Največja slevenski dnemk v Združenih dritfth V«4>a x» vu leto ... $6.00 Za pol lota ..... S3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inoxematvo celo leto $7.00 GLAS NARODA IM sloveiiflkih.delavcem T Ameriki Nemčija snuje zvezo s sovjeti. RUSUA NAMERAVA PODPISATI KELLOGGOV PROTI-VOJNI PAKT Nemčija je obnovila pogajanja s sovjeti. — Rusija se bo zopet zavzela za splošno razoroženje. — Turčija bo vprašala Rusijo za svet. — Tudi Grška in druge male države bodo podpisale. IZ DELAVSKEGA SVETA Nezaposelnost narašča v Združenih državah. — Skupno število mezdnih seznamov |je padlo za tri odstotke. -— Sest delavcev usrarceniih y rov-ski eksploziji. — Boj tesarjev v Westchester. BERLIN, Nemčija, 3 1 . avgusta. — Zunanji urad je objavil, da je poslal sovjetski vladi noto, da je nemška vlada pripravljena obnoviti konferenco glede nemško-ruske trgovinske pogodbe. Tozadevna konferenca je bila prekinjena pred šestimi meseci potem ko je bilo šest nemških inženirjev aretiranih radi sabotaže v Rusiji. Vsi Nemci pa so bili oproščeni. Politični opazovalci so mnenja, da je to zbližanje posledica an-glesko-francoskega mornariškega dogovora. Namen te konference pa je predvsem izpremem-ba in izboljšanje dogovora izza leta 1 925, da se prepreči nadaljne težkoče v trgovskih odnošajh med obema deželama. Izpremembe, katere namerava Nemčija uveljaviti, bodo dale tej pogodbi povsem novo lice. Kot znano, je bila Nemčija prvi večji narod, ki je obnovil trgovino s sovjetsko Rusijo. PARIZ, Francija, 31. avgusta. — Iz poročil in uvodnih člankov ruskih listov je razvidno, da namerava ruska sovjetska vlada podpisati Kelloggo-vo mirovno pogodbo. Ruski minister za zunanje zadeve, Maksim Litvinov, pa bo pozval vse signa-t^rne sile, naj pospešijo radikalen program razo-roženja. Ce bi se te sile branile storiti to, bi bile obdolžene tajnega pripravljenja na vojno. V Moskvi domnevajo, da bo dotični narod, ki' pogodbe ne bo podpisal, popolnoma izoliran. Ker ni prišel ameriški tajnik Kellogg v L ondon, domnevajo tukaj, da ni hotel razpravljati o fran-cosko-angleškem mornariškem dogovoru. LONDON, Anglija, 31. avgusta. — Neko poročilo iz Carigrada pravi, da se bo turška vlada posvetovala s sovjetskimi oblastmi predno bo podpisala Kelloggovo pogodbo. ATENE, Grška, 3 I. avgusta. — Kabinet je naročil danes grškemu poslaniku v Washingtonu. naj sporoči vladi Združenih držav, da se bo Grška pridružila pogodbi. Avtoriziranje za to pa je mogoče dobiti šele na posebni seji poslanske zbornice meseca septembra. DUNAJ, Avstrija, 31. avgusta. — Avstrijski kabinet je danes sklenil podpisati Kelloggovo pro-tivojno pogodbo. Razen petnajstih držav, ki sg prvotno sprejele pogodbo, so jo sprejele tudi naslednje: Avstrija, Liberija, Peru, Danska, Bolivija, Kuba, Santa Domingo, Romunska, Costarica in Litav-ska. WASHINGTON, D. C, 31. avgusta. — Zvezni delavski department je včeraj objavil statisitke. glede delavskih razmer tekom julija, iz katerih je razvidno, da je poskočila nezaposlenost od konca junija naprej za več kot en odstotek. Skupno število mezdnih seznamov pa je padlo za več kot tri odstotke. Domneva se, da je vzrok tega počitniški čas in pa splošno jemanje inventarjev v tovarnah in napravah, vsled česar ima manj delavcev delo. Le osemnajst industrij od štiri-inpetdestih, ki so poslale svoja poročila, kaže nastavljenje večjega števila delavcev. V pet role jski industriji so odpustili večino uslužbencev tekoan meseca julija. Enak položaj je tudi v drugih obratih, kot napri-mer v predilnicah, svilarnah, izde-lovaliiicah ženskih oblek, tovarnah peči itd. Tudi jeklarske naprave in avtomobilske tvornice so imele zaposlenih manj ljudi. FERNIE, B. C., 31. avgusta. —? Šest premogarjev je bHo ubitih v plinski eksploziji v rovu št. 1 Coal Creek Collieries Co. Žrtve so oči-vidno skušale pobegniti iz. rova, pa jih je prevzel plin. Trupla so le žala daleč proč od mesta eksplozije. Dvajset tovarn za obtesovanje lesa v Yonkers, ^Mont., Vernon in White Plains ter drugih okrajih Westchester okraja počiva, ker so iastavkali tesarji. Organizirani delavci zahtevajo peturni delovni teden, ki je že dalj časa uveden kot normalni delovni čas po sosednjih krajih. Gospodarji jim zaenkrat še nočejo ugoditi, ker zahtevajo isto plačo kot so jo imeli dosedaj. Mlad kadilec. WASHINGTON, D. C., 31. avg. Tri leta stari Bobby Quigley je na v-dušen kadilec eigar. Sosedje so ga naznanili uradnikom Board of Public Welfare, ki so pa izjavili, da mu ne anorejo braniti kajenja. Ko je bil Bobjby star enajst mesecev, je že kadil očetovo pipo. Morilka svojega moža. GETTYSBURG, aP., 31. avgusta. — Tukaj je bila spoznana krivim umora po drugem redu 20-let-na Mrs. Helen Wagner Elker, ki je UBtTehla svojega moža. Izgovarjala se je, da ga je ustrelila za to, ker se je pajdaštil z drugimi ženskami . Toča v Severni Italiji. RIM, Italija, 31. avgusta. — y pokrajini med Monza in Legnanc se je pojavila včeraj-izredno močna toča, ki je obila devet, ljudi tei jih več sto poškodovala. Vst tele-fornske zveze so bile prekinjene Dimniki so se -podrli. Zvonik kate draie t Monzi je poruiil. Devet viUiev ubitih. MEXICO CITY, Mehika, 30. ar gusta. — Devet vstašev je bilo ubitih in trije so bili ujeti od zvez mh čet, ko je prišlo