Ohlaage, ul PBITOiaa olbdl obkbbalnboa poslovanja aaslevi JOtS AMRBOHO, Baa Ml, Oaaaasbaa«, Pa. BADSTS PBBPIBUlVg VBBBIKB, ki sls Bb NftH arvs la pošiljajo aa aaalavi ^ ^ ANTON UBAlT, 0«a. Oaliv., Canonuburg. Pa. VBI DOPIBL raapravs, ttaaSi, aaaaaaUa MA m "Peeevsts" m aa aaslsvi UBBONIŠTVO "PBOBVBTB", M9T-» Ba. Uwašala Ave, OUsaga, _ VBB UPBAVNIŠKB STVABI, aarošalaa, aglasL m psMUsis aa aariavi DPBAVNIŠTVO "PBOBVBTB", IMT—M §Z UirašalsAvs CMmgS. Dl ▼ karsspssdaasl e tajal*vaai a, *. p. JH Prosveta" ss mblU laiea uradalkav. amrvs« daa, ako iaUto, da he vaaka stvar bltro releaa. Baje glsvaaga uprav^ga odbora ss vrtijo vi RAB BI DSVRDRL kje se nahaja Carl Taufer. Nisem nič slišal o njem odkar je odšel iz ?ennsylvanlje. P* kdo cenjenih rojakov ve zs njegov naalov, pro-i lini, ds mi ga naznaui, sa kar mu bom zelo hvaležen, če bo t>a sam videl ta oglas, prosim naj se mi sam oglasi na naalovt Math. Rar-gant p. 0. 88, Mineral, Kana. la ipmvsIMveai t, U je m savo* la ustji Istrtob .-TT*rs-,T- • "Proivota • piše m hlagesUnje ljudstva. Ako h strinjal g njenimi Idejami, podpiraj trgovee, ki oglašajo t ProsvitL V zalogi imam m sa viakdAnje potrsbšli. ne po amaBBi aaal ANTON SORRIK, Hermlnia, Pa. NORTH SIDE STATE BANK *ock. srni/tcs, IMA KAPITALA M KB2EKVE II—Mf m Idilisi Sni vaška Hl»S|aa e Hwa šmsSn ps am*Mb «esb. PMnlamai aSatatna aHraatl na bmle vlage. BONtaaVATT bafbboma inititootla, PoaeMae I Severova družinska zdravila ao obče priljubijcua donuu'a zdrsvils, katera ae rabijo žo zadnjih sedemintrideset let, Ho tedaj preiakulena , in vredua valega zaupanja. . . PROF. DR. MULUN AMERIŠKI OKLEPNI VOZOVI USPEH. _* Waahington, D. O. — Po asdbl britskih. francoskih in smeriških vojaških skaportov je emeriški o-klopni voz uspešno orožje, ki l vporabijo pri prihodnjih operacijah na zapadnem bojnem polju. Združene države ao dovolile $50,000 u zgradbo teh oklepnih voz. Mnogi vozovi ao dokončani in so jih že poslsH v Francijo. ZDRAVNIK - SPRCIALIST 411—4lhTvcnue (NASPROTI POlTR) PITTSBUROH, PA. "RILLT" PRIDR Ohiosgo, OL — "Billy" 5avara'a Balaam for Lunga »♦•>«•« m pijs/ai prt- w J#t»o zdravilo soik»r kašall, ure lilsd. hrlpsvozt, kašelj pri va»tju Mpnlliov, krčevito davim In kašrlj pri hrtpi. O^aa «A la ft* e»alov. Savara^s Regulator (f^verov Megulator) draguoeao oplotao bre pilo za šoaabv, ki Irpa viled bolMtl laataih Sjlkovvaiu i|M»lu. (v*® $1,10, i'a Kidney and Liv«r Ramadv (»•vareva adrariis m . . , . , sblatl ls jatra) suprr v satja oblati ls mehurja, M aaalalaa, g(»ata aaalalm, arsla* a apr|. lika, atakaaje aog valad »blati hulasal, zlat^alru la klaal laladee. . , Ceaa Tfta Is SIJA. Savera's Skin Ointment ("•verava Mašile sa kelaa iHdaaali . ^ ,,rBB,'# tok, spakkl, luaklaa In rsrdrslba, (Vaa ftO aeslev, Saram1« Balaam of Life Uvlieasbii uuam) apiešao krap^llo la nI rs vilo zopar Jatraa aa pnipma Oaa M raalov, aa• mi mi suraviiu