Štev. 69, Poltnln« platana « gotovini. V Ljubljani, sobota, 26. marca 1921. Leto 1. Izhaja vsak de-lavnik popoldne GENE PO POŠTI: *a celo leto K 144'— »a pol leta K 72*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10* UST POSAMEZNA ŠTEVILKA €0 VIN. CENE PO POŠTI: M četrt leta k 36'— za en mesec K 12'— "irr-r— ni" "■ ■*■■■■•— Uredništva in upravništvc v It-pttarjev: ulici štev.fi — Toiefcs uredništva šla?. 50 — Telefon = nprevniitra štev. 32S esc J. P.: ..... Vsem reuKim, Hingisu... Vsem revnim, ubogim oznanenje zvonovi neso nocoj, da po polju procesija gre in nosi bandera ognjena, bandera vstajenja, in da vsem daje mir svoj Bog - Krist, ki vžgal je v srca Ljubezni plamena In ta dolga procesija vso dolgo pot moli, da nauke njegove napisane imelo od Njega kot na dlani razgrnjene človeštvo bi vsepovsod • kot razgrne slikar freske v tisočletjih zabrisane. ObCfasfcc »elitne o Ljubljani, nisriborn, Celju, Ptuju. Velika ue£ 1921. Veselo pojo velikonočni zvonovi, oznanjajoč največii dogodek človeške zgodovine, vstajenje Kristusa. Ziaven pa pokljajo: Vstani človek, vstani celo člo.s-®tvo od moralne smrti, dvigni se k idealom osebne dobrote in socialne pravično-*n» preporodi se ves svet, vse človeštvo Ostani tisto občestvo ljubezni, ki se rove ^soljna krščanska cerkev! Pojo in vabijo D Opominjajo glasneje kot kdaj, toda svet j? $uh in zdi se, da se v krščanski Evropi na dan zgošča mrak, ki navešča smrt njene kulture. . f Svetovna vojska je položila v grob ®Hione in milione, ki so plačali s svojim ^vljfcnjem smrtne grehe kanitalizma, toda *^Sti, ki so ostali, se niso iz tega nič naučili in vsi se udeležujejo splošnega gra-®eža, ki omadežuje povojno Evropo še bolj nego ono pred vojno. Siromaki pa, ki vidijo to brezsramno gonjo za hitrim oboga-tenjem na račun drugih, se poprašujejo: Ali j« to tisto, za kar smo šli v krvavi boj 50 ran® iil kali neozdravljivih bolezni? Države, ki so klicale letnik za letnikom Pod orožje, obetajoč za strašne žrtve novo dobo svobode, narodnega samoodločeva-*Ua in bratskega miru, ne nadaljujejo safir *v°'® Predvome aneksionistične poliži T* 3Rrv®č prekašajo vse, kar smo do-v*jati pred v,ojno v tem oziru. Vsa zemelj-Wca krogla, se zdi, je postala plen ene sa-*ne družbe denarnih mogotcev, ki vladajo »d enega konca sveta do drugega. Liga narodov je posmeh vsem narodom in slavnostne besede evropskih državnikov so *J5> plašč, s katerim se ogrinjajo nenadni pohlep, brutalna krivica in brezobzirna sebičnost. Vsi pojmi nravstvenosti so se tako ^©dli, da je poštenje postalo sramota, Nepoštenje pa zaslužno dejanje. Ta kuga širi odzgoraj in odzdolaj, vsi so krivi, v*e je na smrt bolno. Na Dunaju, kjer ti-*oČi in tisoči komaj zaslužijo za bori vsak-?anji kruh, še nikoli ni bilo v izložbah to-Nko razkošnih kinčev, ki jih kupuje po-*°ina kasta verižnikov, špekulantov na Valuto in profitolovcev. Kdor more, tone y blaznem vrtincu uživanja brez mere in ‘®pote, kdor ne more, stiska pest od zavihi u» Želja po maščevanju. Evropa pleše Nad grobovi svojih mrtvih. Vse, kar se je kdaj imenovalo vzvišeno, je izpostavljeno roganju in vsi nekdanji vzori so omadeževani, Vstajenski zvonovi pa sprašujejo tudi nas: Ali se ni nekaj tega duha vgnezdilo tudi med vas, moji zvesti? ,., Vstanite, dokler je še čas, da ne zagrne sveta noč popolnega in končnega propada!... Toda Dobro ne more propasti za vselej, Tu in tam se v tem gostem mraku vžigajo luči. Izpreobračajo se ljudje, na katere ne bi bil nihče mislil. Drugi tavajo še v zmoti, toda se bore; izumljajo nove zmote, čez katere se bodo nekateri prehcrili do polne resnice. Mnoge žene v protimateri-alistični tabor stud nad vsem, kar se godi okoli njih. Tako se je pred dvatiseč leti zbirala sredi razkrajajočega se poganstva mala družba tistih, med katerimi je krščanstvo zažgalo luč novega spoznanja, vero v vstajenje, v obnovljenje, Malo je bilo med njimi bogatašev, malo imenitnikov in mogotcev. Za blago-vest ljubezni in pravičnosti so se pokazali po ogromni večini najbolj dovzetni sužnji, reveži, izkoriščani, ponižani, žaljeni, željni tako očiščenja duše kakor pravice na zemlji, eno ne brez drugega. In ko Še zgodi tisto veliko čudo, da se vnovič prerodi človeštvo. se ponovi gotovo isto: majhni in revni, zatirani in pozabljeni bodo nošitelji tiste krščanske ideje, brez katere svet umira. Tudi na to nas spominja danes velikonočno zvenenje. UslaDijeai eojsibi dopusti. Bclgrad. 