do spopada i wtiii ▼ državi Zacatecas. Boj u je viftt t aedeljo, kot javljajo ten POSLEDICE STRUPENE PIJAČE Mož je pil pivo, da dokaže, da ni zastrupljeno, ter padel mrtev na tla. Dva pridržana in trije mrl vi. tS^* Zastran postavnega praznika "DELAVSKEGA DNE" ne IS^* ide v pondeljek Glas Naroda Prihodnja številka izide ^ td^. torek, dne 4. septembra. Uredništvo. "•smaxmssxtsmr SPREJEMNI G0V0RSEN ROBINSONA Tekom svojega sprejemnega govora se je zavzel senator Robinson za čist boj. — Demokratični podpredsedniški kandidat je napadel "politično kačo zastrupljanja duha naroda". HOT SRRINGS, Ark., 31. avgusta. — Domači sin Juga, senator Joseph T. Robinson iz Arkansasa, je včeraj zvečer formalno sprejel demokratično nominacijo za podpredsednika ter izdal ob istem času poziv na politične sovražnike, naj se bore v kampanji z vprašanji farmsky pomoči, prohibicije, trgovske mornarice in politične korupcije. Ne da bi izbiral ali tehtal besede, je senator obdolžil Herberta Hooverja, republikanskega predsedniškega nominiranea, "izjalovljen ja farmske pomožne zakonodaje" tekom administracij Hardinga in Coolitlga, in govoreč o prohibi-eiji je izjavil, "da je bilo v demokratični stranki vedno prostora za one, ki se razlikujejo glede najboljših sredstev, kako pospešiti zmernost ter zagreti trgovino z o-pojnimi pijačami". Stalen dež, ki je prenehal padati ob času, ko je senator Robinson pričel s svojim nagovorom, je pretil še naprej, in noč je bila popolnoma temna, čeprav bi morala biti ■polna luna. Stoječ pod baterijo sijajnih luči pod platnenim šotorom, je bil senator viden vsem v majhnem am-fit eat ru pred hotelom Arlington, kjer se je završila cerimonija. Po svarilu, da se plazijo naokrog "politične kače", ki skušajo zastrupiti duha in misli ljudi, se je lotil Mr. Robinson direktno razprave glede vprašanja farmske od-pomoči. Potem ko je omenil kot mogoče "najbolj važno vprašanje" kampanje, je pregledal zgodovino republikanskih aktivnosti glede poljedelstva ter rekel, da dokazujejo dejstva, da je republikanska stranka "ali nezmožna uspešno pečati se z vprašanjem ali pa je namenoma kršila svoje izrecne obljube, dane farmerjem". "Mr. Hoover, kot zaupni svetovalec predsednika, — je dostavil, — je mogoče bolj direktno odgovoren za to izjalovjenje farmske pomožne zakonodaje tekom omenjenih osmih let kot katerokoli drugo posamezno politično vprašanje. * Robinson, sto reč tik poleg mi« krofona, ki je ponesel njegov glas *po celi deželi, od obali do obali, je čital svoj govor. Držeč v desni roki kopijo svojega govora, se je včasih sklonil naprej, ko je zaključil kako ugotovilo. Z odobravanjem je bila sprejeta , njegova izjava, da je priiel čas, "ko je ekonomsko pustolovstvo u-pravic eno v prilog milijonov far-merjev". lezniea svoj« splošne urade ter dala prosti popoldan Teč stotinam NEW BRITAIN, Conn., 30. avgu sta. — John Stein iz tega mesta ni včeraj vrjel, da bi moglo doma zvarjeno pivo povzročiti smrt njegovega svaka, John Weissa in soseda, John Stehra. — To je bedasto, — je pravil Mrs. Weiss in svoji ženi, ki je sestra Mrs. Weiss, — da bi moglo pivo povzročiti smrt kakega moža. Da dokaže resničnost svoje trditve, je izpil steklenico doma sku-hanega piva in par minut pozneje so ga našli na dvorišču, v velikih bolečnah. V eni uri je bil mrtev. Kmalu nato je policija aretirala Mrs. Weiss in Samuela Weiss, vdovo in brata mrtvega moža, tekom nadaljne preiskave smrti treh. Avtopsija trupla Stelira je razkrila sledove strupa. Policija je rekla danes, da je prišel John Weiss k njej ter se pritožil, da sta ušla njegova žena in njegov brat ter odnesla s seboj $500, ki so bili njegova last. Dvojica pa se je vrnila in zakonski par Weiss je navidez v zadnjem času živel miroljubno. OFENZIVA V NICARAGVI Dva sla bila ubita in pet jih je bilo ujetih, ko je 12 mornariških vojakov porazilo skupino Sandimatov. MANAGUA. Niearagva, 31. ar-gust a. — Dva Sandinista sta bila ubit*, sden je bil ranjen in pet jih je katerih naj bi se izvajala kar najintenziv-nejša asimilacija, najtloslednejše raznarodovanje našega naroda na Primorskem, je sledil s strani fašizma udarec za udarcem po našem zasužnjenem narodu, drug hujši od drugega, tako da moramo danes, komaj eno leto po onem sestanku, ugotavljati z največjo bridkostjo v srcu. da je vse naše narodno življenje na Primorskem popolnoma zatrto, ubito, uničeno. Fašizem se je s pomočjo državnih oblasti, prefektur, vrgel z vso silo predvsem na narodno časopisje. Naj je bil kak vzrok, ali pa tudi ne: slovenski in hrvatski listi so se plenili številka za številko, samo da bi se tako našel povod za njihovo tfbustavitev. Tako so morale prenehati tržaške "Novice" in preti vsem ostalim listom ista u-soda. Nato so padli po narodnih društvih. Okoli tristo so jih zatrli v teku par mesecev, tako da danes na Primorskem, ki je bilo vse posejeno z našimi prosvetnimi, pevskimi, glasbenimi, športnimi, zabavnimi in drugimi takimi društvi, ni nit i enega našega narodnega društva več. Narodno učitelj-stvo, kolikor ga niso že prej pregnali in izgnali in koli-kor se ga ni popolnoma vdalo fašizmu, so ali vrgli iz službe ali pa premestili daleč tja doli v Italijo. Pričela se je kar najnesramnej-ša gonja proti narodni duhovščini, kateri so očitali