prilika, aeprebavaeet, dolgotrajao rahaaauoal la taško Savera s Narvoton ^^ Karvoiaa) aspataa poma/ r^lrtoali, aaapaeauail, llvšaa eterljl la aarvoaauari Severi i Gothard Oil ali vljeaja, edrga, »lakllse, afekla ftlaaa, ravmalizrna ali pakoetoleo. day pride v Chieago, .v tereijal akrh, mračnjaških proteeuntov-akih krogih delajo velike pripre-ve aa njegov sprejem. Reklama zanj je velika, uspeli bo pa naj. brž majhen • POPLAVLJENA UMU A SR SPRRMRNILA V OTOK. Dozi ter, Ma. — Narasla veda je ftivilaks uprava je odredila, da' odtrgala velik kos zemlje, ohrs-odpotuje Alfred Brandeia, živil ščen z drevjem, In ga odnesla v aki uradnik, v Oklshomo In uve-1 jezero Vasaraigkeaga, kjer tvori de preiskavo. Izdaj plavajoč otok. ■LmSttiVA PRSOLBDRA S K tARKL Btart la skašoal adravalk, s M letaa Išeavl sspsiai la hitra vas be-Amf, letala s, obleti, Irgaaje, aerveaaaat, krvae balsaal, kak« drage bolaaal SMdklk Oidravl beleaea katero preesaae v aeejs Uporablja aajboljla | la odetallk dela* evata adravlla. )flafco sses. Naevaš InsplaHi. Tašea pro gled popolaeaa jamšaa. Pil arael as adravl vaUko MoviU Btovaaaev, Uradae ara U 9. a jat raj de t. avašar, ah se ■m od ia. de M pipilias. i oaa SO la so rantov. Savera s MadicaUd Skin Soap ^raviiao m — - r kušM) elaa«. iiiliiiiM i tal aa aillo, M l«»l»aap», laae ia ol vsaja letiaaje, laa la kela. kale) #lafc>, aadaeptliae k»l Izvrzlao m otroško kČi, nad njimi rajava obrvi, so bile temne, gledale 00 bistro in prostodušna j*rrtl ss. Vse njene kretnjo so bilo ljubke, tn Imela je oster ln bister p Medtem, ko oo njeni storili pozdravljali go-T »te, aadovoljUa oo je ono samo a opaaovanjent, pri šesnur ae pa skoraj nI mogla ubraniti Ishnegs, za-nlčljivega ameha. Ko aa aa gostje poslovili, pravi moti: "Mladi mol, katerega al jo labral Chanat aetom, se ml adi Jako dobro vsgojen " "Da," pravi kčerks, "spada popolnoma k ajim " \ "Kaj holaš reči s trna T" "Da je prav tak, kakor rodbino, ki al ga je lsvolUa" "že večkrat sem U prepovedala govoriti ta-ko o oejdoatojnejftik ljudeh v celem okraju," l "TI in dostojni! Ne mati, da jih ^ trpeti, U ni saaso predsodek, imam gotove slutnjo '"Loeija, kakšen govor je U . . ,!!" "Žal mi je, mama, ali ne aoprni oo mi na šm ink Ke ao jo gospodična Loeija izrazila o Cha oslovih, ao praviti ti Felibienu: Ste li opazili, Monstrelova hči ni govoriU nhi besedieef" "Seveda som opazil." "Da, U jo ajena navada proti nam." "O, rast" "Zdi se mi, da nimamo sreče, da bi ugajali gospodični," ppvi gu»pe Charaneon zaničljivo. "Za to dekle iskati mola, bo teško, jaz M te naloge le ae provaoL" "Ne reči tega, Chanst." odvrne Kmina stara mati, "Lneija bode imela lepo dote, Moamtre lovi so bogati" "Njena mati je imela peč nesrečo, da jo je dala v posvetni internat v Charpeneju. Deklica, ko je zapustila Rojbono, je bila taka, kakor druge, prišla je pa taka nazaj, kakoršno jo vidite sedaj Izbrala si je