25. marca. V prvi polovici januarja letos je izšla zaupna navedba ministrstva za vojsko in mornarico mi vse komande in vojaške zavode, tla so vsi dopusti vojakom iti častnikom ustavljeni do 1. aprila. Ker ta naredba določa, da so dopusti ustavljeni do konca katoliške Velike noči, se smatra v vojaških krogih, da je bila izdana namenoma, da bi Slovenci in Hrvali za Velikonoč ne mogli domov. Mogoče je sicer, da so te govorice neosnovane, vendar je po tej naredbi hote ali nehote prizadeta najmanj polovica naše armade. Na vsak način mora vlada to zadevo pojasniti. Jutri sc uradno razglasi razpis občinskih volitev, ki bocio v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju dne 26. aprila. Ljubljana bo volila 48 odbornikov in 4.8 namestnikov. Maribor: 40 odbornikov in 40 namestnikov, Celje: 32 odbornikov in 32 namestnikov, Ptuj: 24 odbornikov in 24 namestnikov. Volišč bo v Ljubljani 14, v Mariboru 5, v Celju 2 v Ptuju 1. Volivni imeniki zadnjih volitev v usta-votvorno skupščino bodo v vseli štirih občinah kot 'pravomočni razpoloženi skozi tri c^ni, t. j. dne 31. marca, 1. in 2. aprila od 9. do 12. in od 15. do 18. ure vsakomur na vpogled, ne da bi se moglo v njih še kaj izpremeniti. Kandidatske liste se morajo vložiti najkasneje do 5. aprila do 18. ure in sicer za Ljubljano pri poverjeništvu za notranje zadeve, za ostala mesta pa pri nadležnih okrajnih glavarstvih. Pozneje vložene kandidatne liste se ne bodo vpoštevale. Kandidatne liste se morajo spisati na uradno izdanem tiskanem obrazcu, ki ga vsak volivni opravičenec dobi od 29. f. m, naprej bodisi pri svojem magistratu, ali pr: okrajnem glavarstvu, ali pri poverjeništvu za notranje zadeve. Dne 18. aprila morajo one volivne skupine, ki svoje* kandidatna liste vložijo, podati tozadevno pismeno izjavo. Hnsfrijsfec eejes posojilo se sprijne. ¥ obliki državnega posolila. Belgrad, 26. marca. (Izv.) Vlada namera- j to, ki se bo lahko vplačevalo v papirjih ai va po češkem vzorcu razpisati državno posoji- 1 sirijskega vojnega posojila. Veliki izgredi e Italiji. Krvave ..priprave01 za volitve. Položaj se je v toliko razčistil, da se je oblast v zadevi Malatestovega procesa udala zahtevam socialistov in je Malatesta prenehal z gladovno stavko. Zveza pomorščakov je nato sklenila, da se mornarska stavka konča. Pomorski promet v Trstu se je zop^t upostavil. Drugače pa ogenj nemirov še ni zadušen in trajajo boji med fašisti in socialisti dalje. V Rimu je bilo polno bombnih atentatov na tiskarne in društvene domove. V Florenci so fašisti uničili delavski dom in se streljali po ulicah s socialisti. Podobno je bilo v Peruggiji. Na progi Rim—Livorno je bil izvršen atentat na železniški most ravno pred prihodom vlaka, s katerim se je na službenem potu vozil ministrski predsednik Gio-litti. Vlak so še pravočasno ustavili, Progo je zasedlo vojaštvo, V Milanu so ob atentatu na gledališče Diana našteli doslej 17 mrtvih. Vlada jc razpisala nagrado 120.000 lir za izsleditev napadalca. Bombe so pokale v Genovi, pri Imoli je bila razdrta železniška proga. Po ijo-skani so pretrgane vse telefonske in brzd-javne zveze z ostalimi pokrajinami. V rudnikih pri Florenci se je uprlo 6000 rudarjev, nakar so pridrli v avtomobilih fašist in strahovali delavce z orožjem. V bojih jc bilo mnogo žrtev. Nastopiti je moralo vojaštvo s strojnicami in oklopnimi avtomobili. V Benetkah so začeli stavkati občinski nameščenci. Po Benečiji se razširja med kmeti legitimistično gibanje in je prišlo v Bodrige in drugod do krvavih spopadov z orožniki. Kmetje