iredentistična, protidržavna stremljenja in pripravljajo se ukrepi, da se zaduši raba slov. jezika tudi še v zadnjem njegovem zavetišču, v cerkvi. Končno pa so, vedoe, da narodu, ki je gospodarski neodvisen, vkljub vsem nasilstvom ipak ne morejo ubiti njegove živi jen ske sile, naskočili z vsemi silami, tudi narodnogospodarsko organizacijo našega naroda. Na zahrbten, izdajalski način so se polastili goriške Zadružne zveze, ki je štela okoli 170 včlanjenih zadrug, na enak način so se s svojo veČino posili vrli i H v tržaško Zadružno zvezo z njenimi 13 članicami zadrugami, med njimi najmočnejšimi na vsefm Primorskem, m tako so danes neomejeni gospodarji naiega naroda ▼ vsem njegovem življenju. Naša deca se potujčuje že od svoje naj nežnejše mladosti v otroških vrtcih, potem v ljudski šoli, v "Balllovcib" in "malih Italijankah". Potem gonijo mladino v mi-lične "avanguardiste" in "mlade Italijanke", a ko je odrasla, v fa-šij. fašLstovske sindikate, "dopola-vore" in milice. Njihov načrt je. da ves naš narod od najmlajših do najstarejših popolnoma usužni-jo fašizmu in njegovim namenom, da «ra čim prej povsem pretvore v Italijane. Naš narod na Primorskem je izročen na milost in nemilost fašističnemu italijanskemu terorju. Nihče se ne briga zanj. nihče mu ne nudi pomoči v njegovem obupnem boju za obstanek. Dočim uživa peščica Lahov na našem ozemlju vse mogoče pravice in povla-i stice in stori naša država vse. da' bi se jim ne skrivil kak las na glavi. ostaja vse, kar je službenega pri nas, slepo in gluha za muke in trpljenje naših po Italiji zasužnjenih bratov. Na pa slep in gluh naš narod v svoji svobodni domovini, in prepričani so, da se bo z največ-jom navdušenjem in najiskrenejšo ljubeznijo odzval vsakemu pozivu za pomoč bratom, katera je kruta njihova usoda otrgrala od našega narodnega telesa in jih vrgla v žrelo nenasitnemu, tuje krvi in tuje /.emlje lačnemu tujcu. STRAŠNA TRAGEDIJA V BAČKI ^ * V Malem Bajmoku, majhni vasici pri Subotici, se je odigrala strašna rodibinska tragedija, o kakršni je le redko slišati ali citati. 36-letni zidarski mojster Anton Pajdišič živi že nekaj mesecev ločen od svoje žene. Pri sebi je imel troje otrok v starosti 4. 3 in 2 ler. Te dni je sklenil, da bo zastrupil vse tri otroke in se bo nato dal ločiti od svoje žene, to pa z namenom, da bi «e po ločitvi poročil z neko 18-letno deklico, s katero je iimel že delj časa ljubavno razmerje. Mladenka mu je nekoč obljubila, da se bo preselila k njemu samo, če bo na ta ali oni način odstranil otroke. Te dni s-» je Pajdu-iie vrnil z dela domov in prinesel v zavitku večjo množina luga ki ga je raztopil v skleii vode. Ker so otroci že Spali, je tudi sam le-gel k počitku. Okrog 3. zjutraj |a| je vital in zbudil tudi otroke. Dal je piti lugovo raztopino vsem trem po vrsti. Ko so otroci i/.pili večjo količino smrt osne pijačs in »e jim je pričela upirati, jim je zverinski oče izlil ostanek luga v oči, manjšo množino pa je izpil tudi sam. Otročički so kmalu padli v globoko nezavest, čez dobro uro so se pa zo|>et zbudili in pričeli obupno jokati. Pretresujoč jok je prebudil sosede, ki so napol oblečeni prihiteli pogledat, kaj .se je zgodilo. Ko so spoznali strašen položaj, v katerem so še ubogi otroci nahajali, so takoj obvestili oblasti. Najmanjši otrok, dveletni deček, je bil na mestu mrtev. Starejša otroka so prepeljali nemudomo v subotiško bolnico, vendar je 3-1 etna deklica takoj po prevozu umrla. Zdrav ni ki tudi o starejšem dečku dvomijo, da bi ostal pri življe-nju. Nečloveški oče je bil takoj aretiran ni je pri zaslišanju izjavil, da je storil svoje strašno dejanj* zato. ker tako ui mogel več liveti in ker mu je v zadnjem času v^dno primanjkovalo denarja. Xie»:->v.i žena pa vztraja pri navedenem vzroku strašne tra*?edie. KOBALOVA PREDAVANJA. Mr. Andrew Kobal nas je naprosil, naj objavimo, da predava po raznih slovenskih naselbinah. Namen njegovih predavanj je, da pride med Slovenci v Ameriki več soglasja in sicer med starimi naseljenci ter med starši in mladino. Mr. Kobal naznanja, da njegovi govori niso ni kaka progaganda za kako skupino ali organizacijo, temveč za vse Slovence v Ameriki, ne glede na verske, politične in druge razlike. Dne 1. septembra bo predaval v Herminie, Pa.. 2. in 3. v .Johnstown. Pa.. 4. v Llovdel. Pa. 6. Philadelphia. Pa.. 8. v New York City, 10. v Forest City, Pa.. 12. v Cooperstown. N. Y., 14. v East Worcester. N. Y.. 15. v Little Falls, N. Y.. 18. v Buffalo, N. Y. Izdelani? Le pogum! S pomočjo Severa'« Eaorka se izne. bite potrtosti. Zanesljiva, odvajalna tonika, ki pre-žene neprebavo, vzbuja tek, po nji boljie spite in me počutite boljše. Vprašajte lekarnarja. Severa's ESORKA - ■ ODDA SE LEPO SOBO dvema Slovencema kakor tudi hrano pri slovenski družini. Vprašajte pri: — Super. Mrs. Suhar, 541 W. 144. St., New York, N. Y. (2x 31&1) SLUŽBO DOBI STAVEC ki zna staviti na stroj in delati forme. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Dopis. New York, N. Y. Pevsko in dramatično društ"«1 "Domovina" naznanja vsem Slovencem v New Yorku in Brook-Iynu. da priredi dne 18. novembra 1!»2* v Sokol Hali na 72. cesti koncert in krasno ifrro "Don Fernando" v proslavo 20-letniee društvenega obstanka. Zato apeliramo na cenjena društva da vpoštevajo to in ne prirede nobene zabave na ta na dan. Natančnejše poročilo bo objav-lj*»no jKvzneje. -Jennie Knshar, tajnica. POZDRAVI! Pred no odpotuje proti stari domovini s parnikom "Paris", še enkrat, prav lejM> pozdravljam vse moje prijatelje in prijateljice v Elkhart. Intl.. istotako tudi v Cleveland. Ohio. Posebno zahvalo izrekam rodbini Lovrenca Za kraj-šek i-n Mr. Mik lie. kateri so me prav imenitno postrejrli ob mojem obisku in me nato spremili na kolodvor. Tem potom se tu;li prav lepo zahvaljujem tvrdki Sakser State lian k za vso njeno postrežbo v vseli ozirih. tako da sem prav zadovoljen. Rojaki, kadar potujete v staro domovino ali če rabite kakšna dru$ra pojasnila, obrnite se vedr. > na zo-orajšnjo banko, ker uverjen sem. da 'boste tudi Vi kar najboljše in ločno postrežem v vseli ozirih. \ Torn j kličem Vam vsem skvpa j •na veselo in srečno svidenje. Jim HostJiik. na poti v Trebnje, Dolenjsko. * Predno se podam na široko morje. pozdravljam vse moje prijatelje. ki .so me pred mojim odhodom povabili na ob«r zagovornik je božji blagoslov za zločinca. Ce ni vrag, ga spravi iz zagate. Toda tudi dobri zagovorniki imajo svoje muhe in inapake. <> nekem poročajo, da je zagovarjal majhnega možica, ki je bil obdolžen strašnega zločina — da je svojo ženo zadavil. Dokazov pa ni bilo posebnih m prič tudi nobenih, ki bi spravljale obtoženca v luknjo. Vse je dobro kazalo. Obtoeenec je imel le to slabost, tla je s svojimi besedami vedno prekinjal sodnika, državnega prav-dnika in tudi zagovornika. Kljub opominom je neprestano govoril vmes. Govor državnega pravdnika ni napravil na porotnike posebnega vtisa. Vse je kazalo, da bo obtoženec oproščen. Zagovornik je sijajno govoril. Obtožencu ni dala žilica miru. Neprestano ga je motil s pojasnili in pripombami. Zagovornik ga je parkrat jezno pogledal, slednjič je pa vzkliknil: — Tak daj mi no mir in ne moti me! Saj sem tudi jaz tebi dal takrat mir. ko si babo drža] za vrat. * Predsednik uen/ške republike Ilindenburg preživlja počitnice na bavarskih planinah. Ilindenburg je navdušen lovec. V enem samem dnevu je baje ustrelil dva divja kozla. Tako jih streljajo diplomati. Nekateri divje po planinah, nekateri domače za zeleno mizo. * — Jaz sem nesrečna, nesrečna. Strašno nesrečna, — je zdihovala mlada žena. — Zakaj si nesrečna ? — jo je vprašala prijateljica. — Vedno bolj se mi dozdeva^ da me je moj mož zastran denarja poročil. — Boga zahvali, če te je res. S tem je dokazal, da ni tako neumen kot bi ga elovek sodil na prvi pogled. * Z ljubeznijo je čudna stvar. Ko je človek vprvič zaljubljen, pra-vi: — To je moja prva in zadnja ljubezen. Ko je zadnjic zaljubljen pa pravi; — Sele sedaj vem, da je to moja prva ljubezen. * Vse popoldne sta klepetali prijateljici. Ob petih se pa spomni prva, da je čas iti domov. — 3Ioram iti. Moram kuhati večerjo. Moj mož hoče imeti večerjo ob sedmih. — Torej imaš ba« tako pokoro kot jaz. Saj pravim, ti moški. Nobenega ideala nimajo. Če niso siti, pa niso zadovoljni. * Kellogg je odpotoval na Irsko na krovu bojne ladje. Neki ameriški časnikar je takole komentiral to poročilo: — To je bafi tako kot če bi se vrnil golob k Noetu, pa bi držal v kljunu -bombo namesto oljčne ve-iu« i H -■ ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE tJdoboMti, Id fsvtrajo lz poslovanja v velikem obrata. pridejo dbSHb ttnatam ¥ korist stroški n ponmnna nakazila m manjši. Tiled I*. « pri nas nižje kot pri agentu ali savodo, ki mora podati Vata aalnirnlca v isvrficaje v New ¥«k. Hitrost nafieca poslovanja Jo MiMtfUh«, radi natega velikega prometa lahko vxrfriojeno taka obiirae zveze, 4a ee PMveta M&in nalogo« največja pozornost Naše denarne nkaniee odpošljemo t vsakim brzojavni-keoa, ki odpluje iz New Yeri&a — tečaj brez zamude in na-rtalJiMga peerrdo»enje Kale eow ee objavljene dnevne v Kstn "Glas Naroda". Za »cake aad $900^- rrimmi piiiaetno nižjo ecaa. fca- trn Vamtraievolfe npnrnrims predno -Mm pailjete nalet. Mk lamam mtfrei podov • strankami Izven New Torka, kar dikiinju, da m lakka okoristi z niim poslovanjma vaak. pa anjslbe še tako daM pni od poslovnega mdiite Amerike. PeSUlte tend Vašo prihodnjo d«an>o poŠUjatev nam v Izvršitev. SAKSER STATE BANK 82 OOBETLAHOT ATEMT, HEW YORK .ii u i . . . . . "M i&ffl KRATKA DNEVNA ZGODBA ■nWKBSLZmi:- =-----1_____:_- i-^rar WiTTiTn GI/AS NARODA, 1. SEP. 1929 BIVŠA ZNANA BOKSARJA Tom Sharkey (na levi) in Jim Jeffris. sta bila pred kratkim, obdarovana v Portland, Ore. Občudovalci so podarili vsakemu krasno uro. ,, FANTAZIJA TAPETNIKA MUHE ELJZA OZ A RE V SKA ; — Tako torej, Vasilij Prokopič, a predivom bo treba ohiti tile dve steni iu dva kota. — Bomo že napravili. — Koliko boš pa raennal f —- A ve* ti, kako obija Vasilij stene s predivom? Potolee s kladivom in pogladi s paliec, pa drži kakor pribito. Kar poskusi tak-niti roko med oboje in steno! Vidiš. takole dela on oboje. A drugi f Saj ni vredno govoriti. — Dobro, torej koliko boš raennal, Va.silij Prokopič? — Le poglej, kako delam. Vidiš, malo prediva porabim, pa bo držalo, dokler bo hiša stala. Naj še tako pritiska mraz, v hišo ti ne pride. Takole dela Vasilij Prokopič. — Povej ven lar, koliko bo« računal ! — Poldrugi dan bo treba delati. Ivan dela samo na oko in