aa prijateljico Crillonovo hčerko, prav tako vrtoglav ko, kakor je ssms, medtem ko sa druga dekleU in sploh sa vae poštene ljudi ne mara, aaničuje jih skoraj javno. To vedenje pa ni opravičljivo, saj ni tako bogata, da U si U Lahko dovolila. Vem dobre, koliko ims Moneatrel, aajsem njegov notar. Več kakor 200-000 frankov nima. Ima sieer lahko še tu ali Um nalošen kak denar, ali mnogo ne bo, na nikak način. DeU torej ne bo tako velika, da bi iattU pravico obnašati ao tako; to hi naj gospodično upoštevala." "In sU li opazili, s kako predrznostjo pogleda človeku v oči T" pravi gospa Charaneon. "Da, da, kdor jo vzame, bo moral pač satisni-ti eno oko," pridene Chanst "Kake oči ima- In niti trenutek ne miruje. Smejo oo, da ae jo vodno diti, če greš mimo hiše, smeje se eelo, kadar je sama t Tndi v cerkvi je le v pohujtanje, kadar pride v cerkev, kar pa je lo redko. Vi gotovo misliU, da moti T Napačno! Opazuje le ljudi, mole, žene in otroke bres sramu, samo da ae jim potem o avojo prijateljico smeje. No, to dve se ne omiliU nikdar, saj jih nihče ne bo maral. Pri tem outanem." "Zakaj!" vpraša sUra mati. "Vsak lonec dobi svoj pokrov." V tem trenotku pride nasproti Crilkm. "Dober dan, gospoda moja," jih ogovori Crilion. Crillon je bi Ivelikan, bU je skoraj dva metra viaok, širokopleč, kakor da bi moral nositi svet na ovojih ramenih. Pri tem pa je bil kroUk, vesel in dobrovoljen kakor otrok; veselil as js splošne naklonjenosti, le pri hinavcih in nasad njaklh ni bil radi svojega svobodomiselnega in naprednega mišljenja dobro zapisan; noUr Chs-nat je posebno rogovilil proti njemu, kar seveda U 'plemeniti' značaj ni zadrlevaU, da je bil po-aebno prijazen, kadar je naleUl na Crillona. Bal in aovražil ga je, kakor ae pač bolj In eovrali priti iko vee velikana, aUbejši močnejšega, hinavec poštenjaka. "PredsUvlJam vam tu mojega bodočega šota," pravi Chanat. "Veseli me, posneti vaa," pravi Crilion Fe-libienu, "želim vam srečo. Priženili bodeto pro-cej In meščani se bodo pač veeetili, dobiti v vas novega rojaka. In kako se godi vam, gospoda mo-jat" se obrne k drugim. "Kakor vidite, dobro, ljubi Crilion," odvr-no Charaneon. "Tem boljo; Želim vsem skupaj zabavno ženi-t oven je," reče Crillon in oo oddalji. Komaj pa je obrnil hrbet, le je Chanat šepetal Felibienu: "Ničvreden republikanec, ker aem jaz župan, rad M mo atrmoglavil, ko bi mogel toda tu sna dolgo čakati, tega dne pač ne doli vi. Narobe, jaz zlomim tilnik njemu in njegovim oo-mWjenlkom, rdečimi" Med tem pa ai JO mislil Crillon: "Staremu li-a Jaku bode t robo dati vendar enkrat nekoliko po pratih." "Bari lisjak." to Je bil priimek, ki oo ga daU notarju. Kmetje is okolice pa ao mu pridovoli šo mnogo hujšega. "&Uri lisjak:" a tem je bilo povedano vae, kar ao ljudje mlalili o njem in mialili ao pa mnogo. Njegovo nevoščljivost, njegovo lakomnost, njegovo gotpodožsljaost proti podložnim, njegovo