požigajo in pustošijč veleposestva. Hieslo tema — .močna roka*. Belgrad, 25. marca. Radikalci in demokrati so se igrali krizo, ki bi bila kmalu skoro res izbruhnila. Oboji so se ustrašili tega, posebno pa Turki in pa mesar Pucelj, ki je imel postati minister. Sedaj so se gospodje lepo zglihali, vihar v kozarcu vode se je polegel, jutri bosta za ministra na novo imenovana dva muslimana in pa mesar Pucelj. Dr. Kukovec pa bo moral pustiti trgovino, na katero se turški beg dr. Spa- bo bolj razume, in prevzeti ministrstvo z socialno politiko. — Ko so si vladne stran k e tako razdelile ministrska mesta, so po stale zopet »močne«. Sedaj bodo vodili po Jifiko »močne roke« proti vsem, ki niso njimi. Tako so zemljoradnikom v Srbi prepovedani vsi shodi, ker se vlada boj: da bi zemljoradniki ne zabavljali prol njej. VJ....... nČ JUmn «i»il i fi5 »ji m f tiiM S iiii i it i^ 5» t«, iil *j ^iiftiisiftR I(»iii vit i mSU R \a*r vMn9 Jtn * fcaa—M»fl tU—1II širite ,.mm£as“ afrro- 44 B. Bulvar: Poslednji dneoi u Pompejih. Napolitanka je vztrepetala; spomnila se Glavka in vzdihnila. Ali jima je usojeno, se združita njuni usodi? Deloma neverna, geloma verna, deloma prestrašena in vzuemir-l®&a je nekaj hipov molčala, zatem pa je od-*f°vorila: >Moreblti me razgorei, morebiti ustraši; !4>‘znanje priiiodnjosti bo mogoče aumo razgrelo sedanjost«. »Ne bo Jona; spm sem zrl tvojo bodočo Nsodo in duhovi, tvoje bodočnosti se senčijo po ^tovih Elizijn; vsredi rož ti pletejo vence Ivo-*e prijetne usode in boginje usode, ki so tako ®koge do drugih samo tebi predejo srečo in jibbezen. Ali te je volja gledali svojo usodo, da *° tako že vnaprej vživaš?c Zopet je Jonino srce zašepetalo: Glavk, ko JNu je napol slišno pritrdila. Egipčan je vstal, *° prijel za roko in jo peljal čez dvorimo — *^veee so se odgrnile, kakor s pomočje čarob-N& rok, in godba se je oglasila zopet glasnej-veselejše. Stopala sta mimo dolge vrste •tebrov, kjer so na obeh straneh vodometi ;®ri*gali v zrak blagodišečo vodo ter prišla po ; iroklh, zložnih stopnicah na vrt. Znočilo se je mesec je stal že visoko na nebu, in one **®žne cvetlice, ki po dnevi spe in polnijo po .oči ozračje z neizrekljivim vonjem, so na gos-rastle ob potih, ki so bili narejeni med raz- sviljeuim drevjem ali pa so ležale v košarah ob vznožju številnih kipov, ki so se blesteli ob njuni poti. »Kam pa me pelješ, Arbak?«'. je rekla Jona vsa začudena. »Samo »jokajte,: je odgovoril ter pokazal proi majhnemu poslopju, ki je stalo koncem drevoreda. »Svetišče je, posvečeno boginjam usode — naši obredi porebujejo tak sveti kraj . -Stopila sla v ozko vežo, kjer je na njenem koncu visela zavesa iz sobolovine. Arbak jo je dvignil, Jona je stopila naprej in se našla v popolni temi. "Ne boj set, je dejal Egipčan, .-takoj bo Svetlo;-* iu ko je izpregovOrll, se je polagoma razlila po kraju melika, topla svetloba; ko je razsvitljevala stvari drugo zn drugo, se je Joni dozdevalo, da je v nekaki zinemo veliki sobani, kjer so vsepovsod viselo črne zavese, poleg nje pa je stul sedež Iste barve. Sredi sobane se je nahajal majhen oltar, na katerem je atol majhen trinožnik. Na eni strani je stala na visokem granitnem stebru orjaška glava iz črnega mramorja, ki je predstavljala, kakor je sodila po kroni iz pšeničnega klasja, ki ji je obdajala čelo, veliko egipčansko boginjo. Arbak je stal pred oltarjem, položil je nanj venec ter očivldno izlival na trinožnik vsebino iz bronaste vaze; zdajci je vzplamtel na trinožniku moder plapolajoč ogenj; Arbak je stopil nazaj k Joni in ji zašepetal nekaj besed v neznanem ji jeziku; tedaj se je zavesa zadaj za oltarjem zazibala in počasi razdelila; v tako nastali odprtini pa je Jona ugleda- la nerazločno, bledo pokrajino, ki je postajala polagoma svitlejša in razločiiejša; naposled je razločno videla drevje, reke, travnike in vso prelestno mnogoličnost mtjkrasnejše pokrajine. Sčasoma se je pred pokrajino prikazala nejasna senca in se ustavila ravno Joni nasproti; bito