Va-pka Belajev tudi. Lepo je že, lepo. ne drži pa ne. Jaz pa delam tako, da drži vse večne čase. — Koliko bos računal? — To je vse tvoje predivo? Saj bo kcmaj za en kot. Vse pojde v en kot. Le poglej, kako jaz obijam! — Povej mi no vendar, Vasil Prokopič. koliko bo« računal za poldrugi dan. — Torej preskrbi še prediva in pazi, da ga ne bo premalo. Tole bo za en kot. Se toliko ga pojde v drugi kot in za obe strani ga bo treba tudi preeej. Vsaj deset funtov ga še kuipi. Bolje, bo ee ga kupiš več. Za poldrugi dan mi das dva rublja, za praznik pa stekleni eo tistega, ki pogladi po grlu. Topetnik Muha je začel pretresati predivo in obijati steno v kotu. Veselje ga je bilo gledati. .kako mu gre delo izpod rok. — Vasil Prokopie, saj bi lahko med delom prepeval. — To pa ne gre. K takemu delu ne spada petje. Pač pa lahkn pripovedoval pravljice. Štiriindvajset jih znam in vsaka traja pol ure. — Oj. Vasil Prokopič, pripoveduj pravljice. — Počakaj, da si prižgem pipo. potem bom pa pripovedoval. Tapetnik Muha tolče s kladivom, stari vozli prediva se izgubljajo pod udarci v leseno steno in delo gre hitro od roke. V treh ali štirih urah bo vse končano, samo da mu ne zmanjka prediva. Kar odloži kladivo, rekoč: — Domov skočim, da se na pijem čaja. ta čas pa prineso predi- va. Prediva smo dobili, toda Muha ee ni vrnil. Proti večeru je prišel povedat, da pride zjutraj na vse zgodaj. — Morda vas bom motil T Razbijal bom. — Nič ne de. Saj vstanemo pred feolnčnim vzhodom. Zjutraj je res prišel, malo j a po- * tolkel in zopet je odšel, češ, da pride drugo jutro. Prišel je. potolkel je s kladivom in znova odš^l. Potem ga dva dni ni bilo blizu. i Slednjič je vendarle končal in si- • eer zelo temeljito. — No dobro si napravil. Junak si — tu imaš denar. — Pa na steklenico za praznik ne j>ozabi \ — Kar pridi po njo. — Prišel je, izpraznil steklenico do dna in postal še bolj zgovoren. — Da! Tudi jaz sem dobro živel. In še kako dobro! Služil sem v Petrogradu za kočijaža, 50 rub-lj^v sem dobival poleg brane. Cim sem pa dobil plačo, sem jo mahnil k tovarišu, ki je tudi dobival 50, in hajdi v krčmo. In nisva zapustila krčme, dokler nisva vsega pognala po grlu. Taki smo bili ko-"ijaži. Saj me je pa tudi gospod visoko cenil. Lahko sem še tako pil, kočijjj je bila vedno lepo o-snažena. Padel nisem nikoli, pa naj sem bil še tako pijan. A da bi mf od žganja bolela glava, to mi niti na misel ni prišlo. Samo enkrat me je bofvla, ko me je brcnil konj. Takrat me je pa pošteno bolela. Mislil sem. da oslepim. Dva tedna nisem mogel gledati. Toda to je minulo, oslepel nisem. Samo tale bula mi je ostala vidiš, tu na glavi. Le potiplji jo. Ta mi ostane vse življenje. — Kaj pa počno tvqjje hčere. Vasil Prokopie? — Se poznati jih nočem. Čim mi je umrla žena, so me zapustile in me prisilile, da sem se drugič oženil. Ali misliš, da je to v mojih tetib igrača? — No, to pa res ni tako hudo. Imaš vsaj dobro gospodinja in še otročičke povrhu. Koliko si star? — Dvainsedemedeset. Moški, ki je dobro rejen. lahko plodi otroke do petinsedemdesetega leta. Saj imam z drugo ženo že tri in za enega še jamčim. Tako bodo štirje. In misliš, da je malenkost napolniti štiri kljune? — Vasil Prokopič, kaj pa pravljica. S»aj si obljubil, da jo boš pripovedoval. — -lo pa bom. Toda najprej bi ti rad povedal nekaj o sebi. Kako sem se vračal iz Petrograda. V Pgzdemi smo čakali na parnik. Saj veš. da je treba tam dolf^> sedeti. In ko sem se slučajno odkril, me je vprašala neka babnica: — Kaj pa imaš na glavi! Odkod tako velika bula T Xu, kaj bi si mislil! Kmalu sem imel pripravljen odgovor. Daj, da ti povem, Toda. če boš to reč natisnil, pazi, da bo vse tako, kakor boš slišal rz mojih ust. Služil sem pri upravitelju vele- ] posetstva za kočijaža. Upravitelj je imel hčerko. Roditelja sta kmalu opazila, da s hčerko cesto kramljava. Ona mr je podarila uro. sebi je pa kupila drugo, do pičicc enako moji. In ti dve uri sta kazali do sekunde enako. Če mi je dejala : "Ob tej ra tej uri pridi,'' sem bil vedno točen v njeni sobi. Roditelja sta zavohala, kaj se godi v hiši. in spodila sta me. Tako sem zašel med postopače Kronstadta. Toda ljubica mi je redno pošiljala denar Kar je abolela in mi sporočila : — Ob tej in tej uri pojde mama po duhovnika, da se izpovem. Pazi, da ne zamudiš prilike. Gledal sem na svojo uro in čim se je mama odpljala z izvoščkom, sem odhitel po stopnicah k ljubici. Ležala je pod svetimi podobami težko bolna. Komaj sva malo pokramljala. se je mati z duhovnikom vrnila. "Kam naj se skrijem? — sem vprašal ves prestrašen. V sobi je stal velik kovčeg. "Kar v tale kovčeg zlezi," — je dejala. Komaj je zlezla s postelje, odprla je kovčeg in ko sem zlezel vanj. ga je zaklenila in vzela ključ k sebi'. V tem je pa že prišla mamica z duhovnikom. Slišal sem dobro, kako jo je hčerka vprašala : — Mamica, tale kovčeg je po babici ? — Po babici, dušica, po babici. — In babica ga je zapustila ine-ni. — Da, tebi. dušica. — Torej vidiš čim umrem, položi ta kovčeg z menoj v grob. Slišal sem ta pogovor in mislil, da se hčerka šali. Inu, šala gori ali doli, toda čez nekaj minut je res umrla. Položili so jo v krsto in odnesli na mrtvaški voz, mene pa na cizo. Med pot jo sem slišal so se ljudje pogovarjali: j — Lepo krsto ima. I — Čemu pa peljejo za njo ta kovčeg ? I — To je bila njena zadnja vo-, lja. Najbrž ima v njem dragocenosti. ■ — Alia, da bi jih nihče ne podedoval. Razmišljal sem. ali naj zakričim ali ne. Pa nisem zakričal. Ljubezen ni špinača. kar tako je na spra-j vis iz grla. In tako so naju spu-, stili v grob. najprej njo. potem pa še mene. j Ležal sem v grobni tišini in raz-; misljal. kaj bo. j Kar zaslišim korake, razbijanje 1 in stopicanje okrog groba. V zem-^ Iji se namreč vse dobro sliši. Tn že so začeli odkopavati grob. Za-čul sem pogovor: j •— Tor«*j kako? Ali ga naj raz-j koljem z vrha? — Ne, počakaj! Morda so v njem dragocenosti, ki bi jih razbil. Ali bi se ne dal odpreti od strani T — Beži no! Kar mahni po njem od zgoraj! In tako je kresnil po njem s sekiro. naravnost po moji glavi. Vstal sem in zarjul. Seveda so takoj zbežali, jaz pa za njimi. pn stanfc Hitre pnmoC ■ Vir pristnim w^TgW Santal Midy ^ggr Uftptino-Naltco*- _ _ V | I PRAV VSAKDO—1 ! kdor kaj iiče; kdoi l Z kaj ponuja; kdor kaj I f kupuje; kdor kaj pro-£ 1 j daja; prav vsakdo 9 , I priznava, da imajo I i čudovit uapeK — i ■ I MALI OGLASI { Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko s istim razpolagajo, kadar ga potre, bujojo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovanje, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih * T BOM A 60 1 SAKSER STATE BANK (2 Cortlurit Stmt Nmf Inkt N« 3f» __ Zanimivosti iz Jugoslavije. v V zadnjem hipu rešena. . 1. avgusta je zaslišala nenadoma Gospodaričeva družina, ki ima ob Savi v Zagrebu zgrajeno lastno javno kopališče in tam prebiva, med večerjo nanadue klice na po-' moe, češ, da je nekdo skočil v vo-' vodo. Takoj sta odhitela brata Gospodaril" k vodi in odvezala rešilni coin, ki je priznan kot najhitrejši med vsemi savskimi čolni. 8 s ve- t tilko na konici je drsel čoln z ne- ' vrjetno brzino proti kraju, od koder se je slišalo klicanje nočnega J čuvaja. Toda ko sta priveslala Go- ( spodariea do bagra, jima je čuvaj pojasnil, da je nekdo malo prej skočil v vodo rn da ga je Sava ta-j koj odnesla naprej. Noč je bila temSia. Bra.ta sta veslala kakih 50 metrov navzdol po strugi, vendar zaman. Že sta se hotela vrniti, kar i naenkrat sta pa zaslišala v nepo- ; sred ni bližini pritajene vzdihi ja- ' je. Starejši brat je obrnil čoln s ' tako silo. da je ugasnila luč. Zato . je bilo iskanje Se bolj otežkočeno. Toda že v naslednjem trenutku je drugi brat potegnil iz vode pre- 1 cej lahko truplo, v katerem je spoznal žensko. Položil jo je v čoln. ■nakar je neznanka z bolestnim ' glasom izpre«rovorila : "Pustit« me, zakaj me vlečete ven, ko pa ne morem živeti!" Takoj nato pa se je onesestila in se ni prebudila vse dotlej, ko .so jo prenesli iz čolna v Gospodaričevo stanovanje. Ko se je okrepčala z močno črno kavo, je izpovedala, da je sirota brez star-Sev, ki so ji umrl i, ko je bila sTa-ra k«>maj 7 let. Dosedaj je živela pri svojem botru, vendar skrajno ril&bo in v velikem pomanjkanju. Deklica je se zelo mlada in prava lepotica. Ko ae je okrevala, sirota ves dan ni pokosila niti koščka kruha, so jo odvedli na policijsko ravnateljstvo, ker so sestavili zapisnik. Gotovo se bo našel kak dober, usmiljen človek, ki se bo pobrigal: za 'bodočnost nesrečnega dekleta, j Brata Gospodarje sta že poprej enkrat rešila nekega nezavestnega • kopalca iz savskih valov. Žensko truplo v Savi j Pred dnevi je vrgla Sava pri ' beograjskem predmestju Čukarci na breg trupi© neke starejše ženske, katere adentiete še do danes niso mogli ugotoviti. Očividno gre za samomor. Truplo je bilo oblečeno x prav okusno in moderno o-bleko, kar dokazuje poleg finega perila, da pripada samomorilka kaki boljši družini. Pri utopljenki niso našli ničesar drugega, kar bi moglo poKeiji pokazati pravo sled pri (izsleditvi imena in ugotovitvi idenrtiete kakor edino le črno us-njato ročno torbieo, v kateri je bil na odtganem kosu časopisa napisan sledeči naslov: "Jovanka Cr-venčanin, Sarajevska ulica br. 3". Policija je Se mislila, da je ugoto- i vila, kdo je utopljenka, pa ae je motila. Ko bo prispeli kriminal- rajevriti alieL •» od ldinih prebi- vnlcev presenečeni izvedeli, da v tej hiši še nikdar ni stanovala kaka ženska po dovalo." Kuga-Tone naredi močno, m-dečo kri. trdne iivec, ter zdrave ta močne mote in tene. Ono vam napravi do* ber tek. pomaga prebavi, odpravi no« odnosti na lodvlcah, bi nohtvjtt 1» o-nogoči večjo teto pri oslabelih osebah. Nugb-Tono urejuje tn adlvfja Mv-ce »n vaitne organe, daje adracvo kvf ter sploino moč tn tstnjant. Vas alte g* sdravjo MtHa la vraia. Bodite gotmri. da^doMts^ts' RrmBi* rin lam -- ' - --------»•» « - -. V* ' - ■*- ■■ *T*t r—————__' _____ ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI - n ? ■ .. ■..