■
List
\
•k aV
p

» ^
.v-. -; f
rri >
1 ecaj
LX.
i
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin.
50 vin., za Četrt leta 1 krona 80 vin.
pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni.
plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin.
, — po
Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V LJubljani 28. februvarja 1902.

Politični oddelek.
ro oj

Proračunska razprava.
Od leta 1896. ni imela poslanska zbornica redne proračunske razprave, dasi je dovoljenje proračuna
najvažnejša pravica parlamenta in obstoji prav za
prav ravno v tem ves konstitucijonalizem, vse sodelovanje ljudstva pri državni upravi.
Vlada si je od leta 1896. morala pomagati ali 14. ali s proračunskimi provizoriji. Da se je Kör-berju sedaj posrečilo, poravnati nasprotja mej parla-
s
mentarnimi strankami
vsaj
v toliko,
da
se
more
zopet vršiti proračunska razprava, to je gotovo uspeh, naj si bode tuđi res, da je bil dosežen le zaradi tega,
ker hočejo vse stranke odločilni boj z vlado
doboje
vati, kadar pride na razpravo nagodba z Ogrsko.
Glede govorov posameznih poslancev omenimo, da so slovenski, češki in maloruski poslanci izrekli vladi nezaupnico, druge stranke pa ali odkrito prikrito zaupnico.
Najvažnejši je bil vsekakor govor ministrskega predsednika Körberja. Ta je v prvi vrsti pač hotel
ali
pojasniti
svoje
dvoumno prorokovanje
v
zadnjem
govoru, katero prorokovanje so razumeli nekateri kot svarilo, drugi kot grožnjo, tretji pa celo kot napoved sistiranja ustave in oklicanje po absolutizmu. Vsa tri mnenja pa je Körber z znano svojo jeguljasto spretnostjo ovrgel, češ, da je s tačasnim svojim na-
hotel vprašati, ali sme ohromelost v
miga vanj em
toliko stoletij slavno borila za kulturno misijo, ter priskrbela tolikim narodom mirno (?) domovino. Körber
je tedaj le hotel povedati v onem kritičnem trenutku, da sme država zahtevati pomoči tudi pri parlamentu, ako ta ne varuje dovolj svojih narodov.
Glede predsednik
nagodbe
«Brez
z
Ogrsko je
rekel
ovinkov
priznam
>
da
ministrski
današnja
Ogrska ni več Ogrska iz leta 1867., kakor se je tudi v tostranski polovici od tedaj toliko izpremenilo. Temelj, na katerem stojijo odnošaji obeh državnih polovic, se ne sme omajati. Zabraniti hočemo, da bi producenti jedne države gledali v onih druge po-
lovice svoje sovražnike
obojni
naj
se spoštujejo v
poštenem tekmovanju. Avstrija in Ogrska se ne smeta odtujiti, obe državi morate misliti na nevarnost". Ko se dotakne prav previdno tudi sladkorne konference
v Bruselju, spregovori
o
narodnostnem vprašanju.
Tukaj je
zopet povdarjal vladno neutralnost, ki
hoče zabraniti vsakteri konflikt.
n
jezo in sovraštvom
se ne da nobeno narodnostno vprašanje reševati Vlada le želi, da se oba prepirajoča rodova sporazumeta svobodno med seboj. O cesarju je končno rekel ministrski predsednik, da ga ni bolj za ustavo in ustavno vladanje vnetega, svoje narode bolj ljubečega in jim bolj zaupajočega vladarja, kakor je cesar Franc
Jožef I.
To je vsebina dolzih izvajanj ministrskega predsednika. Kdor prečita ta govor s primerno pazljivostjo in s kritičnim prevdarkom, mora poreči: To je prava Körberijada. Mnogo besedi, sladkih, prikupnih, mnogo
fraz, jedra.
mnogo
obljubovanja in namigavanja,
a
nič
parlamentarnem delovanju trajati na škodo države tako dolgo, da se razreži z nepričakovanim dogodkom, s kakim čudežem. Avstrija je bila tačas v obupnem položaju, kajti parlament ni delal, a država je morala
iti naprej. Vsaka najmanjša država si prizadeva, kar zahteva ministrski predsednik, povzdigniti si ugled ter si priboriti novih virov za parlamentu besedam ministrskega presednika ne ver-dohodke. Le Avstrija naj bi bila zaostala, ker se je jame in je vsakdo zlasti po Lecherjevem govoru o
Pri vsakem stavku se vidi, da ima Körber kaka skrita vratca odprta in da misli pri teh vratcih se izmuzniti iz vsacega kočljivega položaja.
In vender je gotovo, da dovoli parlament vse,
dasi
nihče
v
Stran 82.
NOVICE
Letnik LX.
bosanskih železnicah prepričan, da je vse skupaj le pa se je vender morala udati, da se zgodi to vsaj s
n
farbarija".
i
Sladkor.
Ze par tednov se vrše pogajanja vseh intereso-vanih držav zaradi znižanja cen sladkornim izdelkom.
Glavne konference so v Bruselju kamor so
poslale
prizadete države svoje zastopnike, a pododseki bogatih tovarnarjev se vršijo tudi na Dunaju, v Bero-linu itd.
1. septembrom
1903
n
Seveda se je takoj zbrala svobodna zveza" sladkornih industrij cev na Dunaju ter protestirala, da bi se Avstrija udala nemškim in angleškim zahtevem.
Angleška je takoj ponudila znižati carino
na
sladkor od 10 na
frankov.
čudo, tudi to ni bilo
Avstriji všeč, temuč je zahtevala, naj se zniža polagoma do 1. septembra 1. 1903.
Avstrija
igra
tudi
v tem vprašanju žalostno
vlogo zagovornika bogatašev, oderuhov napram revnim konsumentom. Prepornost v sladkornem vprašanju bi se bila že davno dognala, če bi ne bilo nasproto-
vanje
od
strani Avstrije, oziroma pooblaščenih
od-
poslancev.
Večina konsumentov pač niti ne sluti, kakšno nezaslišano oderuštvo se godi ravno s sladkorjem.
Kakor znano,
znaša
pri nas povprečna cena kilo
gramu sladkorja 42 do 44 kr., dočim je vreden
Cena
po proizvajalni ceni k večjemu 14 kr.
Politični pregled.
Državni zbor.
Ker poslanska zbornica že šest let
ni imela proračunske razprave, je
bilo
pač misliti, da bo
letošnja proračunska razprava posebno zanimiva. To upanje se ni izpolnilo. Razprava ni bila samo dolgočasna, ampak plitva.
tudi
Izmej slovenskih poslancev sta govorila dr. Ferjančič
in dr. Ploj,
sta se bavila največ
z
rekriminacijami.
V
sredo
bila generalna debata končana in se je začela speci-
jalna debata. V generalni debati se je oglasil tudi ministrski predsednik, o čigar izvajanjih govorimo v uvodnem članku.
Izjemno stanje v Trstu.
Odsek, ki ga je izvolila
poslanska zbornica glede izjemnega stanja v Trstu, je izposloval
sladkorju se potemtakem na potu iz tovarne v pro- podaljšanje prvotno mu dovoljenega roka za poročanje
Po-
daj alno
potr oji.
Napačno
pa bi bilo soditi, da se bogatijo
pri
daljšal se mu je rok do v odseku zahteval, naj
marca. Laški poslanec Hortis je
se
neke
priče
pokličejo
na
Dunaj,
oziroma naj
gre
tem trgovci. Njihov zaslužek pri prodaji je uprav slidi, a ta predlog najbrž ne bo sprejet.
poseben pododsek v Trst, da tam priče za-
neznaten.
oderuškim dobičkom
26
krajcarjev se
delijo kartelirani tovarnarji in
Rusija.
Zadnji čas so bili v Petrogradu, v Harkovu,
država. In sicer si v Kijevu in v drugih krajih zopet jako resni nemiri,
so
vzame država
19
kr. užitninske doklade, zato pa
kr.
daje bogatim oderuhom, ki si vzamejo že itak
pri kilogramu še takozvane izvozne premije v
bili seveda z oboroženo silo zadušeni. Zunanji povod tem nemirom je bil Tolstoj, a v resnici so to bile socijalne revolte, kakoršne
se že
nekaj let sem na Ruskem vsak čas ponavljajo. No, če hočemo po pravici govoriti, moramo priznati, da se v
visokosti mnogih milijonov. Zakaj pa bi tudi država očigled na Ruskem vladajočim razmeram tem revoltam ni čuditi.
ne pitala z denarjem davkoplačevalcev že itak presite
Srbija.
»
sladkorne barone
u
*
ko
vrže to vzajemno odiranje nister zunanjih
Te dni je prišel v Beligrad črnogorski mi-
njegovega
del,
vojvoda Vuković. Povodom
celih petinšestdeset milijonov kron, dočim vtaknejo v žep tovarnarji tudi še vedno lepo svotico - 62 milijonov kron.
Nič bi ne rekli, ako bi se tako nečuveno obda-čevala kaka športna konzumacija. Toda sladkor pri-
potovanja je priobčil „Glas Crnogorca" članek