je videli, kakor da deluje nad njo lavno isti počasni čar, kakor nad ostalim prizoriščem; počasi,je senca navzela sliko in postavo, in giej — v njenem obrazu in njeni postavi je Jona uzrla samo sebe! Tedaj se je prizorišče zftdaj za to senco razblinilo, iu prikazala se je sijajna palača; sredi njeno, dvorane se je dvigal prestol; okrog njega so stale nejasne postave sužnjev n straž, neka meglena roka pa je držala nad prestolom neko kroni podobno isč. Zdajci se je prikazala nova postava; oblečena je bila v temna oblačila od glave do nog, da nisi videl ne njenega obraza ne orisov njene postave; pokleknila je pred Jonino podobo, jo prjjela za roko ter pokazala proti prestolu, kakor da bi jo vabila, naj sede nanj. Burno je utripalo Napolitanki srce. »Alt naj se senca razkroji ?< ji je zašepetal nek glas poleg nje — Arbakov glas. »OJ, da«, je odgovorila mehko. Arbak je dvignil roko — in raz sence je padlo oblačilo, ki jo je zakrivalo — Jona je zavpila — bil je sam Arbak, ki je klečal pred njo, »Glej, to je tvoja usoda!« ji je zašepetal Arbakov glas iznova na uho. »Usojeno ti je. da postaneš Arbakova nevesta.« Jona ie vzdrhtela — črna zavesa se je zgrnila nad celo prikaznijo, pred njenimi gami pa je bil sam Arbak, pravi, živi Ari »Oj, Jona«, je rekel strastno z roč na: »poslušaj človeka, ki se že dolgo časa zan bori z ljubeznijo. Obožujem te! Usoda ne 1 — v resnici ti je usojeno biti moja -- po cel svetu sem iskal ženske, a nikjer nisem tu take kakor si ti. Izza svoje mladosti sem v: hoval po takšni, kakor si ti. Sanjal sem d ler nisem ugledal tebe — sedaj pa bdim zrem na tebe. Ne obračaj se od mene, Jo ne imej o meni takih misli, kakor si jih; sem tisto bitje — tisto hladno, brezčutno, či rikavo bitje, kakoršen sem se ti dozdeval, ženske, Id bi jo Človek tako silno, tako stra-Ijubil, kakor jaz Jono. Ne izvijaj se moji i — glej, sam ti jo izpuščam. Vzemi jo iz mi če te je volja pa dobro, bodi. Samo ue vrzi me, Jona, ue zavrzi mc prenagljeno, misli, kakšno nicč imaš nad menoj, ki me i reš tako narediti vsega drugega človeka. , ki nikdar nisern pokleknil pred umrjoi bitjem, pokleknem sedaj pred Tebe. Jaz, sem zapovedoval usodi, sprejmem svojo v oj ih rok. Jouit, uc tresi se, moja kraljici — boginja; bodi moja novesla! Vse želje ti izpolnijo, ki jih le ntoroš gojili. Meje sv uaj ti služijo, blesk, moč, razkošje, vse b tvoj suženj. Arbak ne bo imel druge že kakor da je — lahko ponosen, da ti je pot sen. Jona, obrni name tiste oči — nasmeh se mi. Tema je v moji duši, če je tvoj ob obrnjen od nje — sveti nad menoj, solnce t je — moje nebo — moja zora .— Jona, Jo1 ue zavrzi moje ljubezni 1« Stran 2. >Ndvi čas«!', 3ft© 38. vtMik 192& Štev. 69. SacIaHtettoSsnifei Škandal. Belgrad, 25. marca. (Izv.] Zadeva Antona Kristana z veleposestvom nadvojvode Friderika jpravlia na dan nove podrobnosti. Za početjem Antona Kristana stoji Jadranska banka v Ljubljani, Dr. Žerjav sam ;e posredoval pri beigrajski vladi, da J>i vlada bančnemu konzorciju Jadranske banka deda v izrabljanje veleposestva nadvojvode Friderika z vsemi velikimi tovarniškimi podjetji, kj. se na njem nahajajo. Zaupnik Jadranske banke pri tem dobička nesem podjetju bi moral postati Anton Kristan, ki je bil določen za ravnatelja nad celim podjetjem. (Iz tega je razvidno, zakaj so vesti o Friderikovih posastvih prišle v javnost istočasno ko vest, da ima Anton Kristan postati upravni svetnik Jadranske banke.) * * * Socialdemokratki škandal postaja za gcsp-caa Antona. Kristana vendar-le , a! o neprijeten, prvi hip, ko je prišel v Ljubljano, je ukrotil uporne duhove s svojo priznano in ne preveč nežno odločnostjo. Sedaj pa se zadeva noče pomiriti. Mod socialdemokrati je struja, ki bi Kristana rada popolnoma vrgla. Tej struji načeluje sodr, Iv. Kocmur. Druga siruja, ki ji pripada sodrug Etbin Kristan, bi rada Antona Kristana izrinila iz političnega v-d-stva, a mu pustila vodstvo gospodarskih zavodov. Ta struja hoče mesto Antena postaviti za političnega