< » PORKIOM LANOUAOB INFORMATION SERVICE — JUOOILAV IURIAU KDO SME VOLITI? Volilci v Pennay Ivani ji naj se pripravijo za "poll tax" do 5. septembra. Radi predstoječih predsedniških volitev volilni zakoni in pravila vzbujajo zanimanje državljanov, ki »e hočejo poslužiti svoje volilne pravice. Ustava Združenih držav popolnoma prepušča upravljanje in reguliranje volitev j>o«aaiez-nim državam. Zato vsaka država ima pravico predpisati, kake kvalifikacije mora državljan imeti, ako naj izvrši svojo volilno pravico. V sled te«ra volilni zakoni ni-, so euafcj sirom vseh Združenih, držav in nekatere države zahtevajo posebno kvalifikacijo volileev. ' Registracija. Registracija je vpisovanje v se-1 znam upravičenih volileev. Vse države (razun Arkansas in Texas)' predpisujejo kako vrsto rejristraei-' je. S\Tha registracije je, da se n-' gotovi, da-li je volilee upravičen voliti, in da se prepreči, da bi kdo nepoštenim potom glasoval v več volilnih okrajih. YroliIec se registrira s tem, da poda svoje ime, starost, stanovanje in kako dolgo stanuje v do-j tični državi in volilnem okraju. V j večini mest je potrebna vsakolet-' na registracija, dočim v mestecih j in vaseh, kjer se ljudje več ali manj poznavajo med seboj, se po-! gosta registracija ne zahteva. Registracija volileev v mestih se' vrši v določenih dneh in se ti dnevi sirom oglašajo, tako da vsak volilee lahko izve, kdaj naj se re-' gistrira. Kdor se ne registrira, si prikrajša svojo volilno pravico oh1 prihodnjih volitvah. "Novi volilci" se morajo registrirati cedo v manjših mestih in vaseh. Naturalizirani državljani,! ki prvič volijo, morajo ob registra-j cnji dokazati svoje državljanstvo potom svojega državljanskega papirja. i Dokaz pismenosti. Sledeče države predpisujejo dokaz pismenost i (literacy test) .s strani volileev: Alabama, Arizona.' California. Delaware, Georgia,! Louisiana. Maine, Massachusetts,1 Xew Hampshire. New York, North' Carolina. North Dakota, Oklahoma.1 Oregon, South Carolina, Virginia. Washington in Wyoming. V večini teh držav se zahteva od volilca.1 da zna pisati in čitati angleški. V državah Connecticut. Mississippi. Virginia in Wyoming- se .samo za-j liteva. da zna čitati. V mnogih državah treba polož:-1 ti izpit o pismenosti v posebno /.a to določenih šolah. Volilee dobi vi teh šolalah »pričevalo piameuoalij (certificate of literacy), ki ga upravičuje do glasovanja v vseh", prihodnjih volitvah brez naknadnih izpitov. Druge kvalifikacije. Vse države predpisujejo minimalno starost 21 let, predno dovolijo držaljanu, da sme voliti. Ame-j riško državljanstvo se zahteva vi v VT,eh državah, razun v Arizoni, Missouri in Texa=>, kjer tudi "*de-klarauti" (kdor ima "prvi papir") sinejo voliti. , Nadalje se zahteva od volilca, da mora biti nastanjen v dotični državi vsaj določeno dob«> 1 od treh mesecev do dveh let, različno po državah ) in v dotienein volilnem o-kraju (trt:buje c'vrste živce. TRINERJEVO GRENKO VINO je sreuia^a prebavi. 1'ri vs^li lekarnarjih. t NAZNANILO. C mrla, je IVANKA TURSlČ, rojena Zbačtiik dne 1. marca 1899 v vasi Tepe!, fara Nova vas pri Ra-keku, omožena v 3Iahnetih pri Cirknici KS. julija VJž.i. Umrla je v Lj ulja ni v bolnišnici 21. jtmija 1928. po kratki bolezni prehlaje-irja in pokopana ji- bila v Ljubljani po katoliškem obredu. V Tepelu zapušča stariše. v Mah-netih eh je neprestano naraščal. Strahovi, oni strašni strahovi, ki trpinčijo ženske, so jo morili od jutra po do večera. Po strašnih sanjh, tekom katerih se ji je zdelo, da je bila operirana, je zahtevala, naj se izvrši preiskavo takoj, takoj! Andermatt. zelo vznemirjen, ni vedel, kaj naj govori. — Moje drago dete, težka stvar je urediti kaj takega vspričo mojih odnošajev z Latonom! To je. — celo nemogoče! Poslušaj, jaz imam idejo! išel bom k profesorju Mas-Roussel, ki stoji stokrat višje kot Black. On ne bo zavrnil prihoda. Ona pa je vstrajala. Hotela je videti Blacka in nobenega drugega! Ona ga je potrebovala, ker je hotela videti poleg sebe njegovo veliko glavo bulldoga. To je bilo mrzlično, divje in praznoverno hrepenenje. Ona je morala imeti. Nato je -skušal William izpremeniti tok njenih *nisli. — Vi ne veste, da je oni intrigantski Mazelli ušel v pretekli noči s herko profesorja Cloche? Izginila sta, ne da bi kdo vedel kam. To je zelo lepa povest! Kristijana -se je dvignila s svoje blazine, z naširoko odprtimi očmi ter rekla nato: — O, uboga ženska! Uboga vojvodinja. kako zelo se mi smili! Že nekaj časa poprej je njeno srce simpatiziralo s to ranjeno iri strastno dušo! Trpela je iste bolesti ter pretakala iste solze! Nato pa je zopet pričela — Poslušaj, William, privedi semkaj k meni Blacka! Jaz čutim, da bom umrla, če ga ne bo! Andermatt jo je prijel za roko, jo poljubil nežno ter rekel: — Poglej, moja mala Kristijana, bodi razumna! Skušal razumeti! Videl je solze v njenih očeh, nakar se je obrnil proti markiju: — Vi ste edini, ki more storiti to. moj dragi tast! Jaz tega ne morem. Black pride semkaj vsaki dan. približno ob eni da obišče prmcesinjo Maldebourg. Ustavite ga v veži ter ga prosite, naj pride v sobo vase hčerke. Saj lahko čakaš še eno uro, Kristijana? Ona je bila zadovoljna s tem, da čaka še eno uro, a ni hotela iti ta lune z gospodi, ki so odšli sami v obednico. Paul je bil že tam. Andermatt je vzkliknil v trenutku, ko ga jO zagledal: w ~ Ah» kaJ so mi ravnokar pripovedovali? Ali se boste res poročili s Sarloto Oriol? Mladi mož je odvrnil z nizkim glasom ter plašnim pogledom proti zaprtim vratom: — Mon Dieu, da! Ker ni nikdo ostalih vedel tega, so stali vsi kot prevzeti presenečenja ter zrli nanj.. William je vprašal: — Kako pridete do tega? Vi, s svojim premoženjem? Vi vezati se na eno žensko, ko lahko dvorite vsem? In nato ni družina