iz
pod peresa
črnogorskega kneza, kateri članek priča, da so mej Ćrnogoro in mej Srbijo poravnane vse diference in da še misliti ni, da
rnogora podpirala Karagjorgjeviće proti Obrenovićem ali
da
črnogorski princ Mirko imel namen, srbskega
kralja
pada
živežu, k zelo potrebnemu in vsakdanjemu
živežu, kakoršnega konzumira
dostne tečne hrane
izpodriniti in njegovo mesto zasesti. Vojvoda Vuković je prišel v Beligrad, da tam podpiše mej Srbijo, Bolgarsko in Črnogoro sklenjeno vojno konvencijo, ki more imeti samo namen, pre-
prečiti prodiranje Avstrije čez Novi Pazar Solunu.
proti
jugu, proti
Italija.
V zadnjem času se je italijansko delavstvo
v pomanjkanju za-največ revni sloji.
Žalostno je opazovati, kako hipnotizira in terorizira dobrih 200 tovarnarjev v naši državi javno mnenje v najvišjih krogih, tako, da je prav lahko
mogoče, da jim sledite na limanice dunajski zbornici, Tudi anarhisti so se začeli dvigati in so v Turinu dva orož-
začelo prav močno gibati, tako da so vladni krogi v opravi-
čenem strahu. Zlasti je postal nevaren štrajk v Turinu, kjer prišlo do resnega spopada mej delavci in mej vojaštvom.
dočim nima vesoljno prebivalstvo
kot
nezaslišano
času
nika na cesti umorili. Ker se
štrajka
vseh
vrh tega bati generalnega
železničarjev, je vlada odredila militariziranje
od-
železniČarjev in zajedno sklicala v svrho vzdržavanja javnega mitu jeden letnik rezervistov pod zastave.
obdačeni konsument zagovornika v kritičnem
Lahko si mislimo, da je izbrala vlada za poslance v Bruselj take može, ki bodo glasovali točno
po sprejetih direktivah. Zato se pogajanja tudi tako štrajka nastala prava revolucija. Anarhisti so več dni straho-dolgo zavlačujejo. Ako pa se vkljub temu doseže, da vito divjali. Vlada je na to razglasila obsedno stanje in s
Spanjska.
Minoli
teden
je bila v Barceloni
iz
se neznosna krivica vsaj deloma odpravi, ne bo zasluga Avstrije, nego Angleške in Nemčije.
Najbolj se je upirala naša država, oziroma njeni
svoje strani
s
strahovito krutostjo zatrla ustanek. Več sto
oseb je bilo ustreljenih in ranjenih. Revolucije je konec generalni štrajk pa traja še dalje.
Angleška.
južnoafriškega bojišča ni nikacih po-
uslužni sokrivci odpravi sladkorne premije. Končno sebnih novic. Tu in tam so bile sicer praske, a zanesljivega
Letnik LX.
NOVICE
Stran 83.
se o njih ničesar ne ve. Važnejša je novica, da se je angleška
liberalna stranka razcepila.
Lord
Eoseberry
je
akceptiral
imperijalistični program Chamberlainov in se odpovedal home-rule za Irsko. Vodja liberalne stranke v poslanski zbornici
pa- se je izrekel proti temu. Liberalci imajo 150 mandatov,
5. 4 »I
o
Prenos . konvert: posojilo iz leta 1895
61,810,090 46,414.500
konvent. delež.
281,664.000 311,124.000
nekonvert. delež...... 27,648.000
3,639.000
lombard......... 45,980,000 34,697.000
Ker lord Roseburry ni član poslanske zbornice, ne more imeti 6. 6 % posolilo za jedno na stranko tistega vpliva, kakor nje dosedanji vodja Campbell- železnico v Belgradu
iz leta 1897.
1,000.000
715.000
Bannermann in pritegne vsled tega k večjemu kacih 30 po-
7. 2o/
0
posojilo v srebru
slaneev za seboj. Kakega pomena bo razcepljenje stranke, se od narodne banke
>
dejanski pokaže šele pri prihodnjih volitvah.
8. 5 °/u posojila na podj.
>
>
>
1896. 1899.
10,000.000 11,500.000
6,891.306 9,820.000
Amerika
Ta teden se mudi brat nemškega cesarja,
princ Herik v Združenih državah. Namen njegovemu obisku je, omogočiti alijanco mej Združenimi državami in mej Nem-
čijo,
kot protitežo proti angleško-japonski
m
rusko-kitaj ski
alijanci.
Narodno gospodarstvo Srbije.
(Konec).
Kraljestvo Srbsko je v teku zadnjega četrtsto-letja 19. veka moralo prebiti hudih viharjev politične in gospodarske naravi, kateri so državo močno pretresli v njenih temeljih in kateri so pustili za seboj težko breme državnih dolgov, ki ležijo kakor mora na davkoplačevalcih. Po sklepu meseca julija 1901 je znašal srbski državni dolg nominalno 441.602 milijona dinarjev, od katerih je še nepokritih 42.002 milijona dinarjev. Ali že tolika višina državnega dolga je dokaz, da se nahaja v Srbiji virov, kateri so zadostna podlaga zaupanju, kakoršno morajo imeti visoki finančni zavodi do države, katerej posojajo denar, po drugi strani pa je dokaz o zavednosti srbskega naroda in njega voditeljev o svojih dolžnostih dejstvo, da država pri vseh svojih nesrečah redno plačuje svoje obvez-
nosti.
9. 2°/
o
posoji o v srebru
od narodne banke
>
1900.
9,000:000
1,719.650
Skupaj torej
448,602.090 415,0*20.456
Ako precejšen del tega, kar v tem razpregledu ni popolnoma pojasnjeno, ne pade na rovaš omenjenega finančnega ministra, bode pokazala šele zgodovina, ker se danes v Belgradu skrbno prikriva njegovo državi škodljivo početje.
Ce tudi poslednja desetletja se svojimi razburljivimi dogodki niso baš ugodno vplivala na razvoj industrije v Srbiji, se je ta gospodarska točka vender dokaj ukoreninila. Dokaz temu je, da se nahaja danes v Srbiji 57 velikih industrijskih podjetij.
Za
pospe-
šitev trgovine in prometa, ter za unemanje, podjetnega duha kakor sploh za poživahnjenje narodnogospodarskega gibanja je v Srbiji
100
denarnih za-
vodov raznih vrst s skupnim fondom 92,339.120 di-
narjev.
omenjeni novi izdaji te knjige pa žal po
grešamo poučnih podatkov o učnih zavodih kraljestva Srbije, kateri podatki so se nahajali v prejšnih izdajah te knjige.
In tako se zamore na podlagi teh le glede časopisja konstatirati, da se v Srbiji nahaja 40 tiskarn,
69 javnih listov in glasil (mej
v katerih se
tiska
temi 10 dnevnikov); 3 izhajajo po trikrat, 6 po dva-
krat, 22 po jedenkrat na teden, 7 je polmesečnikov
in 17 mesečnikov. Te tiskarne in javna glasila dobivajo tudi primerno podporo.
kljub temu pa je skušal neki bivši srbski državnik podreti kredit svoji državi z navajanjem napačnih dat o srbskem denarnem gospodarstvu in
Je
tako igral nekako
vlogo
narodnega
Herostrata.
(Ali tudi ne uredništva.)
ob času strahovlade Milana! Opomba
Da
podatki omenjenega državnika
jednega najbrže niso
bivšega srbskega finančnega ministra točni, izkazuje sledeči razpregled državnega dolga iz
1899. meseca julija:
koncu še nekaj malega o tem „Trgovinskem in obrtnem naslovniku Srbije" samem. Knjiga je za vsakogar, ki se zanima za Srbijo, dragoceno v pogledu na njeno bogastvo raznih podatkov. Za podjetnike v trgovini in industriji in za druge splošne panoge gospodarstva je knjiga celo neobhodno potrebna.
Posebno velikega pomena pa mora postati ta
knjiga kot kažipot za idejo slovanske skupnosti na
polju
prometa in je v tem pogledu izreči zahvalo
pisatelju gosp Hristiću, ki je mogoče celo nezavedaje
Posojilo
Nominale
Ostalo dne 1. julija 1901.
Dinarjev
1.	5 % posojilo v Rusiji iz leta 1876.
2.	2 °/0 loterijsko posojilo » > 1881.
3.	5 °L posojilo ža za-
6,810.000
3,750.000
stavne listine zakladne
uprave ......
4. posojilo na žreb tabak)
>
>
1886 1888,
se tega, mnogo pripomodel k temu. Na to navajajo strani VIL, VIII. in IX. Na VII. in VIU. strani navaja
pisatelj razna jednaka knjižna podjetja v raznih mestih kakor: v Londonu, Parizu, Berolinu, Bukareštu, Barceloni, Lipskem, Milanu, Hamburgu, Sredcu, Dunaju, Trstu, Petrogradu, Draždanih itd. Na VIII. in IX, strani 12,000.000 9,329.500 našteva pisatelj one vnanje liste, ki so s svojo publi-
10,000.090 9,520.000 cistiko podpirali njegovo podjetje. Teh listov je bilo
33,000.000 23,815.000
Odnos
61,810.090 46,414.500
francoskih, 23 nemških, l angleški; a mej več nego

Stran 84
Letnik LX.
2500 slovanskimi listi le 2 srbska in ruska in jeden	prodajali, potem pa zopet kupovali, kakor se je to že
bolgarski! Ne da se pač pojasniti, v čem tiči vzrok	mnogokrat pripetilo ljudem, ki čisto nič ne računajo,
tej popustljivosti, a dokazuje to dejstvo vender, da	Kadar bodemo začeli pri nas pridno računati, in sicer
kar se tiče slovanske solidarnosti, je Srbija pri drugih	s tinto in peresom v roki, bo se tudi marsikaj na
Slovanih v današnjih razmerah slabo zapisana
*
*

Ta članek smo po dunajskem „Parlamantärju" prijavili z namenom, da baš s tem pokažemo na potrebo gospodarskega zbližanja vseh Slovanov, kar je
glavni
pogoj združenja Slovanov
tudi
v
katerem
drugem oziru.
Baš
ta Hrističeva knjiga bi naj bila
kažipot slovanskim podjetnikom, da v smislu slovanske solidarnosti in skupnega slovanskega načrta obrnejo svojo pozornost na Srbijo, kjer je tako bogati vir raznim gospodarskim panogam Tem načinom bi
se najpreje izpodrinili tujci, ki silijo v Srbijo. Za dokaz, da je slednjemu res, le služi dejstvo, da je ta
največje število
srbski naslovnik priporočalo
baš
nemških listov, ker baš Nemci so oni element, ki se
okoriščajo v največji meri na slovenskih tleh v neizmerno škodo Slovanov samih. Kar nam posebno ne ugaja na tej knjigi, je to, da se čuti, da pisatelj premalo ali nič ne razlikuje med domačo (slovansko) in tujo podjetnostjo, marveč da na okroglo navaja število (57) industrijskih podjetij v Srbiji iz česar že izvaja, da se je zares začela razvijati srbska industrija. Mej temi 57 podjetji je nedvomno 9/10 tujih zlasti nemških in židovskih podjetij, v katerih srbsko
ljudstvo igra
večjem ulogo slabo plačanega dni-
narja. Baš te gospodarske razmere pa je ono, kar je Srbijo prikazalo kot stoječo pod kuratelo sovražnikov Slovanstva in kot tako, kakoršna ne more uživati
posebnih simpatij
pri
pravih slovanskih rodoljubih.
Nasprotno pa bi bila odločilnih slovanskih krogov dolžnost, da iz Srbije v gospodarskem pogledu na-redo to, kar mora biti za slovansko državo.
o o:
Kmetijstvo
£ ^ W
i » * ' v X j wX t	. \ « * * i t. t + * * ti v w Jl •	$ s - m +	> V-A.-J % S t	•	vJt-/	\	vt, / X _
Kako shranjujemo žito?
Očiščeno žito je premeriti in spraviti v žitnice ali kašto. Najprej je premeriti tržno blago, tedaj žito I. vrste, tedaj netržno blago ali netržni pridelek, to
je žito
vrste, katero se ne da prodati, ker je pre-
lahko in predrobno. Tako žito se naj porabi doma za
živež, ali pa za krmo
Čim
manj
se pridela takega
žita, tem boljša je letina
bolje obrnilo, kajti dobro gospodarstvo brez računov dandanes skoro nemogoče.
Pri spravljanju žita v žitnico moramo skrbeti,
da nam
pripravne
žito
ne
trpi nobene škode. Za to je treba
žitnice. Žitnica mora biti
suha,
zračna,
hladna in kar se da snažna. Najboljše je, da je žitnica zidana, od znotraj dobro ometana in pobeljena. Tudi strop žitnice mora biti ometan in pobeljen. Tla naj so gladka lesena, ali pa z opeko tlakana. Pri tleh je žitnica rada vlažna, zato je nekoliko boljše, če imamo žitnico v prvem nadstropju namesto v pritličju. Visoko ležeče žitnice so veliko bolj suhe in zračne. Žitnico je imeti v hiši, ali pa vsaj blizu hiše.
Nad hlevom je ni dobro imeti, ker škoduje puh, ki prihaja iz hleva. Kaj pripravna je žitnica, če jo napravimo nad kletjo, v kateri imamo presnino, krompir
Dobro je tudi, če napravimo žitnico pod streho;
itd. ■■ kar tako spravljati žito pod streho, to pa ni prav. Podstrešje je sicer zračno, toda nesnažno je in odprto raznim škodljivcem. Če je streha z opeko krita, prihaja nam za žito prav lahko sneg in druga moča, ki kvari žito in povzročuje vrhu tega mnogo nepotrebnega dela. Pod streho tudi ni mogoče vzdrževati snage in se ubraniti raznih škodljivcev. Ce hočemo spravljati žito pod streho, napraviti si moramo za to na vsak način pripravno žitnico.
Veliki posestniki imajo posebne žitnice, po več nadstropij visoke. Posamezna nadstropja so
tako
visoka, da se more po njih hoditi z vrečo na rami.
Da je žitnica dosti zračna, za to je treba oken. Okna naj bodo nizka in pri tleh umeščena. V večjih žitnicah imamo okna na obeh straneh, da je več prepiha. Tudi z ventilacijo, t. j. s prezračevalnimi luknjami, ki se delajo v zid na nasprotnih straneh, lahko skrbimo, da je žitnica bolj zračna in suha. Da varujemo žito tatov, zadelati je okna z železnimi križi. Razun tega je imeti na oknah železne mreže, da ne morejo golobi in vrabci do žita. Okna se naj zapirajo, da ne more dež, sneg in solnce do žita; za-
pirati jih kaže z lesenimi vratci.
žitnicah shranjujemo žito
na
dva
načina,
namreč v kupih ali pa v predalcih (žitnih skrinjah, kaštah, kasonih itd.)
Ca
ga shranjujemo v kupih, nasujemo žito v
prvem času
prav
plitvo
po tleh, po en psdenj na
Vsak poljedelec mora žito zmeriti, da natančno	debelo, da lažje uhaja vlažnost, ki še izhlapeva iz
pozna množino svojega pridelka. Kdor tega ne dela,	zrnja. Plitvo nasuto žito je pridno mešati z lopatami, tudi preračuniti ne more, kako bo izhajal s pridelkom da se dobro prezrači in ugreje. Ko je žito popolnoma
koliko žita bo lahko prodal itd. Kdor le količkaj ra-	suho, spraviti ga je v veče kupe, katere po potrebi
čuna s svojim premoženjem, ta že v6, kako potrebno	premešamo in preobračamo. V prvih dveh mesecih je
je, da človek vse zmeri in vse zapiše. Takim gospo- obračati žito
vsaj
po
enkrat na teden, pozneje pa
darjem se ne bo nikdar pripetilo, da bi žito prej vsaj vsak mesec po enkrat. Bolj pogostoma
treba
Letnik LX.
Stran 85.
žito obračati zopet v prvi pomladi, ko se zunaj rast
Naj poskusi svojo srečo", je sklenil, ter veliko-
prične. Če spravljamo žito v kupih, je boljSe, da dušno odpuščal svojemu bivšemu šolskemu tovarišu, imamo lesena tla na žitnici; tla morajo biti iz trdega lesa, gladka in brez špranj. Lesena tla ne delajo toliko prahu, kakor tla iz opeke.
Za obračanje in premetavanje žita rabimo žitne
lopate, ki so lesene, ali pa železne, malo časa trpš.
Lesene
lopate