voditelja Etbina Kristana. Tretja struja, ki ji pripada sodrug Anton Kristan, pa hoče, da bodi gosnod Anton Kristan gospodar socialistične politike in gospodarstva kakor doslej. Ta struja ni sicer najštevilnejša, pa ima denar. S to strujo brez dvoma simpatizira Jadranska banka. Tudi trboveljska družba ji ni nenaklonjena. Prihodnje dni se bo stvar razčistila. Naj bi se ne samo razčistila, ampak tudi očistila! Soriško pinto. PRED VOLITVAMI NA GORIŠKEM. Gorica, 24. marca 1921. Pri nas se bližajo v o 1 i t v e. Zavlačevali so jih kolikor mogoče dolgo, toda zadnja poročila pravijo, da se sedaj ne morejo ustavljati več, zakaj novo pridobljene dežele zahtevajo svojih zastopnikov. Radi tega so določili čas volitev , sredi mkja. Ta termin pa ni točen, zakaj vse kaže, da se italijanska zbornica po Veliki noči ne bo več sestala in je zelo verjetno, da doživimo nove, burne volitve po vsi državi. Socialisti se teh volitev nekako boje, ker je gotovo, da ne bodo več dobili toliko zastopnikov kot poprej, tudi se teh volitev boje vsi ljudje, zakaj gotovo je, da bo padla ta ali ona žrtev in bo požgana ta ali ona hiša, če se oziramo na znano bojno metodo v Italiji, Če ne bo splošnih volitev, se najbrže termin sredine maja ne bo premaknil naprej, ker morajo končno vendarle enkrat spraviti to zadevo v kraj. Dasi je bila Jona sama in v oblasti tega rudnega, st ra snega človeka, je vseeno ni bilo strah. Njegovo spoštljivo govorjenje, njegov mehki glas jo je miril in v svoji čistosti se je čutila varno. Bila pa je zmedena, začudena in nekoliko trenutkov je trajalo, da je mogla dobiti toliko moči, da je odgovorila. »Vstani, Arbak!« je rekla naposled, mu se enkrat podala roko, ki pa jo je takoj zopet umaknila, ko je začutila na njej vroči pritisk njegovih ustnic. >Vstani! In ako resno misliš *— ako so tvoje besede resne —< »Ako!« je rekel nežno. > Potem me poslušaj; varih si mi — prijatelj — učitelj; na ta novi značaj pa nisem bila pripravljena. Ne misli«, je tiho pristavila, ko je videla njegove črne oči žareti v vsej strasti, >ne misli, da preziram — da nisem ganjena — da nisem počaščena po tem tvojem udanem poklonstvu; ampak — povej mi, ali mo lahko mirno poslušaš?« >Te, pa da bi tvoje besede bile strela, ki bi me zadela!« >J a z ljubim drugega!«: je rekla Jona zardevši, a s krepkim glasom. • »Pri bogov ih — pri peklu k je zavpil Arbak in se vzravnal v vsej svoji velikosti; >ni kari mi ne govori tega — nikari se mi ne rogaj — to je nemogoče! S kom si se seznanila — koga poznaš? Oj, Jona! To je samo tvoja ženska iznajdljivost; tvoja ženska pretkanost govori iz tebe — samo časa si hočeš pridobiti; iznenadil — prestrašil sem te. Stori z menoj, karkoli hočeš — reci, da me ne ljubiš, sanjo tega mi ne reci, da ljubiš drugega!« >Ojc, je pričela Jona, nato pa se je zjokala spričo njegove nenadne, nepričakovane silne razvnetosti. Arbak je stopil k njej — njegova sapa ji je razžarela lica; ovil je roke okrog nje — ona pa se mu je izvila iz objema. Pri tej borbi ji je padla iz nedrija majhna pločica na tla; Arbak jo je opazil in pobral — bilo je pisemce, ki ga je tisto jutro dobila od Glavka. Napol mrtva od strahu se je Jona zgrudila na sedež. Mnogo so govorili o razdelitvi v o 1 i v n i h o k-r o ž i j. Hoteli so dati Slovence čisto zase, a na način, da bi jih prikrajšali za zelo veliko. To pa seveda ni šlo. Takih izjemnih zakonov si vendar še ne upajo ustvariti. Tudi so nas hoteli priključiti videmskemu okrožju, a tedaj bi bilo to okrožje preobširno, tudi bi morali počakati skupnih volitev. Prodrl pa je tretji načrt, po katerem bodo volila tri okrožja: Istra, Trst z okolico, ter bivša Goriška-Gradiščanska z delom Notranjske in Trbižem. V Istri bo šest mandatov, v Trstu štirje, na Goriškem (z drugimi kraji) pet mandatov. Kako se bodo izvršile volitve, za zdaj ne moremo prerokovati. Slovenci še danes nimamo zborovalne svobode. Ponekodi ne bo drugega dela, kot da volivce spravimo na volišče, posebno v Istri. Boj s