vse kar bi se lahko zahtevalo glede socijalnega stališča. Do je dobro za Gon- trana, ki nima niti centa ... Bretignv se je pričel smejati. ' ' f — M°J <** je napravil svoje premoženje z moko ter je -bil ml i- T ' T T u - C: bl P°Znali Ujega- bi ta<* rekli, da mu manjka kultivacije. Kar pa se tiče mlade deklice... Andermatt ga je prekinil: i J\POPTlnx°ma °™Tlil™> Wka in bo prav tako bogata'iot vi, ce ne bogatejša, j 6 ^ t.M Hehtorjer meš itretanje parnikov • Shipping Hem T 4. septembra: Resolute. Cherbourg, Hamburg 5. septembre: Mauretanta, Cherbourg Pres. Harding, Cherbourg S. septembre: lie de France, Havre (1 A. M.) Homeric. Cherbourg Minnewa»ku_ Cherbourg Pennland. Cherbourg - Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg ColumbuM, Cherbourg, Bremen Conte Grande, Xapoll Ganova Rotterdam, Boulgne iur iler, Rotterdam 12. eeptembra: Aqui tenia, Cherbourg Pres. Roosevelt, Cherbourg 14. septembra: Republic, Cherbourg, Bremen 15. septembra: Frajic, Havre (1 A. M ) Majestic. Cherbourg l*apland, Cherbourg Antwerpen New York, Cherbourg. Hamburg Levi than. Cherbourg Augustus, Napeli. Cenova. >robiž. slabi car ln rasne povesti — spisal MUClnsH ..............M Darovana, zgodovinska povest .... JO Itahnatmske povesti ............Ji Dekle Eliza .......................tO Drama v zraku, roiuuti .........40 Dolga reka ..................... Ji Dobra bii Evstahija........... Ji oeoeeeeeeeseoeooooooaa JS Doli S OTOŽJflll ■•••••■•••••••••ee JU Dve slild — Njiva. Starka — (MeSko) ......................Ji Devica Orleanska ..............JS Duhovni boj ....................M Dedek Je pravil; Marinka In ikra- tfljfld aoaoeoooooooeoooaooaoo «41 BttZSboCB oooceoo*ooooooooooo«oooo Fabijola ali cerkev v Katakombah .41 Fran Baron Trenk ..............JI Filosof ska zgodba ...............M Fra Diavolo.................... J4. Gsadovnik i 2 zvezka) ............1.21 GodčevaU katekizem ............21 Gospodariea sveta ..............40 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grada umira, trda ves...........US Grška Mitologija................1.M Gusarji ....................... .75 Ilrktorjev meč ................ .75 Hei pape/s ..................... .80 Hudi teai. Blage duše. veseloigra____T Hedvika •••••.•v« JI Helena (Kmetova) ........ 4. Hudo Brez dno (II. zv.) ........ .35 Hmnoreske, Groteske In Satire, vezano ..................................JŠt broširano .................................Ji Izlet gospoda BrouOta ..........L»» Is tajnosti prirode ........................Jf Iz modernega sveta, trdo ves. .... LM Igračke, trdo ^61» ooeeooOoeoooon 1«N I brosirmno a«*s»*aesasas«aaa*« JI l^fftlCC ooooooooooooooooaoooooan o7S oa»oo«ooooooooooooooaoaoo «N Janko in Metka (za otroke).....30 Jernač Zmage vač. Med ptasevi____Js Jutri (Strug) trd. v. ............ .7f brofiL .*....................% Ji Jurčičevi spisi: Popolna lsdaja vseh 10 sveakov, lepo vezanih .................li.— Sosedov sin. broš. ..............Ji 6. zvezek: Dr. Zeber — Tugsmer trdo veaano ................L2S broširano ...................71 Joan Miser Ja, povesti iz španskega življenja ...................Ji Kako sem se Jas Hkal (Alešovec) L zvezek ........ M Kake sem se Jas likal, (Alešovec) IL zvezek ......... je Kako sem se Jas likal, (Alešovec) IL sv. .......... M Korejska brata, povest Is alsljo-nov v Koreji .............. JS Kaimsn, trdo ve& .............. Ji broširano ••...••••••••.••.« Ji Krvna osveta ••••••....«••••,.. Ji Knhlnja pri'kraljici gasil asiid Ji Kaj se Je Markaru sanjala...... Ji Kralj zlato reke. Črna brata .. JO Kratke povesil o Antekrista----- Ji •••oeeoooooooooooaonoaan o8S Kmetske povest, trda ven.......L-> S^lStO^ ^tolUHlh ooaaooooaooooon KflljCfK kfli •••assas»ss'«s«ses «St Križev pat, roman (Bar) trd. vez. LlO Kriiev pot patra Koptjenika .... .70 Kaj se Je izmislil dr. Oks.......45 Kako so se vragi ženili ........ .N Kapetanova hči ./..l............75 flkVBfll ssssesssso oPl L sv. Fesnrtr — Odo In sledjo -Bonetjo — Bnsmnce, balado In kMndp « IdNl (Levstik) 2. sv. otročje Igro v g m mrak —< Kar.? i ene poezije — Zabavtjtco j ln pušlce — Jesa na Parnae — Ljudski Glas — Kraljedvorsk* j rokopis Tolmač (Levstik).. .94 1 trdo vez ..l.Ofi a. sv. suka Levstika In njegove i kritike in pntrmlkii .............7i | Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, KupOljskl strsžnlk. o-radulk. Jezični doktor. GootUnl* čar, Klepetulje. Natakarca. Duhovnik. Itd. ...................jg Lueifer, roman ................ 1.00 l^ov na ženo, rotuau ............ 1,00 Marjetica ...................... jg Mladi gozdar, broš. ............ Ji MoJe življenje ..................71 Mali Lsrd ..................... j| Miijonar brez denarja ..........75 Miklova Zala .................. ji® Mrtvo mesto ...................71 Martin Krpan s Vrha.......... Ji MaU ljudje. Vsebuje 0. povesti — Trdo vesano ...............LN Malo iivljenjo ...................11 Maron .krščanski deček la Ltba-aona, ......•••••••..».*.......,.Ji Miam življenja, broširano.......jo dUadih sanlkcrnežov lastni live- tonls ........................,73 Materina žrtoe .........................Ji Mlinarjev Janez ..... .......... Ji, Vusollno ........................ .40 Mrtvi Gostač ..................Jg Mali KlatM