klefeplastvo napram višjim, njegovo obreko-valnost, njegov honapartisem in le mnogo, mnogo drugegs so imeli v mislih, ko oo rekli: "O, U stari novihsnl lisjak!" Klab. Crillon je žel po glavni cesti in obeUl pred kavarno, ki bi napravila na tujca Jako prijeten vtis. Nad vrati je visela tabla, na kaUri Jo bilo čiutl: Klubov* kavarna. "Ali je kdo gorif" vprala Crillon mlado, precej Čedno žensko, hišno oskrbnico, gospo Mi hal, ki Jo stala na pragu. "Da. neksj gospodov js sgoraj." . Crillon gre v prvo nadstropje, kjer Je imel literarni klub svoje prostore. Bila je velika dvorana, v kateri je stal biljstd In več igralnih mit, ob steni pa je viselo mnogo časopisov. ' Klub Je obstojal še iasa čaaa eeaafratva in js bil zbirališče mol, ki ss niso brigsli samo za aa-lenkootne dogodke v okraju, ampak soae zanimali sa dogodljaje po širnem avetu. ftt svilo republikancev, ki ao pravzaprav o-•t a no vi II klub, Je bilo ss Napoleona seveda majhno. Bilo Jih je komaj nekaj čes pol ducata, ki so javno kassli svojs mišljenje Tu je bil Crillon, Midni uradnik, Oaltier, veleposestnik, branjevec •Ionu, pek IjuIs, l zmage poslali danskemu kralju . . « bt ko pritrdijo fitvantovitov prapor na vojvoiki šotor, iknto roga oo zgradili lo prej kar naj pripravnejše ao mogli, pride sta roato za starosto, da ae pokloni Nrklotu in mu naznani, koliko moi jo pripeljal . . . In voi ai o-gledujejo vojvodo, kakor da se hočejo še enkrat prepričati, če je res on in jik vendar morebiti kdo ne varo. v Vojvoda to hitro opazi, vatane in aname o sebe gornje oblačilo Noto rozpne tndi gjošček, in očem starost ao pcfcale okoli njegovega vratu težki, šeletni obroč. "Zvesti moji ljudje, oll pozna U U obroč t — ali ga poznaU in ao apominjate, kako je prišel na moj vrat!" ■ "(Kako bi ga ne apoanali, avetli vojvodo! — Kako bi ae tega ne spominjali, jssui knez T — Naš spomin —• spomin gavranov. Dne vi alabi in dobri — in obojih je bilo na tisočsv tisoče — so ločeni v mošgsnih drug od druzega!" (Pred šotorom so naenkrat ogla si čuden šum. Mod klieenjem ljudstva, ki ae pologoma pologa, aa sečnje krik, o katerem ni bilo mogoče povedati, aH prihaja k človeškega grla aH ia ptičjega kljuna. ^ (Niklot odide tak, kakor je bil — z razgaljenimi prai rn železnim obročem okoli vratu, ven, in na njOgovo ramo aede kakor atrelica dobri snsnec, v bodraki deželi najstarejši iz rodu rarogov . A njegovo peruti oo pobarvane n krvjo, ki v potokib teče po svet lom perju. In lo tretjič se st rese srak valed ostrega sokolovega krika-. . . V krempljih sivorjs vega ptiča Je btlo nokaj žoltega kskor keed pergnmenta. Ljudstvo ne ve, kateregs naj si prej ogleda, ali Čudnega ptiča ali žslosai obroč tfkoli vratu svojega vojvode. Vae povesti, ki so šle o sterem knezu Niklotu po bodr • sklh zemljah od pat do ust, jim naenkrat pridejo na misel " Posdravljsm te — pozdrav J IJsm — ti zveetl stari moj tova -,rišl — Nisi me mogel najti — ksj aisi mogel t - Toda tvoj nI rodil. In tvoj gospod glede mene bodi Čisto • . Bilo mi je le te sne po UM — Iu krvsviš, stsn prijstetj" wm*mm Sokol eede na NikloUvo kar najprikladnješe more. In sdi se, da vojvodine besede popolnoma razume. 