Neki večer se je Svetlana spravljala k počitka, ter bila nekako zelo zamišljena.
„Čemu si tako žalostna" ? vprašala jo je pestunja. „Nekaj novega se je zgodilo, dragica! Snubit
so me prišli .
a
Manjši posestniki spravljajo žito najrajši v pre-
Pestunja se je razjokala in začela tarnati. Svet
dale
predale, ki imajo spodaj pri tleh vratica.
To so leseni oboji, pregrajeni v čveterovoglate Iana ni mogla razumeti tarnanja in jadikovanja star-
Če
imamo
take predale za žito, rabimo dosti manj prostora za žitnico, ker se v predalih žito visoko nasuje. Da se nam pa žito v teh predalih ne ugreje in da ne oprhne,
treba je, da spravimo v nje le popolnoma suho žito, kakoršno navadno dobimo, ako sušimo snopje v kozolcih. V takih predalih moramo žito tudi premešavati in zračiti; to delamo s tem, da ga jemljemo spodaj pri vrati cah in ga mečemo na vrh, ali pa, da ga iz jednega predalca predenemo v drugega. Če imamo za žito lesene predale v žitnici, priporoča se, da imamo
kinega, in le čula poslednje njene besede:
»
In odnesel bo, kakor jastreb našo brdko golo
bico v deveto deželo"!
»
Kdo bode odnesel" ? jo je vprašala Svetlana.
»Saj
veš kdo, tvoj ženin, ali ni mogel
poča
kati . . .
a
»
»
»
Pa kateri"? Kako kateri" ? Ker sta dva .
a
Zenica je kar z rokama zaploskala. „Torej dva sta! Moj Bog, kako pa
to?
Boš-li
tla z opeko tlakana, ker so taka bolj varna pred vzela katerega"?
miši.
»
Veš-li koga bi jaz vzela, ako bi se kedaj mo-
V žitnici moramo varovati žito raznih škodljivcev in moče. Paziti moramo, da strop (streha) ne pušča, in da ne curlja deževnica ali snežnica na žito. Zmo-
čeno
žito postane hitro plesnjivo;
lahko
nam
pa
tudi skali. Če pride slučajno mokrota do žita, treba je mokro žito odgrabiti in posušiti. Veliko škodo nam lahko prizadevajo različne živali, kakor golobje, vrabci,
miši in podgane.
Miši
in podgane, ki so včasi prav
udomačene škodljivke v žitnici, zatiramo še najbolj uspešno z dobrimi mačkami. Tudi pasti je dobro nastavljati. Najhujša sovražnika žitnic pa sta črni žitni rilčkar in žitni molj. O pokončevanju in škodi teh
Ivan Vuk.
dveh škodljivcev sem že govoril.
»
žila" ? je mahoma začela Svetlana.
Izpregovorila je srčice" si je mislila nemirno pestunja in vsa hladna od razburjenosti, kar možno krotko vprašala:
Koga pa bi izbrala „Svetlančica" ? Čisto gotovo ateja", je odvrnila Svetlana, za-
»
»
vivši se v odejo in zakrivši oči.
Zenica se je še potem v svoji sobi med krpanjem nekega perila veselo muzala, spominjajoč se Svetlaninega odgovora.
III.
Toda, kakor v drugih, tako tudi v srčnih
za
devah mornarji ne morejo čakati. Gjordjejev kakor
Vasjuk nista opustila slučaja, da ne bi prožila svojih namer. Uboga Svetlana si ni vedela pomoči. Gjordje-jeva je imela za najpametnejšega in najučenejšega človeka na vsi zemlji. Celo bala se ga je nekoliko.
Svetlana.
Ruski spisal grof A. V. Sollogub.
Poslovenil Krutogorski.
(Dalje).
Vasjuk je ljubil, kakor mu je bilo od Boga v
Vasjuk jej je bil všeč kakor tovariš; z njim je odkritosrčno kramljala ter se od srca smejala njegovim dovtipom in šalam.
Dan je minul za dnevom, a ona se ni odločila.
dušo
Kmalu so se začenjale vaje.
Častniki so bili
položeno. Priprosto,
brez
vsakih ovinkov, JG razvrščeni po paznikih. Do pomladi je bilo samo še
priznal Svetlani svojo ljubav, in neizrečeno je bil nekaj tednov. Vasjuk ni mislil na bodočnost, živel je
vesel, ko je videl, da se dekle zanima zanje. Ali tudi 0d dne do dne v blaženi sreči blizu Svetlane.
Bolje
po-
on je dobro vedel, da ga mlada deva še niti enkrat prebrisani Gjordjejev, predvideč ločitev in dobro ni tako pogledala, kakor so se ozirale vanj druge, mu znajoč Svetlanino neodločnost, si je izmislil sredstvo
bolje naklonjene gospodične.
Oba častnika sta dobro znala, da sta tekmeca. Gjordjejev je začel precej sovražiti Vasjuka, a po-
v dosego svojega cilja.
Na svetu se vsikdar nahajajo take dobrotnice,
ki igrajo
ulogo
posrednic v ženitninskih zadevah
slednji, dasi je bil včasih ljubosumen, mu vender ni Gjordjejev, poznajoč cel Kronstadt, je našel vplivno
zamer j al.
posrednico, katera je vso stvar tako uspešno uredila
Letnik LX.
da je bila Svetlana kar nepričakovano v štirinajstih preko dvorane k Vasjuku in mu sama pripela na
dneh Gjordjejeva nevesta.
Ko je Vasjuk izvedel v Svetlanini zaroki, je postal nekako otožen.
veselje; nikjer ga ni bilo videti.
njegove prsi odlikovanje.
Odreči se je bilo nemožno, in Vasjuk je, ves njegovega lica je izginilo bled in prepadel, zaplesal, s svojo plesalko po dvorani.
Moj Bog
si je
mislil, „kako včasih življenje
vnemo izpolnjujoč svoje dolžnosti, on nikamor zviJa ljudi • Hotel bi
se
zgruditi pred njene noge
ni
zahajal, in dasi so ga tovariši skušali razvedriti, prositi jo
vsaj
za-se usmiljenja, a pa sem dolžan
odtegnil se je povabilom, ter skoraj vedno tičal v
kazati ravnodušen obraz
m
delati z
nogami razne
svoji temni sobici. Najbolje se je bal srečati se s kolobarje"!
Svetlano. Vest o Gjordjejevi zaroki je obletela vse
Ko
sta priplesala okrog in jo je od vedel na
mesto, in v malo Gavrilovo hišo so neprestano pri- prejšnje mesto, hotel je oditi, ali Svetlana
hajali gosti s čestitkami in voščili. Svetlana je bila prijela za roko. kakor v sopara. Njo so radovali darovi, veselila vo-
ga
ščila,
tešilo ljubeznjivo zanimanje Gjordjejevo;
ali
videla
kadar jo je stara pestunja vprašala, je-li zadovoljna
Vasilij Sergjejevič ... Ze sto let vas nisem . . . Zanemarili ste nas popolnoma".
Zmedla se je, spoznavši, da ne kaže tako govo-
z
možitvijo, zamislila se
za trenutek, a potem riti, ter hitro dodala:
odkritosrčno priznala :
„To tako veseli ateja"! Ženica je globoko vzdihnila
»
Pridite jutri kavo pit. Atej bode zelo vesel, in
jaz tudi
«
Vasjuk se je samo vanjo ozrl, in zdajci šele je „Potrpežljivost železna vrata prebije, je zamom- ona hipoma izprevidela, kako jo je on ljubil. Parkrat
Ijala, no Svetlana ni razumela tega, in še enkrat se je bila ozrla za njim, ponavljaje: „siromak ponovila:	siromak ..."

»
Atejata tako veseli, tako veseli".
Tihi, pritajeni glas njenega ženina jo je primoral
Na plesu v morski dvorani je bila Svetlana že vstrepetati. Ona niti zapazila ni, kako je prišel
nevesta.
njej
On je videzno skušal biti pokojen, no tanki
Vasjuk je dolgo premišljeval ali bi šel na ples ustnici sta drhteli od jeze. Temni njegovi očesi sta
ali ne.
postali sovsem črni,
m
izpod povešenih
obrvij
so
No, saj
tudi
bolest ima včasih privlačno silo.
gneči med narodom ga ne bo zapazila, a on jo bode vender lahko videl, opazoval ter se še jednoč prepričal o svoji nesreči.
Mladost je vzela svoje, povabilu se ni mogel odreči in sam sebi se je čudil, ko je začel plesati.
Celi večer si je prizadeval vloviti pogled Svet-
lanin na njenega ženina, ter
tako
brati v tem po-
gledu ljubav
svojemu
tekmecu.
Ali
Svetlana je
bila ves večer mirna in ničesar ni govorila v njej
i
da je blizu nje
njen ljubi.
Vsekakor pa so besede Gjordjejeve: „vas menda
jezi, da ne pleše z vami Vasjuk"? in zloben nasmeh na njegovem obrazu, vznemirili mlado dekle.
Da ni izgovoril teh besed Gjordjejev, ona ne bi bila niti zapazila Vasjuka.
Zanjo je bilo toli novega v tem, kar se je do-
gajalo
njo poslednje tri tedne, da je skoraj povsem
pozabila misliti na Vasjuka, in zdajci jo mahoma spomnijo nanj. Prvokrat jej je prišla v glavo misel,
sršeli bliski. Bil je bled, kakor smrt, in komaj je dihal.
»
Čemu si si namislila ž njim govoriti ? Ne smeš njim plesati" je zašepetal, stiskaje bolestno jej
več
roko in prvič jo „tikajoč
«
Svetlana se je prestrašena ozrla vanj in brž jo
je
postalo
tako
strah,
tako
nevedemo
instiktivno
strah, da je,, zazrvši od daleč očeta, iztrgala svojo
roko in stekla
njemu.
„Oče, pojdiva domov"! je prosila v solzah.
Morski jež, ničesar ne vedoč, in vesel, da sme „zapustiti stražo" jo je sam ogrnil v plašč in ogrinjalo in jo odpeljal domov.
Svetlana se je molče poslovila od očeta, ter se zaprla v svojo sobo. Celo noč je slišala stara pestunja, ki ni mogla spati, kako je njena Svetlančica hodila po sobi, in stoprav proti jutru, prišedši v spalnico,
starka videla, da je njena gospodična, kakor je bila oblečena, sladko zaspala.
IV.
Ko
morski jež izpil tretjo Čašo kave, je po-
da je Gjordjejeva sreča drugemu v nesrečo. Poiskala hrcal, vstal in poljubivši hčer v čelo, odšel v svoj je bila z očmi Vasjuka, in kar presenetila jo je bila kabinet.
njegova izprememba. Njiju pogleda sta se bila ujela
Vasjuk,
sedeč
za mizo niti živ je, nevedoma
Ta čas se je še vedno čulo sviranje mazurke
sali so splošno figuro. Kavalirji
so
delili
ple-gospem
izpivši malone pet čaš kave, z radostjo opazoval Svetlano, kako je igrala ulogo gospodinje in posprav-
šopke, a carice plesa so odlikovale svoje plesalce s ljala z mize.
trakovi. Svetlana, po nagibu dobrega čuvstva izbravši
bel in moder traček — mornarsko barvo, se
podala
No zdajci so vse skrbi končane, kapitan je odšel in ona sta ostala sama.
Stran 87.
Svetlana je prišla
njemu in mu pogledala Rudolf Pogačar je imenovan sekcij3kim svetnikom v mini-
Ijubeznjivo in prijazno v oči. Po vsem je bilo videti»
strstvu zunanjih del.
GdČ. Martina Lindtner je nastav-
da
se je na nekaj odločila in
hoče
izvesti
svojo
ljena kot pomožna učiteljica na umetnoobrtni strokovni šoli v
namero.
Ljubljani, nadzornikom
Vasjuk je molčal.	gg. josjpa
„Povejte. Vasilij Sergjejevič", je začela krotko, S old a t i 5 a.
Finančni minister je imenoval višjim davčnim
pri
finančnem
ravnateljstvu v- Trstu nadzornike
T er p i na, Hilarija Vodopivca
m
Antona
vi ste nesrečni"?
Vse kaj drugega je pričakoval Vasjuk, nikakor ne tega priprostega vprašanja.
To ga je ganilo v dno srca. Iskal je odgovora
Josip
Nolli. „Prosvjeta" je prinesla v
svojl
številki prav dobro sliko pokojnega odgovornega urednika „Slov. Naroda" in opernega pevca, gospoda Josipa No 11 i j a. Slika kaže pokojnika v dobi, ko je pel v Odesi 1. 1883.
Shod c. kr. merosodcev za IV. meroskušeni
in ni ga mogel najti, a v oči
so
mu
stopile debele
okraj
vršil
se
bode
dne
2
marca
1902
v
solze
n
Zvezdi", na Cesar Jožefovem trgu v Ljubljani
gostilni ob
Oil
10. uri
n
Ah, ni treba, ni
treba
«
}
se je razburila Svet-
lana.
»
Samo tega ne"! Moj Bog, kako sem nesrečna,
dopoldne. Razpravljalo stanja gori imenovanih.
se
bo
o
poboljšanju financijalnega
Uršulinski samostan v Ljubljani
bo
praznoval
niti posredovati se nimam s kom"! je nadaljevala letos, najbrž meseca aprila, dvestoletnico svoje ustanovitve.
sama vsa solzena.

Radi Boga, oprostite", je momljal. „Ne brigajte
Veste, jaz tega
se za me čemer . .
brata pri Bogu, le kakor na brata
No ako sem
s
Nu, nu, pozabite. Glejte name, kakor na
a
Bolnica v Novem Mestu. Ziravstveni zastop novomeški je kupil na kapitelskem hribu v Novem Mestu ležeče stavbišČe v namen, da se tam zgradi bolnica za ženske.
50 vin. so
dobili: Josip Možina iz Topolca, Matevž Dolinar iz Laz, Fran
Talije za rešitev življenja po 52
Lavtar iz Tržiča in Fran Resnik iz
Šmartna
o
Jaz sem C9lo nocojšnjo noč na vas in Nikolaja

»Ilirija oživljena«.
Rojak
v
pri Litiji.
Soštaniu
izda
v
Nikolajeviča mislila"
i
je
z ihtečim glasom pravila
kratkem alegorične razglednice, predstavljajoče slavljenje „Ilirije
u
Svetlana. „Nalašč sem še jedenkrat prečitala „Evge-nija Onjegina" in angleški roman „Dod", in vender
Razglednice so umetniško izdelane in bodo
gotovo
občinstvu
nisem ničesar
razumela
... In ne vem. Vasilij Sergjejevič, pojasnite mi, prosim, kaj je to ljubav"?
ne morem razložiti, ne
ugajale. Cisti dohodek je namenjen slovenskim visokošolcem
Muzej v Mariboru. Sestavilo se je v Mariboru društvo, ki se bavi z ustanovitvijo muzeja.
Občinske volitve
Pri
občinskih volitvah v Ra
„Kako drugi ljubijo
umejem, jaz vem samo, kako ljubim jaz
dečah pri Zidanem mostu in na Vrhniki je zmagala napredna
«
stranka.
n
Nu
nu, a kako ljubite
vi"?
je naivno m
Nezaupnica baronu Morseyju. Slovensko društvo
v
zvedavo gledaje mu v oči vprašala Svetlana.
Mariboru ima žalostno zaslugo, da je zavrglo
in pred
ljudstvom osmešilo prvotnega kandidata zaslužnega in izobra-
1)
Zame je vse življenje, ves svet
vi
dejal Vasjuk. „Brez vas
je krogom somrak.
. Je
Nič
Ženega veleposestnika Mlakarja na ljubo
nemškemu
baronu
Slo-
me ne veseli in ne more radovati.
Brez
vas
ne
morem živeti
Nočem
Ne morem", je nada-
Morseyju Le na povelje mariborskih gospodov so oddali venci Morseyju s?oje glasove. Svojo hvaležnost je mož pokazal, ko je glasoval za odpravo slovenske gimnazije v Celju Mari-
moglo drugače, kakor
borsko

Slovensko društvo" končno
ni
ljeval s tihim glasom. „In zakaj me to izprašujete? da so izrekli
svojemu
protežiranemu nezaupnico, te; ga
Ni
meni sodilo
z
vami govoriti
tako,
z
nevesto
pozvali, naj odloži mandat.
drugega".
„Ne,
Slovenska zmaga na Koroškem. Pri občinskih
ne, nadaljujte", je silila
vanj
Svetlana.
volitvah v Prevaljah je v III in slovenska stranka.
razredu sijajno zmagala
»
Kajti jaz sem zares tako neumna, ničesar ne umejem
Potovalni učitelji za kmetijstvo na Primorskem.
Boga mi, tudi jaz
sem
skušala
ljubiti, kakor sledi, Razpisana so
tri
mesta potovalnih učiteljev na Primorskem
ali kakor v romanih pišejo, pa ne morem. Mene je
zares sram
u
(Konec prih.)

Za jedno teh mest je določen italijanski učni jezik, za drugi dve mesti pa slovenski, oziroma hrvatski.
Deželnozborska volitev na Goriškem. Za dose bodo
polnilni volitvi na Krasu in v tolminskem
okraju
w mf
Novice.

%

Osebne vesti. Kraljevska srbska akademija znanosti v Belemgradu je velezaslužnega slovenskega zgodovinarja gosp. prof. Simona Rut ar j a imenovala dopisujoČim Članom.
Višji
okrajni komisar
v
Krškem
gosp
Viljem
Rechbach je premeščen v Postojno.
Suplent na
baron dr-
volili novi volilni možje in sicer se začno prvotne volitve že v polovici prihodnjega tedna. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke na Goriškem. kandidira v tolminskem okraju go>p. Oskarja GabršČekav državnega poslanca, župana itd. v Tolminu, na Krasu pa zopet gosp. dr. Dragotina Tre o t a, odvetnika in posestnika v Gorici.
V goriški deželni šolski svet je deželni odbor izvolil profesorja Berbuča. Vsled tega nimajo Slovenci zdaj
neodvisnega zastopnika v tej važni korporaciji.
»Naša Sloga«, ki je vse prej kakor liberalna,
nobenega
žavni gimnaziji v Ljubljani gosp. Anton Jeršinovec je mincli teden napravil na dunajski univerzi profesorski izpit iz vprašuje ravnatelja goriškega semenišča dr. Gabrijelčiča, če
klasične filologije.
Gdč. Ema Pleš ko, doslej radovoljka je res, da so v goriškem semenišču tudi taki bogoslovci
na mestni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu, je imenovana za pomožno učiteljico na dvorazrednici pri Sv. Petru v Ljub-
seveda laški niti
ki
niso
nikdar obiskovali gimnazije, da,
Ijani.
Legacijski tajnik pri poslaništvu v Carigradu gosp.
Sloga"
prvega gimnazijalnega razreda niso videli, to izvedela od duhovnikov.
n
Naša
Stran 88.
šr
NOVICE
Letnik LX.
Dve slovenski pridobitvi. Zavod sv. Nikolaja v lokomotivo. Pri tem je stisnilo pisarju Ferd. Fritzu prsi, da Trstu je kupil po posredovanju tržaške posojilnice veliko hišo je v par urah umrl, a sprevodnika Winderja je vrglo s tako
Posojilnica v Veli- silo s sedeža na progo, da sc je pretresel mozeg ter bo celo
kot
z vrtom v Rocolu
za
50 000 kron.
kovcu pa je kupila največjo gostilno v tem mestu, ki je znana življenje hiral. Državno pravdništvo celisko je obtožilo pod imenom „pri zlatem orlu". Tukaj bo drugi koroški „Narodni krivce nesreče: žel. asistenta Pipana in Kneisla, prestavljalca dom."
nikih velikanska.
obeh slučajih je jeza pri narodnih naših nasprot- . Koritnika in Skandreta, strojnika Mettla ter čuvaja Majcena.
Celjsko okrožno sodišče je obsodilo dne 21. t. m. asistenta
Iz Trsta se poroča, da je bilo v Motovunu v Istri Kneisla v 1 mesec strogega zapora, Koritnika v 14 dnevni,
ukradenih 10 kilogramov dinamita. Policija je v strahu, da a Skandreta pa v 6 mesečni strogi zapor.
je bil ta dinamit spravljen v Trst in ga skrbno išče. Izvršila
Uboj.
Dne 16. t. m. prišli
so
posestnik
Andrej
je v ta namen mnogo hišnih preiskav, ki pa niso imele vspeha. Avsenek in trije fantje, vsi z Brezja, obiskat bolnega posest-
Naglo sodišče" ni imelo doslej nobene obravnave
nika Janeza Brejca istotam. Izpraznili so najprej liter žganja
Upravitelj
tržaške
škofije, monsignor Petronio, potem pa sta se Andrej Avsenek
in
Andrej
Arnež
stepla.
pometa mej duhovščino kar se da. Najboljše službe dobe se- Avsenek je zgrabil na mizi ležeč nož in ž njim zaklal svojega
veda laški duhovniki. Število vseh premeŠčenj 80. Premestil je torej dobro tretinjo duhovnikov.
Svarilo pred kupovanjem srečk.
znaša
okroglo
nasprotnika Arneža, ki je tudi dve uri pozneje umri.
zanesljivega
vira se nam poroča, da je leta 1855 v Ketih, politični okraj
Glavni dobitek zastavljen. Na Dunaju je nekdo
Biala,
rojeni
in tja pristojni avstrijski državljan Ivan
P.
svojo srečko zastavil. Izkazalo pa se
te dni, da je srečka
Wojtan v Amsterdamu pod tvrdko „Fortuna" ustanovil komi-
zadela
108.000
kron.
Posestnik
srečke
in
njen
začasni
sionarno in bančno poslovanje
ozirom na dosedanje dotično imetelj bosta dobitek primerno razdelila.
poslovanje imenovanega v Draždanih in Bazlju je mnenje opravičeno, da se bode novo Wojtanovo poslovanje v enaki smeri
Najvišja umetniška razstava.
palači ministr-
gibalo, kakor ono.
smo ga pričetkom majnika preteklega
leta o nekih enakih tvrdkah označili, da si namreč mnogo-
številni agentje,
tudi po Avstrijskem in Ogrskem potujejo,
sosebno v krogih revnejšega ljudstva s tem kupovalce srečk pridobiti prizadevajo, da jim na dobitke delajo sleparske obljube, dočim vrednost srečk niti one svote ne doseže, ki jo kupec plača. Noben slučaj ni znau, da bi bile sfranke, ki so stopile v zvezo s takim podjetnikom, pred materialno škodo
skega predsednika se otvori te dni razstava 200 umetniških del, katera so izvršili razni nadvojvode, nadvojvodinje, knezi in kneginje, grofice in grofi, baronice in baroni. Med raz-stavljalci
obvarovane ostale;
sosebno
pa se je ogibati takih agentov,
in razstavljal kami so tudi nadvojvoda Oton, nadvoj-vodinja Marija Valerija, nadvojvoda Karol Štefan, nadvojvodinja Marija Terezija i. dr. Razstava je dobrodelna in so nekatera dela na prodaj.
Črez pol je prerezalo v Mödlingu pri Dunaju v petek ponoči 241etnega delavca A. Liško. Hotel je pred do-
ki srečke na obroke prodajajo. Naj
bilo
ljudem v svarilo
hajajocim vlakom še hitro
preko
proge, a spodfcaknil se je
ob žici, padel na tir, in vlak ga je povozil ter mu telo pre-
Umrli. Umrl je bivši oskrbnik grajščine ljubljan- rezal črez pol
skega škofa v Gornjem gradu gospod Josip Hofbauer.
Mati prevzela hčeri zaročnika.
Iloku na
Umrla je v Novem mestu v starosti
58
let vdova deželno- Hrvatskem se je zaljubil mlad učitelj v 16letno devojko, hčer
sodnega svetnika, gospa Karolina Jagodic, roj. Ulovsky.
Preprečena nesreča. Brzovlak, s katerim se je
vozil
nadvojvoda Karol
Štefan
z Dunaja,
bi
se
bil
blizu
njegovega predstojnika. Snubil jo je pri stariših in veselo so praznovali zaroko. Toda mati od neveste dopadala se je učitelju tako, da je pozabil na svojo zaročnico ter jel dvoriti
Št. Petra kmalu ponesrečil, ker je bila neka relsa pokvarjena. 401etnej materi. Pretekli mesec odšla sta skrivaj iz kraja, Neki čuvaj je vlak ustavil, ter tako preprečil veliko nesrečo.
Človeške
kosti so izkopali
v
nekem vinskem
hramu na Kamenščaku pri Mali Nedelji. Hram
so
podirali
zaradi novega rudnika. Na lobanji se poznata dva močna udarca, ter je ista razpočena, iz česar se sklepa, da se izvršil uboj. Ljutomersko sodišče vodi preiskave. Najbrže je bil ubit kak tuji kupec.
Velika nesreča v Nabrežini. 351etni delavec Fr. Kovačič iz Gorice in 261etni delavec Josip Lavrič iz Št. Petra, delala sta v nekem kamenolomu pri Nabrežini. Blizu njiju
Ko je
vzemši seboj svoto od 600 kron, ki jih je hranil mož vbegle. Čez nekaj dni prejme hči od matere pismo, v katerem jo ista prosi odpuščanja, ker ji je vzela ženina ter se izgovarja s temi besedami: „Ti si še mlada, dobila bodeš lahko druzega ženina in pozabila na to prvo ljubezen. Meni pa se je sedaj poslednjikrat nasmijala sreča, katere ne morem pustiti". Hči Stana je bila vsled prevare materine :n ženinove tako obupana, da se je zastrupila. Vbeglo dvojico pa je prijelo orožništvo vsled ovadbe prevarjenega soproga ter jo izročilo oblastim.
Ustrelila je spečega moža. Kmet Szabo v Boroš-
je pripravljal minar Fran Kravanja luknjo za mino.
Berinki na Ogrskem je živel s svojo
luknjo
dovršil, je
dal
v njo dinamita in strelnega prahu.
Dinamit in strelni
prah
pa
sta se
dosedaj neznanega
ženo v neprestani neslogi in zadnjič je njej celo žugal, da jo ustreli ob prvi priložnosti. Kmalu nato si je tudi kupil samokres. Ko pa je zaspal,
vzroka) užgala in mina je eksplodirala. Zemlja in kamenje,
vzela žena smrtonosno orožje za sebe pripravlj
je
ter ustrelila
ju je strel vrgel v zrak, sta padla na blizu tam delujoča
spečega
moža
jutro pa se je sama javila redarstvu
Lavriča in Kovačiča, ter ju popolnoma pokopala.
Z
velikim
trudom sicer ali vender kmalu so drugi delavci izkopali ne
deželi
Športne igre na Turškem
Tam
doli v turški
kjer imajo smisla in denarja za zabavo športne igre
srečneža,
pa sta bila že mrtva. Poklicanemu zdravniku ni niso tako razširj
in negovane, kakor
Človek
sodil po
preo8tajalo druzega, nego konstatirati nastopivšo smrt
pri
popisih turških zabav. Dirke za stavo, konjske ali druge
so
obeh delavcih Obe ti žrtvi dela so prepeljali na pokopališče ondi mnogo bolj priproste, ter pred vsem ne igra pri njih
v Mavhinje blizu Nabrežine, kjer so jima priredili dostojen gl
vlogo
stava na jednega
ali
druzega premagovalca
pogreb na stroške podjetnikov kamenolomov,
Foccanoni, Edino dirke s čolni imajo pri njih velj
ker turki so naj-
Galimberti in Piani. Tragični smrti delavca sta napravili velik boljši veslači sveta, ter imajo tudi zabavo v čolnih mnogo
in pretresljiv vtis na vse tamošnje prebivalstvo
sijajnejše urejeno, kakor pri nas. Za dirkami v čolnih
ljubijo
Nesreča na postaji Zidani most pred sodi- nad vse lov. Vsaj pa je tudi prava zabava lurškim lovcem
ščem. Kakor znano,
dne 30. julija
na postaji Zidan ker lov ni oddan posameznim bogatinom, ampak po prostranih
most vsled napačnega ranžiranja zadel tovorni vlak ob prazno gozdih pravico ima vsakdo slediti divjačini. Večina sultanovih*
Letnik LX.
NOV IC E
Stran 89.
prednikov bila je strasti lova zelo udana, samo sedanji vladar človeku, predno je odprl usta, ga je rajše dregnil, da je
ni še sprožil puške, ter se zabava raje
z drugimi zabavami.
zehnil in tako je vhajal vanj z vsem svojim peklenskim veli-
Tudi lok z puščicami bil je zelo v navadi v turških lovskih čanstvom.
Zato
so
SI
ljudje prekrižavali pri zehanju, da bi
krogih, sedaj pa je popolnoma preminul. Najprvo odtegnili so prepodili peklenščka. Ponekod imajo še to navado, po drugih se temu načinu streljanja sultani sami. Ako se je primerilo v krajih pa si samo z dlanjo prikrijejo usta, dekadentii in sece-zadnjih stoletjih kedaj, da je roka kakega vladarja sprožila sijonisti pa pu3te, kadar zehajo, usta na ves stežaj odprta.
lok, bilo
to turškemu ljudstvu tako sveto, da se na mesto,
Nima časa za ženite v. Izumitelj brzojava brez žic,
kamor je padla puščica, postavili
takoj
kak
spominek, ki Italijan Marconi, se je pred leti zaročil z lepo sodnikovo hčerjo
priča o „cesarskem strelu".	Abdul-Aziz. stric sedanjega via- Josipino Borren-Holman. No, baš tedaj mu je šinila v glavo
darja, ljubil je najbolj igre,	ki so jih proizvajali močni veli- ideja za nov izum, tako da je več tednov povse pozabil na kani borilci,
v medsebojnem
boju.
Nazivljejo jih „pehlivani" t. j. svojo zaroČnico, a ko so ga spomnili, je sporočil, da za sedaj
pa navadno ne znajo ne čitati in pisati, ter obstoji nima Časa za ženitev.
vsa njih zasluga in učenost samo v tem, da se znajo s svojim nasprotnikom izborno boriti. Te vrste ljudi imel je Abdul-Aziz,
Bourgeta
Aforizmi o ljubezni francoskega pisatelj
Paul
Možj
nikdar niso v stanu prav razumeti onih
vedno mnogo v palači in malokedo je prišel do velikih častij, lastnostij, katere se na drugih možkih ženskej dopadejo ali ne
obsipan z darovi in milostmi gizdavega cesarja. Tuii sedanji turški sultan ljubi čez vse te vrste bitke, ter dobiva iz vsih delov
dopadejo lepemu licu
Srečo po prestanej ljubosumnosti
je
primerjati
po
prestanej bolezni, jeden kot drugi pusti za
cesarstva najprve boritelje, da bivajo v njegovi bližini seboi sledove. Prave duševne drame nimajo dogodkov
Od

in ga razveseljujejo. Prej imenovani stric sedanjega vladarja (katerega pa so, kakor govori zgodovina, štirje podkupljeni „pehlivani" na grozen način usmrtili) pa je posebno negoval šport bitke z petelini ali ovni. Njegov kokošnjak bil je najdragocenejši in najzanimivejši celega sveta. Od vsih krajev dobival je bojne peteline in naj so stali tudi tisoče. Pod njegovim vladanjem zastajali so državni posli, ker je zanemarjal
vse, samo da se je mogel baviti z petelinjimi bitkami.
je dal petelinom premagovalcem tudi redove, da so
Baje
njimi
okrašeni kazali vsim svojo hrabrost. Sedanji
sultan
pa
ne
mara za krvave živalske bitke; samo enkrat plačal je
potne
stroške iz svoje blagajne, da je šel neki turški
petelin
v
Ameriko borit se z nekim Amerikanskim petelinom. Ali je prišel kot zmagovalec nazaj na Turško, o tem kronika molči.
Zaradi 10 kron umoril šest oseb. Delavec Tit Seski obiskal je nedavno neko znano rodbino v Likalu. Družina ga je prijazno sprejela v gostoljubje, in mladi hudodelec je v teku govoia tudi izvedel, da imajo v hiši celih 10 kron denarja. Polakomnil se je teh 10 kron ter po noči natihoma vstal, vzel sekiro ter umoril najprvo gospodinjo in 16letno njeno hčer. Zatem je zadavil dva dečka stara od 2
let.
Mater od gospodinje je pastirja, ki sta se vzbudila ob ropotu, ranil je smrtno nevarno v kuhinji. Nato je vzel onih osode-polnih 10 kron, popil čašo žganja in pobegnil. Ko je zjutraj prišel domov gospodar, ki je imel nočno strašo v tvornici, našel je rodbino umorjeno na grozen način. Ubijalca so dobili v nekej krčmi, kjer se je skušal skriti. Za tako zver v Človeški podobi bile bi pač še vislice premalo.
Nekdo, ki si ne maši pred resnico ušes.
..Polski Kurjer" je razpisal pred nekaj Časa več nagrad za najboljše odgovore na vprašanje: Katera ljudska napaka škoduje najbolj Poljakom in kako bi jo bilo možno odstraniti ?
Odgovorov ni prišlo nič manj kot 101.
jury je tudi glaso-
viti poljski pisatelj Boleslav Prus in, pisateljica Elisa Orzeško.
srca ljubi tisti, kateri je vse odpustil onemu
ga ljubi
Predavanje
o
časnikarstvu na vseučilišču.
Heidelberg je edina univerza, kjer se predava zgodovina tiskarstva in časnikarstva na Nemškem Predavanje ima historik prof. dr. Adolf Koch, večletni šef-urednik „Heidelberger Tag-blatta". V poletnem tečaju bo predaval o praktičnih vajah za uvedenje v časnikarstvo. Predavanje je brezplačno ter močno obiskovano.
Konec Rigove slave. Glasoviti ciganski primarij Rigo Jancsi je najbrže „zaigral" svojo slavo, v nedeljo so ga izžvižgali v „Folies Bergeres" v Parizu, ko je godel. Žvižgali
so
pravzaprav njenovej ženi, kneginji Chimayovi,
bila
za kulisami.
Glavni ruski pisatelj in pesnik N. J. Naumov
je umrl. Naumov je bil realist v plemenitem pomenu, kakor večina ruskih pisateljev. Posebno dovršeno je opisoval življenje in bedo sibirskega prebivalstva. Skoro vse svoje življenje
prebil
v
in je imel torej najboljšo priliko na ančno
proučiti tamošnje razmere. Zaradi tega je tudi takoj prijel za
pero
da piše proti krivicam, ki jih trpe v Sibiriji
ubogi
kmetje trpini od strani velikašev. Naumov sam je živel v neprestani bedi in se je do smrti moral boriti z revščino, da
je mogel preživiti
svojo
rodbino. Smrt mu je bila zatorej
prava rešiteljica. Leta 1898. je zbral nekaj svojih spisov in
jih obelodanil, da bi za skupiček nekoliko pridobil olajšave v svoji bedi. Sedaj se izdajo vsa njegova znamenita dela.
Loterijske srečke.
V	Lincu dne 22. februvarja t. 1.: 56, 18, 79 50, 22.
V	Trstu dne 22. februvarja t. 1.: 68, 39, 30, 7, 55.
V	Pragi dne 26. februvarja t. 1.:
5, 71, 54,
Prvo darilo je dobil
dr
Stanislav Trzebinski,
pravi
da
ima poljski narod nešteto napak ter citira Morica Saksonskega, je dejal nekoč: „Zdi se, da so na Poljskem ženske edini
moški". Trzebinski meni, da je imel Moric Saksonski do neke gotove mere popolnoma prav. Poljaki so po svojem značaju nestalni, vihravi ter nimajo utrjenih nazorov. Druga napaka Poljakov je — ničemurnost. „Ljudje omahljivega značaja se vedno boje pripoznati svoje nedostatke". Pisatelj sploh zelo
zamorej o
osebe
vsakega
stanu
na
vsakem
biča svoj narod, toda že to je nekaj, da hočejo izpoznati kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube
Poljaki svoje pomanjkljivosti in vzbuja nado, da se s časom I zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih spopolnijo.
Zakaj si pri zevanju zakrivamo z roko usta?
V srednjem veku in kjekod je tudi še zdaj prazna vera, da
v človeka ter ga posesti. Iver pa je moral včasi precej dolgo čakati pri kakem
hudič zmiraj preži, da bi se mogel vtepsti
papirjev in srečk.
Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher
10)
?
Deutsche Gasse 8 Budapest.
Stran 90.
Letnik LX
u
u
priporoča
Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani.
Tržne cene.
V Ljubljani dne 28. februvarja 1902. Pšenica K 9 30 h,
K 7
ječmen
oves K
h, ajda K 6 50 b,
proso K 6 80 b, turšica K 6 20 h, leča K 9 — h, fižol K 8-Vse cene veljajo za 50 kilogramov.
V
sprejme
O
kovaški mojster y Radovljici

Doktorja pl. Trnköczyja
preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušena že
mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkoezy v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, Se se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tndi celo samo jeden komad z natančnim
navodilom o uporabi.
Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnköczya
jrn];na filoflrii	priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in
ÄdJiav Biauui ^"VI naiceneje hranilno sredstvo. Zavojček
____ najceneje
(četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnköczyja
7p!	kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-
jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
TTVft01! IIodvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo
^^	blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Škatlja 42 h, sest škatljic 2 R 10 h. — Pocnkrene krogljice. Škatlja 80 h, tri škatlje 2 K.
plnčni in kašljev sok ali zeliščni sirnp, prirejen z lahko
__2 raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz,
lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol
Prsni
tucata 6 K.
Hranilni U<*0T cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv
O	je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah
in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h.
Ker je vedna skrb
Varstvena znamka
p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja
pl. Trnköozyja redilne pripravke
za živino.
Doktorja pl. Trnköczyja
(12
jTjI Vliml^l	za no-
11	tranjov rabo pri kravah,
volih in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom giede uporabe l K, pet zavoj čekov samo 4 K.
Pl» n 1 f * i i redilni in krmilni prašek.
J_ laöltjl Varstveno in dijetetično
Varstvena znamka.
sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor!
prašičji prašek^in Kakao-sladni tudi v vseh prodaj alnicah, pošti.
potem
Vsem tistim, kateri
obilno jed,
skozi prehlajenje
pre-
težko prebavljivo, prevročo
mrzlo
neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor:
želodečni
katar
težko prebavanje
želodečni krč, želodečni bol
želodečno zazližanje

dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni
učinek
vže mnogo
izkušenj. To je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert
Ullrich
zeliščno vino.
zeliščno vino
izborno zdravilnih
zelišč
dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi
poživi oeli človeški prebavni organizem, brez
kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino
odstrani vsa motenja
krvi
čisti vse slabe
snovi
krvi
bolezni pro vzr o čuje jo
deluje
prenovitev zdrave krvi.
pravočasni rabljivosti
vsaki želodečni vsem drugim močnim
z€ liščnega vina,
kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom.
zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta
renega) želodečnega bola
napenjanje, slabosti
kratkem povživanju tega vina prenehajo.
glavobol, riganje,
bljuvanjem, katera vže
Zabasanj e
temu slabi nasledki
tesnoba
kolika, srčno bilje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno
vino hitro in na labek način odpravi, ker vse slabi snovi
želodča
črev odstrani
Suiti bledi obraz, pomanjkanje
slabost
bolnih jeter
oslabelosti bolu
znamenja slabega prebavanja, slabe krvi
popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu. kakor ve dnem
počasi
glavo-
pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki
gotovo. Zeliščno vino
oslabelemu životu
novo moč
ljenje
Zeliščno vino povzdigne
reditev,
preosnovi
pospeši
povspeši prebav-
zboljšuje na-
pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse
Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld.
gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škof ji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojim, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske
V
Proti ponarejanju se svari!
Zahteva
izrecno
Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino.
Odgovorni urednik Avgust Pucihar.
Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.