komunisti bo lažji, kot bi bil recimo pred pol leta, dasi jih tudi zdaj še ne smemo podcenjevati, Fašisti bodo napeli vse moči, da naše ljudstvo oplašijo, da ne bi šlo na volišče. Slovenci bodo nastopali ob volitvah skupno, o tem ni niti debate in mogoče je, da se bo tudi ta ali oni slovenski socialist danes zavedel in glasoval za slovensko listo. Italijani vedo, da bomo postopali edini in to jih nemilo vznemirja. Pravijo, da je pri njih izključeno, da bi prišlo do kakega bloka. Na ta način bi bilo mogoče, da bi Slovenci dobili na Goriškem od petih poslancev štiri, če bi se združili s socialisti, celo pet poslancev. Seveda so to ugibanja. Vendar je gotovo, da bo skupno postopanje pomenilo našo zmago na Goriškem. Za drugodi ne morem prorokovati. Naj omenim še par drugih zanimivosti. Znano je, da je dr. Pettarin za avtonomijo dežele in zdi se, da ta njegova misel ni brez iskrenosti. Pravijo, da se bo v kratkem sestal nekak deželni odbor, tudi se bo izdelal volivni načrt za deželno-zborske in. občinske volitve. Tedaj se namerava za zdaj urediti deželna uprava tako nekako, kot je bila poprej. Gotovo je, da bodo imeli v goriški deželi kot taki Slovenci veliko besedo. Peitarin to ve in išče stikov s Slovenci, le da je včasih nekoliko neroden ‘n naiven, posebno ob aneksijskih slavnostih, ko vabi vsevprek nanje. Želeti je, da sc razmere v naši deželi kmalu uredijo in bomo začeli z delom za njen procvit in njeno povzdigo. Zato bo pa treba dobre volje vseh. : tfolitični dogodki. -'r Jadranska banka in časnikarstvo. Kakor je razvidno iz različnih političnih dogodkov iz zadnjih dni, se trudi jadranska banka ustvariti v Sloveniji časnikarski monopol in išče vsepovsod sotrudnike, ki bi bili pripravljeni, zastopati interese Jadranske banke, Ker je pa dandanes t zaupanje povsod — tudi med časnikarji zelo veliko napram raznim takim ponudbam, je zato odziv med časnikarji napram temti vabilu jako majhen, -j- Vojska med Turčijo in Grško. Grške čete so zopet začele veliko ofenzivo proti Turkom. Grška poročila trde, da Turki beže pred Grki. Zgodilo se je že, da so Turki bežali za Grki. 4- Za neločljivost zakona v Avstriji. Odkar imajo socialni demokratje Dunaj v rokah, je začel njihov deželni glavar Sever izdajati zakonskim ločencem izpregled za zopetno poročitev Krščansko časopisje in nepristranski pravniki so iz vsega pooetka izpodbijali veljavnost teh drugih zakonov. Sedaj se je stvar odločila na poklicanem mestu: na upravnem sodišču, ki je v vsakem predloženem slučaju izreklo, da so Severjevi zakoni neveljavni. Šlo je za slučaj, ko je žena nekega zdravnika svojega moža varala in ga nato z otrokom vred zapustila, dasi ji je hotel mož odpustili. Zena se je nato obrnila na Severja za dispenz in ga dobila, nakar se je poročila z dotič-nim moškim, s katerim je varala moža. Zdravnik je šel s pritožbo do upravnega sodišča, ki je njegovi pritožbi ugodilo. Odpuščanje delavcev na Češkem. Iz Prage poročajo, da je 60 tovarnarjev odpustilo 120.000 delavcev. Hoteli so prisiliti tudi nadaljnjih 120 tovarn, da bi ustavile delo, kar so pa te odklonile in se začele z delavci pogajati. ^Dnevni dogodki — Vesele velikonočne praznike želimo vsem svojim prijateljem, naročnikom ter vsem tovarišem krščansko-socialne delavske organizacije! Kristus je vstal! — Uredništvo. — Novi poštni tarifi. Minister za pošto in brzojav je podpisal novo poštno tarifo za mednarodni promet. Po tej tarifi, ki stopi v veljavo s prvim aprilom, se bo plačevalo za pisma v teži 20 gramov 1 dinar, za vsakih nadaljnih 20 gramov pa pol dinarja. Za dapi6nice bo znašala poštnina pol dinarja, za dopisnico z odgovorom pa en dinar. Od tiskovin se bo plačevalo na vsakih 20 gramov po 20 par. Poštnina za poslovne papirje bo znašala ka vsakih 50 gramov po 20 par, ravno toliko tudi za blagovne vzorce. Za priporočene pošiljatve se doplača 1 dinar« — Pomota na dinarskih bankovcih. Uradno poročajo iz Beigrada 25. marca: O priliki tiskanja relacij na državnih bankovcih