6lavo, na kateri ee mu je rdečiU zvesU sokolska kri, nagne k starčevim licem ter diha prostejie in lažje. Niklot vzame kose pergsmenU kar najvarnejie more b ptičjih krempljev, jih poskusi zložiti in prečitati obseg pisave . - . In posreči se mu. Tako je mogoče soditi po izrazu, ki sfe razlije po nje« govem obličju. A ne pove ničesar, kaj je čital, samo zravna se in zarkliče na vee glas: "Kvišku »res, moje ljudstvo; pričakujte kar najeijsjnejšifc uspehov! — Bogovi so nam naklo njeni v ns j višji meri!" 'Nato se umakne v Šotor, sokol se ne loči od njega niti sa treno-Uk, in za nekaj časa gre notri tudi Premiol. "Ali poznaš to roko!" iNiklot pokaže češkemu knezu nekoliko papirnatih kosov, ns kaUrih oko Uhko natanko spozna v tiske sokolovih krempljev.. Premisl čita — čita in nato po-kkna z gUvo. "Zdaj nas ne najde nepriprav 1 jenih, če bi leUfk njegova voj oka po vetru. In morato bi jih biti kakor morskih voda, da bi nas mogli uničiti." "Boljšega časa, vojvoda, res nisi mogel ubrati, kakor je sedenja doba . . . Cesar je zapleUn v Italiji, nemški (knezi oo aprti mod seboj, in U sivi hudobec na stara leU izgublja razum. Domneva si, da je najmočnejši v državi, in vendar je le traka, s kaUro se lo hko brez strahu egra tudi naj manjše dete . . . Cesar mu opaja dražijive Živce s opojnim kadi lom, in sedemdesetletni ničemur nik se je dal preslepiti m omamiti . . . In ta liet je najboljši dokaz mojih besed . . ." •Volilni knez kolinski je s mo guuškkn tovarišem vred v krat kem odgovarjal hrunšviškemu vojvodi Henriku Levu, da se zdaj ne more sanašati na njuno po moč, zdaj da se gre vsemu kr ščanstvu za to, da bi obdržali, kar je pridobil na vshodu Friderik Rdečebradeo, in če mu lahko kaj avetujeta, naj med tem ne priče-n** ničesar, da ai dotičnl kraji že itok nikdar več ne opomorejo, in zakaj še dražiti — "dokončujoče mrhovino" ... V to je do voljunuh in drugo golazni. Oatri-ne nemških mečev pričakuje čast nejše delo. — Najstarejši iz družine narogov je poletovoi nod brunšvilkimi me jami baš v času, ko so se poslane volilnega kneza utaborili za nekaj ur pod košatimi hraeti, da bi si odpočili. Slekli so si tudi plošče,' in komaj so poloiili glave v mehko travo, že so se jim stisnile oči . . . Sokol, starego Niklota še starejši tovariš, je spoznal njih že po barvah tujce ,in vsak, kdor je tujec, je hudoben človek. Kakor pušica je sfrčol na prsi o-nega, ki je imel najsumljivejše razgaljene, in njegovi kremplj so se zarili v podlogo odgrnjeoe-gs jopiča. In stoprav ko je neko-lrkokrat kljunil Nemcu v prsi, se je poslanec prebudil ln za njim tudi ostali Toda stari na rog