NO. 101
|AR(ERi$kA Domovina
tesssr	r‘— ---------------
ikmamamam sfl'fe^eot/,c,
ms^'n H'*
ipesm®*« *» ■).	Nations! and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 23, 1967
MORIUNO NeW5PAPfe%
STEV. LXV — VOL. LXV
Ižrae! o arabski dljlh
V Izraelu pazno slede vsem akcijam v arabskih državah, pa ostajajo hladni in ne mislijo, da bi Naser resno hotel vojno.
JERUZALEM, Izrael. — Izraelska javnost se arabskih groženj ne boji, pa vendar je toliko previdna, da je pripravljena na vse slučaje. Vlada je kar na tihem mobilizirala del svojih oboroženih sil in jih poslala na e-giptovsko in sirijsko mejo. Razburjanja pa še ni v Izraelu nobenega.
Politična javnost se naravno bavi le z mislijo, zakaj je Naser-začel ravno sedaj svojo akcijo, ki ima v izraelskih očeh bolj političen kot vojaški značaj. Da se nekaj pripravlja, so v Izraelu vedeli že precej časa. Opazili so, da sta bili Jugoslavija in Indija že pred časom informirani od Naserja, kaj se pripravlja. Tito je na primer že 14. maja govoril v Beogradu, da je mir v prednji Aziji v nevarnosti. Vedel je torej za Naserjeve načrte.
lanikmcisi ali sahdaža
PARIZ, Fr. — Ko so preteklo nedeljo tu praznovali 40-letnico Lindberghovega poleta preko Atlantika, so bili na slavnostni tribuni predstavniki Francije, pa tudi ameriški poslanik v Parizu Charles E. Bohlen in župan mesta San Diego Frank Curran. Med svečanostjo se je častna tribuno nenadno podrla. Na srečo ni bil nihče ranjen, čeprav je bilo nekaj prask in nekaj raztrgane obleke.
Tribuna je bila postavljena na letališču Le Bourget, kjer je pred 40 leti pristal po letu preko Atlantika v letalu “Spirit of St. Louis” Charles Lindbergh. Tokrat je v letalu, popolni kopiji Lindberghovega, pristal na letališču Frank Tallman iz Santa Ana v Kaliforniji.
Ljudje se sprašujejo, ali se je tribuna podrla, ker je bila grajena površno in zanikrno, ali pa je bila temu kriva sabotaža. Eno kot drugo ne dela Franciji časti.

Naserjevi vojaški ukrepi
Za Izrael ni bilo tudi nobena tajnost, da je Naser koncentri-lal v sinajski puščavi nekaj svojih divizij. Egiptovske divizije štejejo povprečno 12,000 mož.
Da lahko pride ob izraelski meji do streljanja, na to so v Jeruzalemu pripravljeni, pa se posledic streljanja ne bojijo preveč. Skrbi jih pa, ako bi Naserjevi rušilci začeli v Rdečem morju obstreljevati izraelske tovorne ladje, ko bodo plule skozi Tiranski preliv. Tega bi seveda Izrael ne mogel trpeti in bi moral Začeti preganjati egiptovsko voj-fro “mornarico”.
Kaj se za njimi skriva
Toda vsa ta Naserjeva vojaška taktika ne razodeva jasno njegovih političnih namenov. Nekaj vloge v njih igra gotovo Naserjeva želja, da bi se v prihodnjih letih polastil sedanje angleške vojne luke Aden in južne obale Arabskega polotoka, toda do angleškega odhoda iz Ade-na je še daleč.
Morda so Naserjevi cilji skromnejši. Morda hoče le dopovedati arabskemu svetu, da e-dino on pazi, da Izrael ne pozabi, da je tujec v arabskem svetu, da Pa se za to nalogo nič ne brigajo arabski reakcijonarji, kot na printer kralja Fejsal in Husein, pa tudi maroški Hasan II. Ali bo pa taka taktika kaj vplivala na a-rabske nevtralce, kot so na printer Tunizija, Alžirija, Libija ■•td., je pa še odprto vprašanje.
Izrael miren
Zato ima Izrael trenutno zelo konkretne naloge: opazovati, biti močan na mejah, dopovedati Naserju, da izraelska vlada ne ko trpela nobenih provokacij v Dranski ožini.
Tantu v Izraelu zamerijo, da >jG prehitro odpoklical čete ZN N Gaze. Mislijo celo, da ta Tan-,0V korak ni pogodu niti Naser-j111* ki je verjetno računal, da se odo čete ZN umaknile iz Gaze ,e Polagoma in ne tako hitro, kot "e Tant odredil.
Za nameček imajo v Izraelu še ^ adno vojno kar na domači r°nti: za ali proti avtopsiji. Ne-atere verske struje se potegu-ejo za prepoved, da bi se trupla k°kojnikoy rabila za medicinska “Vrhe. So zelo zagrizene, vendar erjetno ne bodo zmagale.
■-------o--------
V'N V ZDA pogori vsak dan o-
1 tisoč stanovanj.
Rdeči Kitajci se še vedno dajejo za oblast
TOKIO, Jap. — Poročevalci .iz Peipinga na Kitajskem poročajo, da so prinesli lepaki na zidovih, ki jih lepijo rdeči gardisti, poročila o velikih novih spopadih med podporniki in nasprotniki Mao Tse-tunga v pokrajini Szechwan na jugozahodu dežele. V bojih v preteklem tednu naj bi bilo v raznih mestih -te pokrajine pobitih in ranjenih na tisoče pristašev Maove rdeče garde.
Moskovski radio, katerega poročila so tu prestregli, trdi, d^ je prišlo do “prave vojne” v pokrajini Heilungkiang na severozahodu dežele. Več sto maovcev naj bi bilo pobitih v spopadih v Chi Hsi nedaleč od kitajske meje s Sovjetsko zvezo.

Velika Britanija je odgovori la na kitajsko noto o Hong Kongu, pa zavrnila njene zahteve, ker da jte uprava v Hong Kongu postopala v smislu zakonov.
LONDON, Vel. Brit. — Iz vladnih krogov je prišla vest, da je Velika Britanija zavrnila kitajske zahteve o izpustitvi prijetih in kaznovanju kolonialnih oblasti v Hong Kongu, ki da so vršile nasilje nad demonstranti. Kitajska je seveda zahtevala tudi konec “fašističnega nasilja” in izpolnitev zahtev stavkujoče-ga levičarskega delavstva. Vlada Velike Britanije je odgovorila Kitajski, da je uprava v Hong Kongu postopala po predpisih zakonov in vršila le svojo dolžnost.
Zunanji minister G. Brown je pozval k sebi kitajskega odprav, nika poslov Shen Pinga in ostro protestiral proti postopanju s člani britanskega diplomatskega zastopstva v Peipingu in Šanghaju. Brown je Kitajcu o-čital nasilja in surovosti, katerim ni bilo podvrženo le osobje britanskega diplomatskega zastopstva, ampak celo žene in o-troci članov tega zastopstva. Demonstranti so onečastili pri tem tudi slike angleške kraljice.
Včeraj so levičarski Kitajci znova demonstrirali v raznih delih mesta. Policija je nastopila odločno in demonstrante razgnala. Okoli 40 je bilo aretiranih.
Ky napovedal bonus
SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Nguyen Cao Ky je objavil pretekli teden, da bodo vsi državni uslužbenci in vsi pripadniki oboroženih sil dobivali od 1. junija dalje posebni bonus za sebe in za vsakega svojih o-trok, poleg tega bodo pa imeli še pravico do nakupa cenenega riža iz ameriških dobav.
Ky je glavni kandidat za predsednika r e p u b like Južni štev, radijskih
WASHINGTON, D.C. — Jutri se bo tu začela 74. konvencija Slovenske ženske zveze v Washington Hilton hotelu. Zaključena bo v soboto. Konvencija je združena z vrsto izletov, ekskurzij in ogledov glavnega mesta dežele. Delegatinje S2Z, ki ima skupno okoli 13,000 članic, pridejo iz 14 držav.
V soboto zvečer bo v International Bollroomu hotela Hilton slavnostni banket konvencije, ki se ga bodo udeležili tudi sen. F. J. Lausche iz Ohia, kong. J. A. Blatnik iz Minnesote, L. J. An-dolsek, U.S. Civil Service commissioner, in kong. F. Annunzio iz Chicaga, v katerega volivnem okraju je glavni urad SŽZ.
Slovenski ženski zvezi in njeni delegaciji želimo obilo uspeha pri delu, pa tudi veliko užitka v dneh bivanja v glavnem mestu dežele!
Iz Clevelanda in okolice
Sončno in toplejše. Najvišja temperatura 63. — Danes zjutraj ob šestih je kazal toplomer v Clevelandu 34, kar je za ta dan v letu doslej najnižja zabe-ežena temperatura.
Vietnam pri volitvah 3. septembra. Če hoče zmagati, mora navezati na sebe predvsem državno uslužbenstvo in vojake. Prav to je cilj bonusa ali posebnega dodatka, ki ga je pretekli teden objavil. Državno blagajno bo stal okoli 50 milijonov dolarjev.
frgne&iskiits prsrokosu h® sksio predla trda
CLEVELAND, O — Našim vremenskim prerokom se obetajo slabi časi. Njihova življenjska skušnja bo kmalu dobila nevarno tekmo v strojih, ki bodo napovedovali vreme.
Pri nas je	: s ba v
glavnem v re	■ e u-
prave. Sedaj	: oma
reorganizirali .	; i bo
pa trajala dolgo.	Ozadja, znana j. J	-.SA,
bo vsak dan rab:	^sedi, da nam *v >■	. mc
bo pri nas don:...	svetu. Njeno porcij-	z e	rat
obsegalo le 25 držav, med njimi tudi Ohio. V naši državi bo organizacija imela osem podružnic, glavna med njimi bo v Clevelandu. Vsaki dve uri bo napoved obsegala vso deželo, vsako uro bo dano podrobno poročilo o vremenu v naši državi. Dvakrat na dan bomo pa lahko zvedeli za vreme po vsem svetu.
Seveda pa vremenska poročila ne bodo dana neposredno javnosti. Prišla bodo v roke uredni-in televizijskih
Predsednik Egipta Gamal Naser je včeraj v govoru na letalskem oporišču na polotoku Sinaj objavil, da egiptovska posadka nad Tiransko morsko ožino ne bo pustila pluti mimo ladii z izraelsko zastavo. Združene države so izjavile, da smatrajo Tiranska morska vrata za mednarodno vodno pot.
KAIRO, ZAR. — Ko je Naser nadziral vojaštvo na polotoku Sinaj.^ je izjavil na eni izmed tamkajšnjih letalskih postaj, da “izraelska zastava ne bo šla mimo naših si! pri Sharm el Sheikh”. Na tem mestu je bila do pred nekaj dni posadka Združenih narodov, ki je od leta 1956 gledala, da so bila morska vrata Tiran odprta za vse ladje. Naser je v svojem govoru včeraj dejal, da ne bodo Egipčani pustili skozi Tiransko ožino tudi tujih ladij, ki bi vozile kake vojne potrebščine za Izrael. Ko je danes plula skozi ožino v izraelsko pristanišče Eilat ladja s panamsko zastavo, jo ni nihče nadlegoval. Združene države so včeraj izjavile, da smatrajo Tiranska morska vrata na vhodu v Arabski zaliv za mednarodno vodno pot in da bo zelo “resna zadeva, če bi kdo hotel ta položaj spremeniti”.