po en dinar se je primerila pri tiskanju teksta v cirilici večja napaka in sicer v besedi :>kruna« tako, da je črka u prišla pred črko r. Za to napako 'do dotični uradnik kaznovan z največjo kaznijo, ki jo predvideva zakon. Da ns bi država vsled te napake trpela občutne škode, se je sklenilo, da se ti bankovci izroče prometu, ker je tisi: v latinici pravilen. To se javlja občinstvu, ki se opozarja na to, da so ti bankovci polnoveljavni. Iz ministrstva financ. •— Papirnati drobiž po 25 par se izda namesto kovanega. — Dvojni morilec iz Amerike pobegnil v Jugoslavijo: Clevelandski slovenski lis t>Ameriška domovina« poroča z dne 28. februarja: Dne 30. septembra lanskega leta so našli v nekem grmovju skrito na farmi Stefana Nedeljko dvoje mrtvih trupel, katere so pozneje spoznali kot trupla Antona Genofta in George lo-dorosa, ki sta bila oba uposljena na Nedeljkovi farmi kot hlapca. Ravno ob istem času je žena Stefana Nedeljkota naznanila policiji, da je njen mož pred dvema dnevoma izginil z doma in odpeljal svoje otroke. Zena je obtožila pri policiji svojega moža umora obeh farmarskib pomočnikov. Rekla je, ko je njen mož ubil oba pomočnika, da je vzel oba otroka, zaprl njo v hlev in ji grozil s smrtjo, če kaj izda. Pogrešane otroke so končno dobili v Akvonu, pri sestri Nedeljkota. Detektivi so bili Nedeljkotu takoj za petami, toda odšel je pav ur pred doho-gom policije v Akron. Sedaj pa se je vrnil iz Črne, Jugoslavija, neki sosed Nedeljkota, ki se je javil pri državnem pravniku in mu naznanil, da dotični morilec Nedeljko biva v Jugoslaviji in dela kot groeerijski poločnik pri svojem bratu. Tu se je javno bahal kako je pobegnil iz Zed. držav preko Kanade. Državni pravnik je takoj sporočil v Washington na državni oddelek vlade, pod kakimi pogoji morejo Zed. dr žave zahtevati izročitev Nedeljkota ameriškim oblastem. Michael Cerrezin, Jugoslovan, konzularni agent v Clevelandu, se je izjavil, da bo Nedeljko skoro gotovo izročen od jugoslovanskih oblasti ameriškim oblastem da bo v Clevelandu sojen radi dvojnega umora. — Na naslov vodstva (lrž. proteznih delavnic v Ljubljani. Invalid z Gorenjskega nam piše: Prostovoljno sera se bil odpovedal državni podpori kot invalid z odrezano. nogo in sprejel zame težavno službo, samo da bi mogel pošteno preživeti svojo številno družino. 7. februarja'in drugič 7. marca t 1. sem se pismeno obrnil na vodstvo proteznih delavnic v Ljubljani s prošnjo, naj rai pošlje 4 peresa za umetno nogo, ki jih nujno potrebujem. Toda do danes na svoje pismo niti odgovora nisem dobil. Hoditi bi moral že po kolenih ali pa celo pustiti službo, ako mi ne bi bil dober človek s par peresi priskočil na pomoč. Tako postopanje vodstva protez, delavnic v Ljubljani nasproti ubogemu invalidu, ki si s trudom služi boren kruh, je vse obsodbe vredno. Morda si to vodstvo inisli, da naj bi osebno prišel po peresa? Toda pomisli naj, da bi me samo vlak stal 56 K, kar je zame nemogoč izdatek; tudi bi za i ta denar dobil desetkrat toliko in boljših peres z Dunaja — kljub visoki carini. In-! validi prosimo, naj imajo v to poklicani ! činitelji malo več ozira na naše koristi in vpoštevajo vsaj naše najskromnejše želje. Invalid (ime na razpolago). — Prepovedan list. Ministrstvo no-tranjib del je prepovedalo razpečevanje | lista »Pravda«, ki izhaja v Pragi in ki za-i stopa komunistična načela, : £jubl]anski dogodki. lj Vstajonje v Križevniški cerkvi bo enako j prejšnjim letom danes zvečer ob pol 8. uri. Poleg obeh Marijinih družb se je udeleže za Najsvetejšim tudi drugi verniki, po možnosti s prižganimi svečami. Izprevod se razvije po navadni poti. lj Potresna procesija. Kakor smo zvedeli, se bo potresna procesija vršila na velikonočno nedeljo na ta način, da gredo vse župne procesije naravnost pred uršu-linsko cerkev. 