js imel dovolj čaaa; pet dobro merjenih etrel je efrčalo sa njim. Na srečo oo imele njegovo peruti še vedno bliskavo avežoat in kakor bi vedel, koj mu je oetolo v krem pljih, jo letel — letel, iakol — ia-kal, dokler ni našel pri Hagenu svojega goepoda. - "In tedaj, ko avs ae prvič videla s obrata v obrat, je bil tvoj lok že napet, in puščica namer-jena no tega poalanca večnih bogov . . . Kdo ve, če to no bode v koriet tudi Ubi!" V taboru jo že tavlodala tiho • to; nad zapadnimi ravninami ae je leekeUla zveada večernics. Toda v neonom lotom jo šo vodno bdel otorosta, in njegove ustnice so sašepeUle vročo molitev k hišnim bogovom — k ohranite!jem rodbinske sreče, do bi razprostrli nad domaČim ognjiščem avoje o-hranjujoče peruti. . . In ne eden sin te zemlje, že kristjen, je vročo poljubljal kovinski križec, na katerem se baje zs jasnih dnij še vedno pojavljajo krvavi madeži zločinskega klanjs, a katerim je tedaj a Ootšalkom padel davni njegov prednik kot žrtev prepira med brati iu katerega mu Je dala mati na pot • . . V taboru pod Hagenom so ae prvič sdružilt sta-roverel s kristjsdi. in sloge ai ni upal kršiti niti Sajbolj zagrizeni vlhevnik. Premial js ostal v vojvodinem šotoru. T57 ' te Na dvora kakovskeg« jc bilo vae, kakor bi alaviU^Z kak praznik; vss je bilo omj in tudi vrata ao biU slikovjuT' vita a anirečjem. la rfelo ^ ' kakor da ao razjasnili »v^ £ tndi Umni borovi gozdi, ki * razprostirali po polocEnih jih v nedogled no daljavo,TL kaUre so se bukovski pnebivT ci vselej ozirali z boječim ^ jem, ker so bili polni volkodU kov in je včasih prifcsjal sem ua Crnobog. In neenkrat ae je t*. dilo, da ao našli kraj g0*dt u davijenega človeka, na katnJ je oko vlhevcev čiato jsano ip» znalo aledove volkodlačjfc r^' Zvečer bi ai k tem gozdovo« * bil ig>al nihče, Če bi mu bili <4. ljubili ne vem kaj. Med temi b* i je prenehala tudi vss moč bli*. i slova, in žreci sami so odrekli zagovarjanje. Volkodlaki b« morajo biti na zemlji. Kaw bi» dejale hudobne duie, in kam ii prešli oni, ki zataje svoje bogo* (Nekaj dnij je bilo, kakor movino, in njeno težo prič čutiti atoprav mi, in bodo jo tili oni, ki pridejo za naaM Kdaj vaUno t rotvalin ia W so tableati v nekdanjem 1aatoj ln če votane, Uka ne bo v* kor je bilo — ne bode - •Bele roke Jitraškk mahnejo v naročje, in tdi * je v prostorni izbi le šati 4>esede .kakor je bila—J bode!" — izraz globoka f je odaoval deklici t vmke ae njenega obličja. Pogled očeta Dobrofo-u stane na lipovem veocu, W ■ vil JHralki okoli glave tako ljubko prilegal njeaia cem. Že drugič ae odpro Ijhremo molu uatni« apregovoriti, o besede na jeziku Hi tamro v grlo- ■ Ta dekličja prikazen je JJJ četa DobrogoaU —* Samo Draguška ee prita» je k deklici, kakor b. J» J povedati, kako gle čiato jasno videti JHnAdna. . "Ta venec na troflJ^S Draguška prvo pren* tihOto. Obljube narejena » apaaoos. . TI (Dol)« pnhodnji"-