Izrael je Naserjevo objavo
je
zapore Akabskega zaliva vzel zelo resno in je bila za danes sklicana posebna seja vlade in vojnega sveta. Izrael je izjavil, da zapore Akabskega zaliva ne bo trpel. Skozenj prihaja v Izrael večina olja in skozenj gre tudi večji del prometa Izraela z Azijo in Afriko. Naser namreč ne pusti 'izraelskih ladij skozi sueški prekop.
Prav zapora Akabskega zaliva jeseni 1956 je privedla Izrael do tega, da je napadel skupaj z Angleži in Francozi Egipt. Tedaj so izraelske čete naglo strle egiptski oboroženi odpor na Sinajskem polotoku in prodrle, ko so se morale na zahtevo Združenih narodov ustaviti, že skoro do samega sueškega prekopa, katerega severni del so imele zasedene britansko-fran-coske čete. Izraelci so se nato na pritisk Združenih narodov umaknili s Sinaja in po hudem obotavljanju tudi s področja Gaze, toda vse to je prišlo pod
postaj in šele te bodo poročila širile v javnosti. Za poročila bodo morala plačevati vremenski organizaciji $45-65 na mesec.
Kadar bodo grozile vremenske katastrofe, bodo pa poročila objavljeno kar na tekočem traku in bo registrirana sproti vsa-
ka sprememba, ki bi utegnila vplivati na prihod ali potek katastrof. Potreba bo morda pokazala, da bo v zimski dobi vremenska služba pogostejša kot v poletnih mesecih. Verjetno bo treba organizirati še posebno službo za posamezne vrste športa.
Z vsem tem se bo pečala ES-SA; kdo med vremenskimi preroki bi ji upal konkurirati?
Nemiri v arabskem svefu - barja v čaši vode?
CLEVELAND, O. — V a- čisto drugačen je položaj rabskem svetu vlada že nekaj na meji med Egiptom in Izra-
I
mesecev nemir. Napetost tli posebno na mejah med Sirijo in Izraelom in Egiptom in Izraelom. V obeh slučajih so odgovorni za to stanje Arabci in ne Izraelci.
V Siriji vlada večna piolitič-na kriza, ki hitro menja vlade z javnimi ali prikritimi domačimi revolucijami. Zato sedanja sirijska vlada ni stara niti par mesecev in nihče ne ve, ali bo še imela oblast sredi poletja. Naravno je, da hoče vsaka sirijska vlada odvrniti pozornost domače javnosti na zunanjo politiko, kajti domači svet je nezadovoljen z vsako vlado, naj bo taka ali taka, ker pač noben režim ni kos domačim gospodarskim in civilnim težavam. Od tod izvira sedanje streljanje na sirijsko-izraelski meji. Ne bi mogli reči, da napetost stalno narašča, le močno niha med mirom in obmejnim vojskovanjem.
elom. Tam so do sedaj čete ZN kontrolirale premirje. Niso bile tako močne, da bi se lahko vojskovale bodisi proti Egiptu bodisi proti Izraelu, pa vendar so pomenile toliko, da se oba mejaša nista spuščala v vojaške operacije.
Tega stanja je sedaj konec. Naser se je razjezil in poprosil generalnega tajnika ZN Tanta, naj odpokliče čete ZN iz obmejnega pasu. Tant je zahtevi egiptovskega diktatorja ugodil, za kar je imel primerno pravno utemeljitev v svoječasni resoluciji ZN, kar pa menda ne bo čisto držalo. Zadeva bi najbrže morala priti pred Varnostni svet ZN. Pa to ni važno. Tantu manjka denarja za vzdrževanje čet ZN, zato je bil morda na tihem kar vesel, da mu je Naser pomagal do njihovega odpoklica.
Na meji med Egiptom in Iz-
raelom ni torej več čet ZN in oba nasprotnika si bosta od sedaj lahko svobodno grozila z vojaškimi operacijami. Grozila si bosta verjetno, toda iz groženj se ne bo izcimila nevarnost za svetovni mir.
Ne Amerika ne Rusija nista namreč pri volji, da bi se radi Izraela in njegovih sosedov zapletli v mednarodne spore večjega obsega. Amerika niti ne misli, da bo zopet pošiljala svoje čete v arabske kraje, kot jih je svoj čas v Libanon. Ima pa v Sredozemlju svoje šesto vojno brodovje in to je dosti močno, da lahko kroti sprte sosede v arabskem svetu, ako bi bilo potrebno.
Dvomimo tudi, da bi Moskva imela interes, da se preveč vneto poganja za sirijsko ali egiptovsko stališče. V Kremlju ravno sedaj skušajo kako zapletena je mednarodna politika celo med socialističnimi državami; verjetno
ne bi imeli veselja, da bi podpirali to ali ono arabsko pustolovščino.
Če pa nista na Amerika ne Rusija zainteresirani, da brodita vodo v arabskem političnem svetu, potem trenja med Izraelom in sosedno Sirijo ter sosednim Egiptom ne bodo postala nevarna za mir.
Seveda pa ne smemo misliti, da radi teh trenj ne bo dosti razburjanja v mednarodnem diplomatskem svetu. Diplomat je vedo, da v sporih med velikimi državami pomenijo le malo, da jim pa ravno te države dajo več pristojnosti v prepirih med malimi državami. Zato bo verjetno v Varnostnem svetu ZN dosti debat o “arabski krizi”. Debate bodo imele svoj namen, ki ga bodo z malimi težavami dosegle: porabile bodo čas, da ohladi in pomiri vročo arabsko kri. Je ta posel že večkrat kar dobro opravil in ga še bo.
varstvo čet ZN. Ko so sedaj te odšle, je položaj dejansko tam, kjer je bil leta 1956.
Glavni tajnik U Tant se tega zaveda, zato je odletel v Egipt, kjer bo skušal danes pripraviti Naserja k pameti, predno bo ta morda prosti svoji lastni vojni sprožil vojni spopad.
Zadnje vesti
i i
i
Hiaznik sv. Rešnjega telesa—
Članice Zveze oltarnih društev so vabljene v četrtek, na praznik Sv. Rešnjega telesa k Sv. Vidu, kjer bo ob 10. sv. maša, po njej pa procesija z Najsvetejšim.
Na poti v Washington—
Mrs. Mary Strukel iz Sherman Oaks, Calif., se je oglasila na poti na konvencijo SŽZ v Washington, D.C., v Clevelandu in se ustavila v uradu AD. Po nedelji, ko bo konvencija SŽZ končana, bo spet v Clevelandu, kjer bo stanovala pri Mrs. Keller na 485 E. 260 St. Ostala bo nekaj tednov.
Dopolnilo—
Pokojni John Požar s 16105 Rowena Avenue, Maple Heights, je bil doma v Podgradu pri Divači in je bil več let zaposlen pri Sanitary Tinning Co. (do upokojitve).
Zadušnica—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Kovača ob 11. obletnici smrti.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Harry Ponikvar v Warren, Ohio, se je rodil sinček. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Ponikvar devetič stari oče in stara mati, prav tako tudi Mr. in Mrs. Frank Racher. Čestitamo!
Zbornik—
Prišla je nova pošiljka Zbornika 1967. Na razpolago je v Slov. pisarni v Baragovem do-
HONG KONG. — Včeraj in danes je prišlo do novih hudih izgredov kitajskih levičarjev.
Zvočniki s poslopja Kitajske banke sredi mesta so ščuvali policijo, naj zapusti britanske |mu' oficirje ali pa se obrne proti ^ Zadušnica-njim, kajti Hong Kong ne bo j
več dolgo pot britansko oblaJMarije Vnebovzete sv. maša za stjo. Policija se za te pozive ni zmenila in nastopila z vso
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi
odločnostjo proti izgrednikom. Več je bilo ranjenih, preko 100 pa prijetih. Razglašena je bila policijska ura od 6.30 zvečer do 5. zjutraj.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Sovjetski zastopnik Fedorenko je na steji glavne skupščine včeraj dejal, da se bo njegova vlada uprla vsakemu ameriškemu poskusu spraviti vprašanje Vietnama pred Združene narode. S tem je poziv sen. Mansfielda in sen. Fulbrighta predsedniku Johnsonu verjetno padel v vodo. BRUXELLES, Belg. — V veliki trgovini sredi mesta je nastal požar. Trgovina je bila v tem času polna ljudi. V zmedi in pri begu iz poslopja je bilo preko 100 oseb ranjenih, 13 je za gotovo mrtvih, okoli 60 pa jih pogrešajo. Ni izključeno, da je bil ogenj podtaknjen, ker je bila v trgovini rastava ameriških izdelkov.
Stalinova hčerka postala milijonarka
NEW YORK, N.Y. — Ruski rokopis spominov, ki jih je napisala Stalinova hči Svetlana in ki [obsegajo njeno življenje do Stalinove smrti, ima 80,000 besedi, angleški prevod bo pa natiskan na približno 325 straneh. Avtorske pravice bodo pa Svetlani pomagale, da postane milijonarka.
Že sedaj je dobila na račun $2.5 milijona samo za svoje pravice v Ameriki. Iste pravice bo v Evropi prodajala posebna družba, ustanovljena v Lichtenstei-nu, da se ogne velikim davkom. Tudi od tam bodo Svetlani do-takale velike vsote. Svetlana je pa že povedala, da ne rabi bogastva. Zagotovila si bo le denar, ki ga potrebuje za svoje življe-
pok. Marijo Yerak ob 15. obletnici smrti.
Odsotni—
Predsednica in tajnica Podr. št. 10 SŽZ sta ta teden odsotni. Članice naj se v vseh društvenih zadevah obračajo na Josephine Šuštaršič, LI 1-8939.
Zbor narodnih noš—
Narodne noše, ki se bodo v i nedeljo udeležile slovenske spominske maše ob 10.30 dopoldne pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road, se bodo zbrale 10 minut pred začetkom pred sestrsko kapelo, od koder bodo v sprevodu spremile mašnika pred lurško votlino.
Gen. L. W. Walt, poveljnik marinov v Vietnamu, se vrne domov
W A S H I NGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da se bo gen. Lewis W. Walt vrnil s 1. junijem iz Vietnama domov in bo prevzel vodstvo personalnega oddelka marinske-ga zbora. Računajo, da bo z novim letom postal novi vrhovni poveljnik marinov, ko bo gen. W. M. Greenu potekla njegova 4-letna poslovna doba.
Gen. Walta bo nasledil v Vietnamu kot poveljnik marinov njegov dosedanji namestnik gen. R. E. Cushman Jr.
Kita jska medcelinska raketa že letošnje poletje?
WASHINGTON, D. C. — A-meriška obveščevalna služba računa, da utegnejo Kitajci že letos preskusiti svojo prvo medcelinsko raketo. Predno bodo te sposobne za dejansko rabo in bodo na razpolago v večjem številu, bo pa minilo vsaj pet let.
nje; vse ostalo bo pa razdelila med dobrodelne ustanove.
Memsua Domovina

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
► ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združen® države;
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $1.00 za I m« i-n Kanade in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
’	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.06 per year; *8.00 for 8 months; $5.00 for 3 months t snada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one yaw
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 101 Tuesday, May 23, 1967
Republikanci proti “ameriški pacifikaciji” v Vietnamu
Republikanci, kar jih je namreč v Kongresu, sicer pod pirajo Johnsona v njegovi politiki v Vietnamu, toda ne počutijo se pri tem dobro. Niso namreč prepričani, da je Johnsonova politika pravilna, toda tudi samim sebi morajo priznati, da še niso našli boljše. Pomanjkanje lagodnosti v njihovih vrstah je zopet butnilo na dan ob novici, da se je Johnson odločil, da poveri vodstvo pacifikacije v Južnem Vietnamu generalu Westmorelandu, torej vojakom.
Pacifikacija pomeni pomirjenje podeželskega prebivalstva. posebno kmetov. Akcija naj bi pridobila kmete za saigonski režim in pregnala strah med ljudmi pred terenci in partizani. Pred nekaj meseci je dobila saigonska armada nalogo, da vodi akcijo in skrbi pred vsem za varnost “paci-fikacijskih moštev”, kadar skušajo pridobiti kmetsko prebivalstvo za odpor proti komunizmu. Saigonski generali pa za načrt niso pokazali ne zanimanja ne vestnosti. Zato so terenci in partizani vzeli na tarčo člane pacifikacijskih oddelkov in jih morili na debelo. Tako se pacifikacijsko gibanje ne more razmahniti; v večini provinc niha med mlačnostjo in izumiranjem. Pacifikacija je na drugi strani ne-obhodno potrebna, kajti drugače ni mogoče misliti na časten kompromis s partizani.
Pacifikacija je tudi vezana z velikimi žrtvami in velikim tveganjem. Ako bi se jih začela udeleževati naša armada, bi potrebovala še veliko več vojakov, ki bi vršili v glavnem policijsko in ne vojaške službe, pri tem pa bilo niihovo življenje še bolj v nevarnosti kot na frontah. Pacifikacija bi namreč nanovo razpihala gverilski način vojskovanja. Pri te vrste vojskovanju imajo pa partizani celo vrsto črednosti, ki jih naši vojaki nimajo. Se vojskujejo doma, poznajo vremenske razmere in so utrjeni proti njim Imajo na svoji strani domače prebivalstvo, ki jih zalaga vsaj z informacijami, ako že ne s hrano in ki lahko opravlja pomožne vojaške službe.
Pacifikacija je torej drzen poskus, četudi ga administracija želi naslikati kot nekaj normalnega. Naši vojaki naj bi samo “vodili” oacifikaciiske akcije, aktivno naj bi pa pri njih ne sodelovali. Ta želja je verjetno odkritosrčna, toda kje je meja med načrtovanjem in izvajanjem akcij? Pacifikaciia torej lahko pomeni novo veliko nevarnost za življene naših vojakov. Do tega zaključka so prišli nasprot-riki ideie o ameriški udeležbi pri pacifikaciji.
Ne bi mogli reči, da so vsi njihovi razlogi privlečeni za lase. So že toliko tehtni, da so napravili svoj vtis na kongresne republikance. Kaj se bo iz tega izcimilo, bo pokazala bodočnost. Verjetno bo pa imel Johnson radi tega še velike sitnosti.
Kot ie “ameriška nacifikaciia” zoprna našim republikancem, je pa oo godu vietnamskim komunistom. O položaju državljanske vojne so si namreč napravili sledečo sliko: General Westmoreland ima premalo vojakov, da bi se lahko uspešno vojskoval v vseh 4 vojnih conah. Zato je treba njegove oborožene sile zaposliti najbolj v prvi coni, ki leži takoj južno od demilitarizirane cone. Rdeče čete imaio tam sovražnika v neposredni bližini, dovoz vojakov, orožja, municije in hrane ne dela težav, ker razdalje do front v tej coni niso velike. Zato so baje koncentrirali na severni strani demilitarizirane cone 2-3 divizije, ki jih nameravajo porabiti za hude boje z marini. Naš generalni štab pozna ta načrt. Da bi se mu uspešno postavil po robu, je moral potegniti del čet iz tretje in druge cone in jih poslati proti severu. To ni nobena tajnost. Manj opazna je pa posledica: naših čet je manj v drugi in tretji coni, torej more biti tam tudi manj prilik za vojskovanje z gverilci. Partizani imajo možnosti, da ob manjši nevarnosti poostrijo gverilsko vojskovanje. Ker je pa v obeh teh conah manj naših čet — saigonske pa partizani sploh ne marajo za nevarnega sovražnika — je tudi posel na pacifikaciji veliko bolj tvegan in — manj uspešen.
Ne bi mogli reči, da presoji položaja po vietnamskih komunistih manjka doslednosti. Ne da se pa tudi tajiti, da so pri tem dosegli tudi nekaj uspeha. Resda niso nikjer zmagali in da so se morali v vseh bojih umikati, toda prizadeli so amerišim oboroženim silam težke zgube. To pa so ravno hoteli doseči, ker vedo, kako silno občutljiva je ameriška javnost za poročila o tedenskih zgubah. Javnost malo ve o krajih, kjer se boji vršijo, ve malo o silnih zgubah, ki jih imajo tudi komunisti, vidi temne strani samo v lastnih vrstah.
Naši kragulji so torej postavljeni pred težke naloge. Morajo braniti marsikaj, kar se na prvi pogled ne da. Pri tem pa letijo udarci nanje tudi z domače fronte, če smemo tako reči. Ravno te dni je na primer prišlo na dan. kako hitro zastareva moderno orožje in kako drago mora narodna obramba plačevati nove voine iznajdbe. Menda so na ta račun že “vrgli v zrak” nad $20 bilijonov samo v obrambi
proti nevarnostim, ki nam grozijo iz vesolja. Na bilijone enem kraju, da se potem vse po ko pripravil nekdanji vojaški sarčki so prejeli pohvalo za do-
stroškov je bilo žrtvovanih za nove rakete in bombe, ki so zastarele, še predno so prišle v proizvodnjo. Tako hitro namreč napreduje tehnika modernega orožja. In bo verjetno še hitreje. Če pa imamo že na tem področju tako velike tvegane stroške, počemu še siliti v več vojskovanja v Vietnamu?
Vse to kaže, da bo debata o vojskovanju v Vietnamu zmeraj bolj razburjala našo deželo. Mirnega poletja torej ne bomo imeli, čeprav ni nikjer drugje na mednarodnem političnem obzorju nevarnih oblakov.
(
BESEDA IZ NARODA
Presrečna je ta mati bila
SO. CHICAGO, 111. — To sta mati in oče štirih bratov bogo-slovcev-novomašnikov. Pri vsaki novi maši na slavnostnem o-bedu vstane govornik, ki slavi novomašnikovo mater. Stoletja stara novomašna ljudska pesem se začne z novomašnikovo materjo:
Presrečna je ta mati b’la, ki je rodila mašnika; sam Bog se je z njo veselil, k’ se je na svet rodil.
Na strani zlahta vsa kleči, vsi imajo solzne oči od veselja prevelikega, k’ mu je Bog to milost dal.
Ti boš zdaj vsak dan mašo bral,
pa Kristusa v rokah držal. Mora imeti čisto srce, ki to storiti sme.
Al’ ti boš tud’ v spovednic’ sedel,
roko boš držal čez obraz, ljudi učil, jih boš svaril, na pravo pot vodil.
Al’ naj bo noč al’ naj bo dan, kak’ milo kličejo iz vic.
Na tvoje maše čakajo, da rešiš jih iz vic.
To je že cela novomašna pridiga! Če je presrečna mati, ki je rodila enega novomašnika, kako je srečna in štirikrat srečna, ki je rodila štiri novomašnike. To je redki slučaj pri slovenski materi Mariji Krašovec. Ves narod je lahko ponosen na njo.
Marija in Jože Krašovec
Marija Krašovec je bila rojena leta 1910 in sicer 3. junija. Njen rojstni kraj je Strtenica št. 34 v fari sv. Jerneja v Zibiki. Pisala se je Flis, po domače pa se reče pri Kozarju. Njena mati, to je stara mama štirih no-vomašnikov, je prava Zibičanka in še živi. Njen oče se je h Kozarju priženil iz fare sv. Ruperta nad Laškim, ki je pa že pokojni. Marija Flis se je poročila v Zibiki 1. januarja 1937 — torej pred 30 leti. Njen mož ali oče Krašovec Jože je peljal nevesto
BRATOV PRED OLTARJEM.
Oče teh bogoslovcev, Jožef Krašovec, je bil rojen 3. nov. 1907 in bo torej ob novi maši prvega sina obhajal svojo šestdesetletnico rojstva. Videti je trden, kakor tudi mati, in bosta še lahko učakala nove maše petega sina, ako Bog da in Mati Marija.
Največ žrtve sta morala prenašati in še prenašata oče in mati. Predvsem močna žena in gospodinja: mama Krašovčeva ali Marinškova. Ali bi se naše slovenske žene in matere tukaj v Ameriki — niso izključene kanadske žene Slovenke — malo v ta položaj Krašovčeve mame zamislile?! Nova maša prvega sina je pred vratmi: treba je vse pripraviti, treba je šest sinov o-bleči, štirje sinovi kot hrasti nosijo že duhovsko obleko, ki je malo dražja. Doma bo dosti obiskov — po stari navadi je treba upoštevati staro slovensko gostoljubnost. Toda — le kje jemati! Tu bi naše žene in matere priskočile na pomoč. Nekaj paketov bi bilo treba poslati in sicer takih stvari, kar se doma težko dobi ali je predrago: kava, čaj, kuhinjske dišave itd. Seveda je treba to delati premišljeno in gospodarski ' da ne bo ene stvari preveč. i'o bi oskrbela Bun-škova dva, ki sprejemata darove. Kar " bi ostalo, bi spravili v roke Krašovčevi mami v denarju. Nekaj paketov po $15 bi poslali in carino poravnali tukaj. Tudi stari mami bi bilo dobro poslati en paket, da bo lahko svojim štirim vnukom postregla, ko jo bodo prišli vabit na novo 'sa sre
lahko naredila dobro kavo za vse. Stara mama ima že 83 let. Na vse to je treba misliti. it
da bi bil pa Bog ni dal, Krašovčeva mama pa jih ima kar štiri in bo dobila še petega. Tudi take Slovence imamo tukaj, ki
potrebi razdeli in po pameti. Re- kurat č. g. Jože Mejač, povzame-, bro voljo, ki so jo pri letošnjem cimo: ako bi se zgodilo, da bi de-1 mo par misli o naših junakih: tekmovanju pokazali.
set ljudi naročilo za kelih. Prav, | Cerkev je že pred 30 leti klicala i Kratek, pa vsebinsko bogat in to se zabeleži; potem bi naročili štiri kelihe, za vsakega novomašnika enega, ostalo bi namenili za popravo cerkve in oltarja, ker kelih se rabi samo v cerkvi. Isto bi bilo z mašnimi pla-
“Komur je mar krščanske orni- lepo izveden program je občin-ke, ne bo sodeloval s komuniz-' stvo toplo pozdravljalo s ploska-mom ...” Mnogi so ta klic pre-jnjem. V okviru društva “Sava” slišali, se udinjali nasprotnemu je bil eden prvih, večjih prire-taboru. Tako je postalo življenje ditev. Upajmo, da bodo sledili mnogih sinov Cerkve junaštvo,1 večji, bogatejši dnevi, ko se bo-šči: oskrbeli bomo cerkev z naj-1 povezano z žrtvami in mučeni-'do pridružili začetni skupini do-potrebnejšim, kar od darov osta- štvom. Mati, Domovina, Bog —'raščajoči fantje in dekleta, ki o-
ne, bo šlo za popravo cerkve. Imena vseh darovalcev pa bodo zapisana v zgodovini fare, radi dobrega dela pa bodo gotovo tudi zapisana v knjigi življenja, ker vsako ddbro delo gre za nami v večnost. Samo to bomo nesli s seboj. Ne to, kar si tu nakopičimo in zberemo denarja, temveč to gre z nami, kar smo z onega kupa vzeli za dobre namene, takrat smo Bogu posojevali. To, kar dam, to ostane, kar pustim tu na svetu, se razkoplje.
Ker je nova maša že prvo nedeljo julija, bomo zbirko v kratkem času končali. Tukaj še bolj velja, kot kje drugje: Kdor hitro da, dvakrat da!
Povem lahko, da smo že dobili en kelih. Daroval ga je neki Karel Lončar, ki je pa rojen v A-meriki. Namenil ga je svoji dobri pokojni sestri v drag spomin. Bunškova dva sta izredno vesela, ker darovalci tako veselo pošiljajo in želijo podvzetju mnogo sreče in uspeha. Pošiljajte samo edino na naslov:
Mr. & Mrs. Miha Bunšek
301 Rice Avenue
Bellwood, Illinois
Letošnji novo mašnik Janez Krašovec bo vsakemu dobrotniku poslal novomašno podobico.
Lepo pozdravlja zlatousti
P. Odilo OEM
to je bilo središče njihove misli, borbe, žrtve. Ker so branili vse, kar ljubi mati, hoteli ohraniti domovino svobodno in so se bali za bodoče rodove, ki morda brez njih ne bi bili vzgojeni v ljubezni do nebeškega Očeta in ne nosili v duši veselja božjih otrok — so postali naši junaki in junaki pred svetom. Velika večina je žrtvovala svoje mlado življenje, mnogi v popolni vdanosti in predanosti v božjo voljo, ki včasih dopušča človeku nerazumljive stvari. V tem primeru smemo vsaj nekatere imenovati tudi mučence, čeprav ne bodo nikdar deležni uradne časti Cerkve. Zato pa jim mi danes izrekamo čast in jih prosimo, da bi jim bili v stremljenju za ideali vsaj nekoliko podobni... V končni besedi recitatorjev se preliva iz teme Luč, ki razsvetljuje zadnje stanje njih, ki spe v jamah. Našli so mir, iz njihove krvi raste nova moč, novo življenje, močnejši so v Kristusu, nepremagljivi, večni... v zmagoslavno Haendlovo “Alelujo” se uglasi njihova zadnja pesem. Pred nami se razodene veličina njihove žrtve, v slavo nebeških dvorov zahrepene srca, ko s slovesnim molkom pozdravljamo naše mučence iz leta 1942.
*
Naslednjo nedeljo, 14. maja, so naši študentje, združeni v društvu “Sava” priredili “Materinski dan”. Zjutraj po vseh mašah so pridne deklice stregle v dvorani s kavo in pecivom. Hvaležni otroci so kupovali mamicam bujne rdeče nageljne. S takim delom daje mladina zgled lepega vedenja in uglajenosti v družbi, kar vsekakor ugodno vpliva na okolje. S tem je bila združena tudi razstava otroških v .	,	v v čer se je cerkev Marije Pomagaj risb. Okrog 30 mladih umetni-
f	V^!,SrC,:aJ..(:e b° napolnila. Zatem je sledila žalna kov je poskusilo ujeti na papir
komemoracija v dvorani, kjer so	pomlad ali naslikati mamico. Zase zbrali številni veterani nek-	nimanje za tovrstne prireditve
v	| dan j e slovenske narodne vojske.	se je od lanskega leta povečalo.
Koliko naših žena in mater	je, v molku in mraku je zagorela	Popoldne je lepo število poslu-
zelelo, da bi bil sin duhovnik, 0b tegobnih zvokih klavirja vi- šalcev posedlo k pogrnjenim mi-
soka bela sveča na odru. Ob nje-	zam ob odru pri stranski steni,
nem pramenu se je razodela v	V zlatomodri sceni, ob prižgani
^ pesmi, prozi in poeziji tragika ti-	sveči na mali mizici ob klavirju,
so	trdno	že-, stih davnih dni, ko so se začele	je vse ozračje polnila neka pri-
leli, da bi postali duhovniki, pa redčiti vrste slovenskih ideali- jetna pokojnost nedeljskega po-
Blajsfca kronika
TORONTO, Ont. — V soboto, 13. maja, je naša srenja doživela pomemben večer. Spominjali smo se žalostnih časov pred 25 leti, ko je rdeči srp začel žeti po slovenski zemlji in je kladivo peklensko udarjalo v glas cerkvenih zvonov. Ob sv. maši zve-
biskujeio srednje šole. Hvalevredna je njihova ideja: ohranjati slovensko misel, besedo in kulturo med slovenskimi študenti v Ameriki. Angleške šole obiskujejo, tujemu narodu dajejo na razpolago svoje talente in delo, v angleški družbi je zanje mesto pripravljeno, pa hočejo kljub vsemu slediti stopinjam svojih staršev, ki ljubijo in spoštujejo slovensko tradicijo, in z velikimi žrtvami ohranjajo našo kulturo v tujini. Ni lahka ta naloga. Potrebuje opore vseh resnih ljudi, zlasti pa tistih, katerim rod dorašča. Sam ljubi Bog bo vesel njihovega truda, koristi pa bodo največ sami imeli.	Anica Resnik
poldneva, ko si človek želi par trenutkov počitka in sproščenosti duha. Prav to nam je mladi na pripravila. Ob toplem čaju in smo brali pecivu smo poslušali deklamaci-naroda, ki je, petje, recitacije.
Sodno vas na Rudnico, v faro bi pokrila ženska zveza stroške sv. Eme. Postala je skrbna go- za jubilejni plašč 500-letnice cer-spodinja lepega, pa hribovitega posestva, po domače pri Marinšku. Znana je na daleč okrog kot preprosta, dobra in globoko verna žena in mama Marinškova.
Domačijo je obogatila z devetimi otroki: eden je umrl kmalu po rojstvu, osem je pa živih.
Štirje bratje so v bogoslovju, dve sestri sta se že poročili, eden predzadnji sin je doma in bo prevzel posestvo za očetom. Najmlajši sin hodi še v ljudsko šolo
in bo tudi šel najbrž za svojimi štirimi brati in postal duhovnik. Take misli je zdaj. Če se bo Bog res tako dobrotno ozrl na to odlikovano družino, potem bo to izredna milost — PET SINOV in
je človek obračal, Bog pa obrnil stov, voditeljev in izobražencev, in spremenili so svoj poklic. i<0 so ceje družine umirale v Zdaj gledajo n^zaL pa imajo preprostih kmečkih domovih nekako domotožje. To domotož-jp0d bratomorno roko. V besedah je si lahko ozdiavijo: Podprejo (šestih recitatorjev naj Krašovčeve novomašnike in zgodovino bičanega
Krašovcevo presrečno mamo. j mu ni ostalo drugega kot brez- j Ni bilo navadno drdranje. Mla-V Ameriki imamo več ženskih | janska Marija, h kateri se je za- dina je v svoja izvajanja vlila društev K.S.K.J-, kaj če bi se ^ tekalo ljudstvo in Jo prosilo, dušo in srce. Vsi resni so bili na-tiste žene malo pobrigale in, naj ga reši. V dno duše je segla ši fantje. V pesmih se nam skušale nekaj žrtvovati ob tem pesem “Varuj nas ... roža skriv- predstavi Bogo Avsec. Njegova izrednem	slučaju?!	Potem	Žen-^nostna	. ..”, skladba Alozija Ma-	dela “Kos	zlata”, “Srček zlat” in
ska zveza! Ženske,	zvezale	ste	se,	va, ki	jo je občutena zapela ga.	“Mama”	deklamirajo Marjan
da dobro delate. Glavni odbor | Milena Čekuta. V enotnem pro- Resnik, Veronika Dolenc in Dar-naj nekaj določi na svoji kon-‘ gramu, ki ga je uredil g. Vilko ko Medved s kitaro. Mirjam Če-venciji za 500-letni jubilej cer-1 Čekuta s sodelovanjem g. Ot- kuta nazorno pripoveduje o de-
marja Mauserja, se je menjava- tetu, ki ne mara spati. Vida Dola poezija z izreki naših pobož- lene pa ob spremljavi klavirja nih škofov: Jegliča, ki je napo-1 (Peter Čekuta) govori o Ijubez-vedal,	da bodo prišli časi, ko bo	ni. Bogo	Avsec bere Meškovo
narod	ostal brez voditeljev, ki	delo “Pri	materi”. OdlomeTc iz
je videl v komunizmu Satanovo materinega življenja (Mati ča-kve sv. Eme. Ravno ob tem jubi-'fronto, in ki je naznanjal novo ka) pa poda Marina Košir. Glas-leju so postavljeni štiri pre-' Kristusovo armado... Gregori- beni del programa izpolni Maj-krasni spomeniki štirje novo- ja Rožmana, ki je javno s priž- da Resnik s klavirsko skladbo mašniki. Morda novomašni ke- nice obsodil komunizem in sva- “Prelude” (Pachulsky). Peter lih za enega izmed njih. Cena bi ril vernike. Nastopil je tudi to- Čekuta čita Cankarjevo črtico bila nekako $100. Kaj pa posa- rontski moški zbor pod vod- “Skodelica kave”, ki se v mate-mezne podružnice? Posamezne stvom g. Naceta Križmana. U- rinem življenju neštetokrat po-članice? Pozni rodovi bi brali o brani glasovi so peli o dekliču, navija. Bratec Blago pa se od-tem: ob 600-letnem, 700-letnem rožmarinu, slovesu in tožni sar dolži za Cankarjevo nehvalež-in 1000-letnem jubileju, ko bi moti. Bela sveča je kot večna luč nost s ‘prisrčno Meškovo pesmi-gledali napis: “Darovala Ženska J odsevala na ozadje, kjer je v ve- jo “Mamica”.
likih projekcijah križa, slovenske vasi, sonca svobode, ki ga mlade umetnike, ki so zaslužili zasenči rdeče znamenje srpa in nagrade. Po volji ljudstva je bila kladiva, nagrobnega spomenika prva izbrana Sandra Habjan. Za
500-letni jubilej cer-1 Čekuta kve sv. Eme, ki je bila ena najplemenitejših slovenskih žena, ki je zdaj v naj lepši ženski zvezi, v zvezi svetnic božjih. Morda
Najiepšš ds! slovenske ameriške tradicije
CLEVELAND, O. — Vsakoletno obhajanje Slovenskega spominskega dne konec majnika ali pa v začetku junija pri Lurški Gospe na Chardonu spada gotovo med najlepše, kar jih je u-stvarila politična emigracija v Clevelandu. Misel za praznovanje tega dne je izšla iz strašne slovenske vetrinjske žrtve, obsežnosti katere še dolgo, dolgo ne bomo v polno zajeli. Njena veličina je neizmerna. Obhajati ta veliki dan so prvi začeli naši slovenski protikomunistični borci, to je tisti, ki jim je bilo po božji volji ohranjeno življenje. Dokler je bil živ med nami, je opravljal cerkveni del tega praznovanja ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Po njegovi smrti je prevzel to veliko nalogo msgr. Matija Škerbec. Za njim pa jo opravlja župnik Jože Cvelbar.
Slovenski spominski dan je za vse nas dragocena dediščina. Tako je postala pomembna, da je že prešla v kri vsemu našemu rodu. Taka pa bo ostala tudi še takrat, in morda takrat še najbolj, ko bo živel ves slovenski narod v polni svobodi. Takrat bo morda vsakoletni Slovenski spominski dan največji slovenski narodni praznik.
Clevelandski slovenski protikomunistični borci vabijo vse rojakinje in rojake iz mesta in o-kolice, naj se udeleže prihodnjo nedeljo spominskega romanja k Mariji na Chardon. Pridite, matere in žene, ki ste izgubile sinove ali može, pridite, očetje iu možje, pridite, dekleta in fantje, vsi pridimo in se združimo v veliki molitvi za rajnke kakor tudi v silni prošnji zase in svoj narod! Velik je čas, v katerem živimo. Bog daj, da bi tak v njem postal tudi tvoj in moj narod!
J. S.
/Z NAŠIH VRST
zveza v U.S.A.”
Pepca in Miha Bunšek že dobivata darove. Vsi dobrotniki želijo veliko uspeha pri zanimi-
Waterloo, Ont. — Cenjena u-prava! Tu Vam pošiljam denar' no nakaznico za poravnavo na' ročnine za priljubljeni slovenski dnevnik Ameriška Domovina. List mi zelo ugaja, nanj sem naročen ves čas od leta 1948, ko sem se preselil v Kanado.
Škoda je le to, da ima Ameriška Domovina večkrat neljubo zamudo, kar pa seveda ni Vaša krivda.
Beležim z odličnim spoštova-V drugem delu smo spoznali j njem in Vas bratsko pozdrav-
ljam!
Lovro Babnik
-	_	.	, - -------------------j______! West Allis, Wis. — Spoštovan0
akciji. 500- e nek3^ jubileja bila simbolično nakazana zgodo- “Ptičke v gnezdu” je dobila 15 uredništvo! Prilagam naročnino
za dnevnik Ameriška Domovina
cerkve in nove maše štirih bratov od Sv. Eme.
Vsi darovi naj se zberejo na
vina
1942.
slovenskega naroda leta dolarjev. Vera Kumelj pa je k
“Slapovom” ponesla drugo na- in Vas najlepše pozdravljam!
Iz govora, ki ga je za to prib- grado 10 dolarjev. Vsi ostali ri
Emerik širok
XMSEISKa DuMUvINS
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Kristjanova vloga v svetu! (Jej, pij in bodi dobre volje?)
Kdor hoče veljati za pravega ^istjana, mora prevzeti obvez-”0st, da ho delal na pokristja-“'Jenju sveta; da se bo prizadeli da bi Kristusova Cerkev po-5 duhovna vodnica sveta. Če-je danes svet najbolj potre-(ieri? Da se pokristjani njegov ^aHes”. Krstiti je treba današ-£i° “modernost” in ji nadeti ^istusovega duha.
Arabci takole modrujejo: Za-aj bi moral teči, če lahko ho-I Zakaj bi moral hoditi, če alko stojim na miru? Zakaj bi če lahko sedim? In če že se-zakaj se ne bi vlegel? In če ni vzroka, da ne bi zatis-^ oči in zaspal, torej grem spat.
^far ni to tudi vsakodnevna ^°drost mnogih katoličanov?! ^akaj bi delal, ko lahko poči->? Zakaj se bi ravno jaz hvoval za druge, zakaj bi delal astonj, ko drugi služijo denar; 2alaj bi jaz trošil čas in sredstva *a faro in organizacije? Saj me ^ihče ne plača za to delo. Ali nas 116 obletavajo take in podobne ^*sli od časa do časa? Kaj ni naj večji problem naš lastni a§oizem? Uživaj dan! Jej, pij in 0cK dobre volje! Uživajmo da-^šnji dan. Kaj bi skrbeli za ri,ge ljudi in za jutrišnji dan?! ^red kratkim je nekdo dejal, a ni lažjega kot prepričati sa-^ega sebe, kako strašno sem za-^°slen. Op. por.)
l>ragi prijatelji, pa je le res, ^a smo pred Bogom in pred svo-^■vestjo odgovorni za druge Iju-. * in za jutrišnji dan. Naš bližnji ^ naš jutrišnji dan, to so sred-našega zveličanja. Bogu mo-terno pokazati svojo predanost !aiho potom našega bližnjega. In ne bomo premagali našega e§°izma danes, nas bo egoizem Omagal in pogubil jutri.
Pokristjaniti svet in njegove j.^dnote pa se pravi skazati mu Jubezen in pravico. Sebe bomo ,esili in zavarovali ter rešili svo-otroke in svojo lastnino pred ^rahotami uničenja moderne ci-'nzacije le, če bomo vsak oseb 0 Posegli v pokristjanjenje sve-(Iz govora škofa Mihaela
k
ljudi, rod poštenjakov, ki se mu je pribižala hudičeva nevoščljivost. Oporoka nadškofa Jegliča je nastop satanove fronte napovedala in fronta je nastopila pred 25 leti, ko so začeli padati: ing. Emer, Praprotnik, Župec, Kikelj, dr. Ehrlich, Peršuh, Majdič, ban Natlačen, in še in še v stotinah in tisočih, po vaseh in gozdovih, po mestih in v pisarnah. Umirali so v mukah, ker niso hoteli zamenjati luč za temo, svobode za suženjstvo.
Med povestjo je nastopil gl. govornik, bivši domobranski kurat g. Jože Mejač C.M. V svojem govoru je želel pojasniti, zakaj je Cerkev včasih prepovedala sodelovanje s komunizmom, danes se pa sama pogovarja s predstavniki komunizma. Ko je bil še čas, je Cerkev hotela razširjanje komunizma preprečiti, a je mnogi, premnogi niso poslušali in se nišo zmenili za njen socialni nauk. Danes pa z raz-govarjanjem hoče reševati in lajšati vernikom pod komunističnimi režimi. Povdaril je tudi, da junake, ki so vztrajali do konca, občudujemo, žrtvam se klanjamo, mučence pa častimo.
Recitatorji so “povest” pripeljali do upanja, da bo zmagala končno luč nad temo. Vsa svečanost se je zato zaključila z Aleluja”.
Opazovalec je udeležbo ocenil na približno 200 ljudi.
Por.
v V-Lzl gUVUIčt	ivxniacxa.
junaka članom reda Alhambra °' aprila 1967.)
spominska svečanost
^Slovenski protikomunisti °rontu so letos zopet skupaj > redili sporni nsko svečanost jUvam, ki jih je pokončala ko-^ Cistična revolucija. Sveča-£°st je bila 13. maja in se je za-ob pol osmih zvečer s sv. j^0 v cerkvi Marije Pomagaj a Kianningu. Po sv. maši je bila j .^ditev v dvorani. Priredite-►jl1, ^ani obeh odborov DSPB in .^ara, so popeljali navzoče na-v čas pred 25 leti, ko se je Slovenskem začel in odvijal '11 boj med lučjo in temo. V odprtega odra je bila sli-i slovenske vasi, nad njo pa ,^vav srp in kladivo. V ospred-"Kr S^romen spomenik z lučko. g|. a vasi” so peli fantje, pred za-
ditr0rn l3a so recitirali: §a- -^es'
£ °va in gg. Otmar Mauser, V. jj Uta, F. Torkar, L. Ponikvar, Ve Erčulj. Občuteno so brali po-b krvi, povest nasilja, povest So'lev med lučjo in temo. Začeli 2 evangelijem ... “in v začet-So ie bila beseda ...” Pokazali Vas pod Triglavom in njene
ku
Gi'ansofoRske ploiee
slovenske in druge
uvožene iz starega kraja. Največja izbira na tem > , kontinentu! umevajte brezplačne kataloge v svojem jeziku!
COMET RECORDS
555 St. Clair Ave. W. ^JToronto. Ont. Canada
Tudi v Indonezijo seže slovenska dobrota
O tem govori pismo, ki ga je pisala iz glavnega mesta Indonezije slovenska misijonarka, redovnica Deodata. Glavno mesto Indonezije je Djakarta. Indonezija je država samih otokov, ki bili še pred drugo svetovno vojno holandske kolonije. V zadnjem času je Indonezija znana zaradi ponesrečenega poskusa komunistov, ki so se hoteli polastiti oblasti, a jim je spodletelo in je znani predsednik Sukamo zaradi prevelike naklonjenosti do rdečih celo zgubil svojo op-last in položaj dosmrtnega predsednika. Indonezija ima čez 90 milijonov prebivalcev.
Misijonarka Deodata takole piše: “Z veselim presenečenjem sem prejela vaše pismo in z globoko hvaležnostjo dragoceni dar članov Baragovega misijonskega krožka v Torontu.”
“Težko mi je najti besed, da bi se zahvalila Vam in vsem članom Baragovega misijonskega krožka in vsem prijateljem misijonov za velikodušno požtrvo-valnost, s katero želite razveseliti naše misijonarje in nam pomagati. Bodite prepričani, da nam je Vaš dar v veliko pomoč. Dovolite prosim, da se vam zahvalim prav po domače: Bog povrni! Da bi Vsemogočni v svoji ljubezni blagoslovil Vas in vaše delo! Vsdk dan bom hvaležno vklepala v svoje molitve in žrtve vse vas. Da bi Gospod blagoslovil vaše plemenito delo in poklical v svojo službo vsaj nekatere iz vašega misijonskega krožka.”
Zopet ena vez več. Vez med dobro slovensko dušo, ki na božji fronti daleč od domače zemlje z dobroto in žrtvami prižiga luč vere in vez med dobrotniki, ki trohico svojega časa in denarja nudijo tej duši v njenih prizadevanjih . .. Delujoče občestvo.
Por. P.
Kje je bil rojen pokojni Jaka Debevec?
Nedavno tega je bil v Ameriški Domovini kot obletni spomin na pok. Jaka Debevca objavljen daljši članek. Pisec je omenjal
v njem velike zasluge kot izdajatelja in urednika lista Ameriška Domovina, kakor tudi njegov delež pri splošni dobrodelnosti. Zlasti je še povdaril veliko razumevanje in pomoč brez-domcem-beguncem, ki so se u-maknili komunizmu golih rok in iskali v svetu strehe, dela in kruha.
Začudeno pa sem gledal, ker je pisec označil kot kraj rojstva pok. Jaka Debevca Ivanje selo pri Rakeku. Kot njegov rojak dobro vem, da je bil rojen v Begunjah. Njegovi starši so imeli veliko kmetijo in to sredi vasi št. 10. Iz neznanih vzrokov je njegov oče bolj nazadoval kot napredoval. Zato je prodal ta dom in postavil novega čisto na samem, pol kilometra iz vasi ob cesti pri Cerknici. To nova hiša je imela št. 66. Nekaj let zatem pa je zrastlo v tem predelu še več novih hiš; danes jih stoji 24 in so bile vse pozidane z zaslužkom iz Amerike. Vse od takrat se ta del vasi v domačem izražanju imenuje New York. Tudi se spominjam, da sva, oče pokojnega Jaka kot'starček in jaz kot otrok vrsto let hodila v cerkev sv. Jakoba skupaj v tretjo klop.
Izrezek iz Ameriške Domovine sem poslal sorodnikom pokojnega Jaka z namenom, da oni tudi zvedo in še drugi domačini, kaj je pomenil Slovencem v Clevelandu pokojni Debevec. Sin sestre pokojnega, ki je danes oče 14 otrok, je v pismu dobesedno takole odgovoril:
“Lepo se zahvalim za priloženo. Velika škoda tudi za nas, da smo izgubili tako hitro strica. Pa ne moremo nič proti božji odločbi. Pisatelj spisa (v A.D., op. pis.) seveda ne ve, da je otroška leta prebil v Žerovnici pri Grahovem, pri teti, sestri pok. Grm-kovega očeta. Ko je bil šest let star, so ga vzeli domov, da je hodil v Begunjah v šolo. V tisti dobi mu je namreč umrla mati. Moja mati je gospodinjila pri 17 letih in jo je tudi najrajši imel, kot drugo mater.”
“Tole zgodbo so mi mati povedali (sestra njegova). Ko so ga oče peljali v šole v Ljubljano, sta šla peš čez “čisto stran” (po stari poti). Ko prideta blizu Ra-kovske kapelice — oče zamišljeno nesejo kovček na hrbtu naprej — Jakob pa skoči pri eni ogradi nazaj in jo ubere domov ter se skrije na kozolec, kjer je bil tri dni; to so vedeli samo moja mati, ki so mu nosili jest. Oče so prišli prav na železniško postajo Rakek, (pol ure hoda od Jakobovega pobega, pripomba pisca), prej ga niso pogrešili. Potem, v drugič so ga pa skoro za lase vlekli in pripeljali v ljubljanske šole.”
Tako piše nečak pokojnega Jaka Debevca. Da ne bo kdo mislil, da sem v zmoti, naj resničnost kraja rojstva 'potrdi tudi knjiga, ki je izšla lani pri Mohorjevi družbi in nosi naslov “Rezinka”. Je to povest iz Me-nišije in jo je spisal Ivan Matičič, ki je doma iz Ivanjega sela. V tej knjigi pisatelj večkrat o-menja pok. Debevca kot mladega šaljivca in navihanca, kar je vse življenje tudi bil. Poleg na-vihanosti pa moramo še posebno omeniti njegovo osebno srčno dobroto.
Mi vsi, kar nas je v svetu izpod zvona sv. Jerneja v Begunjah, smo lahko ponosni na tega velikega sina slovenske zemlje.
J. K.
zadnjo nedeljo v mesecu juliju, to je 30. julija na istem prostoru kot vsako leto. Poleg STZ so se prijavile že tudi druge skupine in organizacije za sodelovanje. Prihajajo tudi glasovi, da se bodo Slovenskega dne udeležili gostje tudi iz drugih držav. Ko bo udeležba povsem zagotovljena, bomo javnosti sporočili delegacije od drugod.
Na VIII. slovenskem dnevu se bomo spomnili Majniške deklaracije in se bomo istočasno poklonili Kanadi, novi domovini ob njeni stoletnici. Pogledali in povedali bomo, kaj smo Slovenci doprinesli tej deželi, temu ljudstvu, kanadski družbi in njenemu življenju.
Rezervirajte zadnjo nedeljo v juliju za VIII. SLOVENSKI DAN.
Pripravljalni odbor
Iz Slovenske pisarne
Prva pošiljka 28 jubilejnih Zbornikov 1967 je takoj pošla. Nekaj naročil po pošti še celo čaka neizpolnjenih. Zvedeli pa smo, da je na poti že druga pošiljka, ki mora vsak čas prispeti v Toronto, zato naj nihče ne odlaša z naročilom, zlasti tisti izven Toronta. Zbornik stane $5.50. Poštnino je treba zaračunati posebej.
Priprave za VIII. slovenski dan
Odbor Društva Slovencev Baraga, ki prireja slovenske dneve, je imel pred kratkim sejo, da pregleda, kako napredujejo pri prave za letošnji slovenski dan. Na seji je bilo dokončno določeno, da bo VIII. slovenski dan na
Ssiigg prosi
TORONTO, Ont. — Prebral sem kratko pismo z velikimi, o-kornimi črkami. V vsaki črki sem videl veliko bolečino in bridkost trpečega človeka-rojaka, ki mu je usoda odtegnila velik del sreče in ga ne prosno priklenila na posteljo.
Pismo je pisal nekdanj borec, invalid. Revolucija mu je vzela eno nogo in sedaj takole piše so-cijalnemu referentu ZDSPB: g. Cirilu Prežlju:
Cenjeni g. Prezelj!
Težko mi je prositi, ker ste mi zadnji čas veliko poslali potom Kolenca. Doletela me je nova veliko nesreča. Še drugo nogo so mi odrezali, tako da sem res sedaj velik revež.
Sedaj bi rad kupil voziček, saj veste, kakšne imajo invalidi. Mogoče boste mislili, da vas hočem izrabljati. Če želite, vam pošljem od zdravnika potrdilo.
Saj veste, zmeraj na postelji je hudo. Rad bi šel malo na sonce. Hvaležen bom, če mi morete kaj pomagati.
Pozdrav
Smolič Franc
Rad bi šel malo na sonce. .. Kako more človek ob taki prošnji ostati gluh in trd? Kako more ob tej skromni želji po soncu, tej veliki božji luči, človek ostati še človek, ne da bi z žarki bratske ljubezni dal temu trpinu sonca v izobilju? Če je v nas krščanska ljubezen, potem Francetova želja ne more mimo nas. Pomagajmo mu na sonce! Odprimo svoja srca, da bomo z njim tudi mi deležni Stvarnikove dobrote in njegove luči! Dajmo mu sonca!
Vse, ki vam je usoda naših invalidov pri srcu, lepo prosimo, da darujete, kar več morete, za voziček, ki bo Franceta zapeljal na sonce. Darove lahko pošljete naravnost na njegov naslov: Smolič Franc, Replach 17. 9150, Bleiburg, Kaernten, Austria, ali pa g. Cirilu Prežlju, 468, Ossington Avenue, Toronto, Ontario, Canada. Za vsak dar se vam v imenu Franceta že v naprej zahvaljujemo.
Veliko je naših bratov in sestra, ki rabijo pomoč. Spominjajte se jih pogosto in darujte v invalidski sklad borčevskih organizacij!
Otmar Mauser
— Okoli 400 milijonov ljudi na svetu govori angleško.
Sioven&i v Montrealu vabijo na Slovenski dan
Dragi Slovenci po Ameriki, Kanadi in drugod, kjer čitate Ameriško Domovino. Mrzli sever vas vabi, pa ni tako mraz, kakor je napisano.
Montrealski Slovenci iz Kanade Vas vabijo!
Vabimo vas, dragi bratje in sestre, v Montreal dne 2. julija tega leta na prvo večjo slovensko prireditev, na 1. “slovenski dan” v Montrealu, ki ga bomo priredili na naši lepi slovenski farni pristavi, ki je oddaljena od središča mesta samo 18 milj. Mi v Montrealu vemo, da bo obiskalo Svetovno razstavo tudi mnogo naših rojakov iz Amerike, Kanade in drugod po svetu, ker to je razstava, kakršne še ni videl svet. V dveh tednih, kar je bila razstava odprta, je obiskalo to čudo že 3 milijone oseb. Ker se boste mnogi že mudili v Montrealu kot gledalci Expo 67, smo prepričani, da se boste udeležili tudi prvega Slovenskega dneva v Montrealu.
Slovenci iz Montreala hočemo s tem pokazati in dokazati Vam, dragi bratje in sestre, ki boste prišli od drugod, da v Montrealu ne zaostajamo, da gremo s časom naprej, da delamo versko in kulturno za dobrobit Slovencev v Montrealu. Videli boste, da smo premostili mnoge težave, ki so nas ločile in razkrajale, in da delamo složno za slovensko skupnost v Montrealu. Videli boste našo lepo farno cerkev sv. Vladimirja, ki je oddaljena od na j novejše in zelo moderne podzemske železnice samo 6 minut. Od naše cerkve vozi podzemska železnica direktno na Expo in ne vzame več kot 10 minut. Zato se za obisk Expo niti ne splača vzeti lastnega avtomobila, ker te železnica pripelje prav na razstavišče za 25 centov.
Slovenski dan se bo priredil na naši pristavi, kakor je že o-menjeno, kjer je mnogo dobrega in svežega zraka in prav lepa in čista voda za kopanje. Preskrbljeno bo za ' razvedrilo za mlade in stare z dovolj pijače in jedače po zelo zmernih cenah. V Montrealu boste srečali dve kulturi, francosko in angleško, kar je nekaj zanimivega v Severni Ameriki. Francozi se ponašajo po številu prebivalstva, angleško govoreči pa z industrijo in kapitalom. Videli boste, da je Montreal zelo podoben evropskim mestom.
Nudimo vam, dragi bratje in sestre, posebno ugodnost, če se boste pravočasno prijavili, ker se vrši v Montrealu Expo, je zelo veliko pomanjkanje stanovanj in so zelo draga. Pripravljeni smo vam, dragi rojaki, preskrbeti stanovanje pri naših slovenskih družinah in posameznikih, ki vam bodo prav radi postregli in sprejeli, ker tako dobrih in postrežljivih Slovencev, kot so v Montrealu, je težko najti. Preskrbeli bomo tudi za tiste, ki ne bi imeli prevoznega sredstva, brezplačni prevoz na Slo vensko pristava tja in nazaj v mesto, ker vas bomo smatrali za naše goste.
Slovenski dan naj nam bo kot duhovna slovenska obnova, h kateri se bomo zbrali vsi svobod ni Slovenci, ne glede na morebitne razlike, ki nas ločijo, da izrazimo skupno voljo do svobode za nas in naš narod, da skupno pokažemo zvestobo, da imamo večinoma izmed nas zdrave roke, zato da gradimo, ne rušimo, da delamo za mir, pravico in svobodo.
Prijavite se takoj posamezniki in organizacije ali društva, ker čas je kratek, da boste imeli vse pripravljeno, ko stopite na Montrealski otok.
Bog vas živi!
Prijavite se na naslov: Slovensko središče cjo Slovenski dan 405 Marie Anne Montreal, Que., Canada ali pa:
Stibernik Anton 7453 Querbes Ave. Montreal 15, Que., Canada
Moški dobe delo
pri nameščanju aluminijaste obloge. Samo nove zgradbe. Kličite 475-7884.	(101)
Sen. Mansfield hoče o Vietnamu govoriti IN
Sen. M. Mansfield, vodnik de mokratske večine v Senatu, je pozval predsednika, naj ZDA spravjio vprašanje miru v Vietnamu pred Varnostni svet ZN.
WASHINGTON, D. C. — Iz-gledi za mir v Vietnamu niso rožnati kljub današnjemu premirju na bojiščih. Združene države prihajajo do prepričanja, da Severni Vietnam še ne čuti dosti pritiska, da bi odstopil od svojega načrta raztegniti svojo oblast nad Južnim Vietnamom. V Hanoiu so se odločili za povečan napor v vojskovanju v upanju, da se bodo Združene države utrdile in se zaradi rastočih izgub odločile za popuščanje.
Ameriška vlada in javnost prihajata med tem do prepričanja, da bo vojna dolga in da ji bo treba posvetiti več napora in računati z več žrtvami, predno bo komunistična napad alnost v Vietnamu u k r o čena. Skupina golobov” v Senatu se je zato v posebni izjavi obrnila na Hanoi,
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
*784 E 78 St. 341-1706
A Subsidiary oi PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - KYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
naj pristane na razgovore, dokler ne bo prepozno. Senatorji so poudarili, da četudi so njihovi pogledi na spor v Vietnamu različni od vladnih, tudi oni ne zastopajo stališča o brezpogojnem ameriškem umiku iz Vietnama.
Sen. Mike Mansfield, vodnik demokratske večine, ki je poleg sen. Fulbrighta v Senatu najvidnejši “golob”, je pozval predsednika L. B. Johnsona, naj Združene države vprašanje vojskovanja in miru v Vietnamu postavijo formalno pred Varnostni svet Združenih narodov, da bodo tako dale Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji in Franciji priložnost, da zavzamejo do vprašanja javno stališče. Na sejo Varnostnega sveta, ki bi razpravljala o Vietnamu, naj bi U Tant povabil tudi zastopnike rdeče Kitajske, Severnega Vietnama in Južnoviet-namske osvobodil, fronte. Mansfield se je izjavil odločno proti razširitvi vojne in za vedno novo iskanje poti k razgovorom o končanju vojne.
Državni tajnik Rusk je pretekli teden dejal, da vlada preudarja v p r a š anje predložitve Vietnama Varnostnemu svetu, predsednik Johnson je v razgovoru s časnikarji trdil, da tega ne izključuje, da pa še ne more reči nič določnega.
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
Hišno delo
Iščemo žensko za župnišče na zahodnem delu mesta; svojo sobo; mora biti samska. Kličite Ameriško Domovino 431-0628.
(105)
IŠČEMO ŠIVILJO
izkušeno, za izdelavo zaves po meri. Stalno delo.
FRAN’S DRAPERY SHOP 3515 E. 93rd St. Cleveland, O. 44105 telefon 883-5775
(101)
Help Wanted — Female
Help Wanted
Woman for housework, 3 days a week. Call IV 6-0016.
. (102)
MALI OGLASI
V najem
Enodružinska hiša, 2 spalnici, veliko dvorišče. Preproge, 1 ali otroka, na E. 144 St., ali prodamo, furnez na plin. Kličite 361-0998.	(104)
T9?5Y rasraix
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno nd 8.15 dop. do S. pop. ali kličite 341-170® za čas sestanka
Equal Opportunity Employer
(103) |
Real Estate At PUBLIC AUCTION
Pursuant to an order by the owners we will offer for sale the real estate commonly known as
37615 VINE STREET WILLOUGHBY, OHIO Wednesday, May 34, 1967 10:30 A.M.
Sale will take place on the premises in Willoughby, Ohio.
Land consists of two lots, each approximately 50’x200’, more or less, on the north side of Vine Street— Vine is one of the major thoroughfares in Willoughby and this property is situated in an excellent location, just adjacent to the corner of Vine & Skiff Streets in front of a major trafic signal... The land is presently zoned “C-M” (commercial or manufacturing) ... There is a tremendous amount of trafifc passing this intersection every day ... Utilities are available ... Railroad is near by and it’s close to major freeways and highways.
TERMS: Cash or Certified check ... 25% deposit at time of bid, balance upon closing. Sale will be based on specifications as set forth in. deed of record, Lake County Court House. For Information contact Stanley H. Rosen
ROSEN & COMPANY, INC. Auctioneers • Real Estate Brokers Appraisers • Superior Bldg. 621-1860	Cleveland, Ohio
V najem
Oddamo tri neopremljene sobe in kopalnico, spodaj ali zgoraj, na 1053 E. 71. St. 361-0989.
(104)
Ji FR, JAKLIČ:
I
K
Peklena svoboda ^
%
“Vse moramo prerediti, kar se suče okrog graščine,” je golčal nadalje Maček. “Nič ne delajo, pa se rede, da kar lezejo narazen. Le glejte jih! In hiše smo jim zidali. Kmet je trpel in njegova živina je trpela, ko je vlačila skupaj kamenje in les. In čigavo je sedaj vse to? Graščak pravi, da je njegovo. Jaz pa pravim: vse je naše! Mi smo delali, naše je. Nihče nam ni plačal, še ‘božjega Iona’ nam ni nihče privoščil. Ali ni tako?”
“Tako je!” se jih je oglasilo več.
“Vse je tako, kakor ti praviš,” je povzel zopet Krivanoga. “Kmet je delal, graščak je spravljal.”
“Pa urbar je pisal, urbar!” je viknil Ahtik. “V urbarju je vse na levo, da je graščaku na pravo. Urbar moramo popraviti.”
“Pa tudi urbar dol, ne samo desetina in tlaka! Nič več ne bodo pisali vanj. Nobene nove krivice več!” je vikal Tone, da so morali vsi umolkniti. “Sam presvitli cesar se je spuntal graščakom in potegnil s kmetom, mi naj pa roke križem držimo in gospodi še na novo tlako hodimo? Kdo je tako neumen, da bi šel še enkrat na tlako, na novo tlako pri narodni straži? Cesar nam je dal svobodo in prostost. Graščaki in tisti, ki z njimi drže, hočejo pa kmeta pritisniti na novo tlako!”
“Le poslušajte!” je vzkliknil vmes Malnarček.
“Narodno stražo hočejo vpeljati, da bi jim varovala, kar so si skozi veke po krivici nagra-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MECHANICS
Diesel or Construction equipment. Experienced pref. Painter experienced pref. Union Shop. Apprentice start at $2.95 per hr. Close but not in Chicago.
HOWELL TRACTOR & EQUIPMENT CO.
1901 East Pratt Blvd.,
Elk Grove Village, 111.
PH. 439-2150, contact Dave McAfee
(101)
Salesmen
Permanent, Full Time Openings for Counter Salesmen, to work in our Chicago Loop Store.
Experience not necessary. Excellent benefits.
CLARK & BARLOW HARDWARE CO.
RA 6-3010 Mr. Kakarakis
___________________ (103)
Sfoek Clerk
Experienced
Full Time Stock Clerk, for a wholesale Hardware Co. Loop Location, Hospitalization Life Insurance, other Benefits.
CLARK & BARLOW HARDWARE CO.
RA 6-3010 Mr. Kakarakis
(103)
bili. Tlaka! Tlaka graščaku in gosppdu! Tudi ta tlaka bo prišla v urbar. Kdor se pojde vpisat k narodni straži, pride v urbar in bo na veke gosposki tlačan, nihče ga ne bo mogel rešiti. Cesarsko povelje velja le za staro tlako. Sedaj veste!”
Tako je rastel Krivanoga in gledal, kako so učinkovale njegove besede. Ko je umolknil, je pa odmevalo:
“Jaz že ne grem k narodni straži! Nihče ne pojde. Nihče se ne sme vpisati. Nobene tlake več!”
Matjaž iz Loke se pa vendar ni mogel premagati in je spesnil:
“Jaz sem pa drugače slišal.”
“Ti vse narobe slišiš! Ti bi rad vse zmešal!” je zagrmelo okrog njega.
“Meni ga dajte v roke, tistega podrepnika graščinskega, tisto zješče z Maha,” je zavpil Maček in se zagnal proti Matjažu, ves srdit in z iztegnjenimi rokami.
Tepež bi bil nastal in slabo bi se bilo godilo Matjažu, ako bi se ne bil umeknil in zbežal.
Ko se je bilo vznemirjenje poleglo in si je bil Tone popravil grlo, je vprašal:
“Kdo pojde k narodni straži, graščaka varovat in gospoda? Kdo pojde na tlako?”
Trenutno se ni nihče oglasil, a potem je iz kota zagrmelo:
“Bučo stolčemo vsakemu, ki bi šel na tlako k narodni straži!”
Malnarček je tako zinil in vsem je vzel besedo z jezika, da
CHICAGO, ILL
FARMS FOR SALE
CHOICE FARMS
240 acres — 45 miles N. of Chicago, !4 mi. from Toll-rd. This is a very scenic piece of property best suited for 10, 20, 40 acre estates, pattern already set in the area, has 10 pond sites on property; fair set of farm bldgs., beautiful timber rolling, price $1,500 per acre, adjacent land has brought more!
120 Acres — No bldgs. Offers choice bldg, site with trees, about 45 mi. N.W. of Chicago. $850 per acre. Will divide.
14 acres — Partly new 3 bdrm. house, barn, tool shed, chicken house, silo. Low spot for a pond. On blacktop rd., only 37 mi. N.W. of Chicago. Priced at $42,000. Immed. poss.
216 Acres — Nr. Elkhorn, Wis. Overlooking Lake Lauderdale, 80 mi. from Chicago. Beau, rolling timber; while scenic, it’s also productive farmland; adjoining subdivision with excellent potential; has roads on 3 sides. Good bldgs. Owner may divide. Very Good Buy at $400 per acre.
Other good farm buys! Louis I. Behm, realtor, Grayslake, 111. — BAldwin 3-8181. Chicago, phone ROgers Park 4-4100.
HOUSEHOLD HELP
CLEANING WOMAN 2-3 day per wk. General hswk. Pleas, home in N.W. sub. plus reimbursement of transp. Excell, transp. Please Phone 823-5824 i	(103)
FEMALE HELP
REGISTERED NURSES AND L.P.Ns,
All shifts. Full or part time. For all services. New addition opening in January. Medical Surgical Patients. Nurses are involved in planning improved methods for patients’ care with this nursing service. Many employee benefits.
Call 213-721-5151 Or Send Application To Director of Nurses
BEVERLY HOSPITAL
309 W. Beverly Blvd., Montebello, California
jeT'odmevalo po hiši, veži in pred hišo:
“Po buči vsakega, ki bi se vpisal! Vse dol! Vsa tlaka je preč!”
“Ne bo nas drla graščina več!” je dostavil Krivanoga. “Niks Gelt naj v Ljubljani komandira! Nerodna straža naj po Ljubljani špancira! Pri nas je vse dol. Kmet je sedaj sam svoj gospod. Vivat! Živio!”
Vse je zatulilo okrog njega, da se je tresla hiša in se je raz-legnilo po vasi in je val veselja pljusknil do zadnje hiše na Studencu.
“Urbar! Tone! Na urbar si pozabil. Kmetje, urbar! To je poglavitno! Ta vam dela krivice,” je Ahtik jeknil poln skrbi, ko se je bilo grmenje že nekoliko polego. “Urbar je treba dobiti v roke. Urbar mora kmet popraviti tako, da bo tudi za kmeta prav.”
Ahtik se je bil zagrizel v misel, dobiti v roke urbar.
“Tudi urbar bo naš! Vse mora biti prav! Tudi urbar moramo popraviti. Ponj pojdemo in do-

V BLAG SPOMM
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SESTRE IN PASTORKE
Jean Debelak
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 23. maja 1966.
V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj,
Žalujoči:
brat FRANK, mačeha NEŽA in ostali sorodniki
Cleveland, O. 23. maja 1967.
bili ga bomo, četudi ga skrijejo vragu v čreva!”
Tako je potolažil Tone Ahtika in njegove podjetne besede so povzročile nov vihar navdušenja, ki se je bliskovito širilo od “Zlate kočernajke” na vse strani.
“Udri, Cecman!”
Sedmo poglavje.
Grofova kočija v jarku.
Svoboda je dihnila preko dežel in prostost je zaigrala poskočni ples povsod, koder so začutili ljudje, da so odnehale vezi.
“Vse dol! Ni tlake! Ni dese-dne! Kmet, koga se pa bojiš? Jujuhuhu!”
“Udri, Cecman! Udri!”
“Kmet, pokonci!”
V gostilnah je šumelo kakor v panju pred rojenjem in pred gostilnami so čakale gruče moških, mladih in starih, ki so postajale čimdalje večje in glasnejše. Tudi ženske niso mogle premagati radovednosti in so prišle zraven.
Večina ljudi, ki so bili pri prvi maši, zlasti moški, je itak ostalo na Studencu, in ko so prihajali k drugi maši, so ostali še tisti, tako da so bile vasi pod Krimom in v gorah skoraj prazne.
Pri fari pa je bilo polno življenja in vrvenja. Neka omotica je bila navdala ljudi, omotica, ki ni izvirala od pijače, dasi so si ga nekateri precej privoščili. Ljudje so občutili kar potrebo po razgrajanju in razburjanju, hotelo se jim je rogoviljenja. Kdor je govoril, je kričal in grozil na vse strani in mahal z rokami okrog sebe.
“Vse dol!” je bil navaden sklep govorov in na vseh straneh je tudi odmevalo: “Vse dol!”
Pač so bili na Ižanskem tudi ljudje, ki so bili drugačnih misli in razgovorov, ki so mislili trezneje, ki so bili mnenja, da bi zlepa uvedli svobodo. Kajpak so bili tudi taki, ki se jim je zdelo vse nespametno, ki se jim je zdelo najugodneje pod graščinskim gospostvom in niso mogli misliti, kako bi bilo, ako bi jim graščinski valpet vedno ne čepel na vtatu. Ti so se zgražali nad onimi, ki so hoteli vse prevrniti in prekucniti.
“Saj imata pravico tudi graščak in gospod! Vsi moramo živeti!”
Marsikdo izmed tako mislečih
bi bil pripravljen vstopiti k narodni straži, zakaj slišali so praviti graščinske ljudi, kako bi bila potrebna! Zanjo se je prizadeval zlasti logar ižanskega okoliša in pisar, priporočala sta jo tudi gospoda duhovnika.
Ljudi je zmešalo govorjenje, da je narodna straža samo nova tlaka. Slišali so tudi grožnje, da jim razbijejo buče, ako se vpišejo v narodno stražo. Postajali so malodušni, graščinski ljudje jim niso mogli vliti pravega poguma, čeprav so jim zatrjevali, da se bodo v graščini zapisovali k narodni straži in da se bo sam gospod grof prišel vpisat, ker je pač tako, da smo vsi enaki.
Pri drugi maši je koncem pri- rodne straže.
dige gospod kaplan zopet opozoril, da se bo ustanovila narodna straža, in je priporočal možem in fantom, naj pristopijo. Vpisovali bodo. v gradu.
“V varstvo prostosti in zagotovitev svobode!” Tako je poudaril gospod kaplan potrebo na-
(Dalje prihodnjič)
Knvetov je malo
LONDON, Vel. Brit. — S P°' Ijedelstvom in živinorejo se kvarja v Veliki Britaniji le en šestino vsega prebivalstva.


PREDRAG ZA VZDRŽEVANJE -— Highcliffe grad pri Christchurch, Hampshire, Anglija, je bil zgrajen leta 1830. Ker je postalo njegovo vzdrževanje predrago, so ga enostavno pustili propadati. Ohranili bodo le nekatere dele, ki naj bi imeli umetniško vrednost. Slika kaže del pročelja gradu.
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Jernej Papež
ki je po dolgi bolezni izročil Bogu svojo blago dušo dne 23. maja 1965.
Kako smo Te vsi ljubili, prezgodaj smo Te izgubili.
Ljubi soprog, oče Ti, naj Ti večna luč gori.
Kolikokrat sva na vrtu sedela, dobre in slabe čase imela, zdaj pa prazno je vse pri nas, ne sliši več se Tvoj veseli glas.
V nebesih zdaj Ti stanuješ, nazaj k nam pogleduješ, prosi za nas vse Boga, da vsi k Tebi pridemo v nebo.
Žalujoči ostali:
MARY PAPEŽ, soproga Sinovi, hčere, vnuki, sorodniki
Cleveland, O. 23. maja 1967
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 28. aprila 1967 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, cče, stari oče in tast
Franjo Marsič
Pokojni je bil rojen dne 16. januarja 1950 v vasi Glob®* pri Sodražici, Slovenija, Jugoslavija. V Sloveniji žalujejo za njim sestre Micka Vesel, Angela Žerbič in Rezika Stupic3 j’ svojimi družinami, nečaki in nečakinje Zajc ter več drugi sorodnikov. V Ameriko je prišel dne 5. maja 1956.
Pokopali smo ga dne 26. aprila 1867. Iz Zakrajškovega P°' grebnega zavoda smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je bila zanj slovesna pogrebna sv. masa, natb pa na pokopališče Vseh Vernih Duš - All Souls - v Chardon, Ohio, kjer sedaj truplo čaka Vstajenja.
Iskreno zahvalo naj prejme velečastiti gospod prelat Alojzij Bazilik, ki je opravil pogrebne obrede v zavodu, darova slovesno pogrebno sv. mašo in na pokopališču ob grobu molitve za večno srečo pokojnikove duše. Prav tako se najtopleje zaiivaijnjemo častitemu gospodu Joštu Martelancu
obisk med boleznijo, podelitev svetega maziljenja in pripravo za srečno zadnjo uro.	.
Hvaležni smo iz vseh naših src Društvu Slovenskih Pr°^ komunističnih Borcev Tabor, odboru in članom, za vse kar s storili v počastitev pokojnega kot svojega preminulega člana-Zlasti smo hvaležni za krasen skupni venec tega društva in z skupno molitev sy. rožnega venca ob krsti, ki jo je vodil Zdrav ko Novak.
Krsto so nosili: Milan Jager, Frank Bricelj, Radoslav Menart, Rudi Merc, Franček Rupnik, in Emil Mauser. Najlepša jin1 hvala za to dobro delo spoštovanja in ljubezni do pokojnega.
članom orkestra Veseli Slovenci prisrčna hvala za skupni venec.	^ .
Slovenski oddaji radijske postaje WXEN smo zelo hvaležni za prelepo, tolažilno komemorativno počastitev pokojnega.
Prijateljem, ki so nam eb bridki izgubi prihiteli v pomoč, izrekamo našo globoko hvaležnost za vse, kar so storili za naS-Posebej naj prejmejo izraz naše hvaležnosti Blanka Tonkli, Micka Kocjan in Marica Yereb.
Restavraciji Hofbrauhause, na 1400 East 55. Street se prav lepo zahvalimo za izvrstno postrežbo in ureditev skupnega kosila za udeležence po pogrebu.
Zakrajškov pogrebni zavod je izvrstno uredil pogrebne Prl' prave in odlično vodil sprevod. Zahvaljujemo se vodstvu in uslužbencem.
Bog povrni stotero vse darove za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki -s° dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Naso prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so prišli kropit, bili pri' sv. maši, spremljali očeta z nanii na pokopališče in na grobu molili zanj.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imen naslove, če bi kdo po kaki pomoti naše posebne zahvale ne bd dobil, lepo prosimo naj nam oprosti. Sprejmite, prosimo, tole našo skupno zahvalo, ki je namenjena prav vsem, ki so pokojnemu storili kako dobroto v zadnjem času življenja, ki so »;l ob slovesu kakorkoli počastili, nam izrazili sožalje in prispevam da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Iskreni plačaj!
Slava in hvala Očetu, ki nam je dal zmago po Sinu, našem Gospodu Jezusu; da vernim smrt življenje samo spremeni, ne pa uniči.	_ .
O Bog goreče prosimo Tvojo usmiljenost, daj, da bo pokojn* deležen večne blaženosti, ki si jo pripravil' tistim, ki Te ljubij°> nam pa daj, da ga bomo videli v svetlobi večne luči.
žalujoči:
soproga VERA MARSIČ, roj. KRAUT, hči ZDENKA, sinova DUŠAN in BOJAN, snahi MARY in BETSY, zet TIHOMIR TEISL,
5 vnukov in 5 vnukinj.
Cleveland, O. 23. aprila 1967.



1890
V BLAG SPOMIN
OB DVAJSETI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ NEPOZABNI, PREDOBRI SOPROG IN OČE
ANDREW KOTNIK ¥
ki je zaspal v Gospodu dne 23. maja 1947.
Gospod daruj mu mir, Počij od hudih, težkih
plemenito Ti srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Tvoji žalujoči:
FRANCES KOTNIK — soproga HČERKE, ZETJE in VNUKI Cleveland, Ohio, 23. maja 1967.