20 minut pred tretjo uro pa odide stolna procesija po Stritar evi in Wolfovi ulici čez Kongresni trg. Po končanem sv. opravilu se župne procesije razidejo, stolna procesija pa se vrne po isti poti nazaj. lj Sv. zadušna maša za rajnim g. Fr. Sou-kalom bo za moško in mladeniško Marijino družbo v Križankah velikonočni ponedeljek zjutraj ob 6. uri. lj Naši vojaki — Slovenci, ki za veliko noč ne smejo domov, so včeraj v velikem številu obiskovali ljubljanske cerkve in božje grobove ter se jako vzgledno vedli, lj Velikodušnost. Pred okrajnim sodiščem se je včeraj imela vršiti razprava o žaljenju časti med dvema akademikoma, ki sta se nekoč v pozni uri med seboj sprla. Eden teh je vložil po dr. Šubicu tožbo zadnje dni, drugi je rok zamudil. Pred razpravo poskusi sodnik poravnavo. Toženi akademik je bil pripravljen za poravnavo. Dr, Šubic je zahteval, da toženi študent poda častno izjavo in da plača pravdne stroške in 100 kron za podporo revnim akademi- kom. Toženi dijak: »Izjavo rad podam, plačati pa ne morem sedaj, ker zaslužim le 400 kron na mesec. Plačal bom, kadar bom mogel.« Dr. Šubic: »Pa razpravljajmo!« Sodnik; »Poravnajte se vendar!« Dr. Šubic: »Hm! Kar tiče stroškov, je to stvar mojega klijenta; on je lahko velikodušen, jaz pa ne morem čakati.« Končno se je na sodnikovo prigovarjanje sklenila sprava in mora revni študent plačati v dveh mesečnih obrokih njegove stroške. lj Kdo je povzročil draginjo mesa. Današnja iJugosla%ija: je zapisala tele resnične besede: »Ako sedaj ljubljanski mestni magi' strat izjavlja, da je brez moči proti sramotnemu podraževanju mesa, potem je menda pozabil, da so njegovi politični somišljeniki v Belgradu tisti, ki so interese konsumentov ir odprli živini in žitu naše meje.« lj Italijanske lastovke se vračajo v Jugoslavijo. Prvič po svetovni vojski se je pripeljal velik transport laških zidarjev in delavcev iz Italije skozi Ljubljano v Jugoslavijo. V Ljubljani se je transport razdelil in se je odpeljalo 240 laških lastovk v Kočevje, 400 pa v Za-greb. lj Zanimivi pohrki v Ljubljani. Skozi Ljubljano se je peljalo te dni v Italijo in Francijo iz Rumunije 13 francoskih ciganov in cigank, katere je policija varovala, da niso P° Ljubljani preveč vasovali. Francoski cigani i° ciganke so znali toliko slovenski in hrvatski, da so se lahko razumeli z Ljubljančani, ki so seveda radovedno ogledavali >francosko c cigansko rodbino. Odgovorni urednik Anton ManaCek. frdsia komorcii .■•Novega Časa«. Tiska Itfgojlovansf-.a tiskarna v LfnbHaai. s3. B&mmt l 3UBU. g 0 1 CD I MesiriS C/ei 25. S. * 9aMi Killiiri ii r aiBB po Dc^nk&rengni eenž. §C@l@se9 pnevma* tl ko, motocikle vse ešsSe m esrento J. GOMEC Oasposv&Sska cssša iiav, 41» Nekaj m Vas! Raolonelno negovanje lepote. Hočete li obra ;n roko racioiielno negovati, pe-"e, mozolce oV.iJer-iev lSlsa, sipain) praioic 1 skati )ica 10 SO K. | Kaj jo „Elsa Fiuid" to zna vsaki 6 dvojnatih ali^ 2 speci-julm stelienici 42 - K- Fini parfemi francoski originalno steklenit e 40 - K ; nateht-nico od 20*- K. naprej. Sacbet (ovitok (iiuečega praška za perilo) «•- K. - Kaj se vsak dan potrebuje? AngUški obliž J-- K. Ly-Botorm 30- K. Popolni irrigatornajbol.isi 150 - K. Pravi Lvsol 30 - K. Kaira 31* K. Katrno krugijtee C’- K. Arnika «•- K in ao-* K. Po smrekovem go*dtt dišeči partem la sobo35'-K. Konjnk30-K Malinov liok :to - K. Kina ieloiino vmoiio -K. Eauno »a ram V- in SS - K. KJ-neški čaj na tehtnico od S - K naprej. Pri vprašanjih naj se pril o* e poštne tnamke sa odgovor. Za usta in zobe! Hega zobni prašek • kisikom t škatl|ica ^0 * K-Dr.Heider-jev . obni prašek t bkatlja J - K. Klfia voda /a u*,ta 30 - K, zobne krtačice od 20*- K naprej- Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, stenice, runi, Kaneuljivo in temeljilo doluie h.i»a mf> česni nrub, velika škatljft 15*- K. Tinktura zoper stenice 30 - K. Napbtalio od C - K naprej. Miši in podgana I Mišji afcrup 8*- K. Strnp zoper podgane 8 - JC 10 - K. Omot In poštnina •o računa posebej, tori® naici neje. Čim vo<5 se na onkrat narodi, tom manj dražo stroški to robo. L Naročila se adresirajo nas EVGEN V. FELLER, lekarna, Stnbica taja